Celjski tednik
CELJE, 19. FEBRUARJA 1960
LETO XL, ŠTEV. 7
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE
DELOVNEGA LJUDSTVA
OKRAJA CELJE
LIST IZDAJA IN TISKA
ČASOPISNO PODJETJE
.CELJSKI TISKc
DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR
ODGOVORNI UREDNIK
TONE MASLO
SZDL najmočnejša politična sila
na vasi
IZ RAZGOVORA S PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA ODBORA
SZDL 2ALEC TOV. IVANOM KOVAČEM — NAD 80% VOLIVCEV
V DVAJSETIH ORGANIZACIJAH SZDL *
Te dni so tudi v žalski občini
končali z občnimi zbori osnovnih or-
ganizacij SZDL. Z združitvijo od-
borov na Reki in Preboldu imajo
2daj V Spodnji Savinjski dolini 20
krajevnih organizacij, v katerih je
včlanjenih 80,87o volivcev.
Ko smo predsednika občinskega
edbora SZDL tov. Ivana Kovača
vprašali, kako ocenjuje zadnje obč-
ne zbore, je dejal da so le-ti pred-
vsem zaradi dobrih priprav in
uspešnega dela odborov lepo uspe-
li. Priprave nanje so se začele že
lansko jesen. Te priprave so bile
predvsem organizacijskega značaja.
Zraven tega pa so v teh pripravah
sodelovali tudi delovni kolektivi ozi-
roma sindikalne organizacije. Prav
temu dejstvu lahko pripisujemo
uspeh, da so bili zbori presenetljivo
lepo obiskani. Tako je bilo v Bra-
slovčah nad 200 ljudi, v Grižah bli-
zu 160, prav toliko tudi na Polzeli,
v Petrovčah 200, v Preboldu nad
300, v Šempetru nad 250, na Vran-
skem 190, na Vinski gori 146 itd.
To so številke, ki veliko povedo.
Poročila so bila zelo konkretna in
so temeljila na problemih in dosež-
kih domačega okolja. Temu primer-
no se je razvijala tudi razprava.
Značilno je, da so skoraj povsod go-
vorili tudi o davku na hmelj.
V razgovoru je tov. Kovač nada-
lje dejal, da so člani SZDL v Pe-
trovčah na občnem zboru predlaga-
li poživitev dela v kulturno prosvet-
nem društvu. Zavzemali so se tudi
za ureditev samopostrežne trgovine
v zadružnem domu. Ostro so kriti-
zirali nehigiensko prodajo kruha,
saj so rekli, da kruh prodajajo v
istem prostoru kot petrolej.
V Libojah so se znesli nad dosta-
vo kruha. Več pa so govorili o
gradnji nove šole in o pomoči, ki jo
naj da vsak član SZDL s prosto-
voljnim delom.
Take in podobne zaključke bi lah-
ko našteli iz vseh zborov. Vse to
pa govori, da so se osnovne organi-
zacije SZDL v žalski občini močno
uveljavile in da na vasi predstav-
ljajo vodilno politično silo. To po-
trjujejo tudi programi, ki so jih
sprejemali na teh zborih.
Da bi osnovne organizacije SZDL
še bolj okrepili, bo zlasti občinski
odbor SZDL skrbel za njihovo si-
stematično delo in vzgojo članov
odborov. Ponekod je v vodstvu kra-
jevnih organizacij SZDL tudi po 25
ljudi. Bolj kot doslej se bodo zavze-
mali za tesnejše stike med odbori in
člani. Zato bodo organizacije SZDL
vestno pripravljale material za zbo-
re volivcev in opozarjale organe de-
lavskega in družbenega upravljanja
na določene naloge, probleme in po-
dobno.
Glede na naloge in razvoj, čaka
osnovne organizacije SZDL v žal-
ski občini še veliko dela pri utrje-
vanju kmetijskih zadružnih organi-
zacij.
Uspeli smo, je še dejal tov. Ko-
vač, da delovni kolektivi v gospo-
darskih organizacijah in politične
organizacije na terenu skupaj rešu-
jejo določene probleme. Tako je na
Polzeli, v Preboldu, v Libojah in
drugod.
Takoj po občnih zborih so bile
sklicane prve seje novoizvoljenih
odborov, ki so namenjene predvsem
konstituiranju. V novih odborih je
veliko število mladih ljudi, ki bodo
ob pomoči razgledanih političnih
delavcev prav gotovo dobili potreb-
no znanje in izkušnje za zahtevno
delo.
Večji odbori, kot v Preboldu in
Žalcu, bodo tudi vnaprej imeli po-
sebne komisije za družbeno uprav-
ljanje, za družbene organizacije itd.
Zraven tega so se v Žalcu odločili
za ustanovitev komisije, ki bo skr-
bela za izvedbo in zlasti še za ko-
ordinacijo najrazličnejših proslav.
Razen vseh teh uspehov pa se v
žalski občini ponašajo še z visokim
številom članov v SZDL — 80,8%
volivcev. Tako ima kar enajst os-
novnih organizacij včlanjenih nad
80% volivcev, dve pa celo nad 90
in sicer Šešče 96% ter Prebold 97%-
Najmanj članov pa imajo na pod-
ročju Galicije 54 ter v Pirešici 66%-
Letošnji občni zbori osnovnih or-
ganizacij SZDL so bili tudi solidna
priprava za občinsko konferenco, na
kateri se bo zbralo poleg članov do-
sedanjega plenuma še okoli sto de-
legatov.
SKRB ZA ČLOVEKA
na vseh
področjih
v torek popoldne je bilo v
Celju posvetovanje, ki ga je pri-
pravil občinski odbor Socialistič-
ne zveze. Govorili so o družbe-
nem načrtu celjske občine, hkrati
pa tudi pregledali lanskoletne
gospodarske uspehe in dosežke z
drugih področij družbenega živ-
ljenja.
Ugotovili so, da je proizvodnja
porasla preko planskih obvezno-
sti, da pa zaostaja storilnost. To
^ma lahko neljube posledice na
življenjsko raven prebivalstva.
Hkrati so tudi ugotovili, da kme-
tijska proizvodnja v celjski ob-
čini zaostaja, čeprav bi nemara
prav zato, ker gre za mestno ob-
čino, kmetijstvu — preskrbi pre-
bivalstva s kmetijskimi pridelki
morali posvetiti veliko več skrbi.
Zato so podprli dve osnovni na-
logi glede preskrbe prebivalstva
iz zaledja mesta — ojačati zdru-
ženo kmetijsko gospodarstvo, da
bo zmoglo potrebe trga in okre-
piti zadružne organizacije.
Na posvetovanju je tudi v
nadaljevanju prevladovala skrb
za človeka. Predsednik občine
Franc Rupret je povedal, da je
v letošnjem družbenem planu za-
jeta tudi gradnja potrošniških
središč na Otoku in v Gaberju.
Hkrati pa je nujno, da se v teh
naseljih ustanove servisne de-
lavnice in osrednja obrtna delav-
nica za popravilo električnih go-
spodinjskih strojev.
Gostinstvo je doslej najbolj za-
ostajalo. Novi hotel v Celju, ki
je zelo potreben, je ostal le na
papirju — enako tudi obrat druž-
bene prehrane v Celju. Vendar
kaže, da bo z ustreznimi krediti
možno letos gradnjo vsaj začeti.
Največ sredstev bo letos po-
trebnih za komunalne naprave
mesta in krajev v celjski občini.
Vodovod je treba urediti, kanale,
ceste — potreb je toliko, da bi
tudi dve milijardi dinarjev ne
zadostovali. Vendar bo potrebno
imeti pri reševanju (toliko sred-
stev kratko malo naenkrat ni
možno nameniti za komunalo)
komunalnih problemov, ki pone-
kod postajajo nevšečnost, veliko
strpnosti in postopnosti.
Ko so govorili o šolstvu, trgo-
vini in drugih perečih potrebah,
so prišli znova do perečega vpra-
šanja — od kod potrebna sred-
stva? In tako tudi do predloga,
da bi v Celju uveljavili 4 odstot-
ni prometni davek na maloproda-
jo industrijskega blaga. Vsa me-
sta v državi imajo že 3 odstotni
prometni davek, nekatera tudi
višji — drugje pa so vpeljali sa-
moprispevek. Celjani že lani ni-
smo naredili ne eno ne drugo in
so nam zaradi tega propadli mno-
gi koristni načrti. Ce se bodo
zbori volivcev odločili za 4 od-
stotni prometni davek, bo občina
pridobila okoli 70 milijonov di-
narjev. Ta denar bo porabljen iz-
ključno za šole, vrtce, trgovino
in družbeno prehrano, torej ra-
zen še nekaterih drobnih reči —
za tisto, kar Celjani najbolj po-
trebujejo.
Razprava o vseh problemih in
nalogah, ki jih prinaša za Celja-
ne letošnji občinski družbeni
plan, je bila živahna. Se bolj pa
bo živahna, ko bodo o družbenem
planu razpravljali prebivalci na
zborih volivcev. Saj je končno
ves družbeni plan naslonjen na
osnovno nalogo — pomagati člo-
veku, da bo lahko bolje živel.
POMEMBNOPOSVETOVANJE
Sekretar Okrajnega komite-
ja Zveze komunistov za celjski
okraj Franc Simonie je v pone-
deljek na posvetovanju govoril
o perspektivnem razvoju kme-
tijstva pri nas s posebnim ozi-
rom na probleme v celjskem
okraju. Na posvetovanju so so-
delovali predsedniki občinskih
ljudskih odborov, politični de-
lavci in kmetijski strokovnja-
ki s področja celjskega okraja.
Tov. Simonie je svoja izva-
janja razdelil v pet delov, po
vsakem pa se je razvila živah-
na razprava. Osnovna nit po-
svetovanja je bila — povečati
in uveljaviti načelo intenzivno-
sti v kmetijstvu. To pa je veli-
ko delo, v celjskem okraju pa
tudi raznoliko. Saj prav v celj-
skem okraju niha stopnja in-
tenzivnosti kmetijstva od za-
ostalega obsoteljsko-kozjanske-
ga predela do razmeroma na-
prednega kmetovanja v Savinj-
ski dolini. V ta namen je v Ce-
lju ustanovljena tudi posebna
grupa strokovnjakov, ki bo po-
spešeno delala pri uresničeva-
nju zamisli in nalog moderni-
zacije kmetijstva. Na posveto-
vanju so precej časa posvetili
živinoreji, kjer bodo letos naj-
obsežnejše naloge.
Posvetovanje je bilo zelo ko-
ristno. Ne samo zato, ker bodo
ljudje, ki so se ga udeležili, os-
novne misli, smernice in nalo-
ge ponesli med ostale prebival-
ce, med kmetovalce-zadružni-
ke. Taka oblika pomeni tudi
vsklajevanje načelne koncepci-
je s teritorialnimi problemi In
onemogoča dvom in morda kak
razkorak. Zato bi bilo prav, če
bi tudi v drugih panogah po-
dobno ravnali — glede razvo-
ja gospodarstva, šolstva,
zdravstva, ljudske prosvete in
podobno.
PRIPRAVE ZA 8. MAREC
V CELJSKEM OKRAJU
UTRDIMO VLOGO
iena v družbenem
življenju
Od 8. marca — Dneva žena nas
loči le še kratek čas. Povsod se že
pripravljajo na praznik, zato je
prav, da spregovorimo o tem, kak-
šne naj bi bile proslave ob letoš-
njem jubilejnem letu — 50. oblet-
nici praznovanja žena.
Iz dosedanjih izkušenj vidimo, da
so na ta dan poudarjali družabno
plat proslav, da so prirejali spreje-
me za žene, pa mnogokrat le za ne-
katere in da so bili prav ti spreje-
mi kdaj pa kdaj povsem nekaj dru-
gega kot dostojna proslava prazni-
ka. V ta namen so rabili sredstva
podjetja in včasih so bili računi do-
kaj visoki. Ali ne bi bilo bolje, če bi
letos sredstva vložili v »Sklad An-
gelce Ocepkove^, ki je namenjen za
gradnjo kombinirane ustanove za
•troke v Ljubljani?
Mnogo več bomo morali tudi go-
voriti o kvalifikaciji žena, čeprav
ponekod pri njih opažamo premajh-
no zanimanje za izpopolnitev.
Skrajni čas je tudi, da posvetijo tu-
di delavski sveti več pozornosti de-
lovnim pogojem žena in da o tem
razpravljajo vsaj na enem izmed
zasedanj delavskega sveta. Ponekod
vključujejo žene v odbore samo za-
radi števila, ali pa zato ker so žen-
ske. Da je to povsem nepravilno in
je čas, da s takimi zastarelimi
fnislimi prenehamo, je vsem razum-
ljivo. Proslave 8. marca pa naj ne
bodo materinski dnevi z ganljivim
kulturnim sporedom in brez globlje
politčne vsebine. Na njih bi bilo tre-
*a predvsem spregovoriti o ženi kot
o enakopravnem članu naše družbe-
'^^ skupnosti in o njeni vlogi ter
dejavnosti v organih družbenega
'opravljanja.
Pri vseh občinskih odborih SZDL
''odo ustanovili komisije za delo
^ed ženami in posebne odbore za
Pripravo proslav. Analize o pogo-
jih dela žena v podjetjih bodo se-
stavili občinski sindikalni sveti, ob-
činski odbori SZDL pa bodo ob s#-
''elovanju z okrajno zadružno zve-
^0 razpravljali o problemih žena na
^asi. Ob proslavah dneva žena na
^olah bo treba posvetiti posebno
Skrb sestavljanju programa, kajti
se zgoditi, da bodo ponekod še
f^adaljvali s tradicionalnimi mate-
''inskimi dnevi.
^ »Skladu Angelce Ocepkove« je
^ vedno premalo sredstev in kombi-
nirana otroška ustanova v Ljublja-
Jl' le še vedno načrt. Podjetja in že-
'J^ 01 svoj praznik morda najlepše
Proslavile tudi s tem. aa bi s svojo
"^ogo povečale ta sklad.
Sprejem pri predsedniku oi(raja
Pred dnevi je predsednik OLO
Celje tov. Riko Jerman sprejel pri-
padnike Ljudske milice s področja
celjskega okraja, ki so poleg svoje
redne službe pravkar dokončali
osemletno osnovno šolanje. Na
sprejemu je bil navzoč tudi načelnik
Tajništva za notranje zadeve tova-
riš Janko Ančik.
Tovariš Riko Jerman je navzočim
miličnikom čestital k uspehu ter po-
udaril važnost splošne in posebne
izobrazbe, ki je potrebna za uspeš-
no  opravljanje  varnostne  službe.
Osemletka, je dejal tov. Jerman, ki
ste jo pravkar končali kljub obsež-
nemu in odgovornemu delu v službi,
vam daje možnost do nadaljnje iz-
obrazbe v raznih strokovnih šolah.
Ob tej priliki je predsednik okra-
ja pripadnikom Ljudske milice zaže-
lel, da bi imeli čim boljše odnose
z občinskimi ljudskimi odbori ter da
bi z medsebojnimi stiki koordinirali
delo na terenu v skladu s principi
socialistične demokracije, ki priha-
jajo najbolj do izraza v mehanizmu
komune. Prav zato je tovariš Jer-
m.an še posebej poudaril potrebo, da
bi se miličniki v svojem prostem
času čim bolj udejstvovali v raznih
svetih, odborih, komisijah in drugih
organih ljudske oblasti. Na ta na-
čin bodo pripadniki Ljudske milice
opravljali svojo službo laže in z
večjim razumevanjem, hkrati pa bo-
do aktivno posegali v reševanje pro-
blemov, ki se porajajo v našem ko-
munalnem sistemu.
Tovariš Jerman je še zaželel mi-
ličnikom veliko uspeha pri oprav-
ljanju njihove odgovorne službe, po-
udaril potrebo nenehnega izpopol-
njevanja in izobraževanja, ki ga na-
rekuje naš nagel razvoj, nakar se
je zadržal nekaj časa z njimi v pri-
jetnem razgovoru.
Za izrečene želje in napotke se je
predsedniku okraja zahvalil višji
vodnik Janez Žagar iz Mozirja z
obljubo, da bodo miličniki pridob-
ljeno znanje nenehno izpopolnjeva-
li in tako čim uspešneje opravljali
svojo službo.
TUDI MILICNISKI POKLIC JE
LEP IN PRIVLAČEN
Pred dnevi je 25 miličnikov s pod-
ročja celjskega okraja uspešno kon-
čalo osemletko, do maja letos pa
bo dokončalo osemletno šolanje še
petdeset pripadnikov LM. Miličniki,
ki so razgledani in opravljajo služ-
bo vestno, imajo možnost nadalj-
njega šolanja v posebni šoli v Ljub-
ljani in tako tudi vse možnosti za
napredovanje.
Tudi od pripadnikov Ljudske mi-
lice se zahteva vedno več znanja.
To nujno terja nagel gospodarski
razvoj pri nas, razvoj tehnike in še
posebej socialistične demokracije,
katere tempo je odvisen predvsem
od sposobnih in razgledanih kadrov.
Zato bodo vsi miličniki, ki še nima-
jo popolne osnovnošolske izobraz-
be, dokončali osemletko do 1962. le-
ta.
Čeprav dokaj naporen in zahte-
ven, je miličniški poklic privlačen
zlasti za mlade, zdrave ljudi, ki so
odslužili vojaški rok pa nimajo po-
trebne kvalifikacije za kak drug po-
klic. Mladi fantje, ki imajo veselje
do miličniškega poklica, se kaj ra-
di odločijo zanj. Potrebno je le, da
se prijavijo najbližji postaji Ljud-
ske milice.
Vzgoji in šolanja piipadnikov LM
se polaga vedno večja skrb. To pro-
blematiko stalno spremlja tudi
okrajnih svet za notranje zadeve
kot družbeni organ. Prav to in ne-
nehno šolanje miličnikov vpliva, da
le-ti opravljajo svojo službo vest-
no in dosledno, vendar pa v skladu
z našimi demokratičnimi principi.
Pritožb zoper nepravilno ravnanje
skoraj ni. Vse to se odraža tudi v
tem, da lani ni bil niti en miličnik
v celjskem okraju v kazenskem po-
stopku, disciplinskih kazni pa je če-
dalje manj. To pa je dokaz neneh-
nega izpopolnjevanja in kvalitetnej-
šega dela naše varnostne službe in
njenih organov. -ma-
VREME V NASLEDNJIH DNEH
od 18. do 29. februarja
Okrog 22. februarja ponoven vdor
mraza s snegom. Tudi med 26. in
28. februarjem bo nekajkrat snežilo.
V ostalem bo prevladovalo suho a
hladno vreme z mrazom ponoči.
18. APRILA
ZVEZNI KONGRES
SZDL
Na seji predsedstva zveznega od-
bora SZDL Jugoslavije so sprejeli
sklep, da bo peti kongres Sociali-
stične zveze delovnega ljudstva Ju-
goslavije osemnajstega aprila letos
v Beogradu.
Socialistična zveza delovnega
ljudstva Jugoslavije združuje okoli
šest milijonov članov, oziroma 53,7
odstotkov vseh volilnih upravičen-
cev.
Mladina v pri pravo h
na zvezno de ovno akcijo
Prvega marca bo iz Celja odšla
na zvezno mladinsko delovno akci-
jo brigada »Mladi traktoristi«. Se-
stavljena bo pretežno iz kmečke
mladine, ki zna upravljati traktorje,
nima pa še potrebnih izpitov. Letoš-
nje delovne akcije bodo v Srbiji od
Malovišta do Vladičinog hana, v
Makedoniji pa od Udova do grške
meje. Delo bo najtežje v Grdelički
klisuri, kjer bodo prav zaradi tega
delale specialne brigade »Mladi
gradbinci«.
Iz celjskega okraja bo odšlo
skupno šest brigad — štiri kmečko-
delavske in dve srednješolski. Me-
sec dni za prvo brigado, torej prve-
ga aprila, bo odšla na avtocesto
druga brigada. Vse brigade bodo
imele točno izdelan program politič-
no ideološkega dela in namesto s
športnimi rekviziti, ki jih bo dovolj
v naseljih, bodo opremljeni s har-
monikami, kitarami, knjigami itd.
Zanimanje za brigade je letos ve-
liko.
Svečanost ob konjiškem prazniku
Pretekli petek je prebivalstvo ko-
njiške občine slavilo občinski praz-
nik. Svečanosti tega dne so se za-
čele s skupno sejo občinskega ljud-
skega odbora in občinskega odbora
Zveze borcev. Seji je prisostvoval
predsednik okrajavjn ljudski posla-
nec za konjiško področje tov. Riko
Jerman. Na svečani seji je govoril
predsednik občine tov. Tavčar.
