The Oldest and Most Popular Slovene Ueivspaper in United States of America štev. (No.- 98 amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V) AMERIKI treslo: Z» vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmage] glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu; s. P. družbe sv. mohorja v chicagi, zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske 2enske zveze v zedinjenih državah (Official Organ of four Slovene Organizations) chicago, ill., torek, 22. maja — tuesday, may 22, 1934 letnik (vol.) xliij Nove obdolžitve fašistov proti Slovencem in slovenski duhovščini. — poseben srd izlivajo nad vodstvom semenišča v gorici. — dijak, ki je izdal listom govor škofa fo-garja, bil izključen. 7 Trst, Italija. — Govor tržaškega škofa Fogarja, ki ga je imel pred dobrim tednom dni v semenišču v Gorici in o katerem je bilo poročano zadnji teden, je italijanske fašiste do Resnosti razkačil in njih tukajšnje eaospisje je napolnjeno z očitki in obdolžitvami proti vsemu slovenskemu življu v Galiji, predvsem pa proti slovenski duhovščini. Tako pišejo listi, da slovenska duhovščina v Trstu in v o-kolici vodi silovito protiitali-Jansko kampanjo in da nastopa na prav terorističen način Proti italijanskim duhovnikom kakor tudi proti italijanskim semeniškim dijakom. Semenišče v Gorici, trdijo fašisti, je POPRAVILA SE JPRIČELA Osem mestnih blokov zgorelo. — Velik del chicaške klavnice uničen. — Osem milijonov škode. -O- Chicago, 111. — Tukajšnji klavnici, katera je znana kot največja na svetu, je preteklo soboto grozilo popolno uničenje vsled požara, ki je izbruhnil v njej in o katerem se do zdaj še ni moglo ugotoviti, kako je nastal. Ogenj se je s tako naglico razširjal, da je, predno so og- insull čaka na sodbo fee Jugoslavije. obsojen na petnajst let robije, ker je zastrupil svojega starega očeta. — nenavadno velika kača nad borovnico. — smrtna kosa. — številne nesreče, nezgode iz starega kraja. Zastrupljen je starega pre- jzila do trhlega štora, se ga ovi-vžitkarja >Ia ter z glavo na štoru pazila, pred|kaj bo. Po preteku nekaj minut je izginila med ruševjem. Odkod se je priplazila tako ^velika golazen, kdo ve! Več nad Borovnico, v "Malncah" tudi opa- Celje, 30. aprila, velikim senatom okrožnega sodišča v Celju so se zagovarjali i" danes 201etni posestnikov sin'. . 'jože Fakin, njegov 161etni brat I J . Je Pred.vec let\ I Franc Fakin iz D rožah j a pri Sevnici in 341etna r----------- , [Antonija Fakinova zaradi umo-lto navado' da se -ie hoaila ved" ,ra odnosno navajanja k umoru.i posestnica,zdo P°dobno kačo, ki je imela njegasci dobili kontrolo nad nekaka centrala, od koder se njim, dosegel take dimenzije, razširja ta kampanja. Tamkaj,'da je spominjal na požar, ki pravijo, se dovoljuje dijakom,'je uničil mesto Chicago leta da se norčujejo iz Italije, iz 1871. Brez dvoma je bil to največji požar v tem mestu izza omenjenega leta. Vendar pa , požar ni zavzel takega obsega, fašizma, Mussolinija, kakor tu-1 di kralja Emanuela. Dovoljeno je tem dijakom dalje, da pojejo patrijotične Pesmi. Posebno jezo izlivajo fašistični listi nad enim duhovnikov v semenišču, nad kanonikom I milje Kari om Mušica. Njega so obdolžili, da navaja dijake, naj se upirajo državi. O tem kanoniku pravijo, da skupno s škofom Fogarjem in peterimi drugimi duhovniki kontrolira semenišče in da posebno skrbno Pazi na italijanske dijake; tem se dovoljuje, da smejo iti iz semenišča le pod vodstvom posebnega prefekta, kateri pazi, ^a ne pridejo v stik z ljud- stvom. Eden dijakov v semenišču, 'l0 imenu Muratori, je bil izključen. O njem se je namreč Ugotovilo, da je bil on tisti,, ki Samuel Insull, ki ga je dobila ameriška vlada pred kratkim iz Evrope, da ga postavi pred sodišče, je točasno izpuščen na prosto pod bon dom četrt milijona dolarjev. Slika ga kaže, ko se je kmalu po svojem prihodu razgovarjal s časnikarji. RAZSTAVA j PRIPRAVLJENA Nova, izpopolnjena razstava se otvori v soboto. —o— Chicago, 111. — Dela na svetovni razstavi so v glavnem vsa dokončana in prihodnjo soboto, ob 9. uri zjutraj, se otvori jo vrata za obisk posetnikov. Letošnja razstava bo nekaj čisto posebne- , , ooaa__^ ga in novega in ni nikaka obno- zarna bramba, 2200 moz, je 6 ^ . ... __vitev lanske. Lanska razstava je bila poklicana na lice mesta., , , , jugoslovanske|l:akor so v prvi razburjenosti govorila radijska poročila in se je domnevalo, da so v nevar-inosti celi dve ali tri kvadratne Na vsak način pa se je zahvaliti nad vse uspešnemu delu požarne brambe, da se to ni zgodilo. Kljub temu pa je zgorelo celih osem blokov. Skoraj celokupna mestna po- Na pomoč so prihitele požarne brambe tudi iz okoliških mest, vendar pa se niso uporabljale pri požaru samem, marveč se jim je izročila' naloga, da čuvajo nad morebitnimi izbruhi požarov v ostalih delih mesta. Posebne omembe je vredno, da pri tem silovitem požaru ni niti ena oseba izgubila življenja. Po KRIŽEM SVETAPREVRAT NA BOLGARSKEM •le izdal tržaškim fašističnim borbi, ki je trajala štiri ure, so listom govor škofa Fogarja, v katerem je ta obdolžil fašiste korupcije in bogokletja. Mura-je krivdo priznal . Med tem pa fašisti kupičijo ^ove obdolžitve proti škofu Fo-Sarju. Trdijo o njem, da se je ^ar dni po svojem govoru izrabi. da edini katoliki, katere ,dala samo nekako idejo in na letošnji razstavi se je ta ideja u-resničila do popolnosti. Med obema razstavama bo podobnost samo v zunanjosti nekaterih poslopij, ki so ostala od lani, | splošnem pa se ju ne more primerjati. suša uničuje komarje Chicago, 111. — Dolgo napo- Salzburg, Avstrija. — Na hodniku nekega znanega tukajšnjega gledališča je v petek eksplodirala podtaknjena bomba, ki je ranila več oseb in povzročila znatno škodo poslopju. Šipe pa so popokale tudi na