Posamezna številka 6 vinarjev.
Šlev. 209.	Ljubljane 8 vin. y mw\, v čel« 12. septembra 1912.
Leio XI.
s Velja po pošti: =
Za oelo leto upre] .K 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V Ljubljani na
Za celo leto naprej . za pol leta „ za četrt leta „ za en meseo „
dom:
K 24'—
: -„ 2—
V spravi prejemali neseSno K 1*70
===== Inserati: «
Emostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 * sa dvakrat . . . . „ 13 „ sa trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
•nostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
; Izhaja:;
vsak dan, izvzemši nedelje la praznike, ob 5. ari popoldne.
(tif Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/01. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ae = sprejemajo. — Dredniikega telefona štev. 74. a
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6. "S» AvBtr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne bran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona it. 188.
Današnja številka obsega 8 strani.
Evhflrislni kongres.
SLOVESNO OTVORITVENO ZBOROVANJE.
Dunaj, 11. sept. 1912.
Nad vse sijajno je bila danes obiskana slavnostna otvoritvena seja v Rotundi. Že otvoritvena seja nad vse veličastnega kongresa jc bila veličastna. Duhovniki in laiki, moški in ženske so se vozili in korakali peš v Ro-tundo. Reditcljstvo je dobro poslovalo.
V veliki rotundi je bilo zbranih nad 12.000 poslušalcev vseh stanov in narodov. edinih in navdušenih v veri in ljubezni do sv. Rešnjega Telesa.
Otvoritvene slavnosti so sc med drugimi udeležili cesarjev zastopnik nadvojvoda Peter Ferdinand, nadvojvodinja Marija Anuluiata, Marija Jožefa, Marija Terezija, sestri nadvojvo-dinje C.ite, ministri dr. Hussarck, Dlu-gosz in Zaleski, baron Bienerth in drugi dostojanstveniki.
Kardinal nadškof dr. Nagi pozvoni kmalu ko je odbila ura štiri in da tako znamenje, da se shod otvori. Kakšnega velikanskega pomena je evharistično slavlje, dokazuje to, da so samo časnikarjem katoliških in ludi nekrščanskih listov izdali S00 časnikarskih vstopnic. Po kardinalovem znamenju z zvončkom je tisočerim množica utihnila.
Predsednik stalnega odbora mednarodnih evharističuih kongresov škof H e y 1 e n iz Namura v Belgiji otvori v imenu kardinala legata 23. mednarodni evharistični kongres. Poda zgodovino dosedanjih kongresov. Nemogoče se mu jc zdelo, da bi mogel letošnji kongres glede na udeležbo in na sijaj prekositi svoje prednike. V veliko radost vseh izjavi, da dunajski kongres svoje prednike vse prekaša. Zahvaljuje se korngresovemu visokemu zaščitniku cesarju Franc Jožefu in papežu Piju X., papežu evharističnih kongresov. Cesar je vtisnil kongresu sijaj, ki se ne more primerjati z nobenim drugim in ga zato katoličani celega sveta časte. (Živahno pritrjevanje.) Navdušeni živio-klici so sledili govoru namurskega škofa.
Breve sv. očeta papeža Pija X.
Monsignor Merinski prečita nato latinski in nemški breve sv. očeta papeža Pija X., ki slove:
Našemu ljubemu s i n u V i 1 j e-m u , kardinalu svete katoliške cerkve, vanRossumu Papež Pij X.
Našemu ljubemu sinu pozdrav in apostolski blagoslov!
Ko smo nameravali med kardinali sv. rim. cerkve po običajni navadi izvolili Svojega državnega zastopnika za slovesni evharistični kongres, ki zboruje, kakor ti je znano, meseca septembra na Dunaju, smo se odločili, da Tebi, ljubi sin, zaupamo to mesto in Te s tem pismom imenujemo za Svojega legata. Temu izrednemu častnemu poslanstvu boš kos po svoji posebni gorečnosti in pobožnosti. Ne dvomimo, da popolnoma izpolniš, kar ti naročamo, da ne pomnožiš le ob tej slavnosti sijaja papeževe avktoritete, marveč pri-neseš vsem tistega duha, ki nas preši-nja, da pomnožimo češčenje presvetega Rešnjega zakramenta.
Zelo radi bi se sicer sami udeležili slavnosti, katerim boš v Našem imenu predsedoval, ker bodo tako sijajne, take veličastne in prepojene s svetim veseljem, kar goreče žele tisti ugledni možje, ki so vodili vse stvarne priprave in ker delajo na to številni verni meščani. ki tem slavnostnim posvečujejo svojo trudapolno gorečnost. Veličastna velikost in dostojanstvo mesta, v katerem se zbere ob določenem času velikanska množica ljudstva pobožnega srca, zahteva, da morajo biti sv. Evharistiji izkazane časti posebno odlične, Če si jih sploh moremo drugače predstavljati.
Svojega gorečega, ljubljenega sina Franca Jožeta, cesarja in apostolskega kralja, smo dolžni neomejeno pohvaliti. ker nam je, dasi vedno goreče skrbi za vero, tako vdan, da je načrt o nameravanem kongresu obdal s Svojo milostjo odpočetka sem in ki sklenjeno slavlje s sijajem Veličanstva poviša. Po Njegovem zgledu podpirajo pre-vzvišene gospe nadvojvodinje skupno z visokimi gospami prevzvišene vladarske rodbine že dolgo z versko gorečnostjo sveto delo.
Dunajski kongres zboruj sijajno v čast Jezusu Kristusu in v skupno korist. Pomembno je, ker se zbere tako veliko vernikov, da se poglobe v skrivnost sv. Evharistije in skupno molijo, da so vsak dan boljši.
Goreče želimo, naj se z vsemi silami dela na to, da se bo iz Evharistije, najdragocenejšega vrelca ljubezni Jezusa Kristusa, pretakala vedno večja moč in prešinja ne lc srca posameznikov in mišljenje zasebnikov, marveč tudi ljudske naprave in ves ustroj držav.
Pred vsem priporočamo Vašim skupnim posvetovanjem in stremljenjem mladeniče. Sovražniki Kristusovega križa najgorečnejše snubijo mladino, čemur se ne smemo čuditi, ker tvori upanje bodočnosti, zato jo izku-šajo pridobiti bodisi z zmotnimi nauki, bodisi z vabljivimi požcljenji po uživanju. Ker bo veliko mladih ljudi navzočih pri dunajskem kongresu, upamo, da bodo v vsakem življenjskem slučaju stanovitno katoliško prepričanje ohranili in pogumno branili. Božji Izveličar, ki ga bodo v propovedih slavili slavni propovedniki, katerega dobrota se bo v slovesnih molitvah klicala na pomoč, ki najrajši krepča trudne in tiste, ki so obteženi, gotovo ol) tem sestanku svoje dobrote v obilni meri razlije. Z ljubeznijo podelimo za dober uspeh apostolski blagoslov tebi, naš ljubi sin, vsem udeležencem, predvsem pa prevzvišenemu cesarju in njegovi najvišji vladarski rodbini.
Dano v Rimu pri sv. Petru, dne 15. avgusta 1912 v 10. letu Našega pa-peževanja.
Papež Pij X.
Pozdravni govor kardinala legata.
Prisrčno pozdravi nato udeležence kardinal legat van Rossum v daljšem govoru. Med drugim izvaja:
»Sveti oče je obžaloval, ker se ne more osebno udeležiti mogočne prireditve sv. Evharistiji na čast. V duhu se nahaja med nami. Najbolj bodo papeža veselili sadovi evharističnega kongresa. Kardinal legat opozarja na važnost, zakramenta sv. Rešnjega Telesa, ki je središče vere in božjega češčenja. Zgled Avstrijcem in celemu svetu je prevzvi-šem avstrijski vladar, ki je prevzel tradicije ustanovitelja stare častitljive vladarske rodbine Habsburžanov. .Svoj govor je končal sledeče:
»Če hočemo imeti krepko ljudstvo in močno državo, mora vera procvitati in pr;šiinjati vse javno in zasebno življenje!«
Ostali pozdravni govori.
Dunajski kardinal nadškof dr» Nagi izjavi, da bi rad pozdravil vsa* kega udeleženca v njegovem maternem jeziku. Na kongresu se poklanja ves svet sv. Evharistiji.
V	imenu vlade pozdravi kongres naučni minister Hussarck: Kongres je posebno zato odlikovan, ker je prevzel protektorat sam cesar. Zboruje na tleh, ki so za krščanstvo zgodovinskega pomena. Zeli kongresu najboljši uspeh.
Nižjeavstrijski deželni maršal dr, L i e c h t e n s t e i n pozdravi udeležen« ce v imenu Nižje Avstrije. Če je kongres del dunajskega časopisja proti vsem načelom o dostojnosti in gostoljubnosti napadel, naj Vas to ne moti, ker večina ljudstva pozdravlja z na« vdušeno simpatijo udeležence kongre. sa. Obžaloval je, ker si krščansko ljudstvo ni v vsem početku ustanovilo mogočnega krščanskega časopisja in na-glašal, da je bilo prebivalstvo dednih dežela z najvišjo vladarsko rodbino vedno dobro katoliško.
Dunajski župan dr. N c u m a y e t pozdravi udeležence v imenu dunajske občine. Gostje Dunaja naj bodo prepričani, da prevevajo Dunajčane tisti ideali, ki se nameravajo po konigresu uresničiti.
V	imenu inozemcev se zahvaljuj,f za slavnostni sprejem belgijski državni minister H e 11 e p u 11 e , na kar sta govorila prva slavnostna govornika: dunajski vseučiliški profesor dr. Svobod a in kranjski deželni glavar dr, Ivan Šusteršič, nakar se je zaključilo prvo slavnostno zborovanje. Slavnostni govor našega dež. glavarja dr. šusteršiča sc je odlikoval po primerni izborili vsebini in lepj obliki, Mnogi odlični gospodje so našemu prevzvišenemu knezoškofu izražali globoko spoštovanje do vernega in neustrašenega govoiviika.
X X
X
Sprejem pri kardinalu legatu.
Dopoldne je sprejemal kardinal le-ga t van Rossum udeležence v nadškofijski palači. Kardinal legat je sprejel več tisoč oseb, med njimi kardinale, nadškofe, škofe, opate, duhovnike, avstrijsko katoliško plemstvo in razne odbere.
LISTEK.
Mola desetletnico v Bohinju.
Slike z jezera. Spisal Silvin Sardenko.
(Dalje.)
10. Rujavina.
Valčki pod »Črtomirom« svirajo prijetno godbo, kakor da je pod čolnom skrit hudomušen gorjanski godec. Vztrajen je in se ne naveliča ubirati veselih strun.
Ni prav nič v sorodu z onim kra-ševskim' godcem, ki je do gluhe noči goclel in godel; ker ni ničesar prigodel, je potrt odšel iz skednja in zagodel po dremajoči vasi ono žalostinko:
»Marija, k tebi uboge reve mi zapuščeni vpijemo ...«
Moj »Črtomir« pa plove ob veseli godčevi povodnji muziki naprej.
Nova slika v vodi: Rujavina!
Visoka, oškrbljena gora, s štirimi mogočnimi grebeni. Spodaj ob cesti k Z 1 a t o r o g u se vidijo silne skale, močni zobovi, ki so sc tekom let iztrgali iznad Rujavine.
Rujavina sc mi je zavoljo tega zdela, kakor raztrgan in razpal selski dom. Gospodinja, ki mu je tri vogle podpirala, je umrla; gospodar je pijanec; otroci so šli po svetu; svet jih je
vrgel od sebe in sedaj so zapuščeni, kakor kamen na cesti.
Ob cesti k Zlato rogu >:•>> vi- | del tako zapuščeno in vrhutega m v? - . boumno bitje.
»Gospod, dajte mi groš!« je bil j njen pozdrav, ko me je zagledala.
»Čemu ti bo denar?«
»Čikvo si kupim.«
»Koliko ti še manjka?«
»še tri groše.«
»Kje si doma? Domov pojdi!«
»Saj nimam nobene matere.«
»Kje pa bivaš čez noč?«
»Pri Tomaželjnovih.«
»Kje je to?«
»V Fužinah.«
»Pojdi in pomagaj jim pri delu, saj sl močna.«
»Saj nimajo nič dela. Dajte mi
groš!«
Smilila se mi je sirota in skoz dušo so mi zveneli verzi:
»Verlassen. verlassen,
\vie ein Stein auf der Strallen . . .«
Ko som danes s čolnom jadral mimo onega kraja, sem se zopet spomnil one žaloitnG hčere iz Bohinja.
Postal som s čolnom ob polotoku »N a k 1 o«.
Od »Nakla« klic proti gori sedemkrat odmeva po vsem obrežnem gorovju in še daleč za njim,
V mislih na bedo mnogih seljakov in selišč bi zaklical v šumo:
»Alkohol, ali si ti tega kriv?«
»Kriv! Kriv! Kriv! Kriv! Kriv! Kriv! Kriv!« bi odmevalo od vseh vrhov.
Pod Rujavino se razprostira prekrasna smrekova šuma, ki jo moti in pači lc ena smreka: Največja je, a najslabša, ker je vsa ovenela. Ko bi bila šuma moja, takoj bi zastavil sekiro na to suho drevo.
Iver ne smem in ne moreni zamahniti s sekiro, pa zamahnem z veslom, da prijadram do gorskega slemena, ki ga lovci imenujejo: Lopata.
