Glasilo Udruženja p. L t. uslužbencev kraljevine Jugoslavije, Dravske sekcije v Ljubljani. Letnik XII. V Ljubljani, dne 1. julija 1932. 13. štev. Članom Dravske sekcije UPU. Vslcd neurejenih razmer v Udruženju preživlja naša organizacija že leto dni ])rav hude čase. Kaikor povsod je tudi v naših vrstah polno nezadovoljnežev, pa tudi ita* kih, ki poskušajo izrabljati to neurejeno stanje v to, da z raznimi nečednimi izmiš/ Ijotinami begajo naše članstvo. Priznati moramo, da se je tem ljudem njihovo raz« diralno delo posrečilo v toliko, da je del članstva postal malodušen in nekako apa« tičen za vsako organizacijsko delovanje. Uprava naše sekcije je pod vodstvom agilnega in za organizacijo zelo zaslužnega tovariša Čampe podvzela vse, kar ji je bilo mogoče, da bi spravila v Udruženje pravi« co in rod, kar je pač predpogoj za uspešen razvoj vsake organizacije. Kljub neumorne« mu prizadevanju se ji to ni posrečilo, na« sprotno — vsled nerazumevanja nekaterih ljudi za pravo in nesebično delo, ki bi vse« kako bilo samo v korist stroki in celokup« nemu poštnemu osobju, je prejemala od vseh strani same udarce. Moj namen ni in tudi ne navada, po« vzdigovati koga, potrebno pa je pribiti, da je bil ves trud in vse delo, ki ga je za koo« solidacijo razmer v Udruženju in za spra« vo ter pošten sporazum med poštarji za« stavil dosedanji predsednik tovariš Čampa, neizmerno. — Prišel bo čas, ko bodo to spo« znali tudi tisti, ki so to prizadevanje, po« svečeno procvitu stroke in osobja, motili in ovirali. Pot, ki jo je v organizaciji hodil to« variš Čampa, je bila vseskozi iskrena in po« štena. Radi premestitve tovariša Čampe in to« variša Štuklja iz območja naše direkcije je uprava sekcije zašla v jako mučen položaj. Ostavka predsednika in podsredsednika je postala neodložljiva, zato je bila potrebna rekonstrukcija, oziroma spopoinitev uprave. In tako sem podpisani pod silo razmer spre« jel mesto predsednika sekcije. Gotovo je, da je v teh razdrapanih raz« merah, ki obstojajo v našem Udruženju, uspešnejše delovanje v organizaciji otežko* čeno, če ne celo onemogočeno. Veliko za iz* boljšanje sedanjega stanja se nadejamo od letošnjega kongresa, ki naj končnoveljavno razčisti in reši vprašanje ureditve Udruže* nja. Če se to izvrši, potem smemo reči, da se je s tem odprla poštarskemu stanu lepša bodočnost. Zato bo uprava sakoije v prvi vrsti po« svečala vse sile in moči ureditvi razmer v Udruženju in z dobro in iskreno voljo ved* no propagirala spravo in sporazum med po* štarji. Članstvo naj se torej vžiivi v to tež/ko situacijo, naj popolnoma zaupa upravi sek* cije in naj vzdrži in vztraja še ta kratek čas! Delajmo vsi za enega, eden za vse!! S tovariškimi pozdravi Rabič Ivan, t. č. predsednik sekcije. Šetinc Tinko: Ambulančne pošte t Jugoslaviji. (Konec) 6. Pomorske ambulančne pošte Naša kraljevina ima več plovnih rek. Za poštni promet prideta v poštev samo Sava in Donava. Iz Beograda se prevažajo s parobrodi avionski sklepi za zemunski aerodrom, katere posreduje brodarski uslužbenec. Važna je po Donavi poštna zveza za Pančevo z vsem južnim Banatom. Iz Beograda dobiva po vodi pošto tudi Dubravica, ki leži ob Donavi. V obeh slučajih posredujejo poštni uslužbenci. Na Donavi obratuje samo ena ambulančna pošta, in sicer Beograd-Prahovo 101 in obratno, ki vozi tedensko dvakrat. Od naših jezer je važno za poštni promet samo Skadersko jezero. Tu se vzdržuje poštna zveza z Albanijo. Naše pomorske ambulančne pošte, ki jih imamo devetnajst, obratujejo ob obali Jadranskega morja. Pomorskih ambulančnih pošt, ki