oknih sosednjih hiš. — Bremen, Nemčija. — Na-zijski govorniki so pretekli petek zvečer dajali državljanski pouk pijancem po krčmah. Hodili so od lokala do lokala in med njih govorom je pri vratih stala nazijska garda, ki ni med poukom pustila nikogar ven. — Dublin, Irska. — Pred^ sednik de Valera je sprejel oba j Dne 16. dec. zjutraj so našli jv Drožanju v koči štev. 16 pri , Sevnici mrtvega nad 80 let starega prevžitkarja Jožefa Faki-. na. V koči je bilo vne razmetalo in razbito, zaradi česar je .takoj nastal sum, da je pre-vžitkar umrl nasilne smrti. Truplo so obducir&li in poslali že-jlodec, tanko črevo in temno maso, ki jo je bil prevžitkar iz-ibljuval, kemičnemu institutu [Univerze v Ljubljani, ki je ugo-jtovil, da je umrl prevžitkar za- no na eno mesto gret na solnce, k neki leseni ograji. Morda je to tista kača, kajti sedaj jo je M. videl komaj en kilometer stran od kraja, kjer so jo videli pred leti. Smrtna kosa V Novem mestu je umrl Anton Paučič, najstarejši dolenjski trgovec, star 82 let. — V Mariboru je umrl Matevž Pre-serl, vpokojeni železniški uradnik, star 58 let. Nesreča v gozdu V četrtek, 26. aprila popol- Država prišla pod vojaško diktaturo. Zofija, Bolgarska. — polnoma miren način radi zastrupijenja z mešanico opijskih alkaljidov, izmed katerih sta neposredno dokazana j dne je povedal oče Ant. Drol, morphin in codein. ;iz Založ pri Podnartu na Go- Sum je padel na vse štiri ob-] rehjskem svojemu sinu, da gre Na po- dolžence, ki so bili takoj areti-|v gozd narezat trt za vezavo in brez rani. Jože Fakin je priznal, da breZovih metel. Ko ga ni bilo vsakega prelivanja krvi se je v 'Je zastrupil svojega deda, ker do]go domov, je domače skrbe-soboto izvedel v tukajšnji drža- sta se oče in mati vedno pre-' j0f da ^ se 0četu morda kaj ne vi nasilen vladni prevrat, ki je pirala zaradi prevžitkarja. I51-! pripetilo. Šli so ga iskat in so upostavil vojaško diktaturo. U- povedal je, da je kupil strup v' a iskali do polnoči brez uspc-porniki, kateri so se očividno četrtek, 14. dec., od nekega ne- j jia se je zdanilo, so iskanja pripravljali več tednov, so uda- jznanca, ki ga je srečal na PO- j ponovili in po daljšem iskanju rili z vso naglico pred solnčnim jVratku iz Sevnice. Ko je 15. de-!ga je naposled našel njegov sin vzhodom in člani prejšnje vlade cembra popoldne kuhal večerjo I mrtvega. Starčku je na so bili vsi v ječi, predno so se za starega očeta, je vsul strup 'mokrih tleh spodrsnilo, da je sploh dobro zavedali, za kaj gre. v lonec in poslal ob pol 6. to padej gez neko veliko ' skalo Kralj Boris je, bodisi prisiljen, jed staremu očetu po bratu pri padcu si vdrl lobanjo in ob-ameriška letalca, ki sta bila na ah pa prostovoljno, potrdil no-; Francu Fakin u, ki je vedel, da ležal na meatu mrtev. Star je svojem poletu v Rim prisiljena V1 režim- j je bila jed zastrupljena. Njuna'bi] 78 let -0--! starša sta trdila, da nista niče-1 pouk v državljanstvu jsar vedela o nameravanem in ognjegasci končno toliko ome- (vedovanega dežja še ni bilo sko- ko in Evropo, jili ogenj, da ni bilo več nevar- zi celi z*dnji teden in to je zdaj nosti, da bi se še nadalje širil. ,že šesti teden, da ni bilo nikakih Vendar pa je ostal na licu me- Padavin. Ugibati se je že priče-sta močen oddelek požarne lo- ali bo sPloh še kdaJ deževalo, brambe preko noči in še" v ne- P™°vno pa je pritisnila zopet , .. vročina, ki je koncem zadnjega u ' ' I , • • , j --u tedna pognala termometer na 90 Požar, ki je po doseaanjin i r-\ m 1 I llrtl II rj -M *-V mi » TTMrt pristati tukaj. Njih pristanek, pravi de Valera, kaže, da bo Irska v bodoče važna vmesna postaja za polete med Ameri- Chicago, 111. — Na pobudo go-jda tudi nista svoja sinova nava-vernerja Homerja se bodo po-;jaia k zločinr. tom Požar v Borovnici V nedeljo 29. aprila že pozno zvečer sta se vnela dva ko- i -i li i . . i vcv^ti inva ne »J ,rom vzgojnega oddelka admini-j Jože Fakin je bil zaradi pre- 'zolca in skedeni pose igalpa, Honduras. !st;W za civilna dela ustan°-j mišljenega umora obsojen na Janeza Suhadolnika. Og res, ki je obifkal t^Z^TJ^™^ » Iet F™C Je « tako naglico širil, da — Tegucigalpa, — Mali potre.,, _,..„- .......... .. , , . , , ,. . mesto Gracias, je povzročil, da,dl'T kate"? bo dajal temeljni dajo v se je otvorilo neko podzemsko pouk J državljanstvu^ možem- in Antonija Fakinova pa sta bi- ■ 7 4- cem. Kurzi se bodo pričeli ta ce- _.,„.,s*n„., jezero, katero se je nato razli- , . 'a oproščena. trtek in bodo tra]ah teden dni. cenitvah povzročil okrog osem ima stopinj. To rekordno suho vreme ima za posledico, da je mi- ^a v svoji škofiji, so Jugoslo-[milijonov dolarjev škode chigansko iezero padlo na tako ^m, in da so Italijani tako mr- to dobro stran, da bo zdaj do-,kakor žg ni bilo 74 ]et v verskem oziru, da se jih bilo delo več sto oseb pri delu pa guša eno dobro stran> ploh ne more jemati v poštev. na novih poslopjih, katero wlnamreč to< da uničuie komarje. -o--je pričelo takoj v ponedeljek.; Njih . ]etošnji zarod jg sk OBSOJA PACIFISTE Tudi ni nič trpelo redno poslo-Lafayette, Ind. — Legalni vanje klavnice, ki je po radio ^.v°tnik illinoiške univerze, S. j pozvala farmarje, naj kakor *°hnson, je v svojem govoru, ki j navadno pripeljejo svojo živi- ie imel pretekli petek v tu- n0. išnjem mestu, ^jšnjem mestu, ostro obsodil naierin ciaui nu ,eieli resolucijo, da v slučaju °.ltie ne bodo nosili orožja. Vsa- ol 2.50 _ 1.50 celo leto pol leta . četrt leta Za Chicago. Kanado In Evropo: , celo leto -$6.00 pot leta-----3.00 četrt leta--_-----1.75 The first and tke Oldest glovene Newspaper in Amerim. S£«tab!ich*d Mh milijonov "Turanskih" Mongolov v odločilno borbo s Slovani. I kupnega vzajemnega delovanja'svetu, nikjer ne bo našel lepše-j vojno so Madžari trdno računali s stalno zvezo s Turki, kij nas vseh. Slovenska mati nas je'ga vrta, kot ga oskrbuje Sloven-' Iuued daily, except Sunday, Mqb-A»y and the day after holidays, Published by: EDINOST PUBUSHING CO, Address of publication office; 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone. CANAL 5544 Subscription; For one year ..........