Leto 1894. 350 Državni zakonik za ^aljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XLVI. — Izdan in razposlan dne 26. junija 1894. (Obsega štev. 122.—125.) TJ, . . ***• , az. njinisterstev za notranj ,v‘|n) finance, trgovin» in polje bistvo z dné 11. maja 1894. j. l(0t1) ®Jjevanju zvišanih dnevščin državnim uradn ’ ' Posredujejo pri mednarodnih komisijah z vredbo meje. vaii l.^'lvn>m uradnikom, kateri morajo posredi do ! mednarodnih komisijah za vredbo meji st°jbina° S<_zaija^un 50odstotnega pribitka k pr 'ijih o ' ^]ln ®re<^ P° pravilu, in to za vs s- r- Wiirmbraiid s. r. 1101 S- r- Falkenhayn s. r. in ilirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski; vojvoda lotarinški, salcburški, štajerski, koroški, kranjski, bukovinski, gorenj e-sleški in dolenje-sleški; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd. Ker je firma Brnska družba za lokalne železnice zaprosila, da bi se ji dalo dopustilo, zgraditi in obratovati lokalno železnico iz Pfivoza v Moravsko Ostrovo in Vitkovice, vzvidelo se Nam je, z ozirom na občo korist te podjetbe, imenovani družbi to dopustilo na podstavi zakona o dopuščanju železnic z dné 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.) kakor tudi na podstavi zakonov z dné 17. junija 1887. 1. (Drž. zak: št. 81.) in z dné 27. decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 198.) podeliti takô-le: 123. üpustilnica z dné 27. maja 'aioka . 1894-1‘ a n° železnico iz Privoza v Moravsko Ostrovo in Vitkovice. Jj' Franc Jožef Prvi, ^ ^milosti Božji cesar avstrijski; tinski kraÜ ogrski, kralj češki, dalma-' rvaški, slavonski, gališki, vladimérski (8l IOT«»Uoh.) §. 1. Brnski družbi za lokalne železnico dajemo pravico, zgraditi in obratovati lokomotivno železnico, katero bo kot lokalno železnico s pravilno raztečino (parno Iramovko) napraviti od postaje Moravska Ostrava na privilegovani severni železnici cesarja Ferdinanda v'Pïivozu črez Ostrovo v Vitkovice. §• 2. Železnici, ki je predmet te dopustilnice, dodeljujejo se nastopne ugodnosti : a) Oprostilo od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih podjetba sklene, za vse vloge, ki jih vpodâ, in za listine, ki jih naredt; nadalje za vse knjižne vpise na podstavi teh pogodeb in listin, in naposled za druge uradne posle in uradne izdatke v namene, povedane tu doli, namreč : 1. v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa obrat do časa, ko se začne ta obrat; 2. v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice do konca prvega obratnega leta. Té ugodnosti se ne uporabljajo na razprave sodnega postopanja v spornih stvaréh. b) Oprostilo od kolkov in pristojbin za izdajo delnic namenjenih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopustilu vstrezno opremo, sè za-časnicami vred, in pa od prenosnine, kar se je nabere o nakupu zemljišč konci prvega obratnega leta (lit. a, št. 2.), razen pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti in katere po obstoječih zakonih pristojé občinam ali drugim samovpravnim združbam ; c) oprostilo od pristojbin in odredbin, dolžnih za podeljeno dopustilo in za izdajo te dopu-stilnice ; cl) oprostilo od dobitkarine in dohodarine, od plačevanja pristojbin za kupone, in tako tudi od vsakega novega državnega davka, kateri bi se vtegnil uvesti z bodočimi zakoni, na dobo tridesetih let, računčč od današnjega dné. §• 3. Družba je dolžna, gradnjo v §. 