bi prevažale pošiljke v druge države, nimamo. Pač pa posredujejo pošto kapetani parobrodov ne samo za naše kraje pb obali in otokih, marveč tudi za Albanijo, Grčijo in Italijo. Pomorski promet vzdržujejo privatna pa-roplovna podjetja s subvencijo države in po določilih medsebojnega dogovora. Na brodovih je za amb. pošto določen prostor za pisarno in ločen prostor za pakete. Oba prostora sta primerno opremljena in zavarovana. Pomorske amb. pošte niso samostojne ustanove, temveč so dodeljene upravnim poštam. Pošta Split 2 jih upravlja 12, pošta Sušak pa 5. Pošti Kotor in Hercegnovi je dode- ljena po ena pomorska amb. pošta. Naše pomorske amb. pošte vzdržujejo poštni promet ob obali in na otokih s poštami na progi Split-Metkovič, Split-Kotor, Herceg-novi-Kotor in na progah iz Sušaka za vse večje otoke severnega Jadrana 1. Split-Metkovič 308. Ta pomorska amb. pošta vozi na progi Jadranske Plovidbe Split-Metkovič. Odhaja iz Splita ob 8.30 in prihaja v Metković ob 14.50. Zaposlen: 1 zvaničnik. Upravna pošta: Split 2. Obratuje dnevno. Poleg sklepov od drugih pošt prejema v Splitu tudi skupni sklep od amb. pošte Za-greb-Split 31. Prejema 12 in odpravlja 26 pisemskih in skupnih sklepov. Vrača se ob 6. uri in je ob 12.15 v Splitu. 2. Kotor-Hercegnovi 321, vozi na progi parobrodarskega društva »Boka« Kotor-Hercegnovi. Odhaja dnevno ob 5. uri in je v Hercegnovem ob 8.45. Zaposlen je 1 zvaničnik. Upravna pošta: Kotor. Prejema 15 sklepov in prav toliko jih tudi odpravlja Med drugim odpravlja v Zeleniki skupni sklep za amb. pošto Zelenika-Sarajevo 33. Vrača se ob 12.45 in je ob 16.50 v Kotom. 3. Hercegnovi-Kotor 322. Odhaja ob 7.15 dnevno in prihaja v Kotor ob 9.15. Upravna pošta: Hercegnovi. Prejema 7 skupnih sklepov, med drugimi od amb. Sarajevo-Zelenika 33, odpravlja pa 6 skupnih in 16 -pisemskih sklepov. Vrača se ob 17. in je ob 19. v Hercegnovem. 4. Sušak-Rab 356 vozi dnevno (razen nedelje) na progi Jadranske Plovidbe Sušak-Rab. Odhaja ob 14.30 in je na Rabu ob 20.30. Službo opravlja 1 zvaničnik. Upravna pošta je Sušak. Med vožnjo odpravlja skupne sklepe za naša znana letovišča: Kraljevico, Crikvenico, Selce, Novi, Senj, Baško, Lopar in za Rab. Vrača se ob 5. uri in je na Sušaku ob 10.55. Odpravlja med dragim direktne pisemske sklepe za amb. pošto Zagreb-Maribor 13 (inozemstvo) in za Maribor-Beograd 12. 5. Ostale pomorske amb. pošte obratujejo po trikrat, dvakrat oziroma po enkrat tedensko. Službo opravljajo zvaničniki ozir. služitelji. Pri paroplovbi in na železnicah se spreminja vozni red letno dvakrat. V mesecu maju se uvaja letni, oktobra pa zimski vozni red. Poslovanje amb. pošt se ravna po spremembah vaznih redov. Oktobra nastopajo navadno manjše, maja pa večje spremembe. Zaradi sprememb izdaja Ministrstvo vsako leto Pregled ambulančnih pošt Jugoslavije. Šato: Potrebne reforme. Če je na mestu beseda o »reformah«, mislim pa da je, potem moram takoj povedati, da imam v mislih samo manjše'preoblike glede načina izvrševanja poštne prometne službe. Ker bi bile take male »reforme« ali pre-ustrojenja zelo koristna za promet in osobje, bi bilo prav, da se na pristojnem mestu dobro prouče in po možnosti uvažujejo. Kar hočem povedati, bi bilo tole: Frankiralni stroji so pri večjih razpoši-Ijalnih tvrdkah že zelo udomačeni. Če so praktični in dobro uporabni za privatnike, mislim, da bi zelo dobro služili tudi poštam. Vse fran-kiranje na poštah naj bi se vršilo samo s fran-kiralnimi stroji! Koliko stroškov in dela s poštnimi znamkami bi se prihranilo! In pa časa! Sprovodni listi (spremnice) naj