— For half a year - For three months —$5.00 _ 2.50 ._ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year -----$6.00 For half a year--- 3,00 For three months____ 1.75 Dopisi važnega pomena ca hitro objavo morajp biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpis« se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača, naj "Turaneem" zagotovi vlado nad Balkanom in Srednjo Evropo. Po porazu je ta misel seveda nekoliko opešala, zlasti pa, ko je Kemal' paša s korenino zatrl turansko gibanje v Turčiji. Tako so ostali "Turanci" v Budimpešti na cedilu. Tudi je njihovo ideologijo neusmiljeno raztrgal vseučiliški" profesor Gyula Nemeth. Pojasnil je madžarskim megaloma-nom, da niti najbližji sorodniki Madžarov — Finci in Estonci, nočejo slišati prav ničesar o svojem azijskem izvoru. Samojedi, Zirjoni in drugi sorodni rodovi pa so tako zaostali, da sklicevanje na krvno sorodstvo Madžarom ne služi v čast. V ostalem je tem rodovom že zapisan najbližji pogin in ne morejo priti v p o ste v za bodočo "turansko" napadalno zvezo pod vodstvom Madžarov. Nemeth svetuje svojim rojakom, naj opuste smešne sanje in naj se ne dičijo z Atilo, s Turki,Mongoli in Kitajci. Kakor pa je videti, je sanjačem težko slovo od vseh teh bajk in slovaški renegat Gyula. Pekar, bivši predsednik zunanje politic- rodila, zato spoštujmo tudi njen jezik. Edten, ki opazuje. -o- KAJ JE NOVEGA MED NAŠIMI FARMARJI ka. Na njem dobiš vse; od pe-' ter šil j a do rožmarina ter vso1 povrtno zelenjavo, celo pelina ne manjka. Razvrščene so tam! krasne, cvetlice, ki lepo krasijo| skoraj vsaki dom, da se je pravi j prijetno sprehajati po slovenski i Kočljiv položaj. No, pri- ' naselbini. Ijatelj, kako je s tvojim prenip- Willard, Wis. Pogostokrat beremo izraz ka-kega dopisnika, da kdor nima1 sem tudi zeI° zaposlena z zenjem? kaj pisat, piše o vremenu. Ven- moJim vl'tom bi rada, da bij — Slabo. Številke, ki sem dar je ravno od vremena, za ka- se tudi- tukaj zglasil johnstown- jih predložil davčnemu uradu, terfega se domneva, da j'e takO-'ski zastopnik, da bi mi kaj po-!so postale resnične. rekoč postranska stvar, odvisno magal. Ob prostem času bi šla1 vse naše telesno en je. Vsak Pa agitirat po naselbini za Ame- Priznanje ljubezni. Obo- ne komisije v parlamentu, namerava prirediti leta 1936 veliko i v obliki dežja, je rodovitnost iste ljal 8 seb°j T°neta s hriba, ker siavnost v spomin Hu-nu Atild. Na tej svečanosti bi morali so-'nemogoča, vsled česar bi lahko seda-i 'J0 laglje regrat nabirat, popolni dar pride od zgoraj. Ako "lanskega Slovenca. Dobro bi ževana gospodična, ljubim Bog ne da zemlji svoj blagoslov tudi bilo, da bi spotoma pripe-: hočem vam posvetiti svoje sreč, roko, svoj dom in avto. — Hvala, meni zadostujeta Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Madžarske sanje Na Madžarskem imajo poleg raznih institucij, ki so drugod popolnoma neznane, tudi poseben referat ministerstva notranjih zadev, referat plemiških naslovov. Poverjen je heral-diku in zgodovinarju dr. Ladislavu Szilagyiju, ki neutrudno išče v madžarskih starožitnostih dokazov, da bi sodobno madžarsko plemstvo spravil v neposredno in neprekinjeno zvezo z Arpadom. Zdi se, da mu posel ne gre posebno od rok, kajti doslej se mu je posrečilo samo za kakih šest plemiških porodic zbrati toliko bajk in mitov, da se da zanje nekako vzdržati legenda o poreklu, izvirajočem od generalov slavnega Arpada. Ostalih 26t") plemiških rodbin mora pogrešati ta sijaj, saj se Ce-konjičem, Feštetičem, Odescalchij.em, Pallavicinijem, Wicken-burgom in Klebelsbergom da na temelju nespornih zgodovinskih listin, dokazati njihov nemadžarski izvor. Referent pridno brska po starih zapiskih, toda uspeh je tako negativen, da se celo grofom Erdodyjem, ki bi človek že po imenu sodil njihovo mongolsko poreklo, lahko dokaže, da poteka njihov rod od podli a r p a tsk ih Rusi nov. Arpadovščina je že' tako zelo izčrpana, da, se je moral dr. Szilagyi zateči k samemu Džingiskanu. Ker ima referent dobro voljo in bujno domišljijo, je seveda kaj lahko dognal, da žive potomci tega silnega azijskega vojščaka še danes in nikjer drugje tj,ego na Madžarskem. Eden izmed njih j:e baje kapitan Martin Lipesey. "Turansko društvo" v Budimpešti se .je zavzelo za zanimivo odkritje in vpisalo kapitana Martina med naj odličnejše rodbine madžarske. Vendar je tudi na Madžarskem Š0 nekoliko pametnih glav, ki pravijo, da je odkritje Džin-gi«kauovih potomcev samo grda konkurenca onim krogom madžarskih zgodovinarjev, ki trdijo, da je bil grozni Atila s svojimi i luni neposredni prednik današnjih Madžarov in ki so na tleh krone sv. Štefana tudi odkrili nekoliko Atilovih grobov. Zadnje čase pa -j« v teh bolestnih blodnjah le nastopil nekak zdrav prepkret; povzročili so ga orientalisti raznih madžarskih univerz. Profesor mongolskih jezikov na univerzi v Budimpešti Lajoš Ligeti je nedavno izdal poročilo o svojem potovanju po Mongoliji in Kitajski, v katerem odločno zavrača bajko o mongolskem in sploh azijskena izvoru Madžarov. Ligeti dokazuje, da so Madžari prišli iz vzhodne Evrope, da niso v Aziji nikoli živeli in da je verzija o njih azijski domovini nastala v prvi polovici 18. veka, ko so si Madžari hoteli pp vsej sili preskrbeti slavno zgodovino iu sijaj sorodstva z izrazitimi vojaškimi, narodi Srednje Azije. Za učenjakoma stoji tudi lep krog razumnejših ljudi, ki zahtevajo, naj se ta neresnica iztrebi iz madžarskih