1. imenovane železnice začeli precej in dokončati jo najdalje v enem letu, računčč od današnjega dné; dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter obrat po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo. Da se bo držala gorenjega rokü za gradnjo, dolžna je družba dati zagotovilo, položivši varščino petih tisoč goldinarjev v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev. Ako se ne bi izpolnjevale zgorenje dolžnosti, smé se izreči, da je ta varščina zapala. §• 4- Da izdela dopuščeno železnico, dodeljuje se družbi pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov. Ista pravica naj se družbi dodeli tudi zastoj1 tistih dovlačnic, ki bi sc imele narediti in o kale*11 bi državno upravslvo spoznalo, da je njih naprava v javni koristi. Kar se tiče državne cesto iz Oslrove v ki jo je rabiti za dopuščeno železnico, mora druž 11 izpolniti tiste pogoje, ki jih predpisuje politično želno oblastvo kot cestno upravstvo v porazu!*111 z generalnim nadzorstvom avstrijskih železnic. Kolikor bi se v napravo dopuščene železi"',0 rabile druge javne ceste, naj družba dobi P volilo tistih, ki so dolžni té ceste vzdržav"1' oziroma tistih oblastev in organov, ki imajo p° Ijajočih zakonih pravico, dajati privolilo v p°ra ceste. §• 5. Družbi se je ob gradnji in obratu dopuščea železnice držati tega, kar ustanavlja La dop"s . niča, in pa dopustilnih pogojev, ki jih bo P°s vilo trgovinsko ministerstvo, pa tudi tega, kar levajo semkaj rnerééi zakoni in ukazi, zlasti za* o dopuščanju železnic z dné 14. septembra ioo*- . (Drž. zak. št. 238.) in železnični obratni red z ° 16. novembra 1851. I. (Drž. ;.ak. št. 1. iz 1. ^ in pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti v boa dadö. Kar se tiče obrata, odpuščajo se varn ost"« naredbe in obratni predpisi, podani v redu za žcleZ' nični obrat in v dotičnih dodatnih določilih) v liko, kolikor se bo z ozirom na posebne proi"1 et"c voz"0 brzino, trgovinskemu ministerstvu zdelo pripu st»0’ in obratne razmere, sosebno na znižano ter bodo na to stran veljali dotični posebni obl predpisi, ki jih izda trgovinsko ministerstvo. §. 6. Znesek resnične in pa nominalne napi'aV11 glavnice potrebuje odobrila državnega upravstvo Pri tem naj velja to načelo, da se ne v račun postavljati nikakoršni drugi stroški ra stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vre železnice in za dobavo vozil res uporabljen' prav izkazanih, prištevši interkalarne obresti, bile med grajenjem res izplačane, in kar je res kurzne izgube pri dobavi glavnice. Ako bi po dogradbi železnice bilo ^re^ai]l0. drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba P01/ j. žiti obratne naprave, sméjo se dotični strosk' šteti napravili glavnici, če je državno upravstvo P tev'° V nainei'janc ,lovc stavbe ali v pomnoži-^«toih naprav in če se stroški izkažejo, v (< ^S° ""pravno glavnico je treba odplačati |,j su. dokler traja dopustilo, po razdolžnem črtežu, 8a odobri državno upravstvo. §. 