bi bili brez poštnih znamk, opremljeni samo z žigom. Poštnina plačana v gotovini — Din —-p. — zap. štev.! Še bolje bi pa opravil to — frankiralni stroj. Dostavnina (za vse vrste poštnih pošiljk) naj bi se izterjevala šele pri dostavi z nalep-Ijanjem porto-znamk. Tako bi postalo vse poslovanje mnogo hitrejše in enostavnejše. Rekomandacijski listki povzročajo dosti ne-prilik, ker kaj radi odpadejo in se izgube. Mnogo boljši in pripravnejši bi bili rekomandacijski numeratorji z avtomatičnim regulatorjem zaporednih številk, kakor imajo to n. pr. USA. Spiski razmene (— pod, ali sub-spiski) so v praksi brez vsakega pomena, ker so med listinami samo balast, povzročajo nepotrebno delo in trošijo tiskovine. Ker se vrši predaja sklepov samo z glavnimi (in ne s pod-sub) spiski, naj se tako zvani pod- ali sub-spiski razmene povsod opuste in prepovedo Sveženjski list in drage tiskovine, ki se stalno uporabljajo ža odpravljanje pošte, naj bi se tiskali z nazivom prejemne pošte. Na pr. Od pošte (kakor doslej), žig, — za j>ošto (tiskano z debelimi črkami) Brod 'na S&vi, itd. Ovitki za denarna pisma naj bi bili dvojni, notranji in zunanji Notranji naj bi bili iz povoščenega ali pergamentnega papirja. Zalep-Ijali naj bi se posebej, prilepljeni naj bi pa bili na vsej prednji strani na zunanje. Zunanji naj Stran 2. štev. 13. 'V » * ■ f - Poštni Glasnik, 1. julija 1932. bi pa ostali taki kakor doslej. Taki ovitki bi bili seveda dražji;’ zato pa bolj vami od dosedanjih. Avtomatične tehtnice za pisma in pakete naj bi dobile vse ali pa vsaj vse večje pošte. S temi bi bilo tehtanje zelo pospešeno. — Samo za vrednostna pisma in pakete naj bi se še uporabljale tehtnice na uteži. Izpraznjevanje pisemskih nabiralnikov naj bi se v večjih krajih vršilo z motornim kolesom s prikolico, na kateri naj bi bila pritrjena sprava za pisemske pošiljke. Tako bi draga konjska vprega odpadla in izpraznjevanje bi se vršilo hitreje in bolj pogosto kakor doslej. I>ve resoluciji 8 skupčine Zveze nabavi jalni li zadrug državnih uslužbencev. i. Skupščina Zveze nabavljalnih zadrug dr’ žavnih uslužbencev, ki se je vršila v Kra’ gujevcu dne 29. maja 1932, se obrača na vse državne, banovinske, mestne in občinske faktorje s prošnjo, naj z vsemi mogočimi sredstvi podpirajo vsako akcijo, ki ji bo na« loga preskrba oz. gradnja stanovanj za d"’ žavne, banovinske in občinske 'uslužbence, ker samo tako, se bo doseglo znosno raz* merje mod višino najemnin in dohodki uslužbencev, dokler se pa to ne izvrši, naj se nujno izda zakon o stanovanjih. II. Skupščina Zveze nabavljalnih zadrug .dr= 'žavnih uslužbencev, ki se je vršila v Kras 'gujevcu dne '29. maja 1932, dostavlja svojo prošnjo vsem državnim in samoupravnim faktorjem, da izvolijo obračati svojo naj’ večjo pozornost uradniškemu zadružništvu, ker se samo preko zadružništva lahko olaj’ ša življenje, ki mu ga je otežilo znižanje — prejemkov. iKiakega pomena je I. resolucija, ve, men’ da vsakdo, ki plačuje še vedno tako visoko najemnino kakor pred znižanjem svojih prejemkov. Kako važna je pa II. resolucija in kaj rodi zadružništvo, naj pa priča na= slednji članek: Poštna prodajalnica v Brnu je prodala lani svojim članom: 520 q sladkorja, 530 q moke, 50 q niža, 62 vagonov premoga, 14 vagonov koksa, 14 M petroleja, 12 hi čiste’ ga špirita, 50 hi denaturiranoga špirita itd. O božiču je prodala 25 q rib in vse to v splošno zadovoljstvo. Denarni promet za leto 1931 jb znašal 2,676.000 Kč. Računski promet pa čez 6 milijonov Kč. Lani je pri* stopilo 26 članov, tako da je štela prodajal’ nioa ob