Po slavnostni seji se je večina
odbornikov, borcev, poleg teh pa še
veliko število Konjičanov, zlasti
mladme in otrok, udeležilo svečano-
sti na Frankolovem, kjer je okupa-
tor 12. februarja 1945 storil enega
najgnusnejših zločinov. Ta žalostni
dogodek je občina Slovenske Konji-
ce osvojila za svoj občinski praznik.
Po krajšem sporedu ob sodelovat
nju pevcev, godbe in mladih recita-
torjev, so zastopniki raznih organi-
nizacij in ustanov položili na gro-
bišči vence.
Po spominski svečanosti je bil v
Konjicah sprejem svojcev padlih
žrtev, ki se vsako leto odzovejo va-
bilu konjiške občine in organizacije
Zveze borcev.
SAH
Parma v Celju
v torek je na željo šahovske or-
ganizacije na celjski gimnaziji
obiskal mesto ob Savinji mladin-
ski državni in članski republiški
prvak Bruno Parma iz Ljubljane.
Odigral je simultanko z dijaki
gimnazije na 30 deskah. Po štiri-
umem igranju je 27 partij odločil
v svojo korist, s Kunejem, Tro-
bišem in Pišomom pa je remi-
ziraL V. T.

CELJSKI TEDNIK - STEV. 7. - 19. februarja 1960
Društva prijateljev mladine
v stanovanjskih skupnostih
USPEŠNO DELO CELJSKEGA DRUŠTVA — POLKOVNIK IN NA-
RODNI HEROJ FRANC ROJŠEK TER PROF. MIRO LU2NIK IME-
NOVANA ZA ČASTNA ČLANA DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADI-
NE — JAVNE POHVALE NAJBOLJŠIM DELAVCEM
Ce bi ocenjevali nedeljski občni
zbor društva prijateljev mladine po
udeležbi, potem bi morali dati sla-
bo spričevalo. Na srečo pa ta ude-
ležba — vsega skupaj 45 ljudi —
ni imela vpliva na zasedanje, ki ga
moramo oceniti z odličnim uspe-
hom. Skupščina je namreč vnovič
potrdila in priznala uspešno dejav-
nost celjskega društva' prijateljev
mladine na zelo zahtevnem in širo-
kem področju varstva in vzgoje
otrok. To je mozaik drobnih opravil,
za katere so odborniki in mnogi
ostali sodelavci žrtvovali veliko tru-
da in prizadevanja.
Hvaležna je ugotovitev, da se je
krog tistih, ki obravnavajo in rešu-
jejo probleme vzgoje in varstva
otrok razširil tudi na delovne ko-
lektive. Zraven šole in vseh, ki de-
lajo za in z mladino, pa zdaj po-
staja važen člen v tej dolgi verigi
družbenih činiteljev še stanovanj-
ska skupnost. Stanovanjska skup-
nost pravzaprav postaja poleg dru-
žine in šole glavni nosilec vseh na-
log, ki zadevajo na skrb za boljšo
duševno in telesno rast našega naj-
mlajšega rodu. Gre tudi za ugoto-
vitev, da naša družina čedalje bolj
čuti potrebo po vrsti ustanov, ki
skrbijo za varstvo in vzgojo otrok.
Ko je predsednik društva tov. Ka-
rel Žmavc govoril o teh in drugih
problemih, je med drugim ugotovil,
da je bilo celjsko društvo prijate-
ljev mladine pri reševanju neštetih
nalog v prvi vrsti uspešen iniciator,
usmerjevalec in koordinator dela,
V kolikor je pri izpolnjevanju na-
log našel vedno in ob vsakem času
hvaležno oporo pri ljudskem odbo-
ru in političnih organizacijah, pa je
pogrešal tesnejše sodelovanje, pa
tudi zanimanje staršev. To je tudi
problem, ki ga bo treba v prihodnje
rešiti, saj si uspešnega dela bodo-
čih društev prijateljev mladine po
stanovanjskih skupnostih skorajda
ne moremo zamisliti brez tesnega
sodelovanja staršev! Vzgoja otrok
je naša skupna dolžnost! Začenja pa
se v družini; šola in družbene or-
ganizacije lahko pri tem samo poma-
gajo, vplivajo in podobno. Razum-
ljivo je, da se pri dosedanji organi-
zacijski obliki društva z okoli tisoč
člani niso mogle kdo ve kaj krepiti
vezi med odborom in starši. Zaradi
tega, a tudi zaradi specifičnih na-
log, ki jih prevzemajo stanovanjske
skupnosti, so na občnem zboru spre-
jeli sklep o ukinitvi dosedanjega
centralnega društva, o ustanovitvi
občinske zveze prijateljev mladine
ter o ustanovitvi društev prijateljev
mladine po stanovanjskih skupno-
stih. Tako so na skupščini že ime-
novali pripravljalne odbore za usta-
novitev takih društev na Otoku, na
Polulah in Hudinji. Pozneje bodo
ustanovili enaka društva še v osta-
lih stanovanjskih skupnostih.
Kako obsežno in pestro, hkrati pa
izredno uspešno je bilo delo dru-
štva prijateljev mladine v Celju, je
še posebej poudaril tajnik Ciril
Kavčič. Ko je govoril o najrazlič-
nejših akcijah, je hkrati še opozar-
jal na probleme, ki so se pojavljali.
V okviru celjskega društva je de-
lala tudi občinska pionirska komi-
sija, ki je združevala osemnajst od-
redov s 6177 pionirji. Njihovo delo
se je v glavnem razvijalo v krožkih.
Hvaležno spodbudo za poživitev pa
je dal zlasti v letošnjem letu razpis
tekmovanja med šolskimi zadruga-
mi in mladimi prirodoslovci.
In končno tudi vzgojna svetoval-
nica je premagala začetne težave in
postavila sistem svojega dela na
znanstvene osnove. Samo v minu-
lem razdobju je obravnavala 78 pri-
merov. Poleg tega pa je logopedski
oddelek zajel okoli 60 otrok. Navzlic
tem številkam, pa obisk še vedno ni
zadovoljiv. Zdi se, da se starši sra-
mujejo priti v svetovalnico in vpra-
šati strokovnjake za mnenje, kako
naj bi ravnali v primerih vzgojnega
značaja, iz katerih sami ne vidijo
izhoda. Zato bo treba več dela s
starši in jim še veliko govoriti o
delu in nalogah te ustanove.
V končnem delu zasedanja so
udeleženci skupščine izvolili plenum
občinske zveze prijateljev mladine
ter iniciativne odbore za ustanovi-
tev društev prijateljev mladine na
Otoku, Polulah in Hudinji. Izrekli
so javno pohvalo za dosedanje po-
žrtvovalno delo: Janku Staniču, Mi-
ri Lahovi, Maksu Zupancu, Slavi
Vučajnik in Miru Lužniku. Poleg
tega so imenovali prof. Mira Lužni-
ka ter polkovnika JLA in narodnega
heroja Franca Rojška za častna čla-
na. V imenu Zveze prijateljev mla-
dine Slovenije pa je tov. Drago Cu-
cek izročil dolgoletni delavki na tem
področju tovarišici Kvacevi zlato
značko. M. B.
Seminar za mladinske
aktiviste v Laškem
že na letni konferenci Ljudske
mladine v Laškem so sklenili, da
bodo organizirali seminar za mla-
dinske aktiviste. Tako se je v četr-
tek začel tridnevni seminar za mla-
dinske aktiviste. Program seminar-
ja obsega teme iz našega kulturne-
ga, politčnega in komunalnega živ-
ljenja. Na seminarju, ki se ga ude-
ležuje okoli 20 mladincev in mla-
dink, bodo predavali znani mladin-
ski politični delavci. To je prvi to-
vrsten seminar v Laškem in bo po-
magal pri rešitvi kadrovskega vpra-
šanja mladinskih vodstev v laški
občini.
V zadnjem tednu
po domovini
Petek, 12. februarja
V PRIŠTINI so na slavnosten način
počastili 15-letnico založniške dejavnosti
v šiptarskem jeziku in izdajanje čas-
nika »Rilindja«. Prvikrat v zgodovini
Šiptarjev Kosmeta se je pred 15 leti
začela založniška dejavnost v narodnem
jeziku.
Sobota, 13. februarja
PO PEIISPEKTIVNE.M programu LR
Crne gore bodo imeli v Titogradu tri
fakultete, kot izpostave beograjske uni-
verze. Ze letos bodo ustanovili ekonom-
sko fakulteto, elcktrostrojno bodo usta-
novili 196"5. leta, filozofsko pa leto dni
kasneje.
NA SEJI IZVRŠNEGA SVETA LRS so
razpravljali o poročilu o delu Izvršnega
sveta v lanskem letu, zraven tega pa so
sprejeli predlog zakona o delovnih raz-
merjih kmetijskih delavcev v zasebnih
kmetijskih gospodarstvih ter predlog za-
kona o spremembah okrajev in občin.
Nedelja, 14. februarja
PO VSEJ SLOVENIJI so bile številne
občinske konference SZDL. Konference
v Ravnah na Koroškem se je udeležil
tudi predsednik glavnega odbora SZDL
Slovenije Miha Marinko, ki jo v raz-
pravi govoril o vlogi SZDL pri komunal-
nem gospodarstvu.
Penedeljek, 15. februarja
ZA GRADNJO stanovanj na območju
cele države bo letos investiranih okoli
110 milijard družbenih sredstev, nadalje
kakih deset milijard sredstev zasebni-
kov in približno 20 milijard iz prostih
skladov gospodarskih organizacij.
Torek, 16. februarja
EPIDEMIJA GRIPE povzroča tudi v
naših mestih lin industrijskih sredičnih
čedalje več obolenj. Samo v Beogradu
zabeležijo na dan okoli tisoč primerov.
Val epidemije je v manjši meri zajel
tudi Vojvodino in ožjo Srbijo. V Zagrebu
je te dui obolelo za gripo nad 17.000
ljudi. Kot vse kaže gre za kratkotrajno
in lažjo obliko bolezni.
Sreda, 17. februarja
V LJUBLJANI je bilo posvetovanje za-
stopnikov zavodov za napredek gospo-
dinjstva. Ko so govorili o delu občinskih
in okrajnih zavodov, so predvsem po-
udarili potrebo po sodelovanju zavodov
pri organiziranju družbene prehrane, po
skrbi za delo stanovanjskih skupnosti,
po razbremenitvi kmečkih družin in po
ureditvi družbene prehrane delavcev na
kmetijskih  gospodarstvih.
PRED DNEV9M ZENA
Ženski kotiček, aktiv žena
in še kaj v »AERO«
Ni se jezila, ko sem jo zmo-
til sredi dela.
— Bom že nadoknadila, pa
če drugače ne, v odmoru ...
mi je zatrjevala tovarišica
Marija Pleterškova, ko sem jo
prosil za kratek razgovor o
delu in vlogi žena v tovarni
»AERO«. kjer je zaposlena pri
stroju za impregnacijo pisal-
nih trakov.
— Po številu imamo ženske
v tovarni večino. Tako tudi v
delavskem svetu in upravnem
odboru, ki mu predsedujem. V
obeh organih se ženske solidno
uveljavljamo, zlasti še v uprav-
nem odboru . ..
Ko pa sem se pozanimal o
nalogah v letošnjem letu, je
dejala, da jih najtežja čaka v
izpolnitvi letnega plana pod-
jetja, ki je za 14 % višji od
lanskega. Zraven tega delajo
na investicijskem programu
razširitve tovarne. Gre namreč
za dokončno izgradnjo prosto-
rov za proizvodne obrate ob
Stritarjevi ulici, pozneje pa
tudi za gradnjo upravnih pro-
storov. Tako nameravajo po-
vsem preseliti tovarno ob Stri-
tarjevo ulico. Kdaj bo to, je
težko reči, vsekakor pa je od-
visno od razpoložljivih denar-
nih sredstev. Seveda bi radi to
opravili čimprej.
Najin pogovor se je zatem
zasukal na probleme, ki v prvi
vrsti zanimajo ženske v to-
varni.
— Veste, veliko težav imamo
zaradi izostankov ženske de-
lovne sile. Le-ti stalno nara-
ščajo, namesto, da bi bilo prav
obratno... Kako bomo to re-
šili, ne vem. Mi skušamo na
različne načine, vendar prave
poti še nismo našli. Da bi
olajšali zaposlenim ženam delo
v tovarni in jim nudili vse, kar
moremo, zlasti takrat, kadar so
v težavah, smo uredili poseben
ženski kotiček, kjer se lahko
zadržujejo in podobno. Po-
membno vlogo pri tem ima tu-
di aktiv žena, ki skrbi in pri-
reja različna predavanja —
najbolj popularna so zdrav-
stvena — in organizira delo v
krožkih. Aktiv skrbi tudi za
prirejanje najrazličnejših pro-
slav itd.
Razveseljivo je, je nadalje-
vala, da je zaživelo delo mla-
dinskega aktiva. Zraven tega
smo ponosni na tamburaški
zbor, nadalje na plesni ansam-
bel in končno na ozvočenje, ki
nam služi za posredovanje naj-
različnejših objav, sklepov z za-
sedanj delavskega sveta in
upravnega odbora itd. Po
ozvočenju predstavljamo celot-
nemu kolektivu še tamburaški
zbor ...
— Kako pa je doma? Imate
otroke sem znova vprašal.
— Da, punčko, ki je stara
devet let.
— Sta veliko skupaj?
— Ne, ravno to je težko in
hudo. Kadar irria pouk popol-
dne, se skoraj ves dan ne vi-
diva. Samo zvečer r,va skupaj.
To pa je premalo. Obe si že-
liva, da bi imela šolo samo do-
poldne. Tako bi bili vsaj po-
poldnevi najini...
Končno je padla še beseda o
zboru proizvajalcev pri občin-
skem ljudskem odboru, katere-
ga članica je.
— Zdi se mi, da se zbor
močno uveljavlja in da pod-
jetja čutijo njegovo delo.
To se je v prvi vrsti pokazalo
lani, ko smo sprejemali nove
tarifne pravilnike in na katere
je dal zbor proizvajalcev veli-
ko koristnih spreminjevalnih
predlogov in drugih pobud ...
-mb
POGLED
PO
SVETU
Narava je že izročila »ključe od
korenin«, svet pričakuje še vedno
kot največji dogodek leta »sestanek
na vrhu« tam nekje v letošnjih dne-
vih prve žetve. Pričakovali bi, da
bodo najvišji predstavniki narodov
govorili čim več o miru. V resnici
pa se mnogo govori o orožju. Sam
Eisenhower je presenetil svet z no-
vico, da bodo ZDA atomsko orožje
odprle tudi za svoje zaveznike, to-
rej nekaj, kar je bilo doslej za Ame-
rikance nezaslišano. Kaj ga je k te-
mu napotilo, ni tako važno kot dej-
stvo, da tak sklep utegne tudi atom-
sko orožje spremeniti v komercial-
no blago, s katerim se bodo lahko
mnogi opremili. Taka je menda po-
sebna logika vojnih in vojaških
stvari.
Na drugi strani je pred nekaj dne-
vi Mikojan, prvi podpredsednik SZ
v Havani pred tekstilnimi delavci
poudaril raketno moč SZ. Kdor nam
grozi z vojsko, je dejal, naj pomisli
na našo lunino raketo. Ce smo jo
lahko s tako preciznostjo poslali na
Luno, jo lahko z enako preciznostjo
pošljemo na katerokoli točko Zem-
lje. Drugače, a vendar nič manj od-
ločno je govoril Hruščev v indij-
skem parlamentu o petih načelih
koeksistence in o pomenu Afrike in
Azije za svetovni razvoj. »Nekatere
visoko razvite države so dosegle
svoj standard z izkoriščanjem na-
rodov Azije in Latinske Amerike.
Pošteno bi bilo, če bi te zahodne de-
žele vrnile svojim bivšim kolonial-
nim posestim vsaj del tega, kar so
prej naropale.« Te rokavice ni lah-
ko sprejeti, čeprav jo Zahod hočeš
nočeš mora sprejeti in začeti veliki
dvoboj 20. stoletja za srca afriških
in azijskih narodov s partnerjem, ki
bi ga najraje zbrisal z obličja zem-
lje — socializmom. Toda več kot po-
lovica človeštva ga je že prevzela
kot svojo življenjsko obliko, je de-
jal na Kubi Mikojan.
Napetost tega dvoboja se odraža
tudi v čudnih zapletih, ki se odkri-
vajo v ženevskih razgovorih o pre-
povedi jedrskih poskusov. Angleži
in Amerikanci so samo za delni spo-
razum, SZ predlaga popolno ukini-
tev poskusov. ZDA predlagajo, naj
bi zunaj prepovedi ostali vsaj po-
skusi v podzemlju, ki da jih s so-
dobnimi aparati ni mogoče kontro-
lirati. Sovjetski znanstveniki odgo-
varjajo, da seizmografi danes lah-
ko notirajo že tudi najmanjšo pod-
zemsko eksplozijo. Kaže, da bi ZDA
rade nadaljevale s poskusi in da bi
šle na sestanek na vrhu s kako
atomsko prednostjo. To seveda ni
najboljše vzdušje za uspešno raz-
pravljanje o svetovnem kompromi-
su.
Tudi ni ugodno, da sta si v laseh
dve največji državi na svetu Indija
in Kitajska. Tik pred Hruščevim so
bile v indijskem parlamentu izreče-
ne ostre besede na naslov Kitajske.
Indija se ne bo uklonila diktatu in
se bo pogajala pod enakimi pogoji.
Tako Prasad kakor tudi Nehru sta
orientirala indijsko proizvodnjo v
obrambno moč države. Kaj to po-
meni za dva naroda, ki oba stojita
pred velikanskimi gospodarsko-ob-
novitvenimi nalogami!
Ni čuda, če je spričo teh in ta-
kih zadev moral zasedati tudi poli-
tično konsultativni odbor Varšav-
skega sporazuma, da zavzame svo-
je stališče predvsem do zadnjih za-
hodnih potez: povečanja vojaških
sil NATO. SENTO in SEAT O pak-
ta, vojaške pogodbe med Japonsko
in ZDA, bonnskega trmastega sta-
lišča, ameriškega stališča do atom-
skih poskusov in razdelitve atom-
skih tajnosti. Sklepi tega odbora so
nujna reakcija na zahodno politiko.
Nekaj tega je objektivno ugotovil
tudi italijanski tisk ob Gronchije-
vem obisku v Moskvi: »Nobenega
upanja ni, da bi dosegli odjugo in
mirno sožitje, če bomo zahtevali od
Moskve nemško združitev. Ne po-
zabimo na ogromne žrtve, ki jih je
utrpela S Z v drugi svetovni vojni
pa jo bomo razumeli.« Težko bo do-
seči časten kompromis, če tega ra^
zumevanja ne bo. Nemci se hvalijo,
da je Ollenhauer vzdržal pred po-
nudbami Smirnova. češ v pogledu
Berlina in združitve smo vsi Nem-
ci enotni. Ta nemška enotnost lahko
na ta način postane tisto, česar no-
beden več ne bo maral.
Afrika pričakuje izid konference
o Kongu, o Keniji, o federaciji Ma-
li, doživela pa je že eksplozijo
atomske bombe v Sahari. De Gaulle
stoji pred energično tuniško zahte-
vo, da izprazni Bizerto, v kateri so
nedavno Francoza zgradili najmo-
dernejše atomsko zaklonišče. Čišče-
nje upornikov je samo del politične
strani alžirskega vprašanja. Ukvar-
jajo se z mislijo, da bi v Alžiru
ustvarili drugi Izrael, da bi nam-
reč 1 milijon Francozov naselili ob
obali. Sicer pa niso opustili misli,
naj bi se Alžir izrekel za svojo ne-,
odvisnost v senci francoskih bajo-
netov.
Za zaključek še dve dr oblini o
boju proti rasizmu v Nemčiji. V
Schleswig-Holsteinu so morali vsi
učitelji govoriti eno uro o antise-
mitizmu in so to v šolskem dnev-
niku morali označiti. Poslancu
Arndtu pa je bilo prepovedano zbi-
rati prispevke za mladinsko zave-
tišče Ane Frank na gori Kar mei.
Prepoved je bila utemeljena z za-
konom iz leta 19Š4, t. j. s Hitler-
jevim zakonom. Besed k temu res
ni treba dodajati. T. O.
Mladina v Vojniku pridno dela
Odkar ima aktiv Ljudske mladine
v Vojniku novo vodstvo, je delo po-
stalo vse bolj živahno. Mladina je
delala tudi prej, toda letos je dosti
bolj marljiva in prizadevna. Zlasti
je močno zaživelo ideološko politič-
no delo, ki ga vodi prizadevna mla-
da članica Zveze komunistov Nada
Stamol. Snov zna podajati tako, da
jo človek posluša z užitkom. Tudi
kulturna skupina dela. Veseli večer
jim sicer ni uspel; toda to bodo po-
pravili z oddajo »Malo športa —
malo glasbe«. Pripravljajo pa se tu-
di na igro. Zelo živahno je še na
plesnih vajah, ki jih vodi upokoje-
ni profesor tov. Jurko.