7. Cenah^a^'n° Preva^a^* P° zn'"7.anih tarifnih iri ' "porabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb j°tim ^ V tem oz’lu 'n Pa polajšil potu-vs„i v°Jaäkim osebam ravnati po določilih, katera casa,,aSrVel^° Pr* privilegovani severni železnici br ^a določila se uporabljajo tudi za deželno za ,0Vs^vo "l črno vojsko obéh državnih polovic, Ue ° s'ce deželne strelce in za žandaremstvo, in to a*"pak ° ° potovanju na račun državne blagajnice, It ,tudi o služabnem potovanju na svoj račun "im vajam in priglednim zborom. v0r ^IU^)a se zavezuje, da bo pristopila dogo-nj0tl’ Inec^ avstrijskimi železničnimi družbami skle-za zas^ran "abave in imetka opravnili reči Ha ,lzanje vojakov in zastran vzajemnega pripo-da j Ja 2 vozili za veče vojaške prenose, dalje Žele. .Potopila vsak čas veljajočim predpisom o v°fu L’ U Za ^as v°jske in pa dodatnemu dogo-HoSu’ 1 je obveljal 1. dné junija 1871. 1. o prepay bolnikov in ranjencev, katere je ležčče a ati na račun vojaške blagajnice. po ^as veljajoči predpis za vojaške prenose ez"ištvZll*Ca^’ 'n Pa vsa^ ^as ve'jaj°di predpisi o že-in v ,.11 za čas vojske zadobé za družbo moč pri^n ‘lv° 2 dném, ko se po dopuščeni železnici po j °brat- Predpisi enake vrste, ki se bodo izdali (letu 2. fasu’ ki se pa ne bodo objavili po Držav-kadar ak"mku, zadobé za družbo veljavo in moč, Se ji bodo uradoma priznanih. kor se C .dolžnosti ima družba samö v toliko, koli-drugottj^ 1 lzP°tojevanje zdi izvršljivo z ozirom deli te proge in na olajšila, vsled tega do- » »o o < u ëtedé na napravo, opremo in vrsto obrata. - , je dolžna, pri oddaji služeb ozirati zalt. štmISlu 2akona z dné 19. aprila 1872. I. (Drž. v°jtte„' ■) na doslužene podčastnike iz vojstva, Pomorstva in deželne brambe. se vati civilnim slražnim četam (varnostni straži, finančni straži i. e.) ali drugim javnim organom, to se določuje v dopustilnih pogojili. §. 9. Družba je dolžna, v slučaju mobilizacije in vojske vsak čas brez zahtévka odškodnine ustaviti obrat v toliko in tako dolgo časa, kolikor bi vojaško oblastvo spoznalo, da je potrebno za premikanje krdel ali druge vojaške operacije po kaki javni cesti, ki jo rabi železnica. §- 10. Dopustilna doba in ž njo vrèd v §. 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, računčč od današnjega dné, ter mine po tem roku. Državno upravstvo smé izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega rokü izgubilo svojo moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 3. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop rokü ne mogel opravičiti v zmislu §. 11., lit. b) zakona o dopuščanju železnic. §• H. Družba nima pravice, tretjim osebam prepustiti obrat po dopuščeni železnici, ako ji tega državno upravstvo izrečno ne dovoli. Državnemu upravstvu je pridržana pravica, da smé po dopuščeni železnici sosebno tedaj, kadar bi ta zadobila neposredno zvezo s kako železnico, ki jo morda tedaj obratuje država, obrat na se vzeti ter voditi na račun družbe ves ostali čas, dokler bo še trajalo dopustilo. V tem slučaju mora družba državnemu upravstvu povrniti stroške, ki mu zares nastanejo iz obratovanja in katere bo eventuvalno ustanoviti poprek. Kakö naj se sicer vodi ta obrat, vravnd se s posebno obratno pogodbo, ki naj se sklene med državnim upravslvom in družbo. ""vij V koliko a tfledé je na ' §• 8. enake ugodnosti, kakor jih usta-prevažanje vojakov §. 7., dodelje- §. 12. Družba ima dolžnost, državnemu upravstvu na njegovo zahtevo vsak čas dopustiti soporabo železnico za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se bodo še le napravile in bodo v državnem obratu, in to takö, da ima državno upravstvo pravico, prosto ustanavljaje tarife, za primčrno odškodnino odpravljati ali odpravljati dajati cele vlake ali posamezne vozove po sopo-rabljani železnici ali posameznih njenih kosili. Ta soporaba naj se vendar vrši samö toliko, da se ž njo ne moti lastni pravilni obrat soporabljane železnice. Odškodnina, katero bo opravljati, ustanovi se po določilih, razglašenih v prilogi C k dopustilnici z dné 1. januvarja 1886. 