šol, kjer jo mora poslušati itak vsaj polovica učencev, ki nimajo prav nobenega resnega in krvnega sorodstva z Madžari. goj.evniki azijske teorije pa se zbirajo v zgoraj omenjenem "Turanskem društvu", ki si je nadelo svoje ime zaradi neznanja zeiwi.iepis.ia. Turan je namreč ozemlje med Kaspiškim morjein in Paniirom ter nima s pradomovino Mongolov nič skupnega. Turki so to ozemlje smatrali za svoje davno, prebivališče in takoj po mladeturški revoluciji so njihovi nacionalist: proglasili tuuanski izvor svojega naroda. Za Turki so prišli Madžari in so leta 1914 na glavni skupščini syojega turanske-ga društva napovedali vsemu svetu, da bodo kmalu povedli 600 delovati zastopniki vseh azijskih narodov in plemen: Kitajci, j nastalo pomanjkanje živil in šele bolj vidi, ker cvete, dom in avto. Japonci in Korejci, poleg njih pa Votjaki,-Jukagiri, Goldi, Čuk- j tedaj bi vedeli ceniti božje do-. "Drinker" ga rad cuknejn lahko * * * či in ves legijon sibirskih rodov, ki jim poznajo imena samo brote vremena. j napravimo iz cvetja še pijačo Zna si pomagati. — Gospod strokovnjaki narodopisja. Tukaj nam že več let povzro- zvano 'dendeline'.^ Kaj praviš profesor, kako morete biti ved- Kakor je videti, imajo Madžari silne težave in njihovo ča suša veliko škode. Letošnje 1 on®> f^} bi sel z žensko v "špa-'no tako mirni, kadar vas žena i.-ikanje sorod.stvenih zvez je samo izliv bojazni. Njihov obstoj!leto je pričakovati tem hujše, n0V1J0 • poljublja? je ogrožen, odkar je preprečeno raznarodovanje v velikem ker se je začela že v zgodnji po- Sedaj pa še nekaj žalostnih — Ker si to vedno takoj pre-predvojnem obsegu. Pretopiti morajo še okoli 600,000 Nem- mladi. j novic. Mr. Krecit iz Trafalgar vedem v grščino, cev, 300,000 Slovakov in nekoliko manjših drobcev, nato pa! Vetrovi prevladujejo nad ob-'ave., je padlo na nogo težko že- * * * bodo navezani samo na svoj prirastek. Ta pa je silno nežna- j morjem ter nosijo iz razsušenih lezo,j-adi česar je trpel hude Skrbna žena. — Mož: Že zo-ten; Bjornstjerne Bjornson je dejal, da "ljubi Bogi že ve, zakaj nJiv in potov oblake prahu in bolečine; sedaj je že nekoliko pet se mi je odtrgal gumb pri se Madžari ne množe." Strah pred obdajajočim jih slovanskim Peska tako gosto, da solnce za-, boljši. — Mr. Henikman iz 156. suknjiču morjem, jim je segel globoko do kosti, zato se zatekajo k Atili, krivajo. Ako ne bo dežja v pra-. street se je ponesrečil. 'Krenkal' Džingiskanu in k Samojedom. ' vem času, bo ves naš trud zaman, je truck in mu je spodletela ^_____ ker bo naša setev ob prvi vročini kljuka ter mu zlomila roko, se-.luknjo v nogavici daj mora revež pestovati. MATERINSKI DAN Chishpim, Minn. Nedelja dne 18. maja je bila posvečena materam. Kako lepo se to ujema v mesecu maju, ki je posvečen nebeški Materi Mariji da se ta mesec spominjamo tudi naših mater. Na Chishohnu smo praznovali Materinski dan prav lepo. Ze i zjutraj v cerkvi, ko so velike i množice fantov in deklet, mož in žena prejeli sv. obhajilo, j Govori pri svetih mašah so , bili posvečeni materam. Popoldne so priredili člani in | članice KSKJ. Booster kluba ma , teram v počast malo zabavo in naučiti- Tfejžko vlogo je dovršeno rešila . Tudi druga dekleta so rešile svoje vloge dobro. Kot Stana, Miss Mary Klančnik, kot Kristina:, Miss Mary Laurich, Neža, Miss Frances Dreehnik. Tudi kraljica Tuniška, Miss na potu popolnega okrevanja. Mary Samsa, je dobro odločno Istotako je po dolgi in težki bo-nastopala. Angelji, sužnji in tu- l.ezni zapustila bolnišnico Mrs. di druga dekleta so bile dobre. John Bajuk. K nesreči se je pa Petje med igro, katero je vodila v zameno za te naše bolnice mo-Miss Anna Bradach, je bilo do- rala podati v bolnišnico Srca Je-bro. Tudi moški kvartet je kra- zusovega, priljubljena uničena. «»J mora revež V državni bolnišnici Madi- Mrs. Mary Bolti z 76. street je son, Wis. je po dolgi bolezni pre- obolela na očeh in se pritožuje, njin.ul naš rojak Louis Baškovec. da ne> sme citati. — Mrs. Setni-Pokojni je bil samec in je zadnja kar s 60. street je tudi zbolela leta depresij« živel tukaj na in je pod zdravniškim nadzor-Wiilardu ter čistil farmo za svo- stvom. — Družini Kožar s 157. jega brata živečega v Chicagi. street je umrla 20 mesecev sta-Pokojni je bil star 63 let, doma ra hčerka Mildred. Bila je prav od sv. Križa pri Kostanjevci. ljubezniva deklica in staršem je Pogreb se je vršil v torek 1. ma- prav hudo po njej, še zlasti oče-ja iz tukajšne cerkve sv. Druži- tu, ki se kar potolažiti ne more. ne na farno pokopališče. — Ve- Družini izrekam iskreno sožalje. seli nas, da je naša organistinja — Vsem zgoraj omenjenim bol-Mary Gosar, dala slovo bolnišni- nikom pa želim skorajšnjega ci ter je po težki operaciji zopet okrevanja. Masrgareth Poznič, zastop. Sena: Da se ti le zdi vredno govoriti o gumbih ! Jaz imatf pa ne govorim o tem. i\'i kriva. — Poglejte, Ančka prah na kredenci leži najmanj že šest tednov. — Kaj morem jaz za to, saj služim pri Vas šele tri tedne * * Glava rodbine. — Jaz svoje žene nikoli ne vprašam, ali smem iti kam, ker raje ostanem doma. Varčnost. — No, kako se kaj počutiš? Ste doma vsi zdravi? — Ne, hčerka je dobila of pice. — In si poklical zdravnika' — Ne, ker čakam, da dobi še kako drugo bolezen, da opravi ^ , , zdravnik vse obenem. članica' ' novico sem prejel od * * * ,,r... . v. ... . canica svojega brata iz stare clomovme,' 'nf^JSS? ' sno prepeval pred igro m med Marijine družbe Miss Annie Le- v T „ , XT . <-■,. I u 11 moskl- — Prijateljica? , . .. r, , • • , -i v. župnika Jožeta Nagode v St. n »v,Asv;v. i -i „,. dejanji. Zares gre cekvenemu sar, kjer se je morala podvreči T . , .. . , . v-v moskin mi pa kar nikar ne pevskemu zboru priznanje za to operaciji na golši. , Jostu pri Vrhniki da je namreč govorL Vsi so sebičneži. Vsak " lepo prireditev, v počast mate-1 Dal Bog vsem našim bolnikom nasa JUba , ' k"V'1f blla !?n,bi rad dobil ženo z denarjem. , , v j njem. umrla dne 18. aprila.' ram. I zopet zazeljenega zdravja. 