Mladina tesno sodeluje tudi s
strelsko družino in gasilskim dru-
štvom. Ti dve organizaciji jih še
najbolj razumeta. Zato je v obeh
veliko mladih ljudi.
NA NOVI POTI
Dne 23. januarja 1950. leta so
v celjskem komunalnem pod-
jetju   »PLINARNA—VODO-
VOD« uresničili načelo — to-
varne delavcem. Ta dan so
na slavnosten način izvolili
svoj prvi delavski svet. O
tem in o problemih, na kate-
re je ta organ samoupravlja-
nja naletel v desetih letih, je
predsednik delavskega sveta
tov. ANTON PINTER v po-
ročilu na slavnostnem zase-
danju med drugim dejal:
Kot so začetki povsod težavni,
tako smo tudi mi po rojstvu de-
lavskega sveta zadevali ob težave
in probleme, ki so dostikrat iz-
Anton Pinter
gledali nerešljivi. Priznati mora-
mo, da nam je v takih primerih
vedno stal ob strani sindikat. Ta-
ka zaščita je bila v našem pod-
jetju, žal, prepogosto potrebna.
Višek potrebe za pomoč so de-
lavci iskali lani. Vendar je de-
lavski svet s podporo sindikalne
organizacije našel v sebi dovolj
moči, da je prekinil z neobičajno
prakso in se postavil na tisto pot,
ki mu pripada ... Tako je prišlo
do prelomnice v odnosih znotraj
kolektiva, ki je prav gotovo naj-
večji politični uspeh samouprav-
ljanja v podjetju.
Navzlic vsemu temu je bil de-
lavski svet tisti, ki je vplival na
vzpon podjetja. Kako hitro je
raslo podjetje, kažejo naslednji
podatki: medtem, ko je znašala
vrednost osnovnih sredstev 1950.
leta nekaj nad 13 milijonov di-
narjev in je bil pri 50-ih zaposle-
nih dosežen dohodek v višini 11.7
milijonov dinarjev, se je vred-
nost osnovnih sredstev lani po-
večala na 49.8 milijonov, bruto
dohodek pa je pri dvakratnem
povečanju števila zaposlenih na-
rasel na 249,9 milijonov dinarjev.
In še: 1950. leta je bilo načrpane
in oddane 1,039.000 kub. metrov
vode, lani pa že 1,780.000 kubič-
nih metrov. Pred desetimi leti so
proiizveddi 83.000 kg koksa, lani
pa že 237.252 kg. Medtem, ko leta
1950 niso opravljali uslug, prina-
šajo zdaj nad 127 milijonov di-
narjev letnega dohodka. V tem
času je nastala velika instalacij-
ska delavnica, na novo so uvedli
prodajo industrijskih plinov. Bi-
stveno prelomnico v delu pome-
ni tudi izboljšana kvaliteta mest-
nega plina, zaradi česar je priča-
kovati povečano potrošnjo tako v
gospodinjstvih, kot obrti, indu-
striji itd.
Prav tako ni delavski svet po-
zabil na perspektivni načrt. Za- .
to je planiral večino lastnih sred- |
stev za nadaljnjo razširitev, za j
gradnjo vodovoda Fužine—Vita- ;
nje—Celje, s čemer bo zagotov- j
Ijena nemotena preskrba celjske-
ga prebivalstva s pitno vodo.
Veliko govora je bilo na račun
plinarne. Zaenkrat je dogovorje-
na oskrba in proizvodnja plina
za nadaljnjih deset let. Vsekakor
pa bo treba razširiti omrežje.
Razvoj stanovanjske četrti na
Otoku zahteva odstranitev neka-
terih objektov. Zato predvideva-
mo, da se bodo vsi obrati razen
plinarne in uprave preselili v
nove zgradbe izven mesta. —
Tako atopa kolektiv podjetja
Plinarna-vodovod novim nalogam
naproti, trdno odločen, da še bolj
okrepi samoupravljanje in da z
delom v največji možni meri za-
dovolji celjske potrošnike. I
Utrditi organizacijo-
naloga občinskega komiteja LMS Celje
Pred dnevi se je sestal občinski
komite Ljudske mladine v Celju.
Pretežni del seje so posvetili pro-
blemom kmečke mladine in poveza-
vi med novimi mladinskimi aktivi in
občinskim komitejem. Na obiskih
pri terenskih in kmečkih organizaci-
jah so ugotovili, da je slabo pred-
vsem administrativno delo, ponekod
pa so delali po svoje in nepravilno
kljub pomoči zadrug in organizacij
na vasi.
Letos bo zato prva in najvažnej-
ša naloga utrjevati organizacije
tam, kjer je delo šibko, nove aktive
pa naj bi ustanovili le na Babnem,
v Smartnem v Rožni dolini in v Za-
gradu. Znova se je pokazala potre-
ba po pogostejših obiskih članov
občinskega komiteja tudi pri kmeč-
kih organizacijah. Na naslednji se-
stanek kmečke komisije, kjer bodo
obravnavali probleme o delu mladi-
ne na vasi, bodo povabili zato tudi
predsednike kmečkih aktivov in ti-
ste člane komiteja, ki so zanje za-
dolženi. Da bo delo kmečke mladine
še boljše, bodo posvetili več pozor-
nosti tudi njenemu vključevanju v
SZDL. -Ij
Konferenca
na visoki ravni
PODOBNOST S KAKŠNIM
KONKRETNIM PRIMEROM
JE SLUČAJNA
Predsednik je odbrenkal poročilo,
ki je vsebovalo obilo xneznanih«
dejstev od korejskega sjwpada
sem. Navzoči člani so se čutili hudo
odgovorne za vse svetovne zaplete,
razplete, politične mreže in vozle.
Da, imeli so občutek, kakor da
sedijo za okroglo, romboidno, ali
štirioglato zeleno mizo . . .
— Tovariši, priglasite se k raz-
pravi, saj je vendar toliko važnih
reči, ki se nas neposredno tiče-
jo.. . —
Vzpodbudne besede so sprožile
plaz;
— Se je De Gaulle izkazal, ali
se ni? —
— Je FJdel Castro všeč Ameri-
kancem, ali ni? —
— Bo že enkrat konec rasizma v
Južni Afriki? —
Kar ustaviti se niso mogli . . .
Naj kdo reče, če to ni bila plodna
letna konferenca. Tisti mečkači za
omizji svetovne politike bi morali
slišati, kako so bila vsa sporna
vprašavja zbrisana z dnevnega re-
da v pičlih dveh urah?
Kaj pa stanovanjska skupnost,
izobraževanje, storilnost?
Kdo se bo v teh časih ubadal
s takimi malenkostmi?
-ček
Razgovor     i
s predsedniJcom   1
oicraja
Na pobudo Pokrajinskega odbora
Cirilmetodijskega društva sloven-
skih duhovnikov je predsednik
Okrajnega ljudskega odbora v Ce-
lju Riko Jerman povabil пч razgo-
vor predsednika PO CMD Avgusta
Stancerja, predsednilsa oKrajnih od-
borov CMD Maksa Praha ter Jako-
ba Zidanška in dekane z območja
celjskega okraja. Pogovarjali so se
o aktualnih problemih.
PRI TABORNIKIH — LEP
NAPREDEK
Prejšnjo nedeljo je bila skupščina
okr. starešinstva Zveze tabornikov
v Celju. Na njej so pregledali do-
sedanje delo, sprejeli proračun in
dokaj obširen delovni program. Iz-
volili so tudi novo vodstvo s tov.
Jožetom Zapuškom na čelu.
V minulem razdobju je taborni-
ška organizacja dosegla nekatere
lepe uspehe. Tako je povečala šte-
vilo članov, organizirala več akcij
in med njimi prvi zlet tabornikov
celjskega okraja. Posebno skrb so
posvetili vzgoji kadrov.
.  . _........._ _ .        -bL
CELJSKI TEDNIK — STEV. 7. — 19. februarja I960
0
Obnova industrije z združenimi sredstvi
Predsednik OLO Celje, Riko Jerman
če nočemo
zaostali
Od obsega in rentabilnosti pro-
izvodnje niso odvisni le osebni do-
hodki državljanov in dohodki skla-
dov podjetij, ampak tudi dohodki
občin in okraja, ki skrbe za dvig
splošnega življenjskega standarda
naših delovnih ljudi. Prav zaradi
tega letošnji družbeni načrti okra-
ja in občin kažejo odločna prizade-
Piko Jerman: težavni problemi
vanja za uresničitev obsega proiz-
vodnje, ki je sicer predviden po per-
spektivnem načrtu za konec leta
1961. Druga pomembna značilnost
naših planov pa je v odločni usme-
ritvi k temeljiti in hitri obnovi ter
razširitvam proizvodnih naprav, ki
bi naj tudi v bodoče zagotovile na-
daljnje povečavanje obsega in ren-
tabilnosti proizvodnje. Povečanje
proizvodnje je vprašanje, na kate-
rega niso pozorni samo neposredni
proizvajalci, ampak vsi naši delov-
ni ljudje, ki želijo živeti lepše in
boljše. Takšna usmerjenost je da-
nes pri nas splošen pojav in je um-
Ijiva posledica decentralizacije inve-
sticijskih sredstev v korist skladov
gospodarskih organizacij. Obseg te
decentralizacije lahko presodimo že
iz dejstva, da znašajo razpoložljivi
skladi gospodarskih organizacij le-
tos skoraj trikrat več kot v I. 1957.
Decentralizacija pa ne pomeni le
prenosa pravic upravljanja, ampak
zavezuje gospodarske organizacije,
da sproščena sredstva gospodarsko
smotrno porabijo za razširitev pro-
izvodnih možnosti ter za dvig druž-
benega standarda zaposlenih.
Poudariti je treba, da so strojne
naprave in objekti večine naših pod-
jetij v okraju zastareli tako, da
znaša iztrošenost že skoraj 60%-
Ta odstotek pa se še poveča, če iz-
ločimo Rudnik lignita Velenje in
Termoelektrarno Šoštanj, v katerih
so naprave skoraj nove. Ce ne bo-
mo pristopili k temeljiti, smotrni in
načrtni obnovi slehernega podjetja,
potem se bodo obseg proizvodnje,
osebni dohodki, skladi, kakor tudi
splošni družbeni standard iz leta v
leto počasneje dvigali. Kljub znat-
nim sredstvom pa naša podjetja —-
vsako zase — niso sposobna, da bi
v kratkem času z lastnimi sredstvi
dosegla željen napredek. Potrebna
je skupna akcija vseh prizadetih za
enoten cilj. Sredstva je treba smo-
trno rabiti, z njimi varčevati, jih
zbirati in medsebojno posojati. Ta-
ko združena sredstva nam lahko že
v zelo kratkem času gospodarsko,
zelo koristijo, saj jih lahko upora-^
bimo za razširitev in obnovo tistih
podjetij, ki najbolj kličejo po ob-
novi in razširitvi. Ce pa bi podjetja
prepustili sama sebi, bi ta uspela
komaj v nekaj letih zbrati tolikšna
sredstva, da bi lahko zmogla večjo
obnovo ali razširitev.
Delovni kolektivi sami se bodo
morali odločiti ali bodo sredstva iz
svojih skladov združevali, jih med-
sebojno posojali in jih nalagali v
okrajni investicijski sklad ali ne.
Ker pa vemo, da je to edina pot,
ki je v interesu predvsem delovnih
kolektivov in vseh naših delovnih
ljudi, to ne more biti posebno te-
žaven problem. Delovni kolektivi
naj zato ob obravnavanju letnih bi-
lanc odločijo, koliko svojih prostih
skladov bodo namenili za obnovo in
razširitev svojega podjetja. Ne gle-
de na to, kdaj bodo sredstva pod-
jetju potrebna, priporočamo podjet-
jem, da jih naložijo v okrajnem in-
vesticijskem skladu, kjer se bodo
obrestovala.
Ko bo podjetje pripravilo potreb-
ne investicijske programe in ko bo-
do ti odobreni, bo podjetje prejelo
kredit iz okrajnega investicijskega
sklada in ga odplačevalo z že vlo-
ženimi sredstvi. Ce pa ta sredstva
ne bi zadoščala, bi se odplačevanje
vršilo po posebni kreditni pogodbi.
Gotovo je, da vsa podjetja v letoš-
njem letu ne bodo mogla pristopiti
k izvedbi celotnih programov, ker
nam v prvem letu ne bo uspelo
zbrati dovolj sredstev, a tudi pro-
grami za razvoj večine podjetij niso
dovolj pripravljeni. Z nalaganjem
sredstev v okrajni investicijski
sklad bomo povečali kreditno spo-
sobnost tega sklada in omogočili
najetje posojil v sicer omejenem
obsegu, a vendarle tistim podjet-
jem, ki so pripravljena na investici-
je. Ne gre za omejevanje pravic or-
ganov upravljanja v podjetjih, am-
pak samo za smotrnost in korist-
nost uporabe sredstev.
Tudi okraj se bo udeležil te or-
ganizirane akcije, in sicer tako, da
bo del svojega investicijskega skla-
da pripojil združenim sredstvom,
garancije za kredite pa bo dajal le
tistim podjetjem, ki bodo v tej ak-
ciji sodelovala. Včasih je tudi ne-
jasno, čemu združujemo sredstva v
okrajnem investicijskem skladu in
zakaj ne v občinskem ali pa za več
okrajev ali za panoge industrije
skupaj. Okrajni investicijski sklad
nastopa čisto slučajno. Ce bi nam
združevanje po občinah ali po go-
spodarskih panogah v republiškem
merilu dalo enake ali celo boljše
garancije, potem bi ne bilo pomi-
slekov, da ne bi ta sredstva zdru-
ževali drugje.
Ob vsej tej akciji pa se moramo
predvsem zavedati, da smo v glav-
nem že letos in bomo v prihodnje
vse bolj odvisni pri razširitvah in
obnovah proizvodnje od sredstev, s
katerimi sami upravljamo, od sred-
stev z območja našega okraja.
Današnji obseg in stanje gospodar-
stva v našem okraju pa je tudi ta-
ko, da lahko uresničimo to akcijo
in da jo moramo uresničiti, če no-
čemo zaostajati.
Podpredsednik OLO Celje, Miran Cvenk
Pet let PREJ
Vemo, da je življenjska raven
prebivalstva povezana s povečanjem
proizvodnje in z večjo storilnostjo.
Prvi pogoj za to pa je moderniza-
cija industrije. Smotrno modernizi-
ranje industrijskih podjetij pa lah-
ko speljemo le z dobro premišljeni-
mi načrti, brez katerih je vsako vla-
ganje nekoristno. Zaradi tega je tu-
di umi j ivo, da mora biti prva na-
loga delovnih kolektivov, da si pra-
vočasno izdelajo programe razvoja
podjetja.
Res je. da kričijo po obnovi do-
mala vsa industrijska podjetja, ven-
dar je tudi res, da večina nima po-
trebnih načrtov za obnovo svojega
podjetja. Z obnovo bodo torej lahko
začeli prej oni, ki imajo že izdelane
načrte.
Za obnovo industrije pa so po-
trebna precejšnja sredstva. Investi-
cijska sredstva so bila doslej zbra-
na v splošnem investicijskem skla-
du. Z decentralizacijo je nastala
nova situacija, tako da bodo sred-
stva skladov industrijskih podjetij
letos znašala okoli 2 milijardi 950
milijonov dinarjev. Polovico tega je
že angažirano z obveznostmi pod-
jetij in podobno. Ostane torej okoli
ena milijarda in 400 milijonov di-
narjev. Če upoštevamo, da se bpdo
ta sredstva uporabila za gospodar-
ske investicije in tudi investicije
družbenega standarda, lahko raču-
namo, da je možno združiti za po-
trebe obnavljanja industrije okoli
800 milijonov dinarjev. Če potem ta
sredstva čisto matematično razdeli-
mo na posamezna podjetja, bi vsako
razpolagalo le z okoli 10 milijonov
Miran Cvenk
dinarjev. To pa tudi za obnovo in
modernizacijo najmanjšega indu-
strijskega podjetja ne pomeni ve-
liko.
Zato ni čudno, če iščemo rešitev
v tem, da podjetja, ki imajo trenut-
no malo razpoložljivih sredstev po-
sodijo le-ta onim podjetjem, ki so
za obnovo in modernizacijo tovar-
ne pripravljena. Razumljivo je tudi
da bodo najprej obnavljali svoje to-
varne kolektivi, katerih načrti So
potrjeni, zatem pa oni, ki bodo smo-
trnost obnavljanja opravičili in s
podrobno obdelani elaborati tudi
dokazali.
Razen tega imajo industrijska
podjetja še okoli 2 milijardi 400 mi-
lijonov dinarjev proste amortizacije
Čeprav imajo industrijska podjetja
tako skupaj preko 5 milijard dinar-
jev sredstev, je potrebno za uresni-
čitev letošnjega programa investicij
za rekonstrukcije tovarn združiti le
800 milijonov dinarjev. To pomeni
samo 15 odstotkov sredstev, ki jih
imajo industrijska podjetja. Analiza
lanskoletne porab" sredstev, ki jih je
možno vlagati za rekonstrukcije
kaže, da je lani bilo vselej za okoli
900 milijonov neporabljenih sredstev
podjetij — ne da bi pri tem upošte-
vali amortizacijska sredstva. To po-
meni, da združevanje sredstev pod-
jetij ne more in ne sme biti pro-
blem!
Številke tudi potrjujejo, da je na-
črt obnavljanja tovarn na osnovi
združenih sredstev v celjskem okra-
ju realen. Pomembna pa je zavest
delovnih kolektivov in način zdru-
ževanja, ki bo slonel na pogodbah
med podjetjem, ki vlaga sredstva in
skladom, ki sprejema sredstva in jih
obrestuje ter posoja. Pomembno je
še to, da morajo podjetja, ki bodo
sredstva združevala, sodelovati vse
dotlej, dokler ne bodo obnovljena
vsa industrijska podjetja, ki so
vključena v združevanje sredstev.
Ce bomo tako ravnali, potem lah-
ko uresničimo zamisel, da bodo vse
potrebne obnove industrijskih objek-
tov dokončane v štirih do petih le-
tih. Ce bi pa vsako podjetje zase
obnavljalo in moderniziralo svoj
obrat z lastnimi sredstvi, bi indu-
strijo v celjskem okraju obnovili in
dvignili na sodoben nivo šele po tí
letih.
Zanimivi so tudi podatki, kako se
bo povečala vrednost proizvodnje.
Vrednost proizvodnje se bi tako že
po štirih ali petih letih povečala kar
za 73 odstotkov! Hkrati pa bi se
skladno povečevali tudi osebni do-
hodki, in sicer najmanj za 60 od-
stotkov. Ti dve številki nam zgovor-
no dokazujeta, kako pomembno in
smotrno je združevanje sredstev in-
dustrijskih podjetij.
TONČKA BORNEKER:
Rekonstrukcija pomeni
boljše delovne pogoje
Naša obdelava problema obnav-
ljanja industrije v celjskem okraju
bi ne bila popolna, če ne bi za mne-
nje vprašali še človeka iz neposred-
ne proizvodnje, delavca, ki ga stari
stroji, nizka storilnost in slabši de-
lovni pogoji še najbolj prizadenejo.
V »Emajlirki« smo se srečali z de-
lavko Tončko Borneker, članico de-
lavskega sveta. Vprašali smo jo,
kako delavci sodijo o obnavljanju
tovarne, kaj pravijo in če jih sploh
to zanima. Takole nam je odgovo-
rila:
»Seveda se zanimajo, saj je obno-
va tovarne zadeva nas vseh. Tako
pravim zato, ker zlasti mi v emaj-
lirnici imamo težavne delovne po-
goje. Včasih je bilo še neprimerno
teže. 2e manjše izboljšave pa so
prinesle želene spremembe. Zato ni
čudno, če se delavci — mislim pre-
prosti delavci — tako vneto pogo-
varjajo o obnovi tovarne in o vseh
prednostih, ki jih bo obnova prine-
sla. Ko bomo obnovili emajlirnico,
v njej ne bo več zdravju škodljivih
plinov, neprijetne vročine in prahu
ter podtlaka. Zato ni čudno, če de-
lavci tako živahno razpravljajo o
ohnovi tovarne in tudi o vseh pro-
blemih, ki s tem v zvezi nastajajo.