1. za cesarja Ferdinanda severno železnico v Drž. zak. iz leta 1886. na strani 63. Ako se država odloči, to glavnico plačati, naj jo v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, k® si to sama izbere. Državne zadolžnice je prl ^ računiti po tistem kurzu, ki se pokaže za p°Pr nega med denarnimi kurzi, kateri so se v ra preteklem polletju na dunajski borzi zazna®°v o državnih zadolžnicah enake vrste. 5. Izplačavši odkupnino, pride država P odkupu železnice in z dném tega odkupa brez daj odplate v bremen čisto last in v užitek tc tu dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, bodo premične ali nepremične, vštevši tudi voz ' gradivne zaklade in pa iz napravile glavnice narej obratne in pričuvne zaklade, ako le-ti niso ze namenu primerno uporabljeni z odobrilom državn t upravstv.a. §• 13. Državno upravstvo si pridržuje pravico, da smč dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat izročena, vsak čas odkupiti po nastopnih določilih: 1. Da se ustanovi odkupnina, seštejejo se letni čisli donosi, kar jih je podjetba imela v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let in potèm se izračuni poprečni čisti donos ostalih petih let. 2. Ako bi se pak železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom, ali kadar bi po določilih odstavka 1. najdeni srednji čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, enakega listi letnini, ki je potrebna za štiriodstotno obrestovanje in razdolžitev po državnem upravstvu odobreno dcl-nične glavnice v času, dokler traja dopustilo, tedaj se ta spredaj oznamenjeni letni znesek določi za čisti donos, ki ga je jemati v podstavo za odmčro odkupnine. 3. Odškodnina, ki jo bo dati, bodi v tem, da se v še ostali dobi dopustila po zmislu odstavka 1., oziroma, kadar nastane kateri v odstavku 2. omenjenih slučajev, izplačuje družbi tamkaj navedena letnina za delniško glavnico v polletno 30. dné junija in 31. dné decembra vsako leto po izteku dospčvajočih obrokih. 4. Državi se pridržuje pravica, da plača kadarkoli namesto še ne dospelih letnih plačil glavnico, enako znesku glavnične, računeč obresti od obresti, po štiri od sto na leto diskontovane vrednosti onih plačil, ki jih je po določilih odstavka 3. opravljati polletno, §. 14. Ko mine dopustilo in tistega dné, ko 1111,1 ’ preide brezodplalno na državo neobremenjena nlna in užitek tu dopuščene železnice in vsega P . mičnega in nepremičnega pristojstva, vštevši 1" vozila, gradivne zaloge in pa kake iz nap1® glavnice narejene obratne in pričuvne z.ak v obsegu, povedanem v §. 13., št. 5. Kadar to dopustilo mine in pa tudi, ®k° j, železnica odkupi (§. 