Dolgo časa sem ogledoval ta vrhunec v jezerski vodi in nad vodo v njegovi pravi podobi, a nikakor nisem mogel spoznati oblike, ki bi bila vsaj od-daleč podobna lopati.
Lovci imajo pač še drznejšo fantazijo, kakor pesniki.
Ko sem gledal to lovsko goro, ol) katere vznožju gnezdijo ptice, in na katere pobočju brlogarita jazbec in lisica, mi je — sam ne vem, zakaj — prišla na misel Zvcličarjeva beseda: »Ptice imajo svoja gnezda, lisice imajo svoje brloge, sin človekov pa nima kamor bi glavo položil.«
Morda pa vem, zakaj sem se spom-nil te besede, samo nočem povedati?
Čemu bi tožil tam, kjer nihče ne tolaži.
11. Pri Zlatorogu.
Izza zahodnjega ozadja strmi proti Bohinjski dolini veličastna, večjidel leta zasnežena strmina: Š k r b i n a.
To je gorski kanape, kamor plovejo utrujeni popotni oblaki počivat. Kdove, odkod so prišli, a lam na Škr-bini najdejo vedno postrežljivo postajo. Kadar so sc odpočili, se polagoma pomikajo proti K o m n i. Komna pa jih pošlje v T r t o v o d o 1 i n o. Iz Trtove doline pa ležejo oblaki k počitku na Bohinjsko jezero. Včasih počivajo na jezeru tudi več dni.
V takih dnevih se od časa do časa pretrga mala skupina oblakov in kakor pred straža se polagoma vzpenja do visokega 1' r š i v c- a , kakor bi hotela videti, kaj delajo sivi ded Triglav. In če stari očka še nosijo sivo kapo, sporoče oblaki stari teti Skrbi ni, naj tudi ona še ostane v sivem pajčola-nu. zakaj čas žalostiti in jokati sc še ni preminul.
Krenil sem s čolnom proti Zlat o-r o g u.
Danes ne stopim iz »Črtomira« preko senožeti do Zlatoroga, saj sem bil ondi ravno včeraj.
Gledal sem, kje bi našel v tem okolišu kaj onega duha, ki preveva Baum-bachovo pravljico o našem Zlatorogu, pa ga nisem našel.
Pač pa je bilo tamkaj dokaj turistov in turistk iz Gorice, Celovca, Ljub-
Evharlstičha slavnostna knjiga,
kaioro je uredil Šefredakter dr. Friderik Funder, je fino delo, izredne vrednosti in smo posebno Slovenci nanjo lahko ponosni, kajti najdemo v nji dva slovenska sotrudnika, dr. Jožefa Man-tuanija, kojega spis »Zakrament Sv. Oltarja in glasbena umetnost« je brez vsakega dvoma najtemeljitejši v celi knjigi. Lepe so pesmi v čast Sv. EVha-ristiji v tej knjigi, dokaz, kako ljubezen do Zakramenta Oltarja najgloblje vnem« srca. Tu imamo moderni impresionistični »Večer pred Božiin Tčlcm Karla Dostala Lutinova«, laško antično odo grofa de Ferra iz Trsta »Sacris so-lemniis juneta sint gaudia«, »Kir61y-himnusz:<, kraljevsko himno Sik San-dorja, krasno, obenem veličastno in nežno »Moj mili dom in Sveta Evhari-Bfija« naše IVI. Elizabete iz reda uršu-linskega s prevodom od nje same, ki je pravtako dovršen kot original.
»Velika nisi domovina moja, ne krije čela diadem ti zlat, ni širnoslavna zgodovina tvoja, za te procvita lavor redkokrat. Tn vendar ne pogrešaš sreče jasne, bogat zaklad pritiskaš na srce, ki niso nič pred njim vse krone časne, vanj vtapljaš svoje misli in želje. Ta biser tvoj — prevzvišena Evharistija.«
t)r. Ivan Šarič, škof sarajevski, je priobčil hrvatsko »Veni, o Jesu« in »Goram Sanctissinio«, dr. Vnton Vattovaz iz Trsta v klasičnem majestoznem ritmu »Pani vivo ac vitali« (laško), Don Fasiolo iz Kormina spev v furlanskem narečju »Pal Congress eucaristic di Viene«, Seyss-Inquart »Ich vveifl ein Lied«, ki je pravi biser, Kysuckv slovaški »Vzdychv veriaceho Slovaka«, Ka-simir Lubecki »Z cliorcm Euchary-stycznym«, Harsanyi Lajos »Aria a ti-tokzatos himnuszok-bol« — Arijo iz mističnih himnov« in Greifenstein »Dies ist der Tag, den Gott gemacht«. — Vsled tega je knjiga nekaka zbirka najlepšega, kar se je v Avstriji v vseh jezikih v religioznem oziru najlepšega spesnilo.
[jonski tabor na Homcu.
Na Mali Šmaren sc je vršil na Homcu pri Kamniku ljudski tabor, katerega se je udeležilo nad 2000 ljudi. Ves Homec se je odel v praznično opravo. Slavoloki in zastave so pozdravljale čete vrlih Orlov in drugega ljudstva, ki se je zbiralo ob 1. uri pred Homcem. Ob tri četrt na 2. uro so odkorakali Orli — našteli smo jih 120 — v vas, kjer jih je prisrčno pozdravil pri slavoloku gospod župnik Anton Mrkun. Nato so odšli v cerkev, kjer se je vršila evbaristična slovesnost, pri kateri je govoril g. dekan Ivan Lavrenčič. Potem se je vršil pred kapelo ljudski tabor, ki ga je otvoril Valentin Benkovič, predsednik Kmečke zveze za kamniško dekanijo. Shod sta pozdravila tudi fcupnik Anton Mrkun in župan Anton Pirnat. Nato je govoril dr. Krek. Za njim je govoril deželni poslanec Ivan Lavreničič. Nato so se sklenile sledeče resolucije:
1. Shod Kmečke zveze za kamniško tiekanijo dne 8. septembra izreka S. L.
S., zlasti njenemu voditelju dr. šusteršiču in svojima zastopnikoma dr. Kreku in Lavrenčiču svoje popolno zaupanje in sklone, da se vrši vsako leto na Mali Šmaren kmečki tabor na Homcu.
2.	Ljudski tabor na Homcu izreka bratskemu narodu hrvaškemu svoje sočutje in želi, da so mu kmalu vrne ustavna svoboda. Dela naj se na to, da se slovenske dežele združijo s hrvaškimi v eno enoto pod žezlom habsburškim.
3.	Zadružništvo je glavni pripomoček za gospodarsko rešitev našega naroda. Zato naj se kmetje združujejo v zadrugah. Država in dežela pa naj zadružništvo podpirata.
Shod se nato zaključi z navdušenimi klici ma papeža in cesarja.
Po ljudskem taboru sc je vršila javna telovadba kamniškega okrožja Orlov, ki so zopet pokazali, da tudi v tehničnem oziru napredujejo. Svirala je pri telovadbi kamniška godba. Ljudski tabor se je izvršil v veliko zadovolj-nost vseh navzočih; priča pa tudi, da je ljudstvo v kamniškem okraju zavedno.
Kongres za kalehelo na Dunaju.
Včeraj jc bil zaključen kongres, ki se po dnevnem časopisju, izvzemši dunajsko, toliko ne omenja, kar je sedaj v ospredju veličastno cvharistično slavijo. Vendar pa tudi kongres za ka-tehetiko zasluži večjo pozornost, nego marsikatera druga podobna prireditev. Pet dni so trajala zborovanja, in sicer vsaki dan v treh oddelkih: 1. splošne in ljudske šole; 2. srednje šole; 3. učiteljišča; vsak odsek je imel trikrat na dan sejo, toda ob sklepu se je videlo, da je bilo še premalo časa odmerjenega za obsežno delo in za temeljite referate, ki jih je pripravljalni odbor predložil v treh že poprej izišlih knjigah. Razprave in debate so bile večinoma silno zanimive in instruktivne, mnogokrat dolgotrajne, ker je bilo marsikaki tezi dati tako obliko, da so se mogli složiti Avstrijci in drugi iz-venavstrijski zastopniki. Splošno se lahko reče, da je bil ta kongres ne lo potreben, ampak da bo merodajen v marsikaterem oziru, ker se je določil nekak pravec za učbo, za učne načrte, za učne knjige, za katehetsko literaturo itd.
Udeležba je bila nepiučakovana velika: skupno število vseh priglašencev je znašalo 895. Zborovanja so se vršila na vseučilišču ob polnoštevilni udeležbi, znamenje, da so katehetje z interesom zasledovali vse točke obširnega sporeda. Večinoma se namreč opaža, da pri enakih kongresih začetkoma vse pritisne v zborovalno dvorano, pozneje pa se jih mnogo odtrga, da si ogledajo zanimivosti milijonskega mesta. Pri kongresu za katehetiko pa vztrajnost splošno ni ponehala do zadnjega dne.
Tu smo imeli priliko seznaniti se tudi s prvimi katehetskimi kapacitetami. Predsedoval je deloma vseučiliški profesor dr. H. Svvoboda, ki je zelo spretno in obzirno vodil posamezne debate; doloma svetni profesor (Bavarec) dr. Weber, ljubeznjiv mož lepih zmožnosti; deloma prelat Kundi, globok in tehtovit učenjak, ter vseučiliški profesor Gdttler z Monakovega. Med refe-
I renti in debaterji sc je gotovo najbolj (vsaj v 1. sekciji) odlikoval znani kate-hct in pisatelj Pichlor, skromna duša, dober govornik, vnet in inteligenten katehet, ki zadene skoraj vedno pravo struno, a nc vsiljuje svojih misli in nazorov.
Pri otvoritvi so bili navzoči dunajski nac|škof kardinal Nagi, naučni minister ekscelenca dr. Hussarek, nižje-avslrijski deželni šolski nadzornik dr. Rieger, županov namestnik dr. Porzer, princ Lieclitenstein i. dr. Prisrčni so bili zlasti nagovori kardinala Nagla, naučnega ministra in mestnega svetovalca dr. Porzerja. Izmed kranjskih veroučiteljev so se udeleževali kongresa srednješolski profesorji: dr. Debe-vec, dr. Demšar, dr. A. Levičnik, dr. Pečjak, dr. Perne, someniški spiritual Stroj, katehetje A. Čadež, Osvvald, Smrckar, Zaplotnik, mestni kaplan Vr-hovec, kaplan Tomelj. Nekako toliko je bilo tudi slovenskih zastopnikov iz Štajerske.	—ž.
Dnevne novice.
+ Pomen evharističnega kongresa
izraža marlcantno »Reichspost« sledeče: »Pogled na te lepi triumfalni vhod (kardinala legata) je prepodil vso ma-lodušnost in čustvo osamelosti, ki časih vernike v modernem svetu hrupne brezvernosti obhaja, se je izpremenilo v veselo gotovost: Velika in slavna jc katoliška cerkev, velemoč duhov, postavljena na visoko skalo, ki je sovražniki nikoli ne bodo premagali. Kakšno vzvišujoče čustvo biti katolik!« — Tam odspodaj pa gomazi nočna čr-vad in sika, svobodomislec in socialni demokrat, pa ne doseže s svojim strupom Cerkve, ki je tudi danes tako mogočna, univerzalna in slavna kakor pred veki!
-i- Fini ljudje. Glasilo jugoslovanske soc. demokracije poroča o evhari-stičnem kongresu takole pobalinsko: »Papež je poslal svoj apostolski blagoslov Dunajčanom, udeležnikom špek-taklja in cesarski hiši«. Človek, ki na tak način cesarsko hišo sramoti, češ, da se udeležuje špektaklja, nc zasluži imena človek, to je, razumno'bitje. Evharističnega kongresa se udeležujejo najbolj spoštovani in ugledni ljudje s celega sveta, dočim se na soc. demo-kraških kongresih in sprevodih zberejo med drugimi navadno tudi indivi-duji najdvomljivejše vrste a la Njeguš in podobno. Zato se pač jako čudno sliši, če taka stranka tako sijajnemu svetovnemu slavlju nadevlje ime »špekta-kel«, ker navadno pride do špektaklja, pretepa in psovanja na socialnodemo-kraških prireditvah, ki so znane po nizkem tonu, ki na njih vlada. Pisanje socialističnih inteligentov, dokazuje le strupeno togoto, ki jih te dni grize in peče. Značilno pa je, kako ti ljudje obenem, ko sirovo zabavljajo zoper veličastno slavlje, na katerem se bo častila Evharistija, vabijo na proslavljanje treh dunajskih izgrednikov, ki so septembra lanskega leta metali kamenje, razbijali šipe, demolirali trgovine in skušali zažgati šole! Res, tako proslavljanje je soc. demokratov popolnoma vredno.
-j- .Pisarji pri »Zarji« se na vse
razumejo, na narodno ekonomijo, na
afcrdrno vprašanje, na astronomijo, na strategijo in celo tudi na teologijo. Samo škoda, da taki globoki talenti nikamor naprej ne pridejo in najbržeje niti spomenika ne bodo dobili. Danes nas obtožujejo krivoverstva »ikonolatrije«, o katerem so ti učeni možje svoj čas nekaj na gimnazijskih klopeh slišali. Ta zločin smo namreč zakrivili vsled tega, ker smo včeraj v nekem dopisu pisali, da »kranjski romarji na Sveti Goi 'i niso spoštovali v podobi Matere božje kak poznejši posnetek«. — Mi vidimo, da bo treba »Zarjine« inteligent-nike začeti čisto redno poučevati v verskih resnicah. Podoba Matere božje se spoštuje, Mati božja časti, Bog pa m o 1 i. Torej smo se Čisto pravilno izrazili, uredniki »Zarje« pa bodo morali svoje znanje saj za par strani katekizma izpopolniti. Pa pišejo toliko o veri, dogmah, Evliaristiji itd., ne vedo pa stvari, ki jih zna že vsak fantiček, ki še platno prodaja. Morebiti bo boljše, ko se vrne gospod Kristan iz Amerike. Kadar ni mačke pri hiši, se miši prekopicujejo.