koncu leta 2244 svojih odjemalcev. Vse blago se je prodalo za 70.000 Kč cene’ je kakor pri drugih trgovinah. Torej so zna’ šale dividende lepe denarje, ki so se razde= lili samo med tiste člane, kateri so kupovali v poštni prodajialnici. Ako hočeš torej sam sebi in vsem nam dobro, se voiši takoj za člana v nabavljahu zadrugi državnih usluž* bencev v Ljubljani in kupuj v njeni proda’ jalni. Sv. Jožef pri Celju, nebeški kraj, za poštarske seje — pravcati raj! Z18. redne odbor o ve seje Dravske sekc. CPU. S te seje, ki se'je vršila z običajnim programom in na kateri so bili navzoči tudi glavni poverjeniki iz Celja, Maribora in Ljutomera, bi imeli poročati samo to, da se je na kratko bavila s 'kongresom, ki se bo vršil, kar je že poročal zadnji Glasnik, dne 12. in 13. julija t. 1. v Beogradu. O event. udeležbi delegatov na tem kongresu bodo poverjeniki pravočasno obveščeni. Za udeležence kongresa je dovoljena četrtinska vožnja. Na tej seji je prevzel predsedstvo sekcije tov. Ivan Rabič, podpredsedstvo tov. Leopold Cuderman, tajništvo pa tov. Ivan Kavčič. Odgovorni urednik Glasnika bo po odhodu tov. Čampe tov. Tilen Epich. Posta v Južni Sahari. Fort Zinder, jeseni 1927. Prvi vtisk je bil zares porazen. Nekaj dni sem je bila pokrajina zmeraj pustejša, v stepi vedno več kamenja in manj potov. Ko sem po stokilometrskem monotonskem romanju prispel v Fort Zinder, se mi je zdelo, da sem prišel na konec sveta. Poštni urad je bolj sličil majhnemu hlevu ali skednju ter je bil v velikem kontrastu c mogočnimi ustanovami v angleški Nigeriji. Zaspan, mlad, bel mož v odpeti spalni srajci, s sandali na golih nogah se je strmeč pojavil pri okencu, ki je bilo podobno omreženim vratcam pri kumiku. Tisti mladi, osupli, beli mož je jako težko govoril: je jecljal. Vznemirilo ga je še posebno, ker je zagledal pred seboj v prvih uradnih urah čisto tujega človeka, tako da mu je za nekaj minut kar sapo zaprlo. Obliznil je veliko pisano pisemsko znamko drugo za drugo, preden jo jš prilepil na moje priporočeno pismo. Kar mučno mi je bilo, da je bil Kunst Vaclav: •Meji nasveti na siuiho na tnerzu. (Nadaljevanje) Prvenstvo na vodu Prav pogosto nastanejo na vodu prepiri, kdo ima pravico klicati oz. delati. Kdor prej pride, prej melje. To pravilo velja tudi na vodu. Dokler delo s kako postajo ni končano, se nima nihče pravice vmešavati (izvzeti bi bili le redki slučaji absolutne nujnosti, katere je treba temeljito opravičiti}. Cim pa je delo med dvema postajama končano, ima pravico do voda tisti, ki je prej prijel za dajalo in prej začel klicati. Ce si to bil ti, si ne daj jemati voda, če pa te kaka postaja le moti, skušaj previdno ugotoviti njeno identiteto, zapiši to v zapisnik in javi kontrolorju, iki bo napravil red in poklical postajo na odgovornost. Ne spuščaj se nikoli v prerekanja, ker si v takem slučaju vedno kazniv zaradi prekoračenja svojega delokroga. Tuje črke (ch, 6, a, ii, w, y, x, q itd. Tuzemska morzova albeceda pozna samo črke, ki jih uporablja jugoslovanski jezik. To so: abcčdefghijklljmnnjoprsštuv zždj(gj) dž Glede uporabe tujih črk je nastala pri nas precejšnja zmeda takrat, ko so bile uvedene specialne jugoslovanske črke ščžč itd. zaradi znaka (It), katerega je pred- pisalo ministrstvo, ki pa se je tudi s strani same direkcije slabo tolmačil, ker menda nihče merodajnih ni poznal oz. pogodil njegovega pravega pomena. Tako so nastali predpisi, kojih izvajanje je toliko kot nemogoče in popolnoma nepotrebno. Znak . —.. — so poznali Šibi že pred vojno in so ga tudi uporabljali, kakor ga uporabljajo še danes. Potreben jim je bil zato, ker je imela njihova predvojfia narodna morzova abeceda mednarodne znake za njihove specialno srbske črke (n. pr.