Se eno drugo prednost nam bo
prinesla obnova tovarne. Pri nas
smo namreč organizacijo dela že
precej izpopolnili in s tem dosegli
lepe uspehe glede storilnosti. Zal pa
nekega evropskega, ali kakor koli
rečem, povprečja ne moremo doseči,
ne da bi imeli boljše in sodobnejše
naprave. Večja storilnost, in večja
ekonomičnost pa pomeni tudi večji
zaslužek. Zato nam je še bolj ra-
zumljivo, zakaj delavci tako živo
razpravljajo o tem.«
Ko smo jo vprašali, kaj meni, ka-
ko bi delavci dojeli združevanje
sredstev gospodarskih organizacij,
če bi podrobno vedeli, da s tem lah-
ko vso celjsko industrijo obnovimio
namesto v enajstih letih v petih, je
odgovorila:
»Brez dvoma bi težko našli koga,
ki bi bil proti temu. To se pravi, da
bi tudi težko našli člana delavskega
sveta, ki dela v neposredni proiz-
vodnji, pa da bi glasoval proti pri-
stopu k združenemu skladu.
ff. mednatoáni
sefem obrti
Tudi letos bo junija v Beogradu
mednarodni sejem obrti. Tokrat bo
na razstavi sodelovala tudi obrt iz
celjskega okraja. Na obrtni zborni-
ci zagotavljajo, da bodo skušali na
omejenem prostoru prikazati ves
razvoj in dosežke obrti v celjskem
okraju.
Dobili bedo
telefon
V mesecu marcu bodo v Šeščah
začeli postavljati drogove za tele-
fonsko napeljavo, obenem pa bodo
popravili most čez Savinjo. Pri
gradnji bodo sodelovali pripadniki
JLA skupno z domačini in okoli-
čani.
Novi seminarli
za ëindihaine
deîavce
Te dni se je v Teharjih končal že
drugi devetdnevni seminar za bodo-
če sindikalne funkcionarje. Obiska-
lo ga je 24 članov sind, organizacij
iz večjih podjetij celjskega okraja.
Istočasno je bil v Celju seminar,
ki ga je obiskovalo okoli 30 tova-
rišev. Le-ta je trajal 10 dni, pouk
pa je bil samo v popoldanskih urah.
Prihodnje dni se bodo začeli po-
dobni tečaji tudi za tiste tovariše,
ki jih bodo sindikalne organizacije
kandidirale za člane novih delav-
skih svetov. Tako bo na Teharjih
pet takih seminarjev, zraven tega pa
bodo enake prirejali še pri sedežih
občin. S tem se bodo člani novih
samoupravnih organov že v naprej
seznanili z nalogami in delom de-
lavskih svetov. -mb
Združevanje sredstev
JE NUJNOST
VELJKO REPIC:
Znano je, da je Tovarna nogavic
na Polzeli glede obnove strojnih na-
prav naredila največ od vseh tek-
stilnih tovarn v celjskem okraju.
Oni so se odločili za postopno mo-
dernizacijo svojih proizvodnih od-
delkov. Znano pa je tudi, da se je
polzelska tovarna že prej vključila
v sklad združenih sredstev v meri-
lu republike. Zato nas je zanimalo,
da zvemo nekaj o rezultatih zdru-
ževanja od onih, ki so prvi korak-.¿e
naredili. Obiskali smo direktorja to-
varne Veljka Repica, ki nam je tole
povedal:
»Ni dolgo od časa, ko smo tudi
v naši tovarni samo proizvajali. Ho-
čem reči, da zaradi zastarelih stro-
jev nismo imeli možnosti ustvarja-
ti lastnih skladov, čeprav so še pred
dvema letoma bile cene našim iz-
delkom višje. Tedaj je bilo jasno,
da so edina rešitev novi, sodobni
stroji. Izdelali smo načrt obnove
strojnih naprav po fazah in začeli
najprej po malem. Toda že prvi no-
vi stroji,'*'ki smo jih uvozili, so pod-
jetje bistveno ojačali. Skladi podjet-
ja so se večali, dohodki zaposlenih
pa tudi. No, tedaj smo lahko pristo-
pili k združevanju sredstev za in-
vesticije v merilu republike. Danes
lahko ta korak šele dodobra preso-
dimo. Ce bi ostali sami, bi še vedno
šlo po malem naprej. Tako pa smo
lahko pred dnevi montirali kar 30
novih strojev. V naslednjih mese-
cih jih bomo še toliko in tako na-
prej. Vse dotlej, da bo vsa tovarna
obnovljena.
Za naše podjetje je bila obnova
strojnih naprav pomembna še z dru-
ge plati. V Jugoslaviji je namreč
precej nogavičarjev — podjetij, ki
izdelujejo nogavice. Seveda je kon-
kurenca primerno ostra, kar pomeni
povečanje zahtev po boljši kvalite-
ti. Kvaliteta nogavic je dandanes
prvo kar zahteva kupec. S starimi
stroji pa napredka nismo mogli do-
seči. S postopno rekonstrukcijo se
je stanje bistveno izboljšalo. Osvo-
jili smo lahko tudi nove proizvode
za tržišče in kar je za trg, za go-
spodarstvo in ljudi najpomembnej-
še je to, da smo nenehno zniževali
cene našim izdelkom. Kljub višjim
osebnim dohodkom zaposlenih in
povečanim skladom podjetja smo la-
ni znižali cene za 10 odstotkov, le-
tos pa bodo cene naših nogavic
padle še za toliko.
To je samo bežen odgovor na va-
še vprašanje o koristnosti združe-
vanja sredstev industrijskih podje-
tij. Vendar zgovorno dokazuje, da
tudi samo prednost enega leta lah-
ko pomeni zelo veliko. Ce to aplici-
ram na načrt o združevanju sred-
stev, s čimer bi pridobili kar pet
let prednosti, je smotrnost tega na-
črta toliko pomembnejša.
DANES SE
ROPOTARNICA,
jutri...
Celjski zgodovinar profesor Jan-
*o Orožen je v »Kratki gospodarski
zgodovini Celja in okolice« o pre-
boldski tekstilni tovarni zapisal to-
le:
»Najstarejše še obstoječe indu-
strijsko podjetje v celjski pokrajini
ie tekstilna tovarna v Sentpavlu pri
Preboldu. Ustanovil jo je leta 1839
Gustav Uhlich. Prvotna tovarna je
^nela predilnico in tkalnico. Gospo-
fiarska kriza okrog leta 1910 je pri-
zadela tudi preboldsko tekstilno to-
^drno. Delo so ustavili, nato pa iz
predilnice uredili tudi tkalnico.«
To sta le dva mala izreza iz zgo-
dovine preboldske tekstilne tovarne,
^ pa povesta precej — predvsem to,
/e tovarna stara in izrabljena in
fih danes tepe opustitev predii-
*»*ce pred petdesetimi leti.
Ogledal sem si njihove strojne
naprave. Res čudno — kolektiv de-
jansko zasluži pohvalo — da v ta-
kih pogojih sploh lahko proizvajajo
in vzporedno zbirajo sredstva za ob-
novo tovarne. Povedali so mi, da
bodo najprej obnovili oplemenitilni-
co — oddelek, kjer blago dobi konč-
no obliko. Ta je tudi najstarejša.
Sprehod po njej pa kot sprehod po
ropotarnici. Delo gre po načrtih
vendar se vselej nekaj pokvari
ustavi, parni valji na vseh koncih
puščajo paro, da se dimi, leseni va-
lji trgajo tkanino ... oni pa poprav-
ljajo. Kolikor je le mogoče hitro in
zadovoljivo.
Ko sem hodil po labirintu trans-
misijskih trakov, so mi povedali, da
ni edina težava v slabih pogojih de-
la, v neštetih in večnih okvarah.
temveč tudi v omejeni možnosti za
povečanje proizvodnosti. To pa
praktično ali po domače povedano
pomeni tudi omejene možnosti za
večje dohodke zaposlenih. Ta odde-
lek sedaj lahko predela okoli 8 mi-
lijonov metrov tkanine. Ce pa bi v
njem bili nameščeni sodobni stroji
za oplemenitovanje, bi lahko z istim
številom zaposlenih neprimerno bo-
lje predelali — kar za pol več —
12 milijonov metrov tkanin.
Pa ne samo to. Tu se zatrga, tam
izpuli nitka — odstotek »škarta«
tako nenehno raste. Ze skoraj čez
10 odstotkov ga je. Ce bi bili v od-
delku sodobni stroji, bi ga bilo naj-
več 5 odstotkov. To pa je za kolek-
tiv denar — denar za sklade, denar
za   osebne   dohodke   zaposlenih.
Zmanjšala bi se tudi poraba suro-
vin — še en prihranek, v oddelku bi
delalo manj ljudi in manjša bi ra-
zumljivo bila tudi režija.
Drugo pomembno poglavje te to-
varne je predilnica. Rabijo jo in si
jo zato tudi urejujejo. Ze v prvem
polletju morajo stroji v predilnici
steči. Zakaj? Sedaj kupujejo prejo
drugje. Ne po lastni ceni. Tako pre-
jo »60« plačujejo po 1000 dinarjev
za kilogram, lastna cena pa bi zna-
šala 720 dinarjev. To je znova veli-
ka izguba za kolektiv, posebej če
vemo. da imajo vse večje tkalnice
tudi svoje predilnice. Na trgu so v
neugodnejšem položaju pa tudi si-
cer ob pomanjkanju določene preje
nastopijo velike težave, ki bi jih si-
cer ne bilo.
Ko sem tako hodil med starimi
stroji, že za netekstilca starimi in
takimi, ki so jih v tovarni že stare
namestili, mi je bilo povsem um-
Ijivo, zakaj so se člani kolektiva od-
povedali dobičkom in drugim ugod-
nostim. To, kar sem spoznal, da v
tej ropotarnici za njih ni velike bo-
dočnosti, so oni spoznali že zdav-
naj. Zato zbirajo vsak dinar za ob-
novo podjetja, za sebe. Denarja so
zbrali že precej, izdelali so podrob-
ne načrte za obnovo podjetja in per-
spektivni razvoj. Zdaj se borijo na-
prej. Načrte hočejo uresničiti čim-
prej in združevanje sredstev je en
korak v tej smeri.
Mile Iršič
Pralni stroji v belilnici
LETNA KONFERENCA OBČINSKEGA SVETA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV V LAŠKEM
PRILAGODITI OBLIKE DELA
POTREBAM DANAŠNJEGA CASA - KLJUB STAGNACIJI DOLOČE-
NI USPEHI — NAJBOLJŠI ŽENSKI PEVSKI ZBOR V LAŠKEM IN
TAMBURAŠI »MLADI RUDARJI« IZ SEDRA2A - POMANJKANJE
SREDSTEV HROMI USPEŠNEJŠE DELO — DELOVNI KOLEKTI-
VI BI MORALI POKAZATI VEC ZANIMANJA ZA LJUDSKO PRO-
SVETO — DELO POPESTRITI, DA BO PRIVLAČNO ZA MLADINO
IN VEC POSLUHA ZA ZELJE MLADEGA RODU
V nedeljo je bila v Laškem letna
konferenca občinskega sveta Svo-
bod in prosvetnih društev, pod ka-
terim okriljem delujeta dve Svobodi
(Laško in rudnik Huda jama) in
sedem prosvetnih društev v raznih
krajih na področju občine. V Svo-
bodi in prosvetna društva je včla-
njeno 599 ljudi, ki so aktivni, večji
del pa pasivni člani.
Predsednik obč. sveta Svobod in
prosvetnih društev, tovariš Tone
Knez je v svojem poročilu poudaril,
da je veliko objektivnih in subjek-
tivnih težav zaviralo delo ter se z
velikimi uspehi Svobodi in društva
ne morejo izkazati, čeprav so bile
nekatere sekcije delavne. Zlasti je
treba dati priznanje ženskemu pev-
skemu zboru laške Svobode, ki je
dosegel najlepše uspehe tudi izven
meja laške občine in celo v Ljub-'
Ijani. Dirigent zbora Julij Goric je
imel z zborom lani 106 vaj, zbor pa
je imel 16 javnih nastopov in 1 ra-
dijsko snemanje. Podobno prizna-,
nje, glede vloženega truda morda]
še večje priznanje, pa si je zaslužil
pionirski tamburaški zbor »Mladi
rudarji« iz Sedraža. Oba zbora sta
marljivo vadila in dosegla vidne
uspehe, kar so se lahko prepričali
udeleženci letne konference, na ka-
teri sta s krajšim programom zbora
tudi nastopila. Za oba zbora je zna-
čilno, da nista sprejela lani nobene
denarne pomoči. Ne samo to, da
dirigenta nista sprejela nobene na-
grade za svoj trud. Se več. Koliko
volje, ljubezni in požrtvovalnosti je
bilo pri tem delu, nam najbolj pove
dejstvo, da se je oseminšestdeset-
letni dirigent Franc Ropret na last-
ne stroške dvakrat tedensko vozil
iz Laškega v Sedraž in vadil pio-
nirje. Enako prizadeven je tudi nje-
gov sin, ki je v Sedražu šolski upra-
vitelj. Oba sta lani za vaje žrtvo-
vala 270 ur, razen tega pa je bilo
treba napisati 600 listov papirja, ker
tiskanih not niso imeli. Razen tega
so otroci sami plačevali vse stroške
učenja.
Ta dva primera zgovorno pričata,
da se z voljo in ljubeznijo do pro-
svetne dejavnosti da marsikaj na-
redili tudi brez denaria, čeprav ne
kaže materialne osnove, ki je po-
trebna za vsako delo, podcenjevati.
Lani so bila prosvetna društva v
laški občini brez sleherne pomoči.
kar je brez dvoma tudi eden vzro-
kov, da je delo na področju ljudske
prosvete šepalo. Letos je občina
predvidela v ta namen pol milijona
dinarjev. To pa je bore malo. Res
je, da je občina v težavah, da so
potrebe na drugih področjih skoraj
nenasitne, vendar tudi za prosvetno
delo se bodo morala najti vsaj mi-
nimalna sredstva, če hočemo s ča-
som naprej. Kajti, če ne bomo nu-
dili delavcu izobrazbe in zdravega
razvedrila ter mu širili obzorje, nje-
govo duhovno in kulturno raven, ne
moremo pričakovati večje storilno-
sti in uspehov v proizvodnji.
Zato bodo morala tudi podjetja
laške občine bolj prisluhniti tem po-
trebam in poiskati potrebna sred-
stva za prosvetno dejavnost v okvi-
ru komune. Temu bodo morali v
delovnih kolektivih dati vsekakor
prioriteto, čeprav žal doslej podjetja
niso pokazala razumevanja. To je
bilo čutiti tudi na letni konferenci,
kamor so bili vabljeni predstavniki
podjetij, vendar se konference iz ne-
razumljivih razlogov niso udeleželi.
Razumljivo je, da tudi v podjetjih
nimajo denarja na pretek. Marsikje
ga primanjkuje za najnujnejše re-
konstrukcije, vendar, če bi se za-
stopniki kolektivov seznanili na
konferenci z dejanskimi, težavami in
problemi prosvetnega dela, bi se
morda le našel kakšen dinar, ki gre
sicer za manjvažne stvari. Eno je
gotovo, da pol milijona iz občin-
skega proračuna ne bo zadostovalo
za najnujnejšo dejavnost, če upo-
števamo, da bodo 400 tisoč din po-
rabili za nakup zastora v domu
Partizana v Laškem, 100 tisoč din
pa bodo dodelili prosvetnemu dru-
štvu Sedraž za najnujnejše popra-
vilo odra.
S tem ni rečeno, da bi šli v drugo
skrajnost. Denarna pomoč je po-
trebna zlasti tam, kjer se že kažejo
določeni uspehi in volja za napred-
kom. Vsega naenkrat ne bo možno
urediti. Potrebe so velike, toliko de-
narja pa ni. Tudi volja in prizade-
vanje, še posebej pa aktivnost pro-
svetnih delavcev bo morala priti do
večjega izraza kot doslej. Brez tega
tudi denarna sredstva ne bi pome-
nila mnogo.
S primernim programom dela, ki
ne bo preveč zahteven in ki bo pri-
lagojen krajevnim prilikam, bo tre-
ba začeti. Z doslednim izvajanjem
programskih nalog, z novimi, pe-
strejšimi oblikami dela, ki bodo pri-
vlačne za mladino, z večjim poslu-
hom za želje mladega rodu, bo od-
pravljeno mrtvilo v prosvetnih dru-
štvih.
Dosedanje oblike dela so dokaj
zastarele in marsikje ne odgovar-
jajo več potrebam današnjega časa
Tempo je čudovit, je dejala neka
tovarišica v razpravi. Treba mu bo
slediti. Za strokovno izpopolnjeva-
nje delavcev bo treba ustanoviti čim
prej v podjetjih izobraževalna sre-
dišča, v občinskem merilu pa de-
lavsko univerzo, ki jo v Laškem še
nimajo. Zato je pomemben sklep
konference, naj bi merodajni občin-
ski forumi čimprej sklicali pred-
stavnike vseh kolektivov, da bi se
pomenili o ustanovitvi delavske uni-
verze in načinu njenega finansira-
nja.
Vsekakor pa bo treba več misliti
na mladi rod. Znano je, da se mla-
dina udejstvuje tam, kjer so jo zna-
li pritegniti in ji nuditi vsaj del-
ček tistega, kar jo zanima in veseli.
Spričo vedno večjega vpliva tehnič-
ne kulture, ki prodira tudi v laško
občino, bi kazalo v Laškem pa
morda še kje drugje ustanoviti kul-
turne klube ter jih opremiti z mo-
dernimi sredstvi, kulturne progra-
me pa prilagoditi željam mladih
ljudi. Ce bodo v laški občini sklad-
no z materialnimi možnostmi spre-
menili metode dela, bodo tudi na
prosvetnem področju uspehi prav
gotovo večji, kot so bili doslej.
-ma-
„Dvanajst porotnikov"
na celjskem odru
Uvrstitev Reginald Rose oziroma
Horst Budjuhnove igre »Dvanajst
porotnikov« na oder Slovenskega
ljudskega gledališča v Celju pome-
ni veliko afirmacijo ne samo nasto-
pajočih, zlasti pa še režiserja An-
dreja Hienga, nadalje scenarista
Svete Jovanoviča in ostalih, ki so
sodelovali in pomagali pri njeni iz-
vedbi, temveč v enaki meri še afir-
macijo celjske gledališke poklicne
ustanove kot celote. Premiera, v pe-
tek, 12. februarja, je doživela uspeh,
kakršnega že zlepa ne pomnimo.
Drama z globoko alternativo, s hu-
manim in etičnim jedrom, s preiz-
kušnjo tako za nastopajoče kot gle-
dalce je na mah osvojila polni av-
ditorij, saj je šlo v njej za odnos
do resnice, za človeka. Prvi kot dru-
gi so bili postavljeni pred alternati-
vo, ali se spustijo v iskanje resni-
ce, ali pa se kratko in malo odlo-
čijo za brezbrižnost in pustijo člo-
veka, sicer morilca, na električni
stol, ne da bi se prej povsem pre-
pričali o njegovi kazenski odgovor-
nosti.
Prosvetno društvo,
ki upa .. .
Kraj je lep. Celo znamenit.
Je med tistimi kraji, ki imajo
svoj kino, pa tudi prosvetno
društvo — torej svojo kulturo.
In kakšno kulturo! Kulturo, ki
komaj še diha. Na začetku je
pevski zbor. na koncu — tudi.
Vmes je preteklost, so spomini
na dramsko sekcijo, folkloro in
tamburaše.
Imeli smo dramsko sekcijo,
zdaj je nimamo. Ne moremo
ugotoviti vzroka. Tisti, ki bi
morali skrbeti zanjo, se izgo-
varjajo na igralce, ti pa, da se
udejstvujejo še drugje. To tra-
ja že leto dni. Ljudje so spo-
sobni in v večini je zapopade-
nih več elementov kulture — so
hkrati pevci, igralci in tambu-
raši. Hoteli bi takoj vse poka-
zati. Režiserji pa so se bali, da
ne bi pokazali dovolj. Dva re-
žiserja na primer sta se oba
hkrati odločila vsak za svoje
delo. Pa sta rekla: Jaz bom z
igralci naštudiral to, jaz pa to.
In polovica igralcev je študi-
rala to, polovica pa to. Rezul-
tat takega »študija« je bil po-
tlej to: 0. Toda upamo.
Imeli smo folkloro. Dve leti
je dobro delala, pa se je raz- ,
šla. Od jeseni jo spravljamo ]
spet skupaj, a ne gre. Mislili'
smo jo dati mladini, toda sta- :
rejšim. ki že nekaj znajo, se z i
mladino ne ljubi ukvarjati.