12.), obdrži družba lasi čuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih ct, j sov podjetbe, in pa kar bi imela po obračunih in ravljeI)1 potèm last posebnih del in poslopij, nap-- - a ali pridobljenih iz lastne imovine, katere si je sezidala ali pridobila po pooblastilu državnega UP • stva z izrečnim pristavkom, da lé reči niso P stojstvo železnice. §- 15. Državno upravstvo ima pravico, prepričat*^ da je gradnja železnice in pa obratna naprava p° delih namenu primerna in trdno narejena, ® a zati, da se napake na to stran odvrnejo in o&> odpravijo. Tudi ima državno upravstvo pravico, jem človeku pregledovati gospodarstvo, in s0® ^ po nadzornikih, ob stroških družbe pošilj®111 ^ kakorkoli se mu vzvidi primerno — prigieC1 da se delo izvaja po projektu in po pogodbi- Ako se napravi délniSka družba, iméj ko®^, ki ga postavi državno upravstvo, tudi pravico, ^ korkrat se mu primerno zdi, hoditi v seje F na^i SV*^a a^' drugega zastopa, kateri veljd za usta r'^V0 ^ru^be, in pa v vélike zbore, ter tam zak V Jal' VSe sk*ePe *n naredbe, ki so nasprotni kvar0nor»> dopustilu ali družbenim pravilom, ali pak sa/01 ‘'aVn' koristi5 tc,da v takem slučaju je komi-vjns,Va dolžnost, precej si izprositi razloko trgo-t ' e^a m‘n>sterstva, katera naj se da brez odloga t6rnaJ veže družbo. Pod' tu tU us*anovtjeno nadzorovanje železniške ki j v6 ™ora družba z ozirom na breme opravil, čev t'L n^m združeno, v državno blagajnico pla-drž** ' '6^n0 P°Prednino, katere višino bo določilo aVn° uPravstvo, oziraje se na obseg podjetbe. 184. Zakon z dné 12. junija 189-1.1. o napravi, oziroma pridobitvi lastnih poštnih in telegrafskih poslopij v Bélsku, Celju, Litoméricah, Pisku. Prostèjovu, Samboru in Teplici in o raz-širbi uradnega poslopja v Pragi. S pritrdilom obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö: §■ 1. Vs sD'užba se odvezuje zaveznosti, izrečenih vp' ^elezničnega obratnega redû z dné 16. no-gle.’ra 18&1- h (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.) po ^ i'la. vra^do večih stroškov, ki bi se nabrali in f '^jskeni ali dohodarstveno-uradnem nadzoru, ,l Sledé dolžnosti, zastonj nabavljati in vzdrže Uradne mestnosti. §• 16. prel ^ko bi se poleg vsega prejšnjega svarila večkrat pUsta,mi e ab opustile dolžnosti, v dopustilnici, v dose dr^’1 P°goj>h ali v zakonih naložene, pridržuje zako avnen)u upravslvu tudi pravica, da se poprime da : °!n Pr'mernih naredeb ter po okolnostih izreče, ^Pustii0PUStil0 svoi° moč še pred iztekom t°i k, esno opominjaje vsakega, da ne delaj zop Uslanavlja ta dopustilnica, in dodeljuje Vračila '5lav‘C0> zastran izkazne škode zahtevs stvom {T1* sodišči, dajemo vsem obl skrbnô ;terih Se l'^e’ trdno povelje, naj ostro se y njj ;jej° na(t to dopustilnico in vsem, k z Našiii^'1,"^!0 te6a ‘zdajemo to pismo, navdarjeno in Prestol *^'rn Pe^atom, v Našem države glavnem dné me« nem mestu dunajskem sedemindvajsetega Vetdeseterja •ma^a v milosti tisoč osem sto de-^tiriclesetei, ^eb,em' Našega cesarjevanja šestin- ^3) Franc Jožef s. r. Wi>t določeni s členom XXI. v zakonu z dne 2. avgust3 1892. 1. (Drž. zak. št. 126.), in sicer po nie'1 člena X. v zakonu z dné 1. julija 1868. 1. (Drž. za • št. 84.). 2. Počenši z dnevom, katerega ta ukaz zadob veljavo, ne smejo se ti novci po c. k. blagajnicab uradih več izdajati. Pač pa jih morajo c. k. blagaJ nice in c. k. uradi vštevši do 31. dné decembf® 1895. 1. sprejemati pri vseh plačilih in v zamen® po imenski vrednosti, oziroma po plačilni vrednos določeni s členom XXI. v zakonu z dné 2. avgust* 1892.1. (Drž. zak. št. 126.) in sicer po méri člena • v zakonu z dné 1. julija 1868. 1. (Drž. zak. št. 8 Po preteku tega rokü mine vsakatera zaveZ nost države, da mora te novce zamenjati. 3. Ta ukaz stopi v moč s 1. dném ju'Üa 1894. leta. Plener s. r-