------.— je pomenilo »ž« itd.). Ce je torej sprejemna postaja dobila znak -----. —, ni zapisala črke q marveč ž (v cirilici). Ker pa so le prišle brzojavke ali vsaj besede, ki so imele črko q, je morala oddajna postaja prejemni to povedati, da to ni znak ž, marveč q in ji je zato rekla: . —.. — (It), kar se pravi: piši latinicom. Po prevratu so oblasti morzove znake za jugoslovanske črke spremenile, vendar je v Srbiji še danes v ralbi stara predvojna abeceda in tudi znak . —.. — se ni samo ohranil, marveč se je šablonsko raztegnil na vso državo in Slovenci ne vemo ne kam ne kod z njim, ker je za nas, ki itak pišemo vse »It« (latinicom), popolnoma nepotreben. Druga stvar je s črko »ch«. Iz Avstrije smo podedovali za to dvojno črko znak štirih črt (-----------), ki ga tuzemski pravilnik ne pozna. Ta znak je sicer še v mednarodnem pravilniku, vendar je na vsem svetu mednarodno iz rabe ter se dosledno daje (tudi Nemci sami) z znakom —. —............. kar je edino pravilno. Po določilih pravilnika za tuzemsko službo se morajo za črke, ki jih v naši morzovi narodni abecedi ni, uporabljati mednarodni znaki. To je 'povzeto iz mednarodnega pravilnika, čeprav se mednarodno znaki za »ch«, »a«, »6« in »u« ne uporabljajo, ker noben aparat za hitro telegrafiranje (Hughes, Siemens, Baudot itd.), ki se mednarodno skoro izključno uporabljajo, teh specialno nemških črk nima ter je zato’primoran, pisati jih na mednarodni način »oe«, »ae«, »ue«. To pa lahko dosežemo tudi z našimi narodnimi znaki, iz česar logično sledi, da se za »ch« mora dajati —. —........ za »6«---------., za »a« . — . in za »ii« .. — . , ne pa nemški znaki. Iz mednarodne abecede se, če izvzamemo črke a, e, n, kojih uporabe v praksi še nisem doživel, uporabljajo samo črke »w«, »q«, »x« in »y«. Uničenje brzojavke, koje odprava se je že pričela Mnogokrat se dogodi, da zahteva oddajna postaja, naj se brzojavka, katero si bodisi v celoti, bodisi deloma že sprejel, uniči. Negle-de na to, ali si prejem brzojavke že potrdil (fraze) ali ne, oz. brzojavko samo deloma šele sprejel, ne smeš take brzojavke nikdar uničiti kar na kratko, marveč vedno samo na podlagi službene notice. Da se izogneš prerekanju in odgovornosti, odgovSri na take na kratko stavljene zahtevke : »pr uničite služb« Brzojavke za lokodostavo Dočim je pri tranzitnih brzojavkah ob sprejemanju važno samo to, da So točno vzete in čitljivo napisane, je to pri Idkobrzo-javkah drugače. Te dobe v roke naslovniki ter po njih sodijo ne samo urad, marveč tudi uradništvo. Pri teh brzojavkah je torej zaradi. lastnega ugleda (saj jih podpišeš) treba paziti, da so ne samo dobro sprejete in čitljive, marveč tudi, da je njihova zunanja oblika prikupna in dostojna. Zato na takih brzojavkah ne črtaj in ne radiraj in ne uporabljaj zanje zamazanih golic. Če se ti ne posreči brzojavko čisto sprejeti in napisati, je pošteno, da jo pred dostavo lepo prepišeš. Končni znak ( . —. —. križ) se na loko-brzojavke ne sme pisati, ker občinstvo ne ve, kaj ta znak pomeni ter bi ga lahko krivo tolmačilo. Službena pojasnila na vodih Da so privatni pogovori na brzojavnih vodih zabranjeni, menda ni treba poudarjati. Dogodi se pa pogosto, da je treba tako pri oddajanju kakor pri sprejemanju korespondenčno postajo kaj vprašati ali na vprašanje odgovoriti. Ker za to panogo korespondence za žično telegrafijo na žalost še nimamo predpisanih kratic (kot na pr. za