-j- Etiketo bodo poučevali v soc. deniokraškem društvu »Vzajemnost« v Šiški, kakor naznanja današnja »Zarja«. Čemu hoditi v Šiško? Soc. demo-kraške etikete se sodrugi najlažje na-uče te dni v — uredništvu »Zarje«, Frančiškanska ulica št. 8.
+ Ne more razumeti. »Arbeiter-Zeitung«, ki je že mesec dni evharistični kogres blatila, je ob sprejemu kardinala legata umolknila. Psovke so se ji ustavile v grlu. Popisuje sijajni sprejem, ki ji je kar zmešal pamet, in se vpraša na koncu: »Kako naj to razumemo?« Razumeti jc lahko: ljudstvo se oklepa Cerkve in en kardinal legat je več kot. vsi socialnodemokraški poglavarji celega sveta. Kdo se te dni zmeni zanje!
-i- O skupnem narodnem sveta nekaj fatanzirajo ljudje v »Danu«, ki vsak dan napram našim možem mečejo na papir najhujše psovke. Usoda »Združenega narodnega odbora« je slehernega med nami izmodrila, da ni mogoče nobeno skupno delo z liberalci. Saj ti ljudje celo v »Družbi sv. Cirila in Metoda« niso mogli vztrpeti, da ne bi pometali iz odbora naših somišljenikov, in se sedaj lažejo, da smo boj proti Družbi mi pričeli. Pri vseh narodnih akcijah, katere so naši poslanci pozikušali skupno z liberalci, so bili liberalci, ki so takim akcijam s svojo klepetavostjo, neresnostjo, površnostjo, strankarsko zagrizenostjo in često tudi z izdajstvom škodovali. Vseslovenska Ljudska Stranka rae potrebuje nobenega »narodnega sveta« z liberalci, ona je po svojih poslancih edina reprezen-tantka slovenskega ljudstva ter se svojih dolžnosti vsekdar zaveda. Liberalno »delo« je seve povsod le kričanje po časopisih in »najboljši« zastopnik za liberalce je vedno tisti, ki v osebno svojo reklamo najvažnejše stvari obeša na veliki zvon. S takimi neresnimi ljudmi pač ne bomo imeli »skuppega narodnega sveta«! Kar se pa dvojezičnih napisov po občinah tiče, jih je v prvi vrsti povzročilo liberalno časopisje, ki je s svojim kričanjem nasprotnike opozarjalo na samoslovenske napise, katere so naše občine mirno in tiho napravijale. V tej zadevi niso
ijane, sploh iz samih mest. Ljubljančani so se še najprej dali spoznati po svoji govorici.
To vam je bilo življenje, kakor na kolodvoru. Nekateri so prihajali z gora, drugi so še le odhajali na strmo pot. Ta je bil potrt in zamišljen, drugi živahen in vesel; ta utrujen do zadnje koščice, da je že pozabil na pravilno hojo, oni pa poskočen in drzen kakor divji lovec.
Cepini so se jim svetili v rokah in človek, ki ni enako oborožen, bi se skoraj bal nagovoriti te turiste. Pa naj nagovor nc bo pravi, in naj se zamahne cepin nad teboj, lc poglej, kako so nekateri obrazi od prevelike utrujenosti videti hudi in škodoželjni.
Ženski turisti so seveda manj nevarni.
Pred menoj pri mizi je sedela čet-vorica gospodičen.
Predstaviti sc jim menda ni treba, v gorah sc živi in govori podomače.
»Gospodične, ali greste v gore?«
»Smo že bile.«
»Na Triglavu?«
»Nižje, ni vredno!«
Glejte jih no, kako so ponosne. Pa Triglav in gospodična, to še nič ni; turistka in smodka, to je nekaj.
Od štirih rubinastih usten se jc nacl mizo dvigal srebrn dim. Gospodične so pušile, kakor fantje od fare, ali so pozneje tudi vriskale po Trtovi dolini, ne vem.
»Troje reči.« je dejal pokojni duhoviti dekan Hvalica v "št. Petru na Go-
riškem »troje reči mi ni všeč: Poljski mostovi, češki hren in italijanska po-božnost.« Nekdo je poleg treh še pristavil četrto reč: Žensko, kadar kadi.
Sedaj bi se rad odpeljal z Omni-bus-om v hospic k sv. Duhu.
»Ali je šc kak sedež?« sem ustavil voznika.
»Nobenega več.«
»Dva morata biti prazna, ker sta naročena, cla jih zasedeta dva gosta iz hotela pri sv. Duhu.«
»Ne bo mogoče,« se je odrezal voznik.
»Mora biti! V pogodbi stoji zapisano, da je Omnibus dolžan prihraniti dva sedeža za goste iz hotela pri sv. Duhu, kadar je tako naročeno.«
Voznik jo. pognal. Kdo odloči razsodbo?
12. Orlič in Savica.
Ta nebeški pogled na mogočni slap Savice!
Kdo je udaril ob to silno skalovje, ob to ogromno zakladnico živega srebra, kdo ji je prebil skalnati pokrov, da vre iz njega v šumečih virih živo srebro?
Stvarnica — ti?
Hvala ti. da si se s svojo čudotvor-no palico doteknila Bohinjskih gora. Ponosni smo na tvoje umetniško delo in tujec nas zavida za tvoj umotvor.
Tudi strmi vrh visoko nad Savico je ponosen na to svojo veličastno pose-strimo in zavoljo njegove drzne ponos-nosti so mu momli dati ime — Orlič. Orlič je ves zaverovan v svojo Sa-
vico. Dolgo in nepremično gleda za njo, dokler se mu ne izgubi v jezeru.
Savica mu vrača zvestobo za zvestobo. Z glasnimi, neutrudnimi pozdravi ga pozdravlja in nje slovo iz tajnih globočin je tako silno in bobneče, da ga tudi daljni Orlic preslišati ne more.
Tam doli ob Bohinjskem jezeru pa utihne njeno koprnjenje. Le včasih se tudi v jezeru napol oživi prejšnje hrepenenje, in vidijo se po jezerski gladini temni toki —, tihi spomini nekdanje v moči in pogumu prekipevajoče Savice.
»Vse ima svoj čas, in vse pod nebom preide ob svojih časih: Je čas rojstva in čas smrti; čas zidati in čas podirati; čas objemati in čas odtegovati se objemanju; čas govoriti in čas molčati; čas ljubezni in čas sovraštva; čas vojske in čas miru,« piše svetopisemski mislec v album vsem stvarem.
Kdor je šel tako zmagovito pot, kakor Savica v bohinjskih skalovjih, zanj jc mir znamenje zmage.
Iztok Savice v Bohinjsko jezero ni brez poezije. Ob iztokih voda se rode bogate misli.
Sv. Avguštin pripoveduje, (conf. 1. 9, c. 10), kolikokrat je s svojo materjo Moniko sedel ob iztoku Tibere v morje.
Valovi Tibere so se iztekali v morje in njune misli v večnost; Tibera se je umirila v morju; materi in sinu se je upokojilo srce v premišljevanju nebeških reči; Tibera se je popolnoma izgubila v morju in je postala z njim eno
in isto; sin in mati sta bila v Bogu združena v eno samo veliko blaženost.
Ta nebeški prizor je svoj čas naslikal sloveč italijanski umetnik in razstavil je sliko v trgovski izložbi poleg cerkve sv. Avguština v Rimu.
Ljudstvo in gospoda, vse je postajalo ob izložbi in strmelo v podobo. Na obrazih sem jim mogel brati, kako je njih duša prevzeta od nebeške misli, ki je bila vdahnjena v umotvor.
Ob iztoku Savice v jezero sem se spomnil na ono sliko o sv. Avguštinu in njegovi materi sv. Moniki.
Ob tem kraju bi mogel zajeti še veliko misli, a Črtomir se je že obrnil nazaj proti hotelu sv. Duha — odjadrati moram.
A »Črtomir« bi se že dal ugnati, nc dajo pa se ugnati ribiči, ki so ravno isti čas tamkaj lovili postrvi.
Nisem upal v njih bližino, sicer 1)1 prčcej zopet zaslišai. kakor zadnjič:
»Weg mit dem Kahn! Niclit hie-her!«
Gosposki tujec je v visokih škof-njih eokljal in vpil tam na vodi, kakor bi preganjal iz nje gosake.
Hudomušni Janko Mlakar mu jo porogljivo v obraz povedal:
»Žive snem vse postrvi, kar jih <i danes naloviš.«
Naposled se je tujcu nemara res zgodilo, kakor onemu mlademu ribičUj o katerem sklepa pesem:
na vččer prazen gre domov.«
(Dalie.l
liberalci tisti, ki bi izvojevati, da imamo Slovenci na Kranjskem za samoslovenske napise ravno toliko pravico, kakor si jih laste Ncmei na štajerskem za samonemške napise! S. L. S. tudi v tej zadevi ne bo hodila po nauke k liberalcem, ki za vsak >gšeft« priporočajo dvojezičnost.
+ Ostra kritika avstrijskih vojaških vaj. Budimpeštanski list »Az list« poroča iz zanesljivega vira, da so uspehi letošnjih vojaških vaj pokazali v zelo neugodni luči sposobnost mnogih višjih častnikov. O ogrskih manevrih se za enkrat še nc more govoriti, o manevrih na Tirolskem in Kranjskem pa je bila sodba višjega vojaškega poveljstva tako neugodna, da je pričakovati važnih reform, vpokojenja mnogih višjih poveljnikov, kakor tudi obširnih sprememb v personalnem statusu vojnega ministrstva. Vaje na južnem Tirolskem so bilo še primeroma zadovoljive, zlasti kar se tiče izvežbanja moštva in nižji h častnikov. Nasprotno pa se je pokazala potreba boljše utrditve južne meje. Vaje na Kranjskem so pa bile zanimive, ker se je na njih posvetilo posebno pozornost oskrbovanju vojaštva. transportu večjih množic in sanitarnim napravam. V ta namen ste bili obe pehotni diviziji graškega zbora izpopolnjeni za vojno stanje ter so bile stotnije pomnožene na 250 mož. Umevno je, da stavi vodstvo in oskrba večjih čet večje zahteve. Tozadevni poizkusi pa niso uspeli zadovoljivo, ker so bile konstatirane velike pomanjkljivosti bodisi glede transporta čet, kakor tudi oskrbe in sanitarnih odredb.
—	»Leipziger Illustrierle« o otvoritvi razglednih vozov Canadian Pacific Railway. Omenjeni, po celem svetu razširjeni ilustrovani list piše glede vožnje in sprejema Canadian Pacifica na Kranjskem sledeče: »Na Jesenicah smu dospeli na kranjsko zemljo, in gruča veselih fantov, brhkih deklet v narodni noši nas pozdravlja na kolodvoru. maha s slovenskimi trobojni-cami in poje slovenske narodne pesmi. A še navdušenejši je sprejem na Bledu, tem biseru dežele ob krasnem, zelenem jezeru. Tu niso samo domačini, ampak tudi mnogo letoviščarjev z Dunaja, •Trsta, in drugih krajev, ki nam v narodni noši kličejo: Dobrodošli! in tujcem z veliko vnemo pripovedujejo o krasotah tega letovišča. In tujci navdušeni zagotavljajo, da kaj lepšega še niso videli.«
—	Sneg. V Srednji vasi v Bohinju je včeraj prav lepo snežilo. Začelo je okoli pete ure zjutraj. Nihče ne pomni enakega. — Iz Itateč so nam včeraj sporočili: Danes, 11. septembra, je okoli 5. ure zjutraj začelo po Dolini snežiti. Sneži že cel dopoldan. Ljudje imajo zunaj še oves, otavo in druge poljske pridelke. Bojimo se 8—9 mesecev trajajoče zime. — Na Vojskem je včeraj ponoči padlo precej snega in je podnevu tudi snežilo. Žita še niso poželi. Kmetje nimajo še otave in tudi ne stelje za krave. Slaba bo, ker se obeta tako zgodnja zima. — Videli smo razglednico z Rakeka, ki nam kaže zimsko pokrajino na Notranjskem — meseca septembra. — Ocl torka ponoči sneži na Karavankah in v Kamniških planinah. Vsled severovzhodnega vetra je padla v zadnjih 48 urah temperatura od -)-18 na 8 stopinj Reamurja.
—	Vsled slabosti umrla. Dne 9. t. m., okoli 8. ure zvečer vračala se je iz gozda Uršula Dolenc, vdova in gostinja na Viču. Ker jc bila trudna in lačna, ustavila se jc v Koširjevi gostilni v Kozarjah, svojo dvokolnico z nabranimi zelišči je pustila pred krčmo. Tu je pojedla malo krompirja in izpila kozarček žganja. Okoli pol 10. ure stopila je gostilničarka iz veže pred hišo. V temni nočrin gostom dežju vidi še vedno dvokolnico Dolenčeve pred vežo stati. Zakonska Košir sta našla Uršulo Dolenc mrtvo ležati na tleh, od kocler sta jo prenesla v domačo šupo, drugi dan so jo pa prepeljali v mrtvašnico na Dobrovo. Slabost, mogoče tudi srčna hiba, ste bili najbržc vzrok njene smrti.