1 i Imenitna svatba se je obhaja- ŽALOSTNA NOVICA IZ' STAREGA KRAJA Colorado Springs, Colo. prigrizek. Zvečer pa so cerkveni pevci v Washington šoli vprizorili krgs-'stu pripomniti. Udeležba bi bila Nekaj moram pa na tem me- la v naši farni dvorani v soboto 12. maja, ko sta si istega dne v J no igro štiri dejanko "Dve Ma-'lahko veliko večja. Take lepe .. , . ^ v. nasi cerkvi sv. Družine obliubi- imuditi krasna igra je res kakor nalašč nobeden zaveden Slovenec in Slo- 'p .. za ta dan. Pri tej igri moramo' venka. Ako se priredi kak ples' ">Qgolnl posebno pohvaliti naša dekleta,'se vse gnete po kaki mali dv.o-' , , . . ,, ker an tflkn rtnhr« voisila omiaUoni ' ________i____i uglednega farmarja Mr Bog jo je poklical k sebi omenjeni dan ob pol enajstih zvečer. — Rojena je bila 19. januarja leta ! 1851 na 'Medvedjem brdu.Učaka- q — Meni se pa zdi, da delaS moškim krivico. Prepričan*1 serti, da jim zadostuje sam1' denar. * $ * teri". Igra je krasno uspela. Ta prireditve bi ne smel zamuditi ;......"" "77'lla je lepo starost, 83 let. Smrt je la zakonsko zvestobo Mr. Anton1 , . v , , .. „ , . . , nastopila radi ostarel.osti. Pogreb iz Clncage ter Misst . S., 01 ., , t,-, -r, , i.?. , , w i.se je vršil 21. aprila ob vehki u- i , . , trances Dolenc, hci tukaj snega' , ;v, . , .. , . " , kaki mali dvo-1 , , v ' . ° delezbi občinstva m ga je vodil so tako dobro rešile svoje'rani, brez vsakega užitka, ker! r8, nTff tarmf-Ja Mr\m Mrs\č. g. dekan, kateremu so asisti-1 Modistka: Saj baš to Per° vloge. V igri je nastopilo 18 de-1 je vse drug drugemu napotu. Tu1 elK'' naS™ 1J0"!rali še štirje gg. duhovniki — vas dela za 10 let «'0' -- • . , . ., vim porocepcem obilo sreče m && pa je krasna prireditev v ..... Čudodelno pero. — Priletni dama: Ta klobuk bi mi pristo--jal, toda pero na njem, je grdo- klet, vse v Ameriki rojeiie. j pa je krasna prireditev v lepi Kot sv. Marija, je rešila svojo dvorani z dobrimi sedeži za niz-! vlogo Miss Cathryn Rosp prav| ko ceno 25c, pa ne pridete v ta-j izvrstno. Grofinja L j udmila, ■ kem številu kot bi lahko. Rojaki, katero je igrala Miss Valeria ako hočemo ohraniti še nekaj ča-Pechovnik je bila naravnost iz- sa naš materni lepi in mili slo-vrstna. Govorica ji teče lepo' venski jezik, moramo vspodbuja-gla.dko in domače, neprisiljeno. I ti našo mladino k zanimanju za j blagoslova božjega. Poročevalec. KAJ PIŠE CLEVELANDSKA ZASTOPNICA . V starem kraju zapušča pokoj-! na dva sinova in dve hčeri, tukaj spa. ta j v Ameriki pa tri sinove in eno| bolno hčer.. — Ljuba mati, loči-'6"0 Pero-: la si se za vedno od nas. Mnoga — No, pa naj bo, dajte m1 klobuk in pripnite nanj Š'3 solza si pretočila za nas svoje Cleveland-Collinwood, O. j otroke ,sedaj se veseliš plačila Ostro in mrzlo zimo smo ime- nad zvezdami, ki je večno. Tudi Ljudmilina hči Olga, kate-' slovenščino. Moramo jim dati Ji, letos, pa se je morala umakniti z Bogom mati! Vaš žalostni sin!tja v en dan. ro je predstavljala Miss Julija'priznanje s tem, da se udpležu-' dehteči pomladi. Krasno l-isu'no-i) io Kilo "M-:,. —:..„____ \r. ™.■ I , . . V trgovini. — Trgovec: Sc svoj živ dan nisem videl tako lenega učenca. Stoji tu in bu11 Baraga, je bila izvrstna. Njo jemo njih prireditev. Na Chis-'daj, ko je zopet nastopil maj. Matija Nagode. -o- 'Vsak naj spozna, da brez smo že večkrat videli in slišali holmu imamo veliko talentira- Regrat prav lepo cvete po vrto- na odru v angleškem jeziku. To nih fantov in deklet ,in bi lahko vih in ob potu, črešnje in drugo1 agitacije za katoliški list smo P,ct pa nas je očarala s tako le- imeli močan dramatični klub in'sadno drevje se razcveta, prije-'vsi zakopani v tihi, sramotni po dovršeno slovensko govorico, močan pevski zbor. Imamo tudi,ten vonj cvetnega parfjuma ob- ^roh in naš mili narod ne bi doda smo se čudili, kako se more zmožne voditelje, kateri se ne'da.ja naselbino. Posebno Sloven-' lj«vaV prepotrebnega bodrila." brez slovenske šole tako dobro|strašijo žrtev, samo treba celo-1 ce. Naj gre človek kamorkoli po! -Rev.-P. Cyril Zupan. Učenec: Kaj pa naj počnerpi gospod šef? — Ujemi nekaj muh in prilc-ni jih na reklamno muholovk^ Čudno, da ti ne pride nič p ' metnega na misel. 5tR?TF. AMF.R. SiOVENCA' TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE (72) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Kakor strela, tako; se je zdelo Tarzanu, 30 dirjali Hofibi »a svojih gopoborih, gyor je pa. djvjp puhaj, stei ia brcaj na vse struni in fjo-s,kyšijl, itqbq bi se rešil iz zanke, Horibj so pa krog okoli zverine čedalje bolj 2martjševaii. Tafzan je pazljivo gkdal kaj bodo te čudne ne-.znane 'postave napravile proti stvašni dj?set-'tonski zveHni.. Napadalci so se zverjai...Serije bolj bližali in to s tako naglico, da jih je bilo komaj razločevati. Gyor sc jc sukal hi'skakal da se umakne, nastavljal sVojo strašno, glavo, da, z' r.ogpjivpeebo-dp na,sprotwke, od: obeh sfrani. pp mu. pa prilp-letele močne snjice v te^ko.telo. Kpmaj sta dva zagnala sulice, sta že bila druga dva v pripravljenosti, ostali Horibi v djvjeni diru oJbkfOŽali beročo skupino, Tedaj SP je pa zgfldilp, česar niso pri^akoyali. Ranjeni .gyor se, je z vsomi močni pognal naprej in predrl kordon Horibov ter jo ubral naravnost proti Tarzanu in Jani. Ce Horibi ne obrnejo živali v drugo smer, sta Tap^an^ in Jana isgpbjjena. ffa svepo so Hioribi na svojih naglili, gorol}Qiih nstavili zverino 'ppfidoq je ta prišla bližje; Tarzapa in Jans.'in boj se je vršil v njuni neposredni bližini. Srdit je bil tal boj, kfij; gypr itna trdo