radiotele-grafijo), si moramo po lastni inteligenci pomagati na ta način, da taka vprašanja kakor odgovore čim bolj zgostimo ter se izognemo vsake nepotrebne besede. Potrudi se, da boš v tem jedrnat in krajšaj, kolikor moreš. Krajšaj tudi posamezne besede, ker je večina njih tudi v skrajšani obliki razumljiva. Evo nekaj takih kratic: Štev. 13. Poštni Glasnik, 1. julija 1932. Stran 3. s tem tako preprostim poslovanjem zaposlen Človek belega plemena, ker opravljajo to delo v troplCni Afriki vedno samo zamorci. Razpletel se Je naslednji pogovor: Jaz: »Kdaj bodo priSla tale pisma v naslovni kraj?« Mladi, beli mož v spalni srajci je s težavo iztisnil iz sebe: »Ne vem. Lahko pa izrafrunam, kdaj bodo prispela v Dakar.« Jaz: »Prosim, če ste tako prijazni!« Mladi, beli mož v spalni srajci je odtrgal od starih časnikov rob, vzel v roke svinčnik ter se spravil na delo. Moji dečki in šofer so medtem tudi prišli in so debelo gledali njegovo uradovanje. Ker niso prej fdišali najinega pogovora, niso nič vedeli, za kaj gre. Mladi, beli mož v spalni srajci je jecljal v pretrganih stavkih: »Od Fort Zinderja do tja in tja (ime nerazumljivo) avto — sedem dni. fiest dni s karavano, od tam in tam (ime spet nerazumljivo) do Niamey na Nigru deset dni. Potlej na Nigru... nato Bamako... iz Bama-ka v Dakar ...« Mahoma je vrgel na mizo svinčnik in veselo vzkliknil: »Vaša pisma, monsieur, bodo hodila približno trideset dni do Dakarja!« Jaz: »Moj Bog, gospod, to je cela večnost! In koliko časa ostanejo v Dakarju do prve pošte v Evropo? In kdaj jih boste vi odpravili?« Beli, mladi mož v spalni srajci, resno: »Koliko časa ostanejo v Dakarju,,,ne vem. Za to se jaz tu v Zinderju nič ne menim. Odtod gredo pisma redno vsak teden.« Jaz brezupno: »Aj, koliko so stara pisma in časniki, ki jih tu dobivate?« Mladi mož v spalni srajci mi je odgovoril čisto mirno in resignlrano: »O, kaka dva meseca že, morda tudi nekaj dni manj — kakršne so pač okoliščine.« . .. Dva meseca je dolga doba. In sklenil sem, da pošljem rajši v Evropo nekaj brzojavk. Kakšno vznemirjenje sem spet povzročil, ko sem predložil tri lepo napisane brzojavke. »Allemagiie ?' Takih brzojavk še nismo tu imeli. Koliko ji pristojbine, ne vem na pamet. Izračunati bo pač treba!« Pri teh besedah je izginil vznemirjen in ves iz sebe. Čakal sem precej časa in opazoval roje muh pri njih Jutramjem opravku. Njih najvažnejši posel je bil pač v tem, da so srebale zadnji ostanek goste tinte v plesnivem tintniku mladega, oelega moža v spalni srajci. Cez čas se je prikazal majhen, debel, prijazen človeček. Sopihal je in se potil. Na sebi je imel spalno srajco in sandale. Bil je izredno zgovoren: monsieur le receveur des postes et tele-graphes de Zinder. Bil je sam Sef. Južni Francoz, tip Taritarin die Tajrasoon, ljubezniv, zgovoren mož, s podbradkom, neobrit in neumit. Za njim je bojazljivo kukal skozi omreženo okence njegov pomočnik. Pekle nd in povpraševanja po mojem zdravju. Nato smo govorili o vremenu, slabih potih, revnih razmerah itd. Potlej sem vzel v misel namen svojega tukajšnjega bivanj. »O, pač — te brzojavke tukajle, Clio* samo žedju gasi!.. limnnadne V/LilVf tablete Elegantne čeulje inpoceninuči KRHHISKR IHDUSTRnn „f)KR15“ Blauno sblaOfšče Trgovski dom maribor No bi e s se Ljubljana Aleksandrova cesta št. 4 Damska konfekcija Gospodom izdelujemo po meri Članom Gospod, zadruge ptt. nameščencev proti nakaznici MERCINA in DRUG TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO LJUBLJANA Sprejema od 8. —12. In od 14.—18. Telefon štev. 34 — 48 IKairl )Pireil©