--- Važno za konjerejce. Dne 18. septembra t. 1. bode ob 1. uri popoldne v št. Jerneju na Dolenjskem in dno 19. septembra v Škocijanu na sejmu kupovala. brambovska uprava jezdne remonte kakor tudi vprežne remonte za topničarstvo. Remonte se bodo plačevalo po 700 K, oziroma 800 K. Konji, ki so sposobni za označeni namen, morajo biti 4 do 7 let stari, imeti visokost 158 do 166 cm jezdni remonti in 161 do 172 cm vprežni remonti. Prodajalci morajo imeti za vsakega konja rod dokazan ter dobe razun označene kupne cene šc poprok 100 K darila poljedelskega ministrstva, torej skupno 800 do 900 Iv. — Samostojni konjerejski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
—	Umrla jc, kakor smo že kratko poročali, v Hraščah pri Postojni ugledna in priljubljena posestnica Antonija
Kraigher v starosti 63 let. Njen prvi mož Peler je bil vzoren gospodar in širom znan ekonom, drugi njen mož, umrli deželni poslanec Julij Kraigher, se je takisto kot vefičak zelo zanimal I za gospodarstvo. Rajnka sama jc bila botra celi občini in vsi za njo žalujejo. Bila jc globoko verna in svoje otroke vzgojila v strogo katoliškem duhu.
—	Ižanska šola. Z Iga: Naclučitelj-ska služba je razpisana do 20. septembra. Res je pri nas veliko otrok. Denarno pa služba ni tako slaba. Ima svoj gozd in lahko poseka vsako leto za okoli 200 K lesa. Razen tega pa je še ustanova, ki mu donaša letno tudi okoli 200 K. Zagotovljena mu je tudi tajniška služba pri občini, če bi prišel kak krščanski nadučitelj. Torej precej priboljška k njegovi plači, in gotovo je prav malo nadučiteljskih mest na Kranjskem, ki bi imela take ugodnosti. Ljudstvo želi, da bi prišel krščanski nadučitelj, ki bi mladino res vzgojeval v verskem duhu.
—	Samomorilni poizkus na kolodvoru v Kranju. Bivša železniška ma-nipulantinja Marica P e r š i č , stanujoča na Visokem pri Kranju, je včeraj na kolodvoru v Kranju izpila v samomorilnem namenu očetovo kislino. Ponoči so jo pripeljali v ljubljansko bolnišnico. kjer so ji izčistili želodec.
—	Smrtna kosa. Umrla je v Novem mestu gospa Marija Gačnik, soproga mestnega odbornika. — Na Raki jc umrla ga. M. Bon roj. Avsec iz Gotne vasi, soproga trgovčeva.
—	Požar pri kopališču Ilidže. 11. t. m. je nastal vsled neznanih vzrokov v gospodarskih poslopjih državne posesti Butnir pri kopališču Ilidže v Bosni velik požar. Posest ima sedaj v najemu neka sladkorna tovarna. Pogorela je vsa krma, gospodarsko orodje in gospodarska poslopja. Škoda znaša več tisoč kron. Sarajevska požarna hramba jc le s težavo omejila požar.
—	Prijeta družba vlomilcev. Sarajevska policija jc prišla na sled široko razpredeni družbi vlomilcev, ki je v zadnjem času izvršila v Sarajevu in okolici številne zločine. Aretovali so že več oseb.
—	Samoumor na Toplicah pri Zagorju ob Savi. Včeraj zvečer 11. t. m. okrog pol 7. uro sta našla dva delavca nasproti rudniške grajščine na Toplicah nekega mrtvega človeka, starega okrog 2i let. Videlo sc; je takoj da je ustreljen. Nesrečnež se je ustrelil s flo-bert-pištolo v sence in kolikor se da sklepati, mu je krogla obtičala v možganih. Poleg njega se jo našla flobert-pištola, v njej prazna patrona, dobro ohranjena pelerina, skoro nov rujav nahrbtnik ter v njem dva kosa potice in precejšen kos pečene kuretninc, dalje srebrna ura z srebrno verižico in že star žepni nož Pri sebi je imel tudi še dobro ohranjeno denarnico, v kateri se jc nahajalo še 85 vin denarja in 32 pa-tron za flobert-pištolo. Pri njem se je dalje našla neka knjižica z malimi zapiski (samo datumi krone in vinarji) in nemški vožnji red. Samomorilec je splošno zelo dobro oblečen in vsi znaki kažejo na to, da bo nesrečnež kak pravkar dosluženi vojak ali pa boljši delavec. Samomorilca so prepeljali, ker ga do sedaj šc nihče ne pozna v mrtvašnico v Zagorje ter ga je tukajšnje županstvo dalo fotografirati.
—	Velika škoda vsled povodnji. Zadnje več dni trajajoče deževje je provzročilo veliko delnih povodenj v deželi. Škocla na poljskih pridelkih in otavi je občutna. Tudi zelje je poneko-di popolnoma • uničeno. Temenica in Krka sta prestopili svoje bregove ter opustošili vse travnike in njive daleč na okrog. Včeraj dopoldne so tucli ljubljanskim barjanom poslali na pomoč večje število čolnov, da so obdrži zveza med mestom in preplavljenimi pred-kraji. V prizadetih krajih vlada beda in pomanjkanje; pomoč jc nujno potrebna.
—	Ustrelil se. je v Čikagi Slovenec Franc Nov.ak iz Šenčurja pri Kranju.
—	Nezgoda. Pri trgovcu Ivanu Hol-ler v Ratečah so v trgovini na nalašč za to pripravljeni deski sekali sladkor. Med tem se je pa šestletni sinček Ot-mar preveč naslonil na desko, katera se je prevrnila in dečka na trebuhu nevarno poškodovala.
—	Hipoma obogateli je mogoče lo s srečko, in sicer nudi k temu največ upanja turška srečka, ker ima šest žrebanj in za 1,800.000 frankov glavnih dobitkov vsako leto. Vsak, kdor zmore na mesec 4 krone 75 vin., zamore po posredovanju »Slovenske Straže« kupiti to res izborno srečko. Ta denar pa na noben način ni zgubljen, kajti komur žc sreča ne nakloni glavnega ali pa vsaj večjega dobitka, ta mora zadeti vsaj 100 frankov, oziroma zamore srečko po vsakočasni vrednosti poljubni banki prodati. Prihodnje žrebanje turških srečk bu dne 1. oktobra t. 1. —
Pojasnila dajo in naročila sprcjema'za »Slovensko Stražo« g. Valentin Urban-čič, Ljubljana, Kongresni trg 19.
■■— Težko bolna mati, 3 leta žc v postelji, ima 3 nedorasle otroke ter bolnega moža, ki težko kaj zasluži, se obrača tem potom na usmiljena srca za pomoč v obupnem položaju. — Marija Marinčič, Šiška. -- (Ker se je prijatelj našega lista osebno prepričal o veliki bedi prosilke, je pripravljeno naše uredništvo sprejemati tozadevno podporo. Opomba uredništva.)
Nameravan napad na avlomo&il nadvojvode josipa Ferdinanda.
Anton Ipavcc iz Ročinja pr. d sodiščem.
Včeraj se je vršila v Gorici razprava proti Antonu Iptivcu, ki je bil ob-dolžen, da je nameraval za časa zadnje avtomobilne dirke atentat na avtomobil št. 64, v katerem je sedel nadvojvoda Josip Ferdinand. Razprava sc jc vršila pri zaprtih vratih, tajno. Ipavec je bil obdolžen naslednjega dejanja: Že tri dni, predno se jc imela vršiti dirka, je srečal Ipavec na cesti cestarja Staniča, kojemu je povedal, cla misli za tri dni voziti gnoj na svoja polja, kar mu je cestar odsvetoval z ozirom na to, da bo na ta dan avtomobilna dirka; omenjeni dan dopoldne je vozil Ipavec kljub temu gnoj, popoldne pa začel obiskovati vaško gostilne, tako tudi gostilno Ivregan; tam je naše Jos. Hvalico in ga vprašal, če je pripravljen, napraviti neko delo, za koje mu bo dal 100 K. Ko ga Hvalica vpraša, kaj želi ocl njega, ga jc začel nagovarjati, cla naj gre na konec gostilniškega vrta in naj vrže ocl tam neko stvar na avtomobil št. 64, pazi naj pa pri tem, da si ne osmodi »mu-štacc«. Seveda mu je Hvalica to »prošnjo« odbil. Nato je Ipavec zapustil krčmo in šel v drugo k Grbcu, kjer je našel med drugimi tudi Julijana Kendo; hitro je začel tudi tega nagovarjati k atentatu z istimi obljubami, a tudi z istim uspehom. Ko ga je Kenda vprašal, zakaj atentata no, izvrši sam, mu je Ipavec odgovoril: »Če jaz to naredim, me obesijo.« Hotel je tudi domačo deklo Mrak pridobiti za svoje načrte, a se mu tucli tu ni posrečilo. Kmalu nato zapusti to krčmo, se kmalu vrne z nekim kosom železa pod jopičem, se po-btavi k oknu in gleda za mimotekočimi avtomobili; ves čas je govoril, da bo vrgel oni kos železa (bil je izstreljen ' šrapnel, ki ga je clobil nekdaj v Trstu in rabil doma za utež pri slamoreznici) na avtomobil št. 64. Ker se je zdelo to početje domačim zelo čudno, šli so poklical gospodarja, kateri je šel po orožnike; ti so mu vzeli omenjeno železo, a ga pustili začasno na svobodi. Aretirali so ga šele pozneje. Obtožen je bil tedaj poskušene poškodbe tuje lastnine, radi nevarnosti življenja, da jc prigovarjal Hvalico in Kendo k atentatu, cla jc hotel nadalje s tem atentatom razžaliti člana vladarske hiše, radi javnega nasilstva, s tem cla se je pri aretaciji zopcrstavljal orožnikom in radi prestopka razžaljenja javnih organov.
Obtoženec Ivan Ipavec se brani in pravi, da je vse, kar pravi obtožnica, najbržc res, a se tega ne more prav spominjati, ker je bil ta dan pijan, ni pa imel pri tem dejanju prav nobenega slabega namena ter smatral vse to le za šalo. Pravi tudi, da sc ni ustavljal orožnikom. Glavni priči Hvalica in Kenda sta izpovedala za obtoženca zelo ugodno. Rekla sta oba, da sta smatrala vse besede Ipavčevc le bolj kot šalo, posebno ker ni bilo mogoče vreči kos železa, težkega 4-35 kg, skozi okno, ki je bilo sicer omreženo.
Le priča Leopold Slrasoldo, ki je bil v oni krčmi navzoč, je izpovedal, da so napravile Ipavčevc besede na njega tak utis, kot da hoče Ipavec res izvršiti atentat na omenjeni avtomobil.
Ker obtožencu tedaj ni bilo mogoče dokazali namena atentata, je bil obsojen na en mesec ječe s poostrenim postom in to radi hudodelstva javnega nasilstva in pa radi prestopka razžaljenja javnih organov.
Slajerske novice.
š Zmaga. Pri občinskih volitvah na lvalobju v celjskem okraju je zmagala Kmečka zveza. Dosedaj je bila občina v rokah liberalnih nergačev. Zivio!
š Predrznost socialnodemokraških agitatorjev. Ko so včeraj, dne 11. septembra, zjutraj pred 6. uro čakali udeleženci evharističnega shoda iz lavan-tinske škofije na poseben vlak, ki bi jih peljal na Dunaj, se je ukradel v gručo priprostih udeležencev nek človek z rdečo kravato in odurnega obraza ter je usiljeval med pobožne romarje letak svobodomiselcev »Josefsbliit-ter«. Nepoučeni ljudje so takoj se«li po
umazanem berilu. Ko je to videl nek
gospod in je stopil k rdečkarju ter mu zagrozil, da ga javi policiji, je svobodomiselni nesramnež še začel mirne potnike psovati s: »Verfluchten Betbru-der, Betschvvestern, Klerikale Ba-gaseh!« itd. Neki železniški uslužbenec: je velikega svobodomiselca, ki je tako zgodaj hotel ljudem postreči z svobodomiselno nesnago, odstranil, da ni daljo žalil mirno čakajočih potnilov. S silo bi brezverci radi razširili med pobožno ljudstvo svojo osramnosti. Sila in laž je njih orodje. .. ni smo še kljub temu mnogokrat tako čudno ponižni napram drznim nasprotnikom!
š Poslanec dr. Korošec ima v nedeljo, dne 15. septembra, po rani božji službi političen shod na Kalobju ob južni železnici.
š Novo društvo. Pri Sv. Janžu na Vinski gori pri Velenju se ustanovi v nedeljo, dne 15. septembra, novo katol. slovensko izobraževalno društvo, ki bo za tamošnji okraj gotovo velikega .pomena.
š Nov društveni dom. Pri Sv. Križu
na Murskem polju so naši požrtvovalni somišljeniki s pomočjo domače posojilnico si postavili lepo društveno dvorano, ki je ena največjih naših dvoran na Spodnjem Štajerskem. Otvoritev se vrši vzporedno s Slomškovo slavnostjo dne 23. septembra. Križevčani, ustanovite si še Orla., pa bo na vas gledala s ponosom vsa domovina.