Upamo, da bo šlo.
Imeli smo tamburaško sekci-
jo. Leto dni je vadila, pa se je
pojavilo vprašanje učitelja. Ta
je prihajal od drugod, v glav-
nem po — denar. Ce bi torej
imeli učitelja ... Upamo.
Ostali problemi: Denar. Iz
občinskega proračuna — nič.
Od drugod — tudi nič. Od kon-
certov pevskega zbora — vse.
Vsa čast požrtvovalnemu pev-
skemu zboru, ki podpira — sam
sebe! Kajti ostala kulturna de-
javnost nič več ne diha. Vse
drugo je preteklost, so spomini
na dramsko sekcijo, folkloro in
tamubraše. Je upanje.
Sklep: Od upanja se ne da
živeti. Kultura ni uspeh, niti lo-
terija, da bi ljudje lahko nanjo
upali. Je dosti več.
23 izobraževalnih središč v celjsicem oicraiu
Odbor za gospodarstvo pri Izvršnem svetu LRS je sklenil, da je
potrebno organizirati v naši republiki mrežo središč, ki naj bi bila ob-
lika strokovnega izobraževanja za delovno mesto. Sekretariat izvršne-
ga sveta za delo LRS pa je za celjski okraj predvidel 23 takih središč.
S tem v zvezi je bila po konferenci zastopnikov gospodarskih or-
ganizacij, ki jo je pred dnevi sklical OLO, v torek pod predsedstvom
GOJMIRA MELIKA seja sveta za delo, ki so ji poleg predsednikov ob-
činskih svetov za delo prisostvovali tudi pomočnik sekretarja izvršnega
sveta za delo dr. DULAR, predsednik OSS J02E JOST in direktor
okrajne delavske univerze LOJZE SELAN.
V uvodu je tov. Drofenik govoril
o sistemu izobraževanja in poudaril
potrebo po specializaciji, saj je deli-
tev dela v celjskem okraju izobliko-
vala 300 poklicnih dejavnosti, stro-
kovne šole pa 30. V zimskem času
so sicer posamezna podjetja prire-
jala različne seminarje, toda pro-
grame so skoraj vedno diktirali pre-
davatelji, ne pa potrebe. Razen tega
je 40 odstotkov vseh sredstev, na-
menjenih za izobraževanje ostalo
neizkoriščenih. Da bi zadostili ne-
nehnemu industrijskemu razvoju,
hkrati pa usposobili ves mehanizem
od preddelavca navzgor in tako
zvišali storilnost dela, bodo po več-
jih podjetjih našega okraja ustano-
vili 23 izobraževalnih središč (od
teh jih osem že dela), manjša so-
rodna podjetja pa naj bi svoja sred-
stva združila in tako ustanovila
svoja središča.
Dr. Dular je poudaril, da je do-
slej vse izobraževanje težilo za zvi-
šanjem kvalifikacijske strukture,
zlasti v tistih gospodarskih organi^
zacijah, kjer pretežno prevladuje
priučeno delo. Povezava med delom
po času in stopnjo kvalifikacije pa
je bila temeljna ovira pri doseganju
večjih uspehov stimulativnejšega
nagrajevanja.
V Sloveniji je 130 strokovnih" šol,
ki učijo 140 poklicnih dejavnosti,
nova nomenklatura pa predvideva v
LRS 3000 poklicev. Glede na to ab-
solventov strokovnih šol ne bo mo-
goče uporabiti koristno. Strokovne
šole bodo, razumljivo, še naprej
vršile svoje poslanstvo — predvsem
za režijske stroke, toda industrij-
ska proizvodnja nanje ne more več
čakati. Prav zato bo pri uveljavlja-
nju novega sistema izobraževanja
treba zavreči okostenelo misel-
nost, da je strokovno izobraževanje
v industriji edino možno le v stro-
kovnih šolah. Primer tovarne čev-
ljev »Planika« v Kranju, kjer so
prejšnja leta proizvedli od 200 do
300 tisoč parov čevljev letno, v
zadnjih dveh letih, ko so usposobili
za industrijski način proizvodnje
mlado delovno silo, pa 800 tisoč in
zdaj že en milijon, to nazorno po-
trjuje.
Nenehna akcija za ustanavljanje
izobraževalnih središč, nenehno iz-
popolnjevanje sistema in metod,
zlasti pa odgovornost pristojnih or-
ganov pri uresničevanju novega na-
čina izobraževanja — vse to so ti-
ste komponente, od katerih bo na-
posled odvisen tudi naš družbeni in
osebni standard.
PEVSKI IN HARMONIKARSKI
ZBOR
V Braslovčah so ponovno usta-
novili moški pevski zbor, ki ga to-
krat vodi tov. Kari Virant. Pri bra-
slovški Svobodi pa so ustanovili še
zbor mladih harmonikarjev. Zaen-
krat jih je v zboru pet; upajmo pa,
da se bo krog mladih harmonikar-
jev po prvem nastopu še povečal.
-1
Prejšnji teden sta bili v Šoštanju
in Velenju kino predstavi o varnosti
v prometu. Obisk je bil rekorden,
saj si je oba filma ogledalo preko
600 ljudi.
Motiv ob Savinji
(Foto-kino društvo Celje, posnetek: Drago Dolžan)
Dva velika umetnika
Koncertna dvojica lise von Al-
penheim in Igor Ozim sta na skup-
nem koncertu dne 10. februarja po-
sredovala celjskemu občinstvu dela
iz klavirske in violinske tvornosti
Mozarta, Chopina, Sebastiana Ba-
cha in Richarda Straussa. Tako ši-
roko zasnovan koncert je omogočil
obema umetnikoma, da uveljavita
svoje kvalitete kot v posamezni, ta-
ko tudi v skupni igri.
Delo mladega Mozarta, sonata za
violino in klavir v C-duru, napisa-
na še močno pod vplivom igrive ro-
kokojevske tradicije, saj je ekspre-
sivna in poglobljena umetnost Fili-
pa Emanuela Bacha vtisnila pečat
šele kasnejšim Mozartovim delom,
je bila podana vedro in z rutino.
Levji delež zvočnih mas nosi klavir
in v pianistki smo spoznali odlič-
nega interpreta klasike, ki je v na-
slednji točki programa, Chopinovi
Barcaroli (Fis-dur, op. 60) znova
pokazala svoj čut za klasicistično
umirjeno in odtehtano igro. Bolj v
smislu standardne, sentimentalne
interpretacije Chopina je pianistka
izvedla njegov Scherzo (b-mol, op.
31) in presenetljivo poetičen Noc-
turno, ki je sledil kot dodatek po
burnem aplavzu občinstva.
Violinistova težiščna točka je bila
Chaconna iz Bachove Partite v d-
molu. Ce je bila prefinjena igra vio-
linskega parta Mozartove sonate
morda preveč v mejah dovršene eti-
kete in prav dvorske olike, je ven-
dar pri izvedbi Chaconne burno za-
plapolal muzikalni temperament
violinista, in bilo je, kot da bi z lo-
kom čaral po zvočno sicer nekoliko
šibkem instrumentu.
Program je zaključila sonata za
violino in klavir Richarda Straussa
(Es-dur, op. 18), ki sodi v njegovo
po obsegu majhno komorno zapu-
ščino. Udvorljiva in brezhibna in-
terpretacija tega romantičnega dela
je lahko zadovoljila sladokusca, ki
išče popolnost, a je nemara manj
navdušila one gorečneže, ki si želijo
strastne glasbene govorice.
Navdušenim aplavzom je sledil
kot dodatek še iskrivi Scherzo iz
Beethovnove sonate za violino št. 5
in stavek iz sonate Маха Regerja.
Delavcu splošno in strokovno izobrazbo
o DELU IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V PREBOLDU
Izobraževalni center v Tekstilni
tovarni v Preboldu ima za seboj
že leto dni dela. Za razliko od po-
dobnega centra v tovarni nogavic
na Polzeli so njegovo vlogo prila-
godili specifičnim pogojem — med-
tem ko na Polzeli delavce predvsem
strokovno izobražujejo in usposab-
ljajo, jim v Preboldu nudijo pred-
vsem splošno izobrazbo po princi-
pu — delavec naj spozna gospodar-
sko strukturo podjetja, temeljna na-
čela družbenega upravljanja, sistem
nagrajevanja itd., da bo nazadnje
znal sam izračunati svoje mesečne
prejemke.
To pa še ni vse. Ce se pokaže
potreba, priredijo tudi tečaje za pre-
kvalifikacijo. Tako je lani od 152
opravilo izpite za polkvalifikacijo
114 delavcev, medtem ko je od 43
kandidatov le 38 opravilo izpite za
kvalificirane delavce
Center za izobrazbo kadrov je v
svoje delo zajel vse vodilne usluž-
bence podjetja; lani se je tečajev
udeležilo kar 96 ljudi. Razen tega je
delo centra v tem, da dela točne
analize posameznih delovnih mest
in da rešuje probleme, ki tu na-
stajajo. Rezultat take analize so
potem predlogi za zboljšanje delov-
nega postopka. (Na nekem delov-
nem mestu na primer, kjer so de-
lavke po osem ur stale, a ni bilo
nujno, so uvedli stole, s čimer so
dosegli veliko zadovoljstvo, večji
delovni polet in večjo storilnost).
Center si prizadeva tudi, da bi med
ljudmi ustvaril kar najlepše razu-
mevanje in medsebojne odnose, v
čemer je pravzaprav zapopadena
osnova dobrega gospodarjenja.
Spričo tega, da ima tovarna raz-
lične oddelke, sistem strokovnega
izobraževanja ni enoten, saj zahte-
va recimo tkalnica povsem drugač-
no gradivo kakor predilnica. Vendar
jim tudi to ne dela posebnih težav.
Načrt imajo in medtem ko ga lani
niso uresničili zaradi finančnih pro-
blemov, ga bodo nemara letos.
BRANKO GOMBAČ
odpotoval v Trst
Te dni je odpotoval v Trst re-
žiser SLG v Celju Branko Gom-
hač, ki ga je povabilo tamkajšnje
Narodno gledališče, da bi režiral
»Dnevnik Ane Frank«.
Vsekakor je to spričo redkih
povabil, ki so jih bili deležni ne-
kateri ljubljanski režiserji, lepo
priznanje ne samo režiserju sa-
memu, marveč hkrati celotnemu
ansamblu SLG v Celju.
Ob tej priliki nam je režiser
Branko Gombač povedal, da bo
v naslovni vlogi nastopila znana
gledališka igralka Mira Sardoče-
va, nositeljica glavne vloge v ju-
goslovanskem filmu »Tri četrtine
sonca«.
DVE ŠOLI
Na pobudo otroškega vrtca v
Jurčičevi ulici in Doma Tončke
Cečeve v Gaberju je okrajna de-
lavska univerza te dni priredila
dve šoli za starše. Predavanja so
vsako sredo oziroma vsak četrtek.
Obdelali bodo teme: današnja
družba in družina ter kakšna naj
bo sodobna vzgoja, razvoj in
vzgoja predšolskega otroka, otrok
v mlajši šolski dobi, spolna vzgo-
ja otroka in značilnosti puber-
tetnika, otroci, ki jih težko vzga-
jamo, usmerjanje otroka v poklic
in najpogostejše otroške bolezni.
Razen tega je okrajna delavska
univerza že pripravila ciklus pre-
davanj za mladino, nadalje ciklus
zdravstvenih predavanj in napo-
sled tudi predavanja s področja
kmetijstva.
S  KNJIŽNIH   POLIC  STUDIJSKE
KNJIŽNICE
Koman M.: Duševno nerazvit otrok do-
ma in v šoli. Ljubljana 1959. S. 19437.
Engels F.: Gospoda Evgena Diihringa
prevrat v znanosti. Ljubljana 1958.
S. 19420.
Marlcović D. & Lj. Ristić: Pred nepri-
znatim sudom. 1. Beograd 1959. S. 19477.
Hughes L.: Početnica o jazzn. Rijeka
19Î9. S. 19472.
Pasternak B.: Doktor Zivago. Milano
1957. S. 19470.
Ilešič S.: Gospodarska in politična geo-
grafija sveta. 3. izd. Ljubljana 1959.
S. 19467.
Blejec M. Statistične metode za psiho-
loge. Ljubljana 1959. S. 19464.
Kostić v. M. Fundiranje. I. Beograd 1958.
S. 19178.
Savinjski zbornik. Celje 1959. S. 19461.
Cunliffe M.: Historija književnosti S.
A. D. Rijeka 1959. S. 19462.
Zbornik materijala za proučevanje pro-
grama SKJ. .I-in. Beograd 1958-1959.
S. 19373.
Jelaković T.: Magnetsko snimanje zvuka.
Zagreb 1959. S. 19357.
Nehru J. Utrinki iz svetovne zgodovine.
I.-II. Ljubljana 1959. S. 19354.
Kiittner L.:  Zor  Gebiets und Dorfpls-
nung. Berlin 1958. S. 19352.
Fritsche K. Das grosse Fototehler-Bucfc.
Halle 1958. S. 19348.
CELJSKI TEDNIK — STEV. 7. — 19. februarja 1960
Iz življenja na naši vasi
Na Dobrovliah so zimo
dobro izkoristili
V Dobrovljah so se letos zme-
nili, bodo imeli gospodinjsko-
kuharski tečaj za žene in dekleta.
Vsi kmetje so člani kmetijske za-
druge Braslovče. S finančno podpo-
ro te zadruge imajo pri Vratniku
na Dobrovljah tečaj za 20 pridnih,
sedanjih in bodočih gospodinj.
Naprosili so še za pomoč pred-
rnetno učiteljico iz Zavoda za na-
predek gospodinjstva iz Celja.
Bil je lep zimski dan. Snežilo je,
poti ni bilo moč odložiti. Se kratek
posvet v zadrugi... Potem je naš
UNIMOG zarezal belo celino po
Partizanski cesti, ki se vije po po-
bočju Dobrovelj. Komaj je vozilo
zmagovalo strmino, volan pa je bil
v veščih rokah. Pogledi na desno in
levo so bili pravi užitek. Vzpenjali
smo se počasi, za nami je ostajala
Savinjska dolina, vsa polna osame-
lih piramid — ostankov zelenega
zlata. Od Covnika je bilo treba iti
do Vratnikovega doma peš. V do-
kaj veliki kuhinji so se vrtele: Ko-
kovnica, Rovtnarica, Dobnica, Na-
potnikova Micika, Velamova Pani-
ka...
Vratnikova mama je vesela, ko se
vrti okrog nje toliko deklet. — O,
med vojno, pravi, pa ni bilo tako!
Leta 1944 je bila ravno taka zima,
ko so Švabi pripravili hajko na do-
broveljske partizane. Njo z možem
in otroci so pognali spat v klet na
gola tla. Domačija jim je pogorela,
kar niso zažgali, so razbili. Oče si
je takrat nakopal trdovratno bole-
lezen in umrl. Potem je ostala sa-
ma. Krepko je podpirala tri vogle.
kakor pravi pregovor, četrtega pa
njeni pridni otroci: Franci, Panika,
Barbika, Rozika.
Ob štirih popoldne so se začeli
zbirati v izbi Dobroveljci. Na steno
smo pripeli flanelo m med preda-
vanjem O vplivu prehrane na člo-
vekovo zdravje, se je na črni flaneli
zvrstil cel pisan vlak raznih živil,
ki jih vključujemo v prehrano. Tudi
z loncem ECONOM so kuhale.
Naslednji dan so žene spoznale,
kake naj bodo dobre kmečke koli-
ne. Zvedele so, da je prekajeno in
preslano meso težko prebavljivo in
ga je bolje ohraniti svežega v pa-
tentnih kozarcih. O jeterni pašteti,
tlačenki, dobri salami, salu kot
maslu za pecivo, pečenicah — o
vsem so se naučile.
Zvečer je poskušnja, ki pa ne bi
bila popolna, če ne bi kuharskih iz-
delkov ocenjevali še možje in vsa
soseščina. Koliko je bilo teh po-
hval, ko pa se je oglasila Avseni-
kova polka, so jih zasrbele pete. Ko
so utihnili, so veseli Dobroveljci za-
peli narodne in partizanske pesmi.
Vratnikovi mami so od veselja
žarele oči. Kdo ve, če bi se že raz-
šli, toda naslednji dan je bil spet
tečaj in nekatere imajo kar po celo
uro in več do doma.
Snežilo je še kar naprej, toda na-
slednji dan so bile vse zbrane. Spet
so se učile pripravljati jedi iz ži-
vil, ki jih imajo doma, da bodo je-
dilniki pestrejši, zelenjavna juha,
lovsko meso, ptičje mleko ... Pa so
se nasmejale, češ, še ptičje mleko,
potem pa imajo vse, so dejale.
Da! Cesar še nimajo, si bodo na-
pravili. Podaljšali bodo Partizan-
sko cesto v srce Dobrovelj. Zgradili
bodo Partizanski dom, kot spome-
nik vsem, ki so dali svoja življenja
za lepše dni. Nič več ne bodo od-
rezani od sveta.
Ce te bo, dragi bralec, zanesla
pot na Dobrovlje, in boš vprašal
Vratnikovo mamo, kako in kaj, ti
bo gotovo odgovorila: »Ja, zelo
dobro, samo delati je treba. Brez
dela in požrtvovalnosti ni nič!«
Dobroveljčani so hvaležni kme-
tijski zadrugi Braslovče, hvaležni so
tovarišici Nežki za njeno skrb, naj-
bolj pa Anici Novakov, ki je vodila
tečaj in ji ni bilo težko ostati tri
tedne z njimi.
D. J.
Peta kmetijsko gospodarska
šola je v Šoštanju
Nedavno je začela z delom kme-
tijska gospodarska šola v Šoštanju.
Prvi letnik je začelo obiskovati 20
deklet. V Šoštanju je bila torej
ustanovljena tovrstna šola v okraju,
ki pa jih je pred leti bilo 47 in so
iz nerazumljivih vzrokov prenehale
delovati. ^.........
Laška zadruga ustanavlja obrate
Načrt razvoja kmetijstva v
laški zadrugi bo letos terjal vrsto
akcij za povečanje kmetijske pro-
izvodnje. Zadružni svet je že lani
zastavil vse sile, da bi lažje ure-
sničili proizvodnji plan, ki je letos
bolj »napet« kakor prejšnja leta.
Zlasti to velja za živinorejo.
V hišo ne prideš, če prej ne
stopiš čez prag.., Prag za pove-
čanje staleža živine je krma. Za
to so laški zadružniki poskrbeli
s sklenitvijo kooperacijskih po-
godb za travniško proizrvodnjo,
ki za 50 odstotkov presegajo pred-
videne površine. Letos namera-
vajo povečati kooperacij sko pro-
izvodnjo travniške krme na 213
hektarjev.
Zadruga bo letos vpeljala pro-
izvodnjo na lastnih proizvodnih
površinah in v obratih. Tako bo
v Vrhu nad Laškim zasadila 13
hektarjev črnega ribeza, za kar
je zemljišče že pripravljeno. Zato
bodo morali letos porabiti 45 od-
stotkov umetnih gnojil več kakor
lani. Nadalje bo zadruga zgradila
hlev za vzrejo 250 glav mlade ži-
vine. Nameravajo organizirati še
obrat za proizvodnjo mleka v
hlevu s 50 molzniicami in pitališče
za prašiče.
Ce tej predvideni lastni pro-
izvodnji prištejemo še pogodbeno
proizvodnjo s kmetovalci, potem
bo laška zadruga letos dala tr-
žišču okoli 660 glav živine in 500
pitanih prašičev.
Poleg gradnje hleva, ki bo stal
okoli 3 milijone dinarjev, name-
ravajo zgraditi še skladišča,
strojne lope, v Jagočah pa mislijo
kupiti posestvo in si nabaviti še
traktor s priključki ter 5 motor-
nih kosilnic.
V bližnji bodočnosti se bosta
združili KZ Laško in KZ Rečica
v eno zadružno organizacijo.
T.
Drevored zločina
Nekje na 5 vab s kern so zalotili
dva »smrkolina«, ki sta risala klju-
kaste križe na zidove. Nemški listi
so se na široko razpisali' o nepri-
dipravih, češ, za izgrede je kriva
nedozorela »zelenad«. ki o nacizmu
niti pojma nima ...
Petnajst let po krvavem 12. fe-
bruarju . .. Veter odnaša čez mno-
žico črn dim. ki se dviga nad pla-
menom iz ponev na kamnitih ste-
brih pred grobiščema. Tu šestdeset
— tam štirideset žrtev enega same-
ga črnega dne.