življenje In mu ni ta. ko lahko do. živega. Ko je končno zver r odlegla, sta bila o.ba vesela, dp ni zver prišla še bližje njiju. Zmagovalci-Horibi so se podali z bojišča — naravnost proti Tarzanu in Jani. . Zopst, 89 se Hpi;ibi .uvrstili v krog, a sedaj sta bila v sredi tega kroga Tarzan in Jana. G»fcoyo je >ilo,- da so jih te čudne stvari opazile, a sq hotele najprej ugonobiti strašno zverino, nato šele napasti te dva. — "Treba se bo boriti," reče Tarzan in se dvigne. "Da," reče Rdeča Koža Zorama, "borili se bomo, in tudi podlegli, ker teh je petdeset, midva pa samo dva. Horibi so počasi zmanjševali kr.og bližje in bližje, pričakujoč novega plena. DENARNE POŠILJATVE v Jugoslavijo, Italijo in vse druge države pošiljamo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Denar dobijo prejemniki po po^ šti direktno na dom brez odbitka. Ker se cene pogosto menjajo, računamo po cenah onega dneva, ko prejmemo denar. -Včeraj so bile naše cene: Za izplačila v dolarjih: Za $ S. po,šljite....$ 5-7.5 Za $10. pošliite.—$10.85 Za $15. pošljite....$16.00 Za $25. p q šlj i te____$ 3 6; H P Za $40. i)ošljife....$41.25 Vsa pisma ip pošiljatve naslovite na: John Jerich (V pisarni Apiprikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL.. Dinarji: Za $ 2.70.......... 100 Din Za $ 5.00.......... 200 Din Za $10.00.......... 400 Din Za $12.25.......... 500. Din Za $.24.00..........1000 Din Torek, 22. maja 19S4 'AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 8 t; uu 111 n: i m lu'x? WVA' uummuwu;« r,w«...... Q Tvoj nedeljski tovariš. oiiuiuiiuuiiiuniiiintnnnmiiiuiuiniTtiiriiiuuiRuunniii T.-.TM frann-jTfl 27 Nedelja — 28 Ponedeljek TEDENSKI KOLEDAR Sv. Trojica. — Avguštin, škof. 29 Torek — Maksim, muč. 30 Sreda — Ferdinand, Ivana d'Arc. 31 Četrtek — Sv. Ilešnje Telo. 1 Petek — Fortunat, muč. 2 Sobota — Evgenij L, papež. -o- Rev. J. C. Smoley: PRAZNIK PRESV. TROJICE S prihodom sv. Duha, na binkoštni praznik je bilo človeško odrešenje dokončano. Včlovečenje Boga v osebi Jezusa Kristusa, delovanje in smrt našega ljubega Zveličarja na križu, njegovo vstajenje in njegov vnebohod — vse to so oni epohalni, veliki dogodki, ki ' nam jih je stavila cerkev v cerkvenem letu dosedaj pred oči. S prihodom sv. Duha, tretje božje osebe, pa se je, kakor sem rekel, človeško odrešenje dokončalo. Danes na praznik presv. Trojice, nam cerkev še enkrat skupno predočuje, kar je Beg v svoji neskončni ljubezni, usmiljenju in dobrotljivosti storil za človeka: da je Bog Oče svet ustvaril, da ga je Bog Sin odrešil in da ga Bog sv. Duh še vedno P< svečuje. Tristo let — tako bi lahko rekli — so se trudili najbolj razsvitljeni možje z vsemi silami in močmi svojega uma, da 1 bi nam v besedah predočili globoko, nerazumno skrivnost božjega bistva: da je in deluje en Bog v treh osebah. V prva stoletja sega častitljivi slavospev, ki ga tolikokrat Se sedaj slišimo v cerkvenem bogoslužju: Čast bodi Očetu in Sinu in sv. Duhu . . . In s tem svetim, močnim blagoslovom, ki ga je kedaj izgovorila kaka vera nad človekom, pošilja druga božja oseba svoje učence do krajnih končin sveta: "Pojdite in učite vse narode in jih krščujte v imenu Očeta in Sina in sv. Duha." S tpm starim častitljivim blagoslovom sv. Trojice je morda tudi marsikoga izmed vas blagoslovila umirajoča roka vašega očeta ali vaše matere, ko sta se poslavljala od vas in se ločila od tega sveta. V imenu presv. Trojice, z znamenjem sv. križa blagoslavljajo zvečer pobožni starši' svoje otroke in jih izročajo božjemu varstvu čez noč. In če se poda sin, če se poda hči v daljno tujino, v boje in negotovosti sveta, jih zopet blagoslavlja očetova m materina roka; tem mladim potnikom zaznamuje čelo z znamenjem sv. križa in jim podaja potno palico na pot: Pojdi v imenu Očeta in Sina in sv. Duha! ^ imenu presv. Trojice je sprejela sv. Cerkev pri sv. krstu "as novorojence v svoje naročje, blagoslovila nas v njenem ime-nu Pryi trenutek našega zemskega bivanja. Z blagoslovom presv. Trojice nam je posredoval škof pri ■t sv. birmi z maziljenjem na čelu moč in milosti tretje božje o-ebe. S tem blagoslovom skleneta ženin in nevesta v zakramentu sv. zakona zvezo za celo življenje. In končno — s tem svetim blagoslovom vodi cerkev umi-, lajočega v njegovi smrtni uri v večnost, vodi ga pred božjega Sodnika. Pri sv. maši kličemo devetkrat, trikrat k vsaki božji osebi, Kyrie Elcison: Gospod usmili se nas! Vsake litanije se pričenjajo s prošnjo k sv. Trojici. Tako stoji češčenje in pobožnost k troedjnemu Bogu v središču vse katoliške poroznosti. Na tisoče in tisoče načinov se tekom leta odzivajo besede uvoda današnje sv. maše: "ČešČe- bodi najsvetejša Trojica in nedeljena Edinost; častili, slavili Jo bomo, ker se je njeno usmiljenje izkazalo nad nami." Cerkev se ne briga za vpitje brezvercev in bogotajcev in oznanja nemoteno svoje velike skrivnosti. V moči te molitve •K> zapopadena vsa naša opora in sila v trpljenjih in križih vsakdanjega življenja. V časih, kakor so sedanji, ko se hoče vse zgruditi, naj nas Navdaja zaupanje, da bomo vse pričeli in vse končali z blagoslovom : V imenu Očeta in Sina in sv. Duha! korakov naprej in spet nazaj. Tačas sem imel še nekoliko simpatije do matematike, ki sem jo 11 pozneje peklensko sovražil. Iz-i • povedal se pa tega greha — sovraštva do matematike — nisem nikoli. Saj menda to ni imelo nobene zveze s šestim glavnim grehom. Sicer sem bil pa kriv tudi sam, ker sem tačas, ko je pro-1 cesor razlagal matematiko, pisal | v poseben zvezek ali na listke i slabe pesmi ,ali pa bral Horaca I ali Sofokleja, a za številke in formule se nisem brigal. Najljubši izmed očetov frančiškanov pa je bil vsem, zlasti pevcem, učitelj petja, p. Hugo-lin. Saj smo zlasti tisti, ki smo tolikokrat prepevali: "U pjesmi