š Novi Orli na Spodnjem štajer* skem. V bližnji bodočnosti se ustanovijo sledeči novi orlovski odseki: v Galiciji pri Žalcu, pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, Sv. Lenartu pri Ormožu in v Slov. Goricah.
š Liberalni ovaduhi. Liberalec je res samo nepotrebna in ničvredna nadloga na svetu. Iz več krajev se poroča, cla so si liberalci izmislili poseben način, kako škodovali našim somišljenikom. Prevzeli so najhujši liberalni petelini posel ovaduštva za razno referente pri davkarijah, ki merijo osebno dohodnino. Kar zaporedoma so našim pristašem predpisuje osebna dohodnina, nemškutarji in liberalci pa so večinoma iste obvarovani. Niti zadolženim posestnikom, ki še dolžnih obresti in zemljiškega davka ne zmorejo, se narekuje osebni dohodninski davek po 12 do 36 K in še višje. Iz Murskega polja se poroča, da lenuhari nekje Lot-merki v neposredni bližini posojilnico človek, ki se redi že več let od »klerikalnega« denarja, a jc tako nesramen, da kar spisuje davčni oblasti one naše posestnike, ki imajo kaj naloženega denarja. Ali mu boclo juciežcvi groši teknili? Ljudska nevoija sicer šc samo tli.
š Nevarno ponesrečil je p. Mausnet Zohrer v Ptuju. Ko sc je peljal z vozom na spoved, se je konj splašil, voz se prekucnil in pater se jc hudo pobil. Poškodbe so sicer nevarne, a smrtne niso.
š Velikansko škodo je napravilo dolgotrajno deževje na Štajerskem. Vsa otava, ki jc pokošena, je pognila oziroma je preplavljena. Krompir hudo gnije v zemlji, ajcla jc zmotena v najlepšem cvetju in jc polegla, fižol gnije, koruza nc more zoreti, sadje se ne da trgati, največ škode pa je v vinogradih. Grozdje, ki jc šc ostalo zdravo, začenja gniti, kakovost ostalega grozdja pa se ne more zboljšati, ker ni solnca, ki bi pospešilo napravo sladkorja v grozdju. Ozimina, vsaj zgodnja, bi sc morala začeti sejati, a je zemlja premočena in se ne cla orati. Živina se mora krmiti v hlevih ter se ne more goniti na pašo. Kljub temu pa še davčna oblast mala-ga kmetu osebno dohodninski davek.
š Zanimiva zgodbica sc poroča iz Voitsbcrga: Krčmar Grdssnig jc stopil v neko krčmo, cla bi se malo okrepčal, Ko jo za nekaj časa prišel zopet iz krčme, je videl moža z garami, na katerih jc ležala šc živa dobro pitana svinja. Grossnig vpraša moža, če jc svinja na prodaj. Ko mu je ta potrdil, je svinjo precej drago kupil in plačal, češ, cla ima sicer doma žc ono ravno tako, pa za sedmino sc rabi mnogo mesa. Kako se je ljubi Grossnig začudil, ko je doma zvedel, da mu je nekdo svinjo iz hleva ukradel in jc krčmar spoaial, da je kupil za drag denar nazaj svojo svinjo.
š Čitalnica v Brežicah priredi v nedeljo, dne 15. septembra 1912 ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega Doma v Brežicah gledališko predstavo. Uprizori se veseloigra v treh dejanjih »Izbiralka«.
Tožba Hoirihierce za Hlev zakona.
Predvčerajšnjim sc je. vršil zadnji spravni poizkus o tožbi Hofrihterec za ločitev zakona. Ko so Hofrihterja vprašali, če privoli, da se zakon loči, je odgovoril, da pritrdi ločitvi, če obdrži njegov otrok njegovo ime in ostane v
zvez! z njegovo rodbino. Hofrihterca je ponudbo odklonila. Ko jo je sodnik spomnil na obljubo zvestobe pred oltarjem, je odgovorila, da na njo ni pozabila, a da noče več nositi imena Hof-richter, ker ji je preveč hudega storil. Hofrichter je nato potegnil molitvenik, ki mu ga je svojčas darovala njegova žena, na katerega ji je tudi prisegel, da ni povzročil zastrupljenja. Hof-richterco je pogled na molitvenik tako pretresel, da so jo morali odvesti iz dvorane. Ko so podpisali zapisnike, je Ilofrichter želel videti svojega otroka, a sodnik je izjavil, da tozadevno ne more ničesar ukreniti, kar je Hofrich-terja zelo potrlo. Ko je Hofrichter stopil pred sodno poslopje in videl veliko ljudi, ki so ga prišli gledat, si je pokril z rokami svoj obraz. Ilofrichter v zaporu risa in slika oltarne slike, ki se prodajajo v Slavonijo in na Balkan.
Koroške novice.
k Regulacija avstrijsko-italijanske
meje. 9. t. m. je dospela v Rabel od av-stro-ogrskc in italijanske vlade imenovana mešana komisija za regulacijo avsfcrijsko-italijanske meje. Italijanske vojaiške uniforme so zbudile mnogo zanimanja. Člani komisije so kmalu odšli na Predil.
k Umrl vsled preobllo zavžitega alkohola. V Velikem Rovtu pri Trbižu se je posestnik Jakob Leiler, ker se je doma spri, napil toliko špirita, da ni samo svojega gorja pozabil, ampak junrl. Zapušča ženo in dva otroka.
k Ponarejen enkronskl denar so Sasledili na sejmu v Djekšah. Ponaredka je slaba.
k Za deielnosodnega svetnika v Celovcu je imenovan dr. Franc Z a n g -ger, doslej sodnik v Rogatcu.
4 VELIKE VAJE NA OGRSKEM.
•Vaje so se pač predvsem zato tako Kmalu končale, ker je bilo vreme skrajno neugodno. Po došlih poročilih moremo sklepati, da je zmagala južna armada, ki je dvakrat porazila 7. ar-madni zbor severne armade. V resnični bitki bi pač tudi kombinirani armadni zbor več ne napadel južne armade, ker bi bil moral predvsem pomnožiti in ustaviti beg dvakrat poraženega 7. ar-madnega zbora severne armade. Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Fer-Idinand je izdal po končanih velikih Vajah armadno povelje, ki zelo pohvali maržiranje in izurjenost v boju armade, ogrske deželne brambe in mornarice. Vaj so se namreč tudi ob premostitvi reke Maroša udeležili monitorji donavske vojne mornarice, ki so streljali na artiljerijo severne armade, ko je poizkušala preprečiti prehod južni armadi čez reko Maroš. Nadalje je prestolonaslednik v armadnem povelju pohvalil drznost aviatikov, ki so dosegli najboljše uspehe. Včeraj popoldne se je odpeljal prestolonaslednik na Dunaj.
NAŠ ZUNANJI MINISTER
Se to jesen potuje v Italijo po dokončanem zasedanju delegacij, kjer se v Rossoru pri Pisi predstavi kralju Viktorju Emanuclu in se sestane z laškim zunanjim ministrom markijem cli San Giuliano.
KDO POSTANE TRGOVINSKI MINISTER.
Grof Sttirgkh namerava trgovinsko ministrstvo ponuditi bivšemu rektorju češke tehnike, Stoklasi, če odkloni trgovinski portfelj princ Sclvvvarzen-berg. Judovsko časopisje se pa z vso vnemo poteguje za dr. Stibrala.
ČEŠKO-NEMŠKA SPRAVA.
Znani Hochenburgerjev nastop je spravna pogajanja zelo otežkočil. Čehi hočejo zadoščenje, Nemci se pa jeze na kneza Thuna., ker je na Dunaju pri Stiirgkhu grajal Hochenburgerjev nastop.
Primorske vesti.
p Avtomobilska nezgoda. Na Opči-nah se je zaletel nek avtomobil. Od o oseb, ki so se v njem peljale, so tri ranjene: šofer, nek Mario Bazzanella in neki Rumec, ki je močno, dasi ne življenjsko nevarno poškodovan. Rumec ni hotel navesti drugih generalij.
p Poročil se je g. Anton S i n i g o j, odgovorni urednik »Novega Časa« z gdč. Lucijo Č e 1 i k. Novoporočencema želimo obilo sreče!
HI! imate že srečke »Slovenske Straže"? Naročite lita več skupaj. Srečka samo 1 K. Vrednost glavnega dobitka 500JLJ. Vrednost vseh dobitkov 20 000 &
Polono! no Balkanu.
Dunajska »Zeit« prinaša interviev z vodjo Miriditov, princem Bih Doda, ki je prišel na Dunaj na evharistični kongres. Princ pravi, da je položaj na Balkanu zelo kočljiv. Turška se ni držala obljube, da bo odpoklicala svojo čete iz Albanije in je tako izzvala novo vstajo. Albanci so bili prisiljeni stopiti zopet v boj ter so pripravljeni boriti sc do skrajnosti za izpolnitev svojih narodnih in verskih zahtev. Albanci zahtevajo decentralizacijo, to jc administrativno avtonomijo, in vlada glede te zahteve med Albanci vseh rodov in verstev popolna edinost. Kako ja položaj v Albaniji resen, dokazuje dejstvo, da je 10 km od Skadra okoli 15.000, večinoma z repertirkami oboroženih Miriditov, ki so v neprestanem boju s turškimi četami. Dokler se nc izvede decentralizacija, ni misliti na pomirjenje Albancev. Decentralizacija jc tembolj potrebna, ker bi bila ž njo onemogočena vsaka agitacija kake sosedne države. Ako pa bodo še nadalje obstajalo sedanje razmere, obstoja nevarnost, da bodo posamezni doli turške države uvideli edino rešitev v tuji intervenciji.
Bolgarsko-turška vojska neizogibna ?
Ruski general Parensov, predsednik slovanskega dobrodelnega društva, je izjavil: Vojska je neizogibna in kmalu izbruhne. Težko je pa reči, kje da sc bo bila prva bitka bolgarske s turško armado in kje odločilna bitka. Medsebojne razmere balkanskih clržav, ki operirajo proti Turčiji, so zelo nestalne.
Zadnja zahteva bolgarske vlade. — Izredno zasedanje bolgarskega sobranja.
Bolgarska vlada namerava vele-vlastim naznaniti, da če se ne dovoli Makedoniji avtonomija mirnim potom, je Bolgarija prisiljena, da poprime za orožje. Bolgarski ministri so izjavili, da se sobranje skliče še sredi septembra, predno odpuste vojake na dopust. V izrednem zasedanju sobranja poroča ministrski predsednik v tajni seji o političnem položaju in si hoče izposlovati na slovesen način dovoljenje za odgovornosti polno nadaljnje poslovanje.
_ Boji ob srbsko-turški meji.
Iz Cetinj poročajo, da se je 9. t. m. popoldne bil hud boj med turškimi vojaki in rodovoma Gruda in Hoti v bližini Dečice. Turki so ustrelili 4 in ranili 4 vstaše,:nakar so se le ti umaknili.
Kako koljejo Turki Bolgare.
Eksarhat predloži turški vladi izkaz, po katerem so v enem letu Turki 150 Bolgarov ubili, 557 jih pa ranili.
LjnUljanske novice.
lj Nova povišanja na magistratu.
Na magistratu dobimo novega magistratnega svetnika. Županov prezidijalni tajnik dr. Janko vitez Bleiweis Trsteniški je vložil prošnjo, naj se ga iz VIII. činov-nega razreda pomakne v VII. činovni razred in naj se mu da naslov magistratnega svetnika. Liberalna večina personalnega, odseka je bila za ugoditev prošnje. G. Janko vitez Bleiweis Trsteniški, ki sedaj pomnoži vrsto magistratnih svetnikov, je poudarjal, da se je že naveličal biti 13 let v VIII. činovnem razredu. Neki član personalnega odseka je na ta argument prav umestno omenil: »Tudi jaz bi se naveličal, če bi karijero z VIII. razredom — pričel.« — Mestni stavb, pristav g. dr. J. R u p n i k pc stane konc. tajnik v VIII. činovnem razredu.