Po travnati vzpetini se podijo
otroci in ne slutijo, da stopajo po
stopinjah v jeklene čelade pokritih
mrkih postav, ki so pred petnajstimi
leti čuvale rablje na delu. Ozka so-
teska je nema, kakor da si še ni opo-
mogla od groze. Male hišice se sti-
skajo ob zemljo, kakor da se sra-
mujejo že tega, da so bile neme
priče.
Dekle, ne dosti čez petnajst let^
stoji ob materi. Njene oči zrejo sko-
zi meglico solz na gomilo posušenih
rož. Dekle dobro ve za vzrok, ki je
žalil njene oči in stresel materino
telo v krčevito ihtenje. Skozi petje
žalostinke podzavestno čuje krike,
surovo tujo govorici, zlovešč švist
vrvi in zamolkle stoke iz zadrgnje-
nih grl. Petnajstletno dekle čuti vso
težo dogodka črnega dne, ko mor-
da ona sama še ni zagledala luči
sveta...?
Ob cesti je dolg drevored jablan.
Kakor roke okostnjakov. štrli vejev-
je nad gladek asfalt. Cas je z rast-
jo prekril dolgoletne sledove vrvi.
Drevored zločina ...
Zakaj se ne ustaviš tujec s črko
D in A na odbojniku bleščeče limu-
zine? Zakaj ne napraviš nekaj po-
snetkov v »Agfa-color« za svoj spo-
minski album. Je mar frankolovski
drevored manj znamenit od lip v
aleji berlinske »Unter den Linden«?
-K
Prizor s spominske svečanosti ob grobu 60 talcev v soteski med Fran-
kolovim in Stranicami. V ozadju je   ob  cesti  zgodovinsko  zaščiteni
»drevored zločina« ...
CELJSKI TEDNIK
V VSAKO HI80I
KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVED DELOVNEGA
RAZMERJA PRI OBRTNEM PODJETJU   »STEKLAR«,
CELJE, Guhčeva ulica 8
razpisuje prosto delovno mesto:
ADMINISTRATIVNE MOČI z znanjem knjigovodstva.
Pogoj: Popolna srednja šola ali daljša praksa v gospodarskih
organizacijah. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Pi-
smene ponudbe pošljite najkasneje do 29. februarja I960.
Iz organizacij SZDL na vasi
v Vitanju 500 novih
članov SZDL
V nedeljo je bil v nabito polni
dvorani prosvetnega doma v Vita-
nju občni zbor krajevne organiza-
cije SZDL. V izčrpnem poročilu je
sekretar Leo Kovač nanizal vse pro-
bleme od gozdarske politike, kme-
tijstva, rekonstrukcije Tovarne ko-
vanega orodja in razširitve podjetja
»Obrtnik« pa do zdravstva in pro-
svete. Posebno važna je ugotovitev,
da se je število članov v letošnjem
letu povečalo za več kot 500, od te-
ga je 42 % žena.
V izredno živahni razpravi so
udeleženci iznesli več problemov.
Pereče je glede sečnih dovoljenj,
ker so nekateri kontingente že izčr-
pali. Predsednik občine inž. Tavčar
je opozarjal na zaposlitev odvisne
delovne sile, ki prihaja iz višinskih
predelov itd.
Novoizvoljeni odbor čakajo važne
in težke naloge. Sicer pa se bo mo-
rala tudi SZDL zavzeti, da bo ure-
jen kataster, zdravstvena ambulan-
ta, da bodo popravljene gozdne ce-
ste itd.
F. R.
Uspešno delo in lepa
udeležba
Pretekli teden so imeli tudi v
Smartnem ob Dreti letni občni zbor
^ZDL. Predsednik organizacije je
analiziral minulo delo; pri tem je
fgotovil, da odbor ni držal rok kri-
?^ni, temveč, da je pravilno usmer-
jal delo gospodarskih, pa tudi osta-
družbenih organizacij. Zato ni
naključje, da so vse organizacije
delale kar dobro.
^ razpravi so kritizirali razliko
Cen mesa, ki v dveh sosednjih okra-
ni enaka. Prav tako so se pogo-
^^orili o gradnji mostu, vodovoda
.^'^- Zlasti gradnja vodovoda je za
^ kraj nujno potrebna, žal pa ni-
Jiajo denarnih sredstev, medtem ko
^ Ostale priprave že opravili.
^ l^a koncu so izvolili nov odbor,
^Katerem so res razgledani ljudje,
^prejeli pa so tudi delovni načrt, ki
,^ Kaže predvsem v tesni povezavi
Q^ sodelovanju z vsemi množičnimi
s K^^'^.^'^ijanii, nadalje v povezavi
^ 'kmetijsko zadrugo in končno v
JUcitvi vseh volivcev v organi-
^'Jo SZDL, ki imajo za to pogoje,
ko^rf^'^^^^ na zboru je bila re-
bro "^' ^"^^^ kaže na do-
f-u odbora in visoko zavest
■ XX
Povečali bomo število
članov
Na nedavnem občnem zboru os-
novne organizacije SZDL Višnja
vas pri Vojniku so s posebno skrbjo
razpravljali o kmetijskih nalogah in
uspehih, ki jih je na tem področju
dosegla kmetijska zadruga Vojnik.
Zato pa so grajali delo krajevnega
odbora, za katerega so morali v pre-
teklem letu poravnati račun za raz-
rez lesa, namenjenega za obnovo
brvi v Višnji vasi.
Posebno pozornost so posvetili
tudi pridobivanju novih članov, saj
je od okoli 600 volivcev le 140 včla-
njenih v SZDL.
Na koncu zbora so sklenili, da
bodo organizacijo številčno okrepili
in vanjo zajeli predvsem tiste mla-
de ljudi, ki so dopolnili osemnajsto
leto starosti. -fc
Odkrita in koristna
razprava
Prejšnjo nedeljo je bil v Šmart-
nem v Rožni dolini občni zbor
osnovne organizacije SZDL. Dose-
danji predsednik je dejal, da so
doslej delali šibko, ker malošte-
vilni odborniki, ki so še ostali,
niso mogli narediti vsega. Na treh
zborih volivcev, ki so jdh sklicali,
so obravnavali razne probleme.
Posebno pereča je za njihovo vas
ambulanta, za katero so že zbrali
opremo, a nimajo primernega pro-
stora. Upajo, da bodo ta problem
lunalu rešili. Uredui so tudi knjiž-
nico, ki pa jo ljudje slabo obisku-
jejo. V zelo živahni razpravi so
vaščani največ razpravljali o kme-
tijskih problemih iz njihovega
okoliša. Razgovarjali so se o ko-
operaciji in menili, da je treba
le-to še bolj okrepiti. Velik pro-
blem je F>omanjkanje strojev, po-
sebno traktorjev. Zato bodo skle-
nili pogodbo z zadrugo, da bodo
lahko imeli v času največjih del
traktor vedno pri roki. Mnogo so
razpravljali tudi o sadjarstvu, ki
ima tam vse pogoje, da se razvije
v glavno panogo dejavnosti.
Brez pretiravanja bi lahko rek-
li, da je občni zbor organizacije
SZDL v Smartnem v Rožni dolini
uspel, posebno po živahni in od-
kriti razpravi, ki je dala novemu
odboru jasne smernice za nadalj-
nje delo.
bš
v Laški občini živahno
Pred dnevi je bila v Laškem
razširjena seja občinskega odbora
SZDL, katere so se udeležili tudi
predsedniki in sekretarji osnov-
nih organizacij SZDL.
Iz razprave povzemamo, da so
posamezne organizacije v zim-
skem času zelo poživele svojo de-
javnost. Povečalo pa se je tudi
število članstva, in sicer kar za
15 odstotkov.
Osnovna organizacija SZDL Se-
draž je trenutno med najboljšimi
organizacijami, saj ima vključenih
v članstvo 91 odstotkov volivcev.
Slede organizacije iz Strmca in
Laškega.
Vodstva osnovnih organizacij so
sklenila, da bodo politično dejav-
nost v bodoče še bolj okrepila, v
članstvo pa sprejela še več držav-
ljanov. Dogovorili so se tudi, naj
bi bili občni zbori osnovnih orga-
nizacij SZDL v nedeljo dne 7. feb-
ruarja. Občinska konferenca pa
bo 28. februarja.
Pismo iz ünkarana
MANDARINE  TUDI NA KOPRSKEM
Dragi urednik!
Skoda, de vas ni blo pr nas u Ankn-
rane pred novim letom. Pej biste viden
na našmi vrti pomaranče. Kej, ne ver-
jamestef Moj svak je jeskau po celmi
sveti sadike vod pomaranč al mandari-
nov, ki so kapac zdržat temperaturu
vod 12 stopinj mraza. Pej jih je našu,
nekje na Kitajskem al Japonskem. Cin-
cin al tam-tam, taku nekak se jim reče.
Pej ijh je nasadu. Prvu letu so ble kar
dobre. Na drugu letu je pršla zima vod
13 gradov. Cvetje je pomrznulo, ena sa-
dika je tudi pomrznula, ta druge pej so
zdržale. Bomo ben vidli, kej bo. Ta
četrto leto je blo že ta prvo veselje: na
vsakme drevesi je blo že nekaj manda-
rinčkov. Ma zdej, ta peto leto bi morali
prit gledat: 30 sadik, komaj 190 centi-
metrov visokih, jenu na vsaki po 22 do
51 mandarinč.ltov. Ne znam, kaku bi re-
ku: veliki so, kakor mandarini, ma bolj
gladki jenu okus je bolj po pomarančah.
Ma bolj sladke, kakor pomaranče, ki
smo jih kupavali u Trste po 80 lir.
Vod  vseh  krajev jih pridejo çledat
jenu vprašajo tu nu unu. Glavno je, de
se jih more varvat pred vetram. Tam n
Ankarane je ta narbolj grd severovzhod-
nik. Zatu je moj svak prerezau sode vod
asfalta   na   polovico  jenu   je   denn   k
vsakme sadeže taku polovicu na .severo- :
vzhodno stran. Pej so zdržali. Zdej pej^
smo računali: vsaka sadika povprečno za^
en bot po 30 do 40 sadežev, 1. j. približno!
tri kilograme. Deset let stare drevesca)
bojo dale anka sto sadežev, t. j. sedem«
kilogramov. Ce imaste sto drevesc, ima-1
ste  700  kilogramov  po din   100.—.  Cel
znaste računat, to so soudi! 70 jurjev! Inj
to brez vsake martre, samo zalivat mo-l
reste  pridno.
Zdej pej šrajajmo po slovensko: Tako
drevesce s sadeži je tako lepo, da bi ga
kar gledal, in rajši gledal, kakor utrgal
in jedel. Morda bo že letošnje leto na-
šlo posnemalce, ki jih bodo gojili. Ce
pomislimo, da uvažamo na stotine ton
tega sadeža za drag denar. Zgodilo pa
se tudi, da ladja s 400 tonami pomaranč
zaradi pomanjkanja prostora ni mogla
pristati in izkrcati tovora. V tem slučaja
je bilo treba plačati na stotisoče dinar-
jev stojnine — na rarun pomaranč.
Tako, dragi urednik! Upam, da me
zastopiste jeno ne stojte mi zamert.
Vas pozdravlja Ciril Rakuša
SPET NOV USPEH
Zavod za pospeševanje gospo-
dnijstva v Celju je pred dnevi za-
ključil novo akcijo in dosegel nov
uspeh pri uvajanju sodobnih nači-
nov gospodinjenja. To pot je bila
vsa zavodova aktivnost usmerjena
v pouk gospodinjstva na osnovnih
šolah križem po celjskem okraju in
v pripravljanje toplih obrokov za
šolske otroke.
Komisije, ki so obiskovale osnov-
ne šole po okraju, so s svojim de-
lom zaključile že v prvih tednih le-
tošnjega leta. Splošna ugotovitev
vseh teh komisij je bila v glavnem
enaka, in sicer glede pouka gospo-
dinjstva, da ga marsikje predava-
teljice ne pojmujejo popolnoma pra-
vilno, glede toplih malic pa, da bi
mogle biti te pripravljene bolje in
bolj pestro. Zato je Zavod za po-
speševanje gospodinjstva predlagal
seminarje za vse kuharice. Semi-
narji so bili na sedežih posameznih
občin in pred dnevi so z njimi tudi
končali. Prav tako sta zaključila
svoje delo seminaria šmarskih in la-
ških kuharic, ki sta bila v zavodo-
vih prostorih v Celju. Udeleženke so
se na seminarju seznanjale s pri-
pravljanjem pestrih in zdravih ma-
lic, zato je upati, da šolske malice
ne bodo več enolične kakor doslej.
Razen tega so se udeleženke sezna-
nile tudi z najraznovrstnejšimi na-
mazi, s pripravljanjem skute in
mlečnih mešanic ter drugim.
Sredi marca bo na osnovni šoli
v Rogaški Slatini izročena svojemu
namenu sodobna učilnica za pouk
gospodinjstva. To bo ena prvih učil-
nic pri nas, ki bo omogočala res
smotrn in vsestranski pouk gospo-
dinjstva.
S KNJIŽNE POLICE
Izšla je nova številka revije Sodobno
gospodinjstvo. Je prva številka v letoš-
njem letu. v uvodniku prinaša zanimiv
članek o prodiranju modernizacije tudi
v kmečka gospodinjstva. Pomemben je
še prispivek o organizaciji servisnih
služb za nego bolnikov na domu, dalje
članki o višji gospodinjski šoli v Rodici
blizu Ljubljane, o knjigovodstvu v go-
spodinjstvih, o ravnanju s plinom in
plinskimi napravami, o gorivih, gorenju
in o gospodinjskih kuriščih
V drugem delu revije najdete poleg
drugega še praktičen načrt za omarico
za čevlje, kakor vedno pogovor z arhi-
tektom, nasvet za lepo delovno obleko,
dalje nekaj misli z zveznega posveto-
vanja o družbeni prehrani ter nekaj
receptov za večerje
Knjigarna in papirnica
MLADINSKA KNJIGA
Celje, Stanetova ulica
sprejme
TRI TRGOVSKE POMOČNICE.
Prednost: veselje do knjigarne in
papirnice.
Nastop službe takoj, «U po do-
govoru! 0
Nega polmastne kože
v naslednjih številkah našega
lista bomo spregovorili o negi ko-
že. Ker zahteva vsaka vrsta kože
svojo posebno nego in 'ker se to
negovanje bistveno razlikuje, vas
bomo postopno seznanjali z ne-
govanjem različnih vrst kože.
Kakor imajo temnolaske skoraj
vedno mastno kožo, svetlo in rde-
čelaske pa suho, tako polmastne
kože ne moremo opredeliti nobe-
nemu tipu. Koža sicer ni tako
lepa, kakor suha, je pa zelo hva-
ležna in neobčutljiva za vremen-
ske In temiperatume razlike. In,
če svoje lice redno negujete, bo
imela poLmastna koža videz naj-
bolje negovanega obraza.
Nega polmastne kože zvečer:
Ker se koža masti, uporabljamo
za nego lotione na osnovi alko-
hola, ki so jim primešane snovi
za nego polmastne kože. S temi
lotioni kožo očistimo in ji odvza-
memo odvisno maščobo. Ker sedaj
po čiščenju kože niso vsi deli
obraza enako mastni, namažemo
obraz s polmastno kremo. Odveč-
no maščobo nato odstranimo s
kosom vate ali papirnate gaze.
Nega polmastne kože zjutraj:
Zjutraj namočimo vato v ustreza-
joči lotion in odstranimo maščobo.
ki so jo preko noči izločile loj nice
okrog nosiu, na bradi in na spod-
njem delu čela. Lotion nekaj časa
pustimo na koži, nato si umijemo
obraz v prestani vodi in nanese-
mo naj tanek sloj polmastne kre-
me. Najbolje je, da nam vrsto
kreme in lotion' priporoča kozme-
tičarka ali zdravnik-dermatolog
Eva
NAMAZI ZA VSAKO PRILOŽNOST
NAMAZ ZA SENDVIČE: V« kg masla
umešamo in pridamo 3 trdo kuhane pre-
tlačene rumenjake, 2 pretlačeni sardeli,
nekaj drobno nasekljanih kaper, soi,
poper, limonin sok in drobno narezan
drobnjak.
JETRNI NAMAZ: 30 dkg telečjih jeter
pražimo na čebuli, nato zmeljenio ter
dodamo 20 dkg umešanega masla. 1 ru-
menjak, 2 ali 3 pretlačene sardele, gor-
čico, sol in poper.
MAJONEZA Z MASLOM KOT NAMAZ:
10 dkg masla umešamo penasto in pe
kapljicah dodajamo 7 dkg olja. Nate
primešamo 2 trdo kuhana in pretlačena
rumenjaka, 2 pretlačeni sardeli, žličke
drobno nasekljanih kaper in celo čebulo
(drobno nasekano). Posolimo po окш8Ш
in dodamo nekoliko Umonovega soka.
Mešamo na hladnem, da se strdi in hra-
nimo po možnosti v hladilniku.
SARDININ NAMAZ: očistimo 10 sardin
in drobno nasekljamo ter dodamo drob-
no nasekljano čebulo, peteršilj, male
gorčice, nekoliko olivnega olja ter olje,
v katerem so bile konservirane sardiae.
Dobro premešamo in namažemo na kr«k-
ke.
Iz celja in zaledja
Doseženi so pogoji za večjo potrošnjo plina
Splošna težnja našega gospo-
darstva je uvajanje sodobnih teh-
ničnih dosežkov, tehnoloških pro-
œsov itd., skratka vseh .možnosti
za uspešen razvoj gospodarstva,
za blaginjo delovnega človeka.
Ena takih dobrin je uvajanje
mestnega (gorilnega) plina. Celja-
ni imajo o tem gorivu določene
predsodke. Menimo na sploh, da
je plin zastarel, da ga bo ali ga
je že izpodrinila elektrika itd. Da
temu ni tako, nam dokazuje epo-
halen razvoj piroizvodnie plina V'
vseh državah, tudi v onih, ki ima-
jo najsodobneje razvito industrija
in elektrifikacijo.
Iz statističnih podatkov je raz-
vidno, da se je proizvodnja ozi-
roma potrošnja plina v Ameriki,
Angliji, Belgiji, Franciji, Svici,
Italiji itd. pomnožila od predvoj-
nih let. Vzrokov za to je več:
hitro doseganje temperature, vi-
sok izkoristek plimsike energije itd.
Brez dvoma je priprava jedil
in tople vode s plinom najhitrej-
ša. Danes, ko pomeni čas veliko,
je to bistvene važnosti. Ce pri tej
ugotovitvi izkoristimo možnosti
nabave najsodobnejših plinskih
aparatov, smo dosegli višek so-
dobnega načina kuhanja, ogreva-
nja prostorov, segrevanja vode za
kopalnice itd. Naša uvozna pod-
jetja so uvozila več gorilnih apa-
ratov, bojterjev, radiatorjev itd.
na plin in jih dala v prodajo po
zmernih cenah. Dedno so ti apa-
rati namenjeni kurjenju z buta-
nom, kar pa se da z minimalnimi
stroški preurediti. To uslugo nudi
tudi celjsko podjetje Plinarna-
vodovod. Vsi ti apairati predstav-
ljajo v naprednem svetu obvezen
in moderen detajl sodobne ku-
hinjske opreme.
Prednost kurjenja s plinom na-
pram trdim gorivom je tudi v
tem, da odpade priprava goriva,
nošenje, sekanje, skladiščenje ter
manipulacija s pepelom.
V naši državi se potrošnja pli-
na ni dvignila v skladu s potroš-
njo elektrike, premoga, drv, kakor
tudi ne vzporedno z dvigom živ-
ljenjske ravni. Vzrokov za to je
več, najvažnejša ipa sta pri tem
previsoka cena plinu ter slaba
kvaliteta. Z uvedbo nove tarife
za električno energijo za gosipo-
dinjstva (7 din za kilovat), odpade
eden glavnih zaviralnih momen-
tov za večjo potrošnjo plina. Za
ceno  enega  kilovata  električne
energije dobimo 864 kalorij, kar
pomeni, da stane tisoč kalorij
električne energije 8.11 dinarjev.
Plin srednje kalorične vrednosti
3600 kalorij/kub. meter pa stane
15 dinarjev, ali 4.17 dinarjev za
tisoč kalorij. Prednost plina je v
tem pogledu več kot očitna.
In končno, v Celju je odpadla
tudi druga (in morda največja)
ovira, to je slaba kvaliteta, smrad
itd. To je odpadlo z uporabo
uvoznega plinskega premoga iz
Češke.
Torej, nastali so vsi pogoji, da
se vsaj v Celju poveča potrošnja
plina!