duša živi, u pjesmi slast je sva", bili tačas navdušeni v prvi vrsti za petje. In pater Hugolin je znal poučevati, da je vzbujal smisel in veselje za petje. Brati note in peti po njih nas je naučil tako temeljito, da smo po ne-dolgem času bili tako izurjeni in izvežbani, da smo kar vzeli note v roke in peli doslej neznane pesmi. Učil in naučil nas je, da smo zapeli pesem res tako kakor je zahteval komponist. Dihali smo iz sebe vsak pianissimo, a fortissima nismo kričali, ampak peli! In tako je bil naš dijaški zbor res tak, da smo se lahko postavili. Če smo šli po nedelj ki sv. maši v drevored ali na. kapiteljski hrib, so vreli Novo-meščani za nami in poslušali naš koncert. Pater Hugolin je uglas- SLIKOVIT PRIZOR se oglašajo najlepše pesmi, kijih ue bodo rabili, ker ne zmajih budi hrepenenje, vera in lju-rejo toliko davščin. bazen,?! Ali tudi to drevo ne ' --o- kljubuje večno. Tudi patra Hu-! Elektrika se širi golina, mojstra naše pesmi ni i Okolica Maribora bo kmalu več. Ko bi bilo mogoče, da bi Vsa preprežena z električnimi prišel še enkrat med nas z novi- svetilkami. Tako je skoro do-mi, nebeškimi skladbami. Ali to grajena električna proga iz so le želje in sanje! Daj Bog, Kamniee do Rošpoha in v naer-da bi ga zagledal nekoč med an- tu je že podaljšek do lUcev.i,e-g«l«kimi zbori, kjer vem da biva vega dvora ter preko hriba v zdaj in snuje in poje melodije, vinarje. ki jih je živelo nešteto v njem, pa jih ni utegnil napisati. Bog daj, da pridem za njim, svojim velikim učiteljem jaz, njegov majhni učenec! Pod vtisi filmov V Osjieku blizu Drave sta šla dva dečka po cesti, nasproti jima je pa prišel neki ISletni delavec. Ko sta se dečka približala delavcu na korak, sta oba, kakor na povelje potegnila vsak svoj revolver, naperila proti delavcu in zakričala: Vso, srednjo dalmatinsko obal /'Stoj, daj denar ali te na rne-tta.meaav.ajo elektrii'icirati. S sfcu ustreliva!" Delavec se j,e tem se bo dvignila vrednost prestrašil in začel bežati ter mnogih krajev in to bo privabi- stvar naznanil orožnikom, Dalmacijo bodo elektrificir^li Slika je bila vzeta blizu mesta Haarlem, Nizozemska. Od zadaj se vidi mlin na veter, v ospredju pa je pplje, pokrito S cvetočimi narcisami. lo mnogo tujih izletnikov. -o- ki so dečka prijeli in videli, da sta imela oba revolverja na za-mašek. Povedala sta, da sta to storila pod vtisom iflmov, ki sta Dobila ..... ...............—■„ - M vsi štirje skupaj imeli 20 krajcarjev, pa je zapel, je takoj pri-romal na mizo Štefan. Vedeli "Najhujša je vseh bolečin kesanje, krivice spomin!" Zastrupljenje ISletni Ludvik Persche v (Ljubljani se je prav na čuden |jih večkrat gledala način nevarno zastrupil. Napravil je krepak požirek iz 'steklenice, v kateri je domne- 11 , , TJ r |Val, da je žganje. Šele, ko je smo, da sedi v gostilni dobrotnik Zaaj, ob grobu patra Hugolina, lsteklenico odstavili je onazil> Sterger, tajnik pri okrajnem j bol, kesanje bolj, nego kdaj po-n , ^ Južno tekoSino. glavarstvu. Ali krokanje ni u- prej. stvarilo menda še nikoli nobenega opernega tenorista. Še manj — kajenje. Danes se mi neumno zdi, če vidim koga kaditi. Tačas bil tačas nalašč za naš zbor mar- pa sem mislil, da je posebno sikatero pesem, zlasti na besede Simona Gregorčiča, tako, da smo mi prvi zapeli njegove skladbe. S kakim navdušenjem smo sprejeli njegovo: "Za dom med bojni grom!" Kako smo dvignili tenoristi vratove pri tistem b ali h — ne vem več natanko — pri besedah: "Da bo le dom otet!" Kako smo zaklicali na koncu: "jfura!." Zdaj je vse minilo in s Stritarjem otožno mislim nazaj na "zlati tenorček", ki je popolnoma opešal. Vse je p. Hugolin očetovsko, ljubil, vendar pa smo mu bili nekateri izmed pevcev še posebno pri srcu. Zlasti j.e imel rad Emila Hochreiterja, ki je menda edini izmed takratnih novomeških učencev postal vreden velikega mojstra. Saj sta skupno uglas-bila toliko lepega! Hochreiter je bil najbolj i tenorist, ki je pa tudi ubogal svojega učitelja. Pridno se je učil in ne krokal ne kadil. Tudi nekateri drugi smo imeli dobre tenorje, ali nismo pazili nanje in smo si jih sami pokvarili. Ko je pa bilo toliko priložnosti! Dijaki, ki smo peli na frančiškanskem koru, smo bij i parkrat v letu povabljeni na klobase in vino. Eno napako so imeli tačas očetje frančiškani, da so bili preveč radodarni z vinom. — Če j.e vedno žejni kvartet zvečer stopil v gostilno in Prišel je čas mature, te najhujše torture in največje neum- i nosti, ki bi jo morala mlada Jugoslavija odpraviti in s tem pokazati, da je bolj pametna, nego imenitno in sladko, kaditi ciga- je bila stara Avstrija. Osem let rete. Kadili smo seveda najslabše — menda so se imenovale drame — in vlačili vase nesrečni dim. Tačas smo kadili, ko je bil najnevarnejši čas za glas, ko smo mutirali. Pater Hugolin nas je svaril in je bil nevoljen in žalosten, ko je izgubljal tenoriste, ali kaj, ko ga nismo ubogali ! puščajo dijaka z razreda v raz- Iiadi hude bolečine, ki jo je občutil, je šel v bolnico, kjer so mu izprali želodec in ga rešili. -o- sta zasluženo kazen. -o.- Vlom V kaščo posestnice Ane Ba-lantove v Zgornjih Gorčah pri Braslovčah so vlomili neznani tatovi in odnesli ve£ obleke in zlatnine v vrednosti do 2500 dinarjev. -o.-- Nesreča pri podiranju drevja V Šmartnem ob Paki je v gozdu podiral drva GOletni biv-red, nazadnje je pa njegova 'g| posestnik Blažon Hribernik "zrelost" odvisna od par vpra- )z Pod vrha pri Braslovčah. Ko šanj, od srečnega ali nesrečnega 'je drevo padalo, ga je zadela slučaja! 