lj Povodenjj na Barju. Z Iga: Dobro j,e obetala jesenska letina, a sedanja povod en j bo skoro vse uničila. Vse barje med škofeljsko in ižansko cesto je pod vodo. Krompir gnije od mokrote, pokošeno otavo voda odnaša naprej, stoječo otavo pa bo gotovo voda tako onesnažila, da ne bo za klajo. Največjo nadlogo pri nas dela voda Išca, ki skoro pri vsakem nalivu prestopi svojo strugo in preplavi polje in travnike. Saj ni čuda, struga te vode je tako zaraščena s travo, da voda ne moro odtekati. Silno bi bilo potrebno, da bi se ta struga enkrat popolnoma očistila ali pa vsaj vsako leto enkrat trava v tej strugi prekosila, cla bi imela voda prosti odtok. Naš župan je bil že dvakrat, lansko jesen in letošnjo pomlad, v Ljubljani pri močvirskem odboru in prosil, da bi se Išca očistila. Obakrat se mu je obljubilo, pa se še dosedaj ni nič storilo. Bog ve, čemu imamo v tukajšnji občini sploh odbornika močvirskega odbora? — Stavbeno vodstvo za. osušenje barja nam je poslalo naslednje pismo: »Podpisano stavbno vodstvo prosi, da sprejmete naslednje vrste v Vaš cenjeni list: Vsled večdnevnih intenzivnih nalivov ie Ljub-
ljansko barje ob Išči deloma preplavljeno. Pritožbe, ki prihajajo iz barja, navajajo vzrok, da zatvornice jezu v Gruberjevem prekopu niso dovolj odprte. — V boljše razumevanje dejanskih razmer bodi konstatirano, da sc v poglobljenem Gruberjevem prekopu pri sedanjem stanju zatvornic odteka še 50 odstotkov več vode kot prej v Ljubljanici in Gruberjevem prekopu skupaj. Več se pa zatvornice ne smejo odpreti, ker bi bile brežine Gruberjevega prekopa pod jezom izpostavljene nevarnosti. Ker so tudi zatvornice pro-vizoričnega jezu na Ljubljanici v Trnovem dvignjene, odvajati obo strugi skupaj več kot dvakrat toliko vode kakor poprej pri nepoglobljenem stanju Gruberjevega prekopa pred pričetkom osuševalnih zgradb. Odtočne razmere v Gruberjevem prekopu so danes veliko ugodnejšo kakor proj pri neregulira-nem stanju. Sedajna povodenj bi bila torej veliko hujša in bi bilo vodno stanje na barju še en meter višje, ako ne hi bil Gruberjev prekop že poglobljen. Sicer pa vodna gladina Ljubljanice še ni dosegla one višino, pri kateri se je odpirala prejšnja provizorična zatvornic? na Gruberjevem nabrežju in so torej gori navedene pritožbe neopravičeno. Vzrok sedanjemu preplavljenju barja je pa ta, do, je struga Išče plitva in njen iztok močno zaraščen, tako da se vsa vsled nenavadnega deževja hitro narasla voda v lšci ne more odtekati.« — Krivda torej po vseh dosedanjih pojasnilih in tucli po tem pojasnilu za poplavljeno barje ni na — Barjanih, ki sedaj silno trpe, še bolj kot druga leta. Treba bo vsekakor v tej zadevi še preiskave in odškodovanja Bar j a no v! Kakor se nam poroča, so danes pri zatvornici v Ljubljanici popravljali, da bi zatvornico višje dvignili. Zatvornice v Gruberjevem prekopu se pa radi tega ne upajo dvigniti, ker je škarpa tako imenitno narejena, da bi jo močna voda lahko izpod-jedla.
lj Voda je povzročila slin?« nesrečo
v uredništvu »Slovenskega Naroda«. Nekemu zagovorniku naše mestne upravo jc popolnoma zmešala pojme. In ni čuda: namesto hvale o »izbor-ni zgradbi nadvojvode Friderika cest e«, pa pride voda, na katero graditelji niso dosti mislili in povzroči pogrezanje ceste, kritiko in — priznanje, da so zastopniki S. L. S. v občinskem svetu zastopali glede te ceste edino pravo stališče. Zastopniki S. L. S. so priporočali lepšo cesto, ki bi imela trdne oporne zidove. Ta cesta bi res več veljala, pa bi postala velika prometna žila. V »Slovencu« smo ob pravem času že opozarjali na razgovore naših zastopnikov z merodajnimi gospodi, od katerih bi se dalo dobiti marsikaj podpor. Pa stavbinski talenti našega konzervativnega župana tega niso hoteli oziroma mogli poj miti in sedaj so na brežine zgradili cesto, ki je takoj pokazala, cla tisti, ki so jo zgladili na take brežine niso bili najmodrej-ši. »Narod« naj se le nikar preveč na brežine ne krega, češ, da so brežine krivo, čc se cesta pogreza — kriv je tisti, ki ni brežine prav spoznal in je nanje tako cesto napravil! Če bi naš župan stopil sedaj s škornji v Ljubljanico, bi se gotovo potopil in bi bil sam kriv svoje prezgodnje smrti. Tako so pa tudi prezgodnjega konca slave nove nadvojvode Friderika ceste krivi tisti, ki niso vse tako natančno preštudirali, kakor bi bila njihova dolžnost. Dolžiti za to brežine, jo pa isto, kakor čc bi dolžili kravo, ako kuharica mleko pri-smodi.
lj V Ljubljani prodajajo srečke
»Slovenske Straže«: Šoukal Franc, trafika, Pred škofijo; Prodajalna Katol. Tisk. Društva, Kopitarjeva ulica; Mrzli-kar Avgust, trafika, Sodnijska ulica 4; Šubic Evgcnija, trafika, »Union«; Els-ner Marija, trafika, Kopitarjeva ulica 1; Strkovič Franja, trafika, Dunajska cesta; Podboj Ivan, trafika, Sv. Petra cesta. 101; Saje Antonija., trafika, Dunajska cesta; Pichler Ivana, trafika, Kongresni trg 3; Bivic .Tosipina, trafika, Židovska ulica; Kleinstein Josi-pina, trafika, Jurčičev trg; Podlesnik Ivan, trgovec, Stari trg; Blaznik Alojzija, trafika, Stari trg; Velkavrh Antonija, trafika, .Sv. Jakoba trg; Franz Albina, trafika, Sv. Petra cesta 12; Kušar Ivana, trafika, Sv. Petra cesta 50; Sline Ivan, trafika, Valvazorjev trg; Sitar I., trafika, Florijanska ulica 20; Češnovar Angela, trgovka, Kolodvorska ulica; Gajšek Ivan, trgovec, Sv. Petra cesta.
lj Aretiran socialnodemokraškf agitator. Aretiran je bil včeraj znani socialnodemokraški agitator V i č i č, ki je obtožen nekega jako grdega de-Iikta. Kakor čujemo je bil Vičič šele včeraj odpuščen iz službe pri okrajni bolniški blagajni.
lj Umrl je v Gradcu zasebnik g. dr. Gustav M a u o r.
lj Poročila se je gdč. Amalija Lam-pič z g. F. VVipplingerjem, trgovcem s klobuki v Sclnvanbergu na Štajerskem.
lj Izvoz kranjskega zelja. Letošnje
nenavadno hladno poletje je ugodno vplivalo na zelje, ki se je lepo razvilo in tudi dozorelo. Zlasti lepo je zeljo okrog Vrhnike in v ljubljanski okolici. Izvoz po železnici se je v malem že pričel, v kratkem pa bo šlo našega Zfdja več sto vagonov preko Trsta na jug, zlasti v Levanto in v Egipt, kjer dosega visoke cene. Kupčija z zeljem, kakor tudi pridelovanje redi mnogo ljudi.
lj Občinski svetnik g. Štefan La» pajne, vpokojeni okrajni glavar, je radi nevarne bolezni odložil mandat. Namesto njega pride v občinski svet g. Rasto Pustoslemšek.
lj V znamenju alkohola. Včeraj proti večeru sc ga je bil delavec Jožef Logar iz Princa pri Postojni nekoliko čez mero nasrkal ter začel to svoje veselje na Dunajski cesti kazati s tem, da je mimoidoče z raznimi neslanostmi nadlegoval. Ko ga je stražnik opomnil na dostojnost, se jc spustil vanj, in mu hotel pokazati svojo moč, a je bil pre-okajen, cla bi bil kaj opravil, nakar je moral v zapor.
lj Vinska poskušnja se vrši danes kakor običajno vsak četrtek od 5. do 9. zvečer v kleti pod kavarno »Evropa«.
lj Kol-> ukradeno je bilo predvčerajšnjim brivskemu pomočniku Drago-tinu Ivaniševiču iz veže št. 7 na Sv. Jakoba trgu. Kolo je vredno 140 Iv, ima prosti tek. nekoliko zarjavelo držalo, sprednjo kolo je nekoliko zakrivljeno, na zadnjem je pa pnevmatika trikrat zakrpana. Pozor pred nakupom!
lj Kdor bi imel oddati kako delo v kaki pisarni ali sploh delo pri katerem se lahko sodi, naj bi se usmilil revnega moža, ki jc vešč slovenščine, nemščine in italijanščine in ki bi rad delal za 1 K 60 v na dan. Mož je imel nesrečo, da si je zlomil nogo in more opravljati le sledeče delo. Blagohotne ponudbe na naše uredništvo.
Proii železniCorski pasivni rezisienci.
Kakor poročajo dunajski listi, imajo v dvorni in državni tiskarni pri« pravljeno sledečo okrožnico za politične oblasti:
Naznanilo.
Njegovo c. in kr. apostolsko Veli-ča/nstvo je blagovolilo zaukazati, da se pokličejo pod orožje gažisti in moštvo, avstrijski državljani, v rezervi in v nadomestni rezervi skupne armade (vojne mornarice) in c. kr. domobranstva, ki st nahajajo v železniški službi v državnem zboru zastopanih deželah, v svrho delne popolnitve skupne armade (vojne mornarice) in domobranstva in se dodele v službovanje pri železnicah.
V	svrho izvršitve tega najvišjega povelja se odreja:
Prej označene, v železniški službi
pri ........... se nahajajoče osebe se
pozivajo »takoj« poci orožje.
Dolžni so takoj, ko se razglasi ta oglas, torej še predno se prezentirajo, opravljati pristoječo jim železniško službo in se morajo, ne da bi bila prizadeta Njihova služba, prijaviti na do-tični progi poslujočemu mobilnemu prezentacijskemu poveljstvu (ali postajnemu načelniku).
V	zadevi izvrševanja železniške službe ostanejo podrejeni svojim predpostavljenim železniškim oblastim in organom in stopijo napram njim v razmerje vojaške podreditve in predpostav-ljenosti: v tej službi se morajo v smislu točko 53., odstavka 2. službenega pravilnika za c. in kr. vojsko prvega dela, pokoriti svojim predstojnikom v železniški službi tudi tedaj, če so kot, vojaki napram njim višji ali po službenem činu starejši.
Poklicani nc nosijo vojaških uniform. V znak njihovega vojaškega značaja dobe Črno-rumen trak okrog rokava, ki ga morajo v službi in izven službe nositi .na levem nadkomo^u.
Z dnem razglasitve tega oglasa so poklicani podvrženi vojaški disciplinarni in kazenski oblasti.
Kdor se ne pokori tej odredbi, sc kaznuje po obs^ječih zakoirli.«
Ta ukaz je na vsak način pripravljen za železničarstvo, ko bi se drznilo svoje stanovske zahtevo podpirati » kakim splošnim gibanjem, morda s takozvano pasivno rezistcnco.
Novice s HrvaŠkega.
h Oporoka dr. Laudenbacha. »Slovenec« je že poročal o smrti tega moža, o katerem se je pisalo, da je znašalo njegovo premoženje okrog 3 000 000 K, katero da je pokojni volil v dobrodeln« namene, n ie oporoka izgubljena. Drž. pravdništvo v Osjeku jc dvignilo pre-
Iskavo, a se je dobilo vrednosti 198.000 kron, katere hrani žena pokojnika, ki je izjavila, da ji je to vsoto mož še za časa življenja daroval. Državno pravd-ništvo pa je dvignilo kazensko preiskavo proti ženi in njenemu bratu, pravoslavnemu duhovniku v Karlovcih, ki sta osumljena, da sla oporoko uničila in skrila denar in vrednostne papirje. O razvoju te stvari bomo poročali.
h Štrajk bančnih uradnikov v Bos. Gradiškl traja dalje; bančna uprava jc Strajkujoče izključila. Ker so pa hrvaški in srbski bančni uradniki strokovno organizirani in se je organizacija izrekla za solidarno s štrajkaši, bo banka končno morala popustiti.
h Ukradena društvena blagajna. V zadružne prostore »I. hrv. tesarske zadruge« v Zagrebu so 10. t. m. vdrli neznani vlomilci in odnesli ročno blagajno z 267 K.
li Umrla je v Mitrovici mati hrvaškega pisatelja Ise Velikanoviča Ana Velikanovič.
h Umrl je v Zagrebu 371etni tipo-graf Dragoljub Jovanovič.
h Razstava perutnine, golobov in zajcev v Osjeku se kakor vsako leto tudi letos vrši od 19. do vključno 22. oktobra; razstavijo se tudi vse potrebščine te stroke.
Telelonsko in brzojavno poročilo.
CESARJEVA ZAHVALA.
Budimpešta, 12. septembra. Uradni list objavlja dve lastnoročni cesarjevi pismi na ministrskega predsednika grofa Lukacsa in predsednika zbornice grofa Tiszo, ki sc enako glasita, in v katerih se cesar obema najprisrčneje zahvaljuje za njuno sodelovanje pri brambni reformi, ju zagotavlja svojega trajnega zaupanja in jima naznanja, da jima je cesar podelil red sv. Štefana.
EVHARISTIČNI KONGRES.
Dunaj, 12. septembra. Včerajšnjo slavnostno otvoritev je zaključila večerna pobožnost pri Sv. Štefanu. — Danes zjutraj so se po vseh cerkvah vršile svete maše z obhajilom. Udeležba od strani vernikov je bila nad vse velika. — Cesar se je z dvorom udeležil sv. maše z obhajilom v dvorni župni cerkvi ob sedmi uri zjutraj; celebriral je dvorni župnik dr. Seydl. — Danes je dospelo nad 50 posebnih vlakov s tisoči in tisoči udeleženci. — Kardinal legat se na povratku od kongresa na iz-rečno željo Sv. Očeta ustavi nekaj dni v Tridentu, kjer bo položil tudi temeljni kamen za novo cerkev.
ČUVAJ V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 12. septembra. Čuvaj ee je iz Zagreba pripeljal v Budimpešto, kjer je obiskal ministra za HrvaŠko Gezo pl. Josipovicha.