Šolska mladina
iz Žalca je obiskala
Ljubljano
Šolska mladina iz 2alca se je
pretekli petek odpeljala s posebnim
vlakom na poučno ekskurzijo v
Ljubljano. Nekaj čez 700 mladih
ljudi iz osemletke in vajenske šole
v 2alcu ter kmetijske šole v Vrbju
je z veliko pozornostjo sledilo pred-
vajanju Puccinijeve opere La Bo-
heme. Razen tega si je žalska mla-
dina ogledala Ljubljano, njene kul-
turne spomenike in muzeje.
To je že četrta ekskurzija, ki jo
je organizirala celjska podružnica
Kompasa v zadnjih letih za žalsko
mladino.
Obrt pred novimi nalogami
Okrajna obrtna zbornica v Celju
je te dni dokončno dokončala plan
investicij za obrt v letu 1960. Tako
predvidevajo za letos preko 349 mi-
lijonov dinarjev investicij, za kate-
re so že izdelani načrti, programi
odobreni in viri finansiranja natan-
ko določeni. Razen nabave številnih
strojev, ureditev novih lokalov in
prostorov za nekatera podjetja, bo-
do tudi v drugih občinah celjskega
okraja mnogo investirali. Naj ome-
nimo le nekaj najvažnejših: v Ko-
njicah bodo dokončali pekarno, ure-
dili avtomehanično delavnico, ure-
dili gradbeni remont, ključavničar-
stvo, v Šentjurju bodo adaptirali po-
slovne prostore Krojaštva in Komu-
nalnega obrtnega podjetja, v Šošta-
nju bodo uredili novo slaščičarno
in izdelovalnico gumiranega papir-
ja, novo pekarno v Velenju in po-
dobno.
K nadaljnjemu hitrejšemu razvo- ]
ju obrti bo veliko prispeval tudi 1
uvoz strojev in opreme za okoli 60 j
milijonov dinarjev. Vse to nam za-j
gotavlja, da bo tudi  perspektivni]
načrt razvoja obrti izpolnjen že
tos.
Letos bodo veliko pozornost po-
svetili tudi vzgoji kadrov. Tako bo-
do pripravili šolo za vodilne kadre
v obrti, ki bo trajala okoli tri me-
sece, po opravljenem izpitu pa bo-
do slušatelji oproščeni splošnega
dela mojstrskega izpita. Letos naj
bi v vseh obrtnih obratih uvedli na-
grajevanje po učinku, kar bo razen
drugih ukrepov tudi pripomoglo, da
bo obrt hitreje dohitela gospodarski
razvoj ostalih gospodarskih panog,
VESTI IZ DOBJA
V Dobju bodo imeli 21. februarja
nadomestne volitve za odbornika v
občinski zbor. Poživeli so tudi pro-
svetno delo, ob nedeljah pa imajo
kinopredstave, ki jih predvaja pro-
svetno društvo iz Planine. Mladina
je priredila plesne vaje, člani pro-
svetnega društva pa so z uspehom
zaigrali veseloigro »Dva para se že-
nita«. Ker je igra dobro uspela, na-
meravajo z njo gostovati še v so-
sednjih krajih.
Rdeči nosek in reformirana šola
Velik porednež je moj sinko.
Povsod prekipeva njegova mla-
dostna razposajenost: ceste so
ga polne, trgovine in igrišča.
Zdaj mi pripravi to, zdaj ono
nevšečnost. Oče nima časa, da
bi ga krotil, saj po trdem delu
v jami komaj čaka, da se
umakne premogu in se odpo-
čije, jaz pa slabo uspevam.
Najbrž ga imam preveč rada.
Vseskozi mi dela moj sinko
največ skrbi v šoli. Bila sem
že nekajkrat pri učitelju in vse-
lej mi je dejal, da ni neumen,
pač pa len in len.
Zadnjič — že dolgo tega —
sva se spet pogovarjala in po-
tolažil me je, da bo že kako
šlo, saj končno tudi šolo refor-
mirajo. V reformirani šoli pa
bodo tudi lenuhe, kakršen je
moj, pripravili k delu. Podob-
no so pisali v časopisu, čeprav
moram povedati, da vsega na-
tanko vendarle nisem razume-
la. Učiteljeve besede so me po-
mirile in mi vzbudile upanje.
Tako so minevali tedni, na-
počila je zima in približalo se
je šolsko polletje.
Nenadoma sem nekega dne
opazila, da se vrača moj sinko
iz šole z rdečim noskom. Vsak
dan je imel bolj rdečega. Tudi
sosedova dva sta začela priha-
jati iz šole z rdečima nosovo-
ma. Dolgo sem ugibala, dokler
mi ni šinilo v glavo. Pomislila
sem na reformirano šolo, v ka-
teri mi je pravil učitelj in so
pisali časopisi. Da ni tukaj slu-
čajno kakšne zveze? Skoraj me
je malce zaskrbelo. Saj boste
razumeli mamico.
In odpravila sem se v šolo.
Nemalo nervozna sem presto-
pila šolski prag. Tovariš učitelj
je ravnokar prihajal iz razre-
da. Pozdravila sva se. potem pa
mi je zastala beseda: tudi on,
da tudi on. je imel rdeč nos!
»Lepo, da ste prišli.« je de-
jal. Brž ie segel po robček, se
nagnil vstran in opravil, pri
tem pa nekajkrat več. kakor je
bilo potrebno, podrgnil.
»Prav pošteno je mraz.« se
je opravičeval. »Veste kriva je
naša centralna. Cevi so popo-
kale, radiatorji pomrznili, da so
vsi zveriženi. Le poglejte jih!
Priključka toplovoda, ki vodile
nekaj metrov mimo šole v sre-
dišče Novega Velenja, pa nika-
kor ne zmorejo, čeprav je vse
pripravljeno. Pravijo, da pride-
mo šele drugo leto na vrsto.
Sola lahko počaka. Človek ne
bi verjel, pa je res.«
Sele doma mi je povsem od-
leglo. Navsezadnje sem bila
srečna, da je rdeči nosek mo-
jega sinka samo prehodna za-
deva in da ni uzakonjena v
šolski reformi.
Potem so kmalu napočile po-
čitnice. Zdaj so minie. In sinko
spet hodi v šolo in spet priha-
ja domov z rdečim noskom.
jan-ko
Kratke vesti iz Šešč
IN PREBOLDA
V Seščah bodo v marcu začeli
postavljati telefonäke drogove.
Prav bi bilo, da bi popravili tudi
most čez Savinjo, ki so ga Šeščani
in okoličani s pomočjo pripadni-
kov JLA zgradili s prostovoljnim
delom.
*
Turistično olepševalno dništvo
v Preboldu je že ureduo sedem
lepih w^eeokend hišic. Govorijo pa
še o moderni restavraciji in o za-
jezitvi potoka Izvirnice. Tako bi
iahko uredili veliko ribogojnico,
turistom pa omogočili nov šport
— čolnarjenje.
*
Društvo prijateljev mladine v
Preboldu se že pripravlja na tra-
dicionalno otroško maškarado, pi-
onirski odred Slavko Slander na
osemletki pa na javno prireditev
»Pokaži kaj znaš« in »Spoznavaj
svet in domovino«.
*
V Seščah je bil pred dnevi ob-
čni zbor SZDL, ki se ga je udele-
žil tudi predsednik občinskega
odibora SZDL v Žalcu, tovariš
Ivan Kovač. Razpravljali so o so-
dobnih problemih na vasi in med
drugim tudi o prometnem davku
na prodajo hmelja.
*
V Preboldu je imelo svoj občni
zbor tudi Gasilsko društvo, kjer
so razpravljali predvsem o sodob-
ni izurjenosti članstva in o vklju-
čevanju novih članov. Gasilci so
zborovali tudi v Seščah. Govorili
so tudi o možnostih vključevanja
mladine in pionirjev v gasilske
vrste.
ZOPET ZARADI
NEPAZLJIVOSTI
SMRTNA PROMETNA
NESREČA
V petek se je v Šempetru v
Savinjski dolini pripetila huda
prometna nesreča, ki je terjala
smrt pešca Ivana Jordana iz
Dobrteše vasi.
Motorist Stanko Serdoner se
je peljal z motorjem iz Šent-
ruperta proti Šempetru, Ko se je
srečal z nekim neznanim tovor-
njakom, je motorist zavil pre-
več na desno in pri tem z vso
silo trčil v pokojnega Jordana.
Ta je šel pravilno ob desnem
robu ceste proti Šempetru. Zbi-
lo ga je po cestišču na travnati
rob, kjer je obležal s hudimi
telesnimi poškodbami. Kmalu
po nesreči je poškodbam podle-
gel. Pri nesreči se je hudo po-
škodoval tudi motorist, ki so
ga hitro prepeljali v celjsko
bolnišnico. Po prvih vesteh ka-
že, da je motorist že izven živ-
ljenjske nevarnosti.
Ta smrtna žrtev prometa v
celjskem okraju je že četrta le-
tos. To da misliti!
RAZGLEDNICE
ZA TEM ŠE EDEN
Ozki mostovi ob vhodih
glavnih cest v mesto so posta-
li vse bolj pereč problem. 2e
lani je občina uredila podvoz
pod železnico pri Zelenem
travniku. Letos v tej smeri na-
daljujejo delo. Najprej so raz-
širili most pri Glaziji, ki je
močno zaviral promet in pome-
nil hkrati nenehno nevarnost
za pešce. Potrebno pa je še
urediti in razširiti most čez
Koprivnico na začetku Mari-
borske ceste. Tudi razširitev
tega mostu je v letošnjem pro-
gramu komunalnih del celjske
občine.
Ce greste mimo Zelenega
travnika, lahko vidte zanimivo
harmonijo vozov (na sliki).
Pod istim drevesom so se
zbrali sodboni osebni avtomo-
bil, stari in dotrajali avtobus
IDILA VOZOV
in nekdaj tako ' moderna pre-
mična hišica na kolesih. Pri
njih, kaže, ni velikih in vzbud-
Ijivih trenj med staro in novo
generacijo. í
ŠE NAPREJ ZAKASNITVE
Zgodovina celjske tržnice, ki
še celo ni zgraejna, je precej
razgibana. Najprej so bile te-
žave okoli načrtov, potem za-
radi   nosilne   konstrukcije   in
zdaj se gradbena dela ne gre-
do od rok. Težav pač ne bo
zmanjkalo in Celjani upajo, da
bo končno do spomladi osred-
nji paviljon dograjen.
KOMISIJA ZA USLU2BENSKE ZADEVE PRI OKRAJNEM
LJUDSKEM ODBORU CELJE
razpisuje
naslednja delovna mesta:
1. Referenta v Upravi za dohodke (davkar ali davčni in-
spektor).
Pogoj: Srednja ali višja izobrazba z ustrezno prakso v finančno-
davčni stroki. ---
2. Referenta za predračune okrajnili zavodov in ustanov.
Pogoj: Srednja ali višja izobrazba z ustrezno prakso.
3. Blagajnika in likvidatorja osebnih prejemkov.
Pogoj: Srednja izobrazba z ustrezno prakso.
4. Strojepisko Ib ali la razreda v uradu tajnika.
Pogoj: Administrativna šola aili ustrezna praksa.
Za referenta v Upravi za dohodke na razpisanem delovnem mestu
obstoja možnost dodelitve stanovanja do konca leta 1960.
Interesenti naj vložijo pismene ponudbe z navedbo kvalifikacije
in dosedanje zaposlitve v 15 dneh po bjavi na Urad tajnika pri
Okrajnem ljudskem odboru Celje.
KOMISIJA  ZA  USLU2BENSKE  ZADEVE
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
POSKUS SAMOMORA
M. L. s Teharske ceste si je v samo-
morilnem namenu prerezala žile na roki.
NESREČA PRI DELU
Pri delu v tovarni na Polzeli je stroj
odrezal nekaj prstov na roki delavcu
Juliju Vodovniku. — Albinu Hudeju iz
Škofje vasi pa je pri delu zdrobilo pa-
lec na nogi.
SOSED JE PRETEPEL
Terezijo Vreš iz Donačke gore. Poško-
dovano ima glavo, pretresla pa si je
tudi možgane.
NOGO SO SI ZLOMILI PRI PADCU
Pavla Kristančnik iz Drešiinje vasi,
Katarina Vrečko iz Luterja pri Ponikvi,
Terezija Peperko iz Spodnje Hudinje,
Jože Rogelj iz Šešč pri Preboldu, Franja
Mlakar s Tkalske ulice, Anton Javornik
si je zlomil nogo pri delu v rudniku
Velenje.
NESREČA V RUDNIKU LIBOJE
Rudar Štefan Knežak si je pri delu
v rudniku Liboje težje poškodoval nogo.
PRETEP
Marija Jug iz Dramelj si je v pre-
tepu zlomila rebra in poškodovala glavo.
NEPREVIDNO RAVNANJE Z OROŽJEM
18 letni Ivan Špes iz Vojnika je ne-
previdno ravnal s pištolo, ki se je spro-
žila. Prestrelil se je skozi trebuh.
NESREČA NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI
Na železniški postaji v Šempetru je
vlak udaril Ludvika Drobnak iz Dober-
teše vasi. Poškodovanca so prepeljali
v bolnišnico.
NESREČA PRI RAZKLADANJU
HLODOVINE
V Hudinji pri Vitanju je razkladal
z voza hlodovino Anton Klemene. Z roko
je prišel med hlode, ki so mu jo zmeč,-
kali.
NESREČA PRI POŽARU
V Lačendolu pri Rogaški Slatini je
gorela hiša Florjana Zagoršeka. Pri ga-
šenju je padel Zagoršek s strehe. Pri
padcu si je poškodoval hrbtenico.
Kronika nesreč IGibanje prebivalstva
v času od 6. do 13, februarja 1960 je
bilo rojenih 32 dečkov in 33 deklic.
Poročili so se:
Karel Keber, pleskar in Olga Esih,
delavka, oba iz Celja. Mihael Zaje, de-
lavec iz Kanjuc in Frančiška Gračnar,
poljedelka iz Svetine. Milan Zabav, vo-
dovodni instalater iz Celja in Albreta
Benedejčič, frizerska pomočnica iz Volč.
Anton Pantnar, delavec in Terezija Ku-
kovič, delavka, oba iz Celja. Anton Pi-
šek, rudar iz Pongraca in Terezija Fe-
licijan, gospodinjska pomočnjica iz Celja.
Konrad Kotnik, rudarski nadzornik in
Marija Kralj, trg. pomočnica, oba iz
Hrastnika.
Umrli so:
Janez Kranjc, ekonom iz Hotemža,
star 46 let. Ivan Tratnik, upokojenec iz
Celja, star 65 let. Karol Žumer, upoko-
jenec iz Lokovine, star 59 let. Viktor
Stani j, keramikar iz Petrovč, star 50
let. Blaž Dornik, upokojenec iz Seve,
star 50 let. Ivan Glinšek, upokojenec
iz Rogaške Slatine, star 85 let. Vida
Podpečan, otrok iz Zavrha p. Dobrni,
stara U mesecev. Neža Salobir, gospo-
dinja iz Prožinske vasi, stara 55 let.
Jože Dežnik,, otrok iz Primoža, sitar
8 dni. Marijan Senegačnik, otrok iz
Brezja ob Slomu, star i dni. Mihael Cve-
trečnik, kurjač iz Pečovnika, star 52
let. Ivan Pahič, upokojenec iz Creta,
star 58 let. Danica Koren, otrok iz Ve-
lenja, stara 4 leta.
Celjski trg
Krompir 24-28 (30-32), čebula 25-45
(60), česen 120-150 (160—200), visok fižol
115 (90-110), nizek fižol 100 (60—90),
solata 110 (120), cvetača 100-110 (100),
špinača — (300), radič 230 (300), moto-
vileč —  (300), ohrovt 40 (50). koleraba
- (40), peteršilj 80—200 (80-100), pesa
40-46 (40-50), korenje — (30-40), red-
kev 30 (30—40), belo glavnato zelje 30—
80 (60-70), rdeče glavnato zelje 40 (50),
ribano zelje 46 (50), repa — (25), ribana
repa — (40-45), jabolka 68 (40-70),
hruške 110 (—), grozdje 160 (—), mleko
— (36), maslo - (500-760), jajca 19 (15—
24), smetana - (240).
Trg je še vedno slabo preskrbljen.
Med drugim je v preteklem tednu naj-
bolj primanjkovalo solate in perutnine.
IZ SLOV. KONJIC
Ta teden se je v Slov. Konjicah
pričel strokovni tečaj za krojače, ki
bo trajal nekaj tednov. Predelali
bodo snov iz gospodarstva, delav-
skega upravljanja in delovanja po-
litičnih organizacij, na predavanja
pa so povabili še predstavnike sin-
dikalnih odborov in o:ganov samo-
upravljanja v manjših podjetjih.
Občinski sindikalni svet v Slo-
venskih Konjicah bo pripravil pol-
dnevni seminar za sindikalne od-
bornike in člane organov delavske-
ga upravljanja. Predavali bodo pre-,
davatelji delavske univerze iz Celja.
IZOBRAŽEVANJE V OSPREDJU
Tudi v konjiški občini si občinska
delavska univerza s pomočjo izobra-
ževalnih centrov prizadeva, da bi
izobraževanje dvignili na pravo
stopnjo. Pri tem uživajo podporo ve-
čine podjetij. Tako so na seminar za
sindikalne odbornike poslali na Te-
harje kar devet članov. Posamezna
predavanja bo pripravila tudi občin-
ska delavska univerza doma. Pose-
ben seminar pripravljajo tudi za vo-
dilne osebnosti iz gospodarstva.
Je tehnična srednja
šola v Celju potrebna]
Nedavno je Zavod za napredek
gospodarstva pri OLO Celje iz-
vedel anketo o potrebah po teh-
ničnih kadrih v gospodarskih or-
ganizacijah. Izsledki te ankete
niso dali zadovoljivih podatkov,
bodisi da so gospodarske orga-
nizacije prepovršno in neper-
spektivno izpolnjevale anketna
vprašanja, ali pa je bila anketa
nezadovoljivo organizirana. Na
skupnem plenumu SZDL in sin-
dikatov v občini Celje je prišlo
do precej ostre kritike, ko je na-
vzočim bilo sporočeno, da anke-
ta ne opravičuje obstoja srednje
tehnične šole v Celju.
Odbornik in ravnatelj učitelji-
šča profesor Anton Aškerc je v
razpravi po tem vprašanju kriti-
ziral misel, da ta šola nima za-
ledja, ki bi zaposlilo te kadre.
Med tem ko na eni strani ugo-
tavljamo, da so naša podjetja v
rekonstrukciji, da bodo imela
boljše stroje, izpopolnjeno pro-
izvodnjo, je nelogično, da bi rav-
no v celjskem okraju ne bilo po-
manjkanja srednjih strokovnih
kadrov, je poudaril tov. Aškerc.
Nadalje je kritiziral način, da ni
nihče vprašal staršev in mladi-
ne kaj o tem meni in da je po-
polnoma napačno, če mora naša
mladina iskati izobrazbo v Ma-
riboru, Ljubljani in drugje, če je
možnost v domačem kraju po-
dana.
V razpravo je posegel tudi di-
rektor »Ingrada« tov. Jeras, ki
je kakor sam pravi, prvič slišal
za to anketo in da samo njihovo
podjetje nujno potrebuje vsaj 30
absolventov te šole in da so po-
trebe tudi v drugih gradbenih in
industrijskih podjetjih.
Izgleda, da^so podjetja, ko so
izpolnjevala anketo, če so anke-
to sploh dobila, gledala morda le
trenutne potrebe in pozabila na
bližnjo, posebno pa na daljšo
perspektivo. Hkrati pa bi ob ta-
kih anketah ne smeli izpustiti tu-
di drugih činiteljev, katerih mne-
nje je gotovo tudi važno in na-
posled anketirati tudi starše in
mladino samo.
ZDRAVSTVENA PREDAVANJA
V Velenju je občinska delavska
univerza pričela s ciklusom zdrav-
stvenih predavanj. Ta čas, ko to po-
ročamo, so imeli že v Velenju tri,
v Šoštanju pa dve predavanji. Pri
izbiri gradiva za predavanja so zla-
sti poudarili zanimivost in poučnost.
CELJSKI TEDNIK - STEV. 7. - 19. februarja 1960
Telesna vzgoja in šport
Dober začetek Kladivarja
Za Olimpovci so se ojunačili
tudi ligaši Kladivarja, ki so pre-
teldo nedeljo povabili v goste
znano ekipo zagrebškega Tekstil-
ca. Čeprav blatna Glazija ni do-
voljevala igralcem, da bi pokazali
vse znanje, je bilo vendarle na
dlani, da igralci Kladivarja po
zaključku jesenskega dela prven-
stva niso počivali, temveč se prid-
no pripravljali na povratna sre-
čanja. Kiadivar je renomiranega
nasprotnika premagal z razmero-
ma visokim rezultatom 4:1 (2:0).
Gole pa so dali: Adžič dva ter
Marinček in Vodeb po enega.
Tekmo je dobro vodil Orel iz
Celja.
V predtekmi je mladina trbo-
veljskega Rudarja odpravila mla-
dinsko enajstorico Kladivarja s
rezultatom 2:0.
*
V nedeljo je bila tudi prija-
teljska tekma med Mariborom in
Olimpom. Zmagali so gostje s
rezultatom 3:1.
LORGER
protestiral
Nekaj časa je od tega, kar
je tovarna Zlatorog v Maribo-
ru začela močno reklamo za
svoj detergent. V tej zvezi se
je pojavilo tudi ime atleta
Stanka Lorgerja. Ko smo v tej
zvezi vprašali našega olimpij-
skega kandidata, kako je za-
dovoljen s to rečjo, je ves
ogorčen dejal:
»V reklami za novi detergent
»Oskar« je tovarna brez moje
privolitve uporabila moje Ime
in sliko. Kolikor sem obveščen
iz radia in časopisov, se med
serijami slik raznih olimpijskih
atletskih tekmovalcev nahaja
tudi moja, katere dobitek po-
meni brezplačno potovanje na
olimpiado v Rim. Po obvesti-
lih nekaterih očividcev, se mo-
ja športna slika pojavlja v
zvezi s to reklamo tudi na te-
levizijskem platnu. Ta rekla-
ma je zavzela tak način in ob-
seg, da je z njo resno ogrože-
na moja amaterska čast. Zato
sem prisiljen, da ostro prote-
stiram zoper vsako zlorabo
mojega imena in moje športne
slike za reklamo teh proizvo-
dov.
Jaz nisem dal mariborskemu
podjetju »Zlatorog« nobene
privolitve za uporabo mojega
imena v reklamne namene, niti
me ni nihče iz te tovarne ob-
iskal, oziroma se z menoj o tej
zadevi pogovarjal.
Moji športni uspehi, ki sem
si jih priboril s pošteno borbo
na športnem polju, ne morejo
biti sredstvo za reklamo kate-
regakoli podjetja. Zlatorog tu-
di nima nobene pravne osnove
za tak postopek, da je v tej re-
klami uporabil moje ime po-
vsem samovoljno. Ker se je s
tem resno skalila moja športna
amaterska čast, zahtevam od
podjetja (to zahtevo je Lorger
tudi izrazil v posebnem pismu
tovarni Zlatorog z dne 16. fe-
bruarja 1960 — opomba ured-
ništva), da nemudoma prene-
ha z vsakršno uporabo mojega
imena pri reklami za detergent
»Oskar« in to tako v tisku, ra-
diu in televiziji, nadalje, da
umakne iz prodaje vse proizvo-
de z mojo sliko in to objavi v
javnosti in sicer v roku osmih
dni. Sicer bom prisiljen to za-
htevati s tožbo pri sodišču.
Veliko tekmovanje
med strelskimi organizacijami
pred dnevi je bila razširjena
seja okrajnega strelskega odbora
v Celju, na katerem so sprejeli
tekmovanje, ki ga je med okraj-
nimi strelskimi odbori razpisala
Strelska zveza Jugoslavije. Pa še
več, Celjani so predlagali, naj bi
tekmovanje ocenjevali po nasled-
njih točkah:
# kateri okrajni strelski odbor
bo imel največ udeleženk na tek-
movanju v počastitev dneva že-
na. Tekmovanje bo 6. marca;
Ф kateri okrajni strelski odbor
bo imel največ udeležencev iz
vrst sindikalnih podružnic na
tekmovanju v počastitev desete
obletnice delavskih svetov;
# kateri okrajni strelski odbor
bo najbolje izvedel tekmovanje
šolske mladine v počastitev dne-
va mladosti.
V tekmovanju okrajnih odbo-
rov imajo Celjani lepe izglede za
najboljše mesto v državi, ki bo
nagrajeno z 200.000 dinarji. Zato
je prav, da vse strelske organiza-
cije še bolj ojačaj o svoje delo
tako glede množičnosti, kot kva-
litete.
POZÜN IN ROM - NAJBOLJŠA
Preteklo nedeljo je bilo v Kranjski
fori končano državno prvenstvo v alp-
skih disciplinah. Med številnimi tekmo-
valci je bila tndi močna skupina mla-
dincev celjskega smučarskega društva.
Med vsemi temi sta se najbolj izkazala
Požon in Rom. Tako se je v najtežji
disciplini, to je v smuku, Požun uvelja-
vil na 14., Rom na 17. in Cater na 19.
mesto. Več uspeha je bilo v slalomu,
kjer je bil Požun šesti, Rom pa deveti.
ATLETI NA PARTIZANSKEM POHODU
Navzlic izredno slabemu vremenu je
AD Klad.ivar pripravil minulo nedeljo
partizanski pohod po poteh Celjske čete
in Kozjanskega odreda. Več kot trideset
mladih atletov in ostalih je iz Šentjurja
Wr«nilo na Resevno, odtod pa na Svetino
ter Celjsko kočo.
ŠPORT V KRATKEM
Na društvenem prvenstvu strelske dru-
žirfe Tempo je v streljanju z zratfio
pn.ško pri članih zmagal Viki Vanovšek
(182 od 200 možnih), pred Pertinačem in
Sršenom. Pri ženskah pa je bila naj-
boljša Skaletova (170), pred Skočirjevo
in Gračnerjevo.
Po drugem kolu republiškega prven-
stva v kegljanju za moške je v vodstvu
ekipa Jesenic s 13.141 keglji pred Tri-
glavom 13.110 in celjskim Ingradom s
n.108,
*
Dosedanji trener nogometašev velenj-
'^kega Rudarja Branko Paviša je te dni
">'lšel v Bihač, kjer je prevzel dolžnosti
prvega trenerja tamošnjega Jedinstva, ki
Mvzema v conski ligi prvo mesto.
ŠAH NA CELJSKI GIMNAZIJI
Na celjski gimnaziji imajo že več
let samostojno šahovsko organiza-
cijo. Pri delu jim težav nikoli ne
zmanjka. Navzlic temu pa kažejo
■»eliko aktivnost. Tako so v mi-
nulih mesecih organizirali celo vr-
sto tekmovanj. Poleg gostovanj, ki
so postala že tradicionalna, so pri-
pravili še manjše brzotumirje, si-
mnltanke, gimnazijska prvenstva in
vsakoletne dvoboje z ekipo JLA.
Ko smo obiskali predsednika ša-
hovske organizacije na šoli tov.
Hermana Knneja in ga vprašali,
kateri so največji dosedanji uspehi
'4 kakšni so načrti dela, je dejal:
»Največji uspeh smo dosegli v
dvoboju na desetih deskah z iz-
brano ekipo gimnazije iz Trbovelj.
Dvoboj smo odločili v svojo ko-
rist. Ob koncu šolskega leta bomo
obiskali še Ljubljano, kjer si bomo
ogledali 15. povojno državno prven-
stvo, šli pa bomo še v Maribor,
Kranj in se nazadnje v Varaždinu
Pomerili s tamkajšnjo gimnazijsko
ekipo. Povabili smo tudi mladin-
skega državnega prvaka Bruna
"armo, naj obišče Celje in odigra
simultanko na 40 deskah. Izdali pa
"t>mo tudi svoj časopis.«
.»Koliko dijakov pa imate včla-
njenih  v  šahovsko  organizacijo?«
»Naša organizacija šteje 142 čla-
nov. Med njimi je pet šahistov, ki
*** si pridobili tretjo kategorijo.«
*'П želje za prihodnje?«
»Teh je veliko . . .« je rekel
**romno, skomignil z rameni in se
»esmejal.
v ^es, veliko jih je.  Potrebujejo
šahovsko sobo, garniture šaha itd.
to se bo s časom uredilo.
-tv
^frednlg^^^. Celje. Titov trg 3 -
postni predal 16 - telefon 25-23
»n 24-23  _  uprava:  Celje,  Trg
Kongresa 3 — poštni predal 152
telefon 23-75 in 20-89 — Tekoči
facun pri Komunalni banki Celje
?«5-0-l-656 - izhaja o petkih -
fi "aročnina 500, polletna 250,
"trtletna 125 din - posamezna
•tevilka 15 din - rokopisov ne
vračamo.
Poštnina plačana v gotovini.
MED STRELCI
ŽIVAHNO
Občinski sindikalni svet Celje je raz-
pisal zimsko tekmovanje med sindikal-
nimi podružnicami celjske občine v stre-
ljanju, šahu, kegljanju in namiznem te-
nisu.
Strelsko tekmovanje se je začelo mi-
nulo soboto. Nastopilo je deset sindi-
kalnih moštev ter 174 tekmovalcev. Prvo
mesto je zavzela ekipa Tovarne emajli-
rane posode s 701 krogi, drugo Avtoob-
nova 691, tretje Kovinotehna 690, četrto
Železarna Štore 674, peto Cinkarna 665,
šesto TEP П. 642, sedmo ttol 631, osmo
Tapetništvo 619, deveto Elektro 617 in
deseto DOZ 609 krogov.
Med posamezniki je zmagal Jože Štraj-
her s 187 krogi, drugi pa je bil Vanovšek
s 185. Pri ženskah se je na prvo mesto
plasirala Silva Gračner s 84, na drugo
pa Fani Srebočan s 74 krogi.
Ostala tekmovanja še trajajo.
Športne iz Velenja
Velenjski košarkaši, ki se pripravljajo
na ligaško tekmovanje, so imeli v gosteh
ekipo iz Šoštanja. Po zanimivi igri pred
pretirano ognjevitimi navijači so zma-
gali Šoštanjčani z nekaj koši razlike.
Na namiznoteniškem ekipnem tumiirju,
na katerem je sodelovalo osem moštev
iz Šmartnega ob Paki, Šoštanja in Ve-
lenja, so pri članih zmagali domačini,
med katerimi se je najbolj odlikoval
veteran Medvešček, pri članicah pa so
bile najbolj uspešne gostje iz Šmart-
nega.
V šolskih počitnicah je bil na Paškem
Kozjaku enotedenski smučarski tečaj, ki
sta ga organizirali obe osnovni šoli. Na
teč'aju je bilo 28 pionirjev in pionirk,
ki so se pod strokovnim vodstvom se-
znanili z osnovami smučanja.
PARTIZAN-RUDAR JE ZBOROVAL
Telesnovzgojno društvo Partizan-Rudar
Velenje je imel te dni svoj redni letni
občni zbor. Predsednik društva tov. Ža-
gar je v obširnem poročilu prikazal
uspehe in pomanjkljivosti. Med desetimi
sekcijami, ki jih društvo ima, so bili
najbolj aktivni dvigalci uteži.
Pokazalo se je, da hromi delo dru-
štva dejstvo, da v Velenju ni primernega
prostora za splošno telesno vzgojo. Del-
no bo ta težava odstranjena, ko bo v
kratkem dograjena telovadnica pri drugi
osnovni šoli. Vendar bo treba pričeti
z gradnjo še ene telovadnice, ker pre-
bivalstvo Velenja nenehno močno mn-
rašča.
Društvo ima velike skrbi okoli vadi-
teljskega kadra. To vprašanje je med
najbolj perečimi.
Občni zbor je bil združen s spreje-
mom 81 mladincev in mladink, ki so
dopolnili osemnajsto leto starosti v So-
cialistično zvezo. Mnogi teh mladih ljudi
so tokrat slišali prvič kaj več o telesni
kulturi. Vsi so bili iskreno vabljeni, da
izpopolnijo društvene vrste.
BG
UREDILI BODO TELOVADNICO
Pred kratkim je bil na Vranskem
občni zbor domačega društva Partizan.
Iz poročil je bilo razvidno, da je dru-
štvo sicer delalo, da pa dejavnost ni-
kakor ni bila zadovoljiva. Gojili so
športne igre kot rokomet, odbojko, no-
gomet, atletiko, namizni tenis in smu-
čanje. Večje uspehe so člani tega dru-
štva dosegli le v smučanju, oziroma v
smučarskih skokih. Priredili so več tek-
movanj, zraven tega pa se udeležili tudi
drugih nastopov izven domačega kraja.
Splošne vadbe ni bilo, ker društvo iii
imelo pokritega prostora; orodje pa je
le za silo shranjeno po raznih hišah.
Tako je bilo okoli 400 šolske mladine
in članov Partizana brez vsakršne na-
črtne vadbe že več let.
Kaže pa, da se bo letos obrmlo na
bolje. V osemletni' šoli bodo uredili za-
silno telovadnico v razredu, ki jo bo
uporabljalo tudi partizansko društvo.
Prav tako bodo v sodelovanju s šolo
dokončno uredili še igrišča. Poskrbljeno
pa bo tudi za glavno športno panogo, to
je za smučanje. Dogradili bodo namreč
(0-metrsko skakalnico in organizirali
tečaj za alpske discipline.
Na koncu zbora so za predsednika
izvolili tov. Puncerja, za smučanje pa
bo skrbel znani smučar Joško Pusovnik.
AVTOOBNOVA CELJE — MEDLOG
KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDOVANJE
DELOVNEGA RAZMERJA
sprejme
1. Visokokvalificirane in kvalificirane delavce avtomehanike
2. Visokokvalificirane in kvalificirane delavce avtokleparje
3. Vajence avtomehanike, pogoj: 8 razredov osn. šole
4. Vajence avtokleparje, pogoj: 7 razredov osn. šole
5. Vajence avtoličarje, pogoj: 7 razredov osn. šole
6. Vajence avtotapetnike, pogoj: 7 razredov osn. šole
Prednost pod točko 4 do 6 imajo kandidati, ki bodo končali
8 razredov osn. šole. Prošnje sprejema uprava najkasneje
do 1. aprila 1960.
KMETIJSKO GOSPODARSTVO ARJA VJ^ — PETROVCE
razpisuje delovno mesto
maierialno-obratnega
knjigovodje
Pogoj: Srednja strokovna izobrazba ali nižja z večletno
prakso pri tem delu. Plača po tarifnem pravilniku. Prijave
sprejemamo do 25. februarja 1960.
Premalo pišete...
^ Menda je prav tako, da imajo
športne in telesnovzgojne organi-
zacije v zimskem času občne zbore.
Na njih ocenjujejo opravljeno delo
in sprejemajo načrte za bodoče
udejstvovanje. Na skupščinah pa se
tu in tam čujejo tudi kritične be-
sede na račun tiska, češ o nas pre-
malo pišete in podobno. V nekate-
rih primerih ta kritika drži, v mno-
gih pa ne, zlasti pa ne v tistih, ko
organizacije same niso znale najti
poti do športne redakcije lista.
Tako je takšna kritika padla tudi
v razpravi na nedavnem občnem
zboru okrajne kegljaške zveze. To-
variš, ki jo js iznesel, je sicer po-
vedal, da nosijo del krivde za to
kegljaške sekcije, drugi del pa je
zvrnil na novinarje. No, nekdo pač
mora biti kriv, če delo ni imelo ta-
ko širokega odmeva v javnosti, kot
bi si morda zaslužilo in podobno._
Čeprav nimamo namena poslabšati
položaja in si želimo le to, da bi
tudi o kegljačih več pisali, je prav
če omenimo značilnost kegljaškega
športa v Celju in okraju v odnosu
do tiska in radia. Z izjemo skup-
ščine okrajne kegljaške zveze, re-
dakcija našega lista ni bila niti en-
krat obveščena v zadnjih šestih ali
sedmih mesecih o kakršnikoli keg-
Ijaški prireditvi. Navzlic temu smo
kegljanju odmerili tudi v našem li-
stu precej prostora. Gotovo pa je,
da smo eno ali drugo prireditev pre-
zrli, vendar ne namenoma, temveč
edinole za to, ker zanjo nismo ve-
deli. Tudi rezultate, ki smo jih do-
slej objavljali, smo dobivali več ali
manj po naključju, zaradi slučajnih
srečanj na cesti, na Glaziji pri no-
gometnih tekmah itd.
Kot vse kaže, nekatere organiza-
cije te stike pogrešajo, druge pa
spet ne. Mi bi radi, da bi vsi čutili
potrebo po tesnem sodelovanju z li-
stom. Kot primer vzornega sodelo-
vanja omenjamo okrajno strelsko
zvezo, ki nas redno in brez zamud
obvešča o vsem dogajanju v strel-
skih vrstah. Podobno potrebo čuti-
jo tudi plavalci Neptuna, da ne
omenjamo atletov, smučarjev, drsal-
cev, hokejistov in d'alno nogometa-
šev Kladivarja. Vsi ti nas vabijo na
prireditve, pošiljajo rezultate, spo-
ročajo težave in probleme itd. Pri
Partizanu smo takšne stike navezali
le z društvom v Gaberjth, Storah,
Polulah. Mestno društvo menda ne
čuti potrebe po tisku, zato nas tudi
ni povabilo na l'alno skupščino.
Skoda!
bodi doveli Da bo stvar jasna in
razumljiva. Te primere nismo na-
vedli zaradi tega, ria bi napravili
med društvi in listom prepade. Ne
želimo si tesnega sodelovanja, več
razgovorov z društvenimi funkcio-
narji, zlasti pa propagandisti, ki
jim na ta način odpiramo delček
njihove zahtevne dejavnosti. Radi
bomo objavljali napovedi prireditev,
še rajši pa dosežene rezultate, de-
lovne uspehe, težave in probleme. V
tem je tudi naša naloga. Zato se bo-
mo trudili, da bi jo kar najbolje iz-
vršili. Vi pa nam pomagajte!
Fotoamateru Celja so zborovali
Pred dnevi je bil občni zbor loto-
kino društva Celje.
Značilno za fotoamaterske organizacije
je, da več ali manj životarijo. Lastnih
dohodkov nimajo, če pa jih že imajo,
so tako malenkostni, cla z njimi komaj
plačujejo najnujnejše stroške. Tak pri-
mer je tudi v Celju, kjer se loto-kino
društvo bori z neštetimi težavami, kot
pomanjkanjem prostorov itd. Zato je bila
vse doslej širša dejavnost društva one-
mogočena. Temnico, ki so jo doslej ime-
li, so jim odvzeli. Kljub temu amaterji
niso obupali. Upajo namreč, da bodo vsi
pristojni forumi konč,no uvideli, da je
nujno, da tudi ta organizacija dobi svoje
prostore. Kajti, to ni le problem orga-
nizacije in šestdesetih ali več ljudi, tem-
več vprašanje napredka in širjenja teh-
ničnega znanja med ljudmi in zlasti še
mladino. Fotografija je tudi najvernejši
dokument časa, v katerem živimo.
Na občnem zboru so ugotovili, da je
društvo v okviru danih možnosti izvršilo
vse sklepe, ki so jih amaterji sprejeli
na zadnji skupščini. S svojo izpitno ko-
misijo je društvo pomagalo vsem sekci-
jam pri izpitih na šolah in podjetjih.
Imeli so tri izlete, en začetniiški tečaj
in podobno.
Na predlog nadzornega odbora ter т
skladu s pravilnikom Foto-kino zveze
Jugoslavije so imenovali tovariše: Fran-
ca Peršaka, Matijo Krempuša, Draga
Dolžena in Milana Bajhgiča za zaslužne
člane, tovariša Ludvika Gorenjaka pa
za častnega člana.
Ob zaključku zasedanja so izvolili nov
odbor, ki ga bo v naslednjem obdobju
vodil tov. Beno Krivec. Sprejeli so skle-
pe, po katerih bodo najprej skušali do-
biti primerne prostore za delo, nadalje
bodo izvedli nadaljevalni B tečaj, tečaj
za učitelje, priredili izlete itd. Seveda
prostor pa je pogoj za nadaljnje dru-
štveno delo. Da bi dosegli koordinacijo
vseh društev in foto sekcij, je občni
zbor sprejel sklep o pritegnitvi zastop-
nikov teh organizacij v upravni odbor
društva. Tako bo društvo pojačalo dejav-
nost na območju Celja in laže koordini-
ralo delo.
Amater pri delu
(Foto-kino društvo Celje, posnetek:
Franc Peršak)
PRODAM
ENONADSTROPNO STAN. HIŠO z lo-
kalom v Šentvidu pri Grobelnem, pro-
dam. Ponudbe na upravo lista pod
šifro »TAKOJ VSELJIVO«.
HIŠICO S SADOVNJAKOM, 10 minut od
Keramične industrije Liboje, prodam.
Puhtiti naslov v upravi lista.
PARCELO, v Kersnikovi in Jenfcovi ulici
s stavbenim dovoljenjem, prodam.
FLORJANC, Celje, Oblakova 18 (od
10. do 12. ure).
MOTORNO KOLO »PUCH - TOMOS«
175 ccm, prevožen 3.