'veja tako močno, da je bil na ... Po maturi smo se odločili, da mestu mrtev. — Zanimivo je, Ljubljani je pojdemo na sestanek v Zagreb. >dil je pred letom prav na UJc |tar' vzor-služkinja, lu je skoro Pokojnemu Evgenu Lampetu in način končal njegov brat Vin- |40 let sluzlkl meni so kolegi naročili, naj na- 'cenc. Tudi njegov brat Anton darju-piševa pesem, ki jo bo kak kom- na tragičen način končal. Smrti»a kosa V celjski bolnici je umrla Neža Bedenik, vdova po kovaču iz Hrastnika, stara 75 let. — V Mali vasi obč. Ponikva pri Celju je umrl Jakob Zabukov-sek, posestnik, star 53 let. —- V umrla Ivana Zon- pri enem gospo- Franjo Neubauer. PATER HUCOUN Nemilo me je zmočila ploha v Nedeljo popoldne, ko sem spremljal na zadnji poti patra Hugo-Una. Vendar pa Čutim v sebi posebno zadovoljstvo in zadoščenje, da sem se udeležil pogreba tega izrednega moža. Moji spomini na patra Hugo-Una segajo nazaj v mojo detin-Ako dobo. Tačas je prihajal s 1^'erano umrlim Žigo Bohincem, škofovim kaplanom in poznej-N!m semeniškim ravnateljem, v ^•■'krenog, kjer so živeli starši sestre Žige Bohinca. Kakšna ''Zl'oilhe. moža sta bila Žiga in pfugolin! Kar težko se je odlo-. ^'ti. kateri izmed obeh je boljši,' •ažji, ple?neni:Lejši! Ko sem študiral na novomeški ^'mnaziji, je bil pater Hugolin j Učitelj petja. Tačas so bili ^kaj Jet nekateri očetje franči-'! ani še naši profesorji. Sloven-•^'ino je poučeval originalni a Učeni Lacko, dobra duša, ki si ni Nekaj pevcev je p izbral in nas začel učiti harmonije in kontrapunkta in drugih skrivnosti in umetnosti, ki jih mora znati, kdor hoče biti komponist. Ali mi, lahkomiselni lenuhi, smo pač hodili nekaj časa k njegovim uram, ni se nam pa ljubilo učiti se. Dobri oče nas je žalosten prepustil usodi, ki smo si jo kovali sami. Kolikokrat v življenju sem se kesal, da ne znam postaviti pesmi na note! Večkrat sem napisal verze, ki so mi ugajali, ker so res privreli iz srca, pa sem jih poskušal peti. Ali uglasbiti in napisati uglasbene pesmi nisem znal, ker nisem svojčas ubogal svojega učitelja, dobrega svetovalca, patra Hugolina. In Gregorčič, ta slav-ček v našem pesniškem gaju, ki je baje v "brezupno okostenelem metričnem redu manirizma" izražal svoje lirično čuvstvo — kar pa verjamejo samo moderni — ta ljubljenec slovenskega . Hugolin P°nist, in se bo pela v Zagrebu. Odločili so se za mojo, ki se je začenjala: "Na jug velelo je srce, hoteč se tam ogreti, kjer bratje rodni nam žive, za skupno mater vneti." —o- Po Št. Jernej vsej okolici je sadno je našel prav izredne stare u /metnine, tako slike in kipe Pesem sem nesel patru Hugoli- Največ teh umetnin je po cer mi in ga prosil, naj jo uglasbi. kvah. Rad nam je ustregel. In mi mladi Jugoslovani smo popevali že pred 40 leti: Umetnine na otoku Krku , , , ... drevje odevetelo v najlepšem Ravnatelj Strossmayerjeve vremenu. Cvetja je bilo veliko, galerije slik, prof. dr. Artur vendar pa sadja ne bo mnogo, Schneider, je obiskal otok Krk ker H0 nastopili razni sadni in obhodil več vasi. V 15 vaseh škodljivci, ki uničujejo zarodek. plašno naročil liter vina, ker so,ljudstva je vzkliknil: RUSKI RAZISKOVALEC V AMERIKI zn|j miru la; mipraviti strogega reda in med dijaki. Nekoč je raz-Jd in razlagal, mi pa smo ne-šepetali in govorili. Hi časa nas je opominjal, svaril in miril, potem pa se je vstopil pred klopi,, prijel dolg svinčnik z obema rokama, ga prelomil, zagnal po tleh in zav-pil: "Ich breche den Stab viber euch! Zdaj mi boste pa nov svinčnik kupili!" Odgovor na te njegove besede je bil seveda hu-ronski krik in smeh. Zgodovinar je bil p. Raf|f'l viseka, muj.estetična postava. : ki smo se ga bali, kadar je iz-1 praf-eval. Če je pa razlagal, nas je znal vneti: za zgodovino. Vmes je povedal tudi kako šaljivo, da smo ga rajši poslušali. Ko je pripovedoval, kako so premeteni Rimljani pri neki svečanosti na čast bogu Neptunu s silo ugrabili sabinska dekleta, je rekel: "No, saj ni bilo tako hudo! K eni je pristopil mlad Rimljan, jo objel okoli pasa in rekel: Ti Micka, pojdeš z menoj! Drugi si je izbral Uršiko, tretji Zaliko in tako dalje. Vsak je svojo odnesel na svoj tlom." O matematiki je razlagal pater Bernard plus in minus tako, da je hodil po šolski sobi nekaj "Zaupno glej' v bodoči čas, oj Slava, naša mati! Saj sloga, ki združuje nas, k svobodi vodi zlati!" Pater Hugolin je nad besedo : "zlati" postavil zopet visoki C ali h, morda tudi zato, ker se na samoglasnik a najlažje zapoje visok glas. Pozneje sem še včasih obiskal patra Hugolina. Ko ne bi bil jaz odšel na Hrvaško, bi bila gotovo ostala v tesnejšem stiku. Tako pa sva se videla le redkokdaj. Ko je želel nekaj Marijinih pesmi, sem mu jih napisal in on jih je uglasbil. Rekel je: "Vaše pesmi so solidne." Vesel sem bil, da so mu ugajale. Ko sem ga pred par meseci obiskal zadnjikrat, sva hodila gori in doli po njegovi celici. Vprašal sem ga: "Ali še komponirate?" Odgovoril je: "Še — ali zdaj gre h koncu." In prišel je ta konec! Tačas nisem pripisoval posebne varnosti njegovim zadnjim besedam. Saj, ko gledamo velikana, se nam zdi, da se ne bo zgrudil nikoli. Zakaj naj pade drevo, čigar deblo je trdno in ^njegovih vej Brez avtomobilov Nove davščine, ki. so naložene na luksuzne avtomobile, so spravile na noge tudi lastnike avtomobilov v škofjeloškem o-kraj.u. Razen štirih so vsi: odpovedali svoja vozila, to je, da ŠIRITE AMER. SLOVENCA! 23 LET IZKUŠNJE .Pregleduje oči in ptiedpisyjp oč.^lji J, OPTOMETRIST 1^01 So. Ashland Avenue Tel. Capal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. ....................................................— .........*....................... Društvo sv. Vida štev. 25, K.S.ICJ. CLEVELAND, O. Leto 1934. Predsednik: Jpljjt Mclle, oS(W Ikni-na Ave. Tajnik: Anthony. I. Fortuna, 1UD3 E. G4th Str. Zdravniki: Dr. J. M. ^cligka*, Dr. M. J. Oman. Dr. L. j. l-'enne; in Dr. A. J. Pcrko, Dr. A., Skvtk. Društvo zboruje vsako prvo ne-; deljo v mesecu v Knausovi dvo,rani ob 1. uri popoldne. V druitvo so sprejmejo elfini(i.ee) i«j 18. ; jja po |ira