ŠKANDALI POSMRTNIH ZADRUG NA HRVAŠKEM.
Zagreb, 12. septembra. Ravnatelja posmrtne zadruge »Balkan«, Albinija so obdržali v zaporu. Albini je imel kot glavni ravnatelj 1000 K mesečne plačo, a kot član ravnateljstva nadaljnih 400 kron. Prošlo leto jc vzel samo preduje-ma 22.000 K, kar so tudi ostali člani ravnateljstva dovolili, ki so imeli vsi po 400 K mesečno. Ko je potoval Albini v Sarajevo, je zaračunal samo za re-prezentacijske stroške 1500 K. Do junija je bilo javljenih sodišču 500.000 K raznih zahtev od »Balkana«, a sedaj je že javljenih nadaljnih 200.000 K. Vse kaže, da bo škandal v »Balkanu« večji kot je bil v »Jadranu«. V Djakovu so aretovali ravnatelja posmrtne zadruge »Salvator« Žigo Biichlerja in predsednika iste zadruge Josipa Drugina. V Požegi je bil aretovan ravnatelj posmrtne pomočne zadruge, a v Zemunu ravnatelj »Dobročinstva«.
GRŠKA MOBILIZIRA.
Rim, 12. septembra. »Giornale d' Italija« je dobil iz Atene brzojavko, v kateri se trdi, da je grška vlada mobilizirala vse rezerviste in rezervne častnike ter jih pozvala pod orožje. Grška čaka samo na čas in na znamenje iz Bulgarske, da se skupno ž njo vrže na Turčijo. V Atene prihajajo vsak dan večje pošiljalve vojnil> potrebščin in municije.
JUBILEJNE SVEČANOSTI V MOSKVI.
Moskva, 12. septembra. Torkove vojaške parade se je udeležilo 80.000 vojakov. Navzoči so bili car in carica s hčerkami in veliki knezi. Opoldne je bil v mestni palači banket, ki so se ga razen carske obitelji udeležili mnogi dostojanstveniki in druge osebe. Mestni načelnik je nazdravil carju Nikolaju, ki se je v prisrčnih besedah zahvalil za lepi sprejem.
UPOR PORTUGALSKIH VOJAKOV.
Lizbona, 12. septembra. V Huili so e uprl 3. pešpolk. Uporni vojaki so
ubili dva tovariša in več podčastnikov. Baje so ubili tudi kapitana. Zavzeli so utrdbe in oplenili bližnje kraje. Vlada je odposlala večje število pehote proti upornikom, ki so sc po krvavem boju udali.
ZOPET RUDNIŠKA NESREČA V NEMČIJI.
Duisburg, 12. septembra. V tukajšnjem rudniku »Wcstend« se jc zgodila eksplozija. 200 rudarjev je zasutih. Izvlekli so 5 trupel.
ŽELEZNIŠKA NESREČA V AMERIKI.
New-York, 12. septembra. Pri Erieju v Pe»sylvaniji je skočil neki vlak s tira. 6 oseh je ubitih, 50 ranjenih.
ODVETNIK MORILEC.
New-York, 12. septembra. Truplo bankirjeve vdove Szabo (Dunajčanke Roze Menčik) so izkopali in uradno preiskali. Dognali so, da je bila Szabo zadavljena. V truplu so tudi našli ostanke strupa. Na podlagi te preiskave j« bilo izdano zaporno povelje proti morilcu odvetniku Gibsonu. Gibsona je 10. t. m. hotela napasti na poti domov velika množica ljudstva in so ga detektivi le s težavo obvarovali pred lin-čanjern.
NEVAREN POLOŽAJ V SEVASTO-POLJU.
»Standard« poroča, cla je vsa črno-morska ruska mornarica in veliko častnikov revolucionarnih. Upor so do zdaj le preprečili, ker je zbrana velika armada v Sevastopolju in ker mornarji ne smejo v mesto.
SMEŠNICE.
V šoli.
Učitelj: »Mihec, imenuj mi koristno domačo žival!«
Mihec: »Ovca.«
Učitelj: »Kaj dobivamo od ovce?«
Mihec: »Volno.«
Učitelj: »Čemu rabimo volno?«
Mihec molči.
Učitelj (hoteč mu pomagati): »No, iz česa imaš pa ti suknjo?«
Mihec: »Iz očetovih hlač.«
Na policijskem komisarijatu.
Policaj aretira dva postopača in jih pripelje na komisarijat. Kakor navadno želi izvedeti komisar, kdo in kaj sta privedeni osebnosti. Med drugim vpraša prvega: »Kje stanujete?«
Ta odgovori: »Nikjer.«
Nato vpraša drugega: »In kje stanujete vi?«
Kazoč na kolego odgovori drugi: »Njemu vis-a-vis.«
V gostilni.
Učitelj, župan in gozdar sede v gostilni. Gozdar jim popisuje svojega novega psa, ki skoči meter visoko, se pre-kucujc čez glavo itd., itd.
Učitelj: »Ta pes je pravzaprav bolj pameten kakor njegov gospodar.«
Zupan: »Da, da; takega psa sem tudi jaz že enkrat imel.«
Pri zasliševanju.
Sodnik: »Kaj ste vi?«
Toženec: »Eden izmed vaših delodajalcev.«
Gospodarstvo.
g Izvoz lesa. Iz Bosne se tekom meseca odpošlje v Egipet okrog 20.000 kubičnih metrov lesa. Ukrceval se ho v Gružu.
g Muslimanska banka za Bosno in Hercegovino je pričela poslovati v Sarajevu. Akcijskega kapitala ima 3 milijone kron, ki se pa lahko poviša na 10 milijonov. Predsednik banke je Mah-mud beg Fadilpašič.
Glasbo.
* Zbirka slovenskih narodnih pesmi IV. zvezek. Besede, zapisal dr. J. Debevcc, harmoniziral in uredil Marko Bajult, založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Cena izvodu 1 K 60 vin.
Gospod Bajuk ima za razvoj slovenske narodne pesmi veliko zaslug. V vseh, kar jih jc dosedaj izclal, se kaže enega najboljših harmonizatorjev. V tem zvezku sta se oba gg. prireditelja zelo ozirala na to, da sta podala našim pevcem v besedilu kakor v harmoniza-ciji zares tako pesem, kakor jo naš narod poje. To je pravo pristno narodno blago in jc za pravo narodno pesem velike važnosti. — Napevi so povečini povzeti iz cerkniške okolice in jih je v tem zvezku 24 in sicer: 9 za moški, 12 za mešani in 3 za ženski zbor. Napevi, kakor je sklepati niso nič spremenjeni bodisi v besedilu ali melodiji in so taki, kakor jih poje naše liudstvo
Priporočamo te napeve kar najtop-leje vsem našim pevskim zborom. Opozarjamo jih posebno na lo, da jih z mirno vestjo lahko proizvajajo, ker sc v besedilu ne nahaja nič spodtakljivc-ga. Kakor je rečeno, je pa ta zbirka tudi za folklorista velikega pomena in upati je, da naša narodna pesem še ne bo utihnila. Gospod prireditelj pa naj še dalje zbira narodne bisere, da se otmo pozabljivosti.
flli imate že Slomškove razgled-nlce »Slovenske Straže"?
Razne stvari.
K smrti pesnika Vrchlickyga. Cesar je poslal povodom smrti pesnika Jaroslava Vrchlickyga kondolenčno brzojavko rektoratu češke univerze v Pragi.
Poljski bojkot nemških železnic.
Poljaki so že nekaj let sem natihem bojkotirali nemške železnice na ta način, aa so se vozili le v najcenejšem, t. j. četrtem razredu. Sedaj pa je Zveza poljskih trgovcev in industrij cev javno pozvala vse svoje člane, da se po nemških progah vozijo vsikdar le v četrtem razredu, razliko v ceni s III., oziroma II. in I. razredom pa darujejo v poljske narodne namene.
Povodnji. Iz Monakovega poročajo
0	povodnjih iz vseh krajev Bavarske, Virtemberške in Badenskega. V mnogih krajih je voda odnesla mostove in prodrla nasipe. Železniška proga Simbsch—Steindorf je pod vodo. Reki Inn in Donava sta ponovno narastli. Polja na obrežju so prepravljena ter prodira voda v višje ležeče kraje. Visoko narastli valovi nosijo s seboj razno pohištvo, živalska trupla ter dele mostov.
Vtihotapljenje orožja. »Ncwyork Tribune« poroča, da je neki mednarodni odbor nakupil na Dunaju 206.000 VVcrndlovih pušk. Ena puška je stala
1	krono. Puške so vtihotapili v Sudan.
Roparji napadli rusko državno banko. Iz Novočerkaska poročajo, da so v predmestju Mihajlovska napadli oboroženi roparji državno banko in oropali 22.000 rubljev.
števlme aretacije v Rusiji. Vsled upora v ruski mornarici je izvršila ruska vlada v vseh lukah in večjih mestih številne aretacije ter vodi obširno preiskavo. V Sevastopolju je policija izvedla hišne preiskave pri pristaniških delavcih, a ni nikogar areto-vala. V Tjumenu pa trajajo preiskave in aretacije med inteligenco že več dni. Med drugimi so aretovani veterinar Voroncov, urednik lista »Vjestnik Za-padnog Sibira«, Ušakov, in drugi. Izvršene so bile hišne preiskave v tiskarnah, pri časnikarjih in mnogo drugih osebah. Cuje se, da jc policija odkrila neko tajno tiskarno. V Jekaterinoslavu so zaprli 32 delavcev.
Dragocenosti portugalske eks-kraljice Marije Pie, ki so bile zastavljene pri neki lizbonski banki za tri stotisoč kron, so bile izročene tc dni italijanskemu kralju, ki jih je odkupil in jih izročil svojemu stricu vojvodu Oportskemu.
Zrakoplovne nezgode. Pri nemških velikih vojaških vajah je padel na zemljo, kot poročajo iz Finstenvalde, z letalnim strojem iz višine 50 metrov častnik Ilieber, ki se je dvignil v zrak z nekim pasažirjem. Častnik je bil smrtnonevarno ranjen, pasažir pa je bil le lahko poškodovan. — Iz Aten poročajo, da je aviatik Koramanlaki na poletu v Patras padel v morje in utonil.
Prvi ženski odvetnik na Norveškem je gdč. Eliza Sem, ki je nedavno dobila pravico zagovorništva; v tej lastnosti je pripuščena tudi k najvišjemu sodišču. Svoje študije jc odvetnica končala že leta 1901.
Nesrečen konec »Amerikanke«. V Kočinski vasi pri Vojnem Križu na Hrvaškem je kmetica Jaga Petričevič živela v konkubinatu z Ivanom Muževič. Nedavno se jc Jagin mož po šestih letih vrnil iz Amerike. Jagi ni bilo več zanj ter je začela nagovarjati Muže-viča, da ji moža ubije. Dala mu je tudi možev revolver. Mužcviču se je pa tudi pristudila ter jo je nagovoril, da je možu ukradla denar, nakar sta pobegnila. V Pakracu jo je pozno zvečer zvabil v okolico, jo na samoti ustrelil, razmesaril in vrgel v neko lužo. Njeno truplo so našli drugi dan ter takoj nato tudi zaprli njenega morilca Muževiča. Pravi, da se je ni znal drugače rešiti.
Zgodovinska brada. V muzeju v Augsburgu je shranjena moška brada, silno dolga in častitljiva. Brado je nosil veliki bradač posestnik Hans Stei-ger iz Braunaua, ki je umri i. 1567. Bila je tako velika, da mu je segala do tal.
Zanimivo je posebno to, da je zakrivila njegovo smrt. Nekoč, ko je šel po stopnicah, jc stopil nanjo, se prevrgel in se ubil. Po smrti so mu brado odrezali in jo spravili kakor svetinjo v muzej.
Avtomobil zavozil v vlak. Iz Pariza poročajo, da je 7. t. m. ob 8. uri zjutraj zadel v bližini Arlesa železniški vlak v avtomobil profesorja prava na univerzi v Marzilji Jauberta. Avtomobil je zagnalo 10 metrov daleč ter je zgorel. Profesorja Jauberta in njegovega šoferja je ubilo, profesorjevo ženo in oba njegova brata pa so težko ranjene prepeljali v bolnišnico.
Ženske v mehikanski revoluciji. Ob zadnjih nemirih v Mehiki igrajo ženske voliko vlogo. Žena uporniškega voditelja polkovnika Fazcro Alanis je nedavno celo sama stopila na čelo manjši uporniški četi, udrla z njo v mestecc Juarez, razorožila policijo, prisilila trgovce, da so ji izročili zaloge živil in pri odhodu odgnala s sabo vse konje, ki jih je dobila v mestu.
Ženitovanjsko potovanje s 65 psi. Malcolm Whit.man, bogataš iz Bostona, je sedaj najsrečnejši in obenem naj-nesrečnejši mož v ameriških Združe-i nih državah. Najsrečnejši je zato, ken je ravnokar poročil svojo ljubljena Jenny, najnesrečnejši pa, ker meni, da ni le. njo, temveč tudi njeno družino priženil. Njena družina pa obstoji iz psov! Miss Jenny Crocker, kakor se glasi njeno dekliško ime, jc namreč velika prijateljica psov in poznavalci cenijo njene štirinožne prijatelje na pol milijona kron. Gospodična, sedaj gospa Jenny, pa jih ceni še višje, tako zelo, da ni hotela nobenega poročiti, ki ne ljubi tudi njenih psov. Malcolm Whitman jc bil tako lahkomišljen, da je poleg Jenny vzel tudi njenih 65 psov* Toda žc v juliju, malo pred poroko, sd se pokazale nepričakovane težkoče. Da bo treba vzeti vseh 65 psov na ženito-vanjsko potovanje, je bilo že v naprej jasno. Na Angleško, kamor bi šel rad mladi par, ni bilo mogoče, kajti Jcnny, je imela od tam že slabe skušnje, ker nekoč niso pustili, njenih psov na kop« no. Da bi šla na ženitovanjsko potovanje v Havaj, je bilo zopet izključeno, ker je živinozdravnik izjavil, da bi naj-' ljubši pes Panky Pink ne prestal težav daljše pomorske vožnje. No, nazadnje so sklenili, da potujeta v Kalifornijo, kamor se morejo udobno peljati tudi psi v železniškem vlaku. Malcolm jo bil s tem zadovoljen, kajti menil je, da je rešen pasjega vprašanja, ki ga je moral vsak dan prerešetavati. Ko pa sta mladoporočenca vstopila v posebni železniški vlak, ki naj hi ju prepeljal v Kalifornijo, se jc Malcolm oddahnil^ češ da vsaj med vožnjo ne bo imel ni-i česar opraviti s psi. Tocla motil se je, Jenny je namreč pustila zgraditi po-, sebon vagon za pse in ga pripeti k po, sebnemu vlaku, tako da je mogla vsak čas obiskati svoje ljube štirinožce. Vendar pa se mora omeniti, da sicer ni med celo vožnjo tičala pri svojih psih, pač pa jih je vsake dve uri obiskala v spremstvu zvestega Malcolma.
Slomškove proslave.
Krasne trobarvne podobice knezo« škola Antona Martina Slomška za šolsko mladino s primernim besedilom in Slomškovimi izreki izidejo v par dneh. Ena podobica stane 5 vinarjev. — Naročila naj se takoj nasloVe na »Slovensko Stražo«!
»Mladini ob 50Ietnici Slomškova smrti.« Pod tem naslovom je izšla rav« nokar knjižica v zalogi Katoliške Buk-varne, ki je namenjena za darilo šolski mladini oh priliki Slomškove slavno-sti. Knjižico, ki ima tudi Slomškovo sliko, je izdala c. kr. vadniška učitelji, ca Marija Stupca, priporočamo šolskim svetom, da jo v čim večjem številu razclclc med šolarje. Ker je knjižica poklicana, da se splošno razširi med našo mladino ima čudovito nizko ceno, ki znaša samo 10 vin. za vsak posamezen izvod, 100 izvodov in več pa je po 8 vinarjev.
Slomškovo slavnost priredi katoliško izobraževalno društvo v Šturijah. Na sporedu je slavnostni govor, dalje žaloigra »Mlinar in njegova hči«, po igri bo velika ljudska veselica s srečo-lovom na vrtu g. Bančerja. Pri veselici igra orlovska godba iz Smarij. Pridite v obilnem številu na to Slomškovo slavnost I
— Sijajen shod v proslavo Slomškove 50Ietnlcc jo bil v Cirkovcah. Nad vse sijajen jc bil. Nad 1000 deklet iz Pohorja, Dravskega in Ptujskega polja. 17 deklet jc navdušeno govorilo. V cerkvi je g. župnik Muršič iz Frama v navdušenih besedah mladini podajal Slomškove nauke. Dekliško zborovanje je vodil g. prof. Hohnjec. Njegov govor je naravnost podžgal dekleta za vero in narodnost. Dekleta so se po vo-čcrnicah .in sklepnem nagovoru vsa
srečna razšla v procesijah na svoj dom. Iivala prirediteljem in voditeljem! Posebna hvala in slava pa vam, vzorna junaška dekleta; pogled na toliko navdušeno množico vrlih deklet nam odpira pogled na boljšo, srečnejšo bodočnost našega ljudstva. Dekleta, ma svidenje drugo leto drugod!
š Velika Slomškova slavnost se vrši prihodnjo nedeljo, dne 15. septembra, popoldne v Gornji Radgoni v gostilni g. Kampuša, poprej Osojnik, po večer-nieah.
— Slomškova slavnost v šinart-nem pri Litiji in petletnica ustanovitve društva se je vršila v nedeljo, dne 25. avgusta v Šmartnem kar najbolj sijajno. Vsa domača društva in odseki so se zbrali v društvenih prostorih, od koder so potem v sprevodu odkorakali v cerkev k sveti maši, katero je opravil bivši g. kaplan Krische in pridigoval g. Krline iz Ljubljane. Po cerkvenem opravilu se je kar spotoma iz cerkve razvil slavnostni sprevod vseh društev in korporacij, na čelu društvena zastava, trobentači, Orli, okrog 80 krojev, za njimi oba občinska zastopa z obema županoma, mladeniška Marijina družba z zastavo, za njimi drugi moški člani društva, dekliška Marijina družba, tamburašice in sploh vse članice društva in odsekov. Sprevoda sc je udeležilo okoli tisoč oseb. Sprevod jo šel po vasi in nazaj na okrašeni društveni vrt, kjer je imel slavnostni govor ustanovitelj in voditelj društva preč. g. dekan Rihar. Za njim je govoril č. g. Krische. Popoldne že ob dveh se je pričela na društvenem vrtu domača veselica. Na sporedu je bila med drugim tudi orodna telovadba domačih Orlov, ki je zelo dobro izpadla. Ves popoldan je bilo vse res neprisiljeno živahno, vseskozi domače in najboljše volje, naenkrat je bil mrak in smo morali oditi vsak na svoj dom.
Jaroslav Vrchlicky (Emil Frida).

Knjlevnost.
* Jezikovno prasorodstvo Indoger-mancev, Semitov in Indijancev. Vele-zanimivo knjigo je spisal Ivan Topo-lovšek, ministrski uradnik na Dunaju. Izšla je pod naslovom: »Dic sprachli-ch> Venvandtschaft der Indogerma-nen, Semiten und Indianer« pri Henriku Kirschu na Dunaju, I., Singer-strasse 7, tisek Mehitaristov. Ta vzbuja posebno pozornost učenjakov pa tudi izobraženih lajikov. Leta 189i. jc isti pisatelj obelodanil knjigo: »Dic basko-slavisehe Spracheinheit«. O bas-kiškem jeziku se jc prej obče trdilo, da ni z nobenim jezikom soroden. Topo-lovšek pa je dokazal, da je ta jezik soroden s slovanskimi jeziki, posebno s slovenskim. To trditev jc podprl z mnogoštevilnimi besedami, katerih izvor jc slovanski. To Topolovškovo trditev so sicer nekateri še sedaj pobijali. Mecl temi tudi nemški učenjak Linscli-mann. Zgodil pa se je redek slučaj. Imenovani učenjak je Topolovškovo knjigo še enkrat temeljito začel študirati in objavil je v »Literarisches Zen-tralblatt fur Dcutschland«, letnik 1910., svojo zmoto o Topolovškovi knjigi ter je priznal, da je baskiški jezik res soroden s slovanskimi. — Da so po sv. pismu vsi narodi in jeziki enega izvora (Genesis, 11, 1.: »Erat autem tcrra labii unius ct sermonum corundem«), jo z.nano. — Znano je pa tudi. cla so učenjaki Indogermance, h katerim prištevamo Gcrmance, Slovane, Grke itd. in Semite, h katerim spadajo Hebrejci, Arabci, Sirci itd., do danes strogo ločili. Topolovšek pa jc po dolgoletnem temeljitem raziskavanju dosegel uspehe, ki vzbujajo strmenje. On dokazuje, da' jo jezik Semitov v najtesnejšem sorodstvu z jeziki Indogermancev, osobito pa z jeziki Slovanov, med katerimi so na prvem mestu — Slovenci. Sveto pismo stare zavezo kar mrgoli slovanskih izrazov, posebno pa nudi slovenščina toliko sorodnih besed, da sc je le čuditi, kako je Topolovšek prvi zadel ob to čudno sorodnost. — Pa še več! S prepričevalno silo dokazuje, cla so Indijanci — prebivalci Amerike, v jezikovnem sorodstvu starega sveta z in-dogermanskimi (slovanskimi) jeziki in
s semitskimi. On piše: »V prazgodovinski dobi jo bilo prebivalstvo v Evropi enotno; kasneje so je delilo v severno in južno skupino. K severni skupini jo prištevati prednike Keltov in sedanjih Germancev; k južni pa prodnike današnjih Slovanov, kar dokazuje, da so Germanci in Slovani v Evropi prvoselci (avtohtonci). Pa čuda še več! Pisatelj imenuje tudi Turance, Zamorce itd., in trdi, da so tudi ti sorodni z indogermanskimi jeziki, kar namerava dokazati v posebni publikaciji. Na temelju etnologije in antropologije pa Kelte, Slovane itd. ni staviti s Semiti in Indijanci na enako stopinjo, t. j. ti niso Slovani, kakor živci dandanes. Slovani so le najzvestejše ohranili jezikovni materijal, kar jasno dokazuje, cla stanujejo od pamtiveka na istih bivališčih. To prezanimivo knjigo prav toplo priporočamo. Kdor jo čita, uživa posebno slast. Izreki sv. pisma se izkazujejo kot resnični — sv. pismo se nima bati vede, ker ta lc vso potrjuje, kar jc v svetih knjigah, kakor potrjuje tudi jezikovno sorodnost jezikov in narodov: »Erat autem terra labii unius et sermonum corundem«.	P.
Gospod
UBALD PL. TRNKOCZY
lekarnar
Ljubljani.
Na priporočilo gosp. Medic-a naročil sem bil za poškušnjo 1 zavoj Vašega ,,Sladin-čaja". Ker pa je isti zmešan z nekoliko kuhanim kravjim mlekom mojemu 4 mesece staremu otroku tako ugajal, začela ga je moja žena redno z Vašim res izvrstnim „Sladnim čajem" (znamka „Sladin") hraniti in otrok se ga je tako privadil, da bi sedaj brez njega skoro ne mogel biti. Zatorej Vas uljudno prosim, pošljite mi po četrti pošiljatvi takoj še nadaljnih 6 zavojev Vašega ,,Sladnega čaja", katerega bo-dem vsakemu naj topleje priporočal.
Škofljica, dne 12. februarja 1912.
Odličnim spoštovanjem udani
Vinko Ogorelec ml.,
179	lesni trgovec.
Elegantni in trpežni
so prani
2755
kavčug - podpetniki.
Dobiva sc v vseh zadevnih trgovinah.
Trgovski pomočnik
ali prodajalka, 29,3
izvežban v vseh strokah trgovine mešanega blaga, s c sprejme takoj v trgovini Lud. Smole, Sevnica ob Savi.
V lepo zračno stanovanje pri samostojni gospe sc sprejmejo	2883
Ocldasta se takoj
2898
2 skladišči
v Spodnji šiški, ob glavni cesti. Več se izve pri Jerneju Stele-tu v Spodnji šiški.
Meteorologlčno poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 730-0 mai
12
Cas opazovanja	stanje liaro-metvA V ffllH	T i unipo-ratura Lckuu	Vetrovi	Nebo
9. zveč.	736-51 7-4		sl. sever	oblačno
7. zjutr.	7370	6-1	sl. jzah.	dež
2. pop.	737-8	8-6	sl. svzh.	n
z * - p =
i s c
02
Srednja včorajšuja temp. 6-9«, norm. 15-5°
Metelkova ulica številka 5, pritličje.
Dua dijaka
na stanovanje
sprejme dobra gospodinja blizu frančiškanske cerkve. Imata posebno sobo in plača vsak le 10 kron mesečno. — Več pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenca" pod štev. 2833.
Sprejmeta se
ua dijaka
ali dve dijakinji z vso preskrbo pod zelo ugodnimi pogoji. Več se izve: Dunajska cesta 47 v pritličju. 2856
Mladeniča
v starosti 16 do 17 let, ki je za vsako delo v skladišču poraben, sprejme »Mlekarska zveza« v Ljubljani.	2897
Proda se
2686
z dobro vpeljano gostilno in trgovino z vsemi gospodarskimi poslopji, z njivami in travniki, vse okrog hiše. Pripravna je tudi za vsako drugo obrt. Več se poizve pri:
Val. Debelaku, Škofja Loka.
JHKI
sc sprejmejo na hrano ali tudi samo stanovanje. Sobe s posebnimi vhodi. Streliška ulica št. 29.	2885
iijige
za use šole o na$nove|ših odobrenih izdajah, kakor tudi ose druge Šolske potrebščine u najbolj kakovosti in po zmernih cenah priporoča
i? Ljubljani, Prešernoua ulica 3*
vseh vrst, kakor tudi vse potrebščine za urade priporoča po naj-— ■ — nižjih cenah — = =
lanja Har jem in galanterijskim blagom, Ljubljana Sv. Petra cesta št. 26 (nasproti »Zlate kaplje«.)
2872
BI-IE

C. kr. notar Anton Galle naznanja da je pričel uradovati v Ljubljani, Slovenski trg štev. 2 (prej pisarna dr. Frana Vok.)
V LJUBLJANI, dne 10. septembra 1912.
gi--nag
Radi preselitve razprodal boni
več vozov in kočij ter več konjske oprave na
u
2896
1 ml popoldne.
C. kr. notar
Anton Galle,
Ljubljana, Slovenski trg št. 2.
Vsak petek In postni dan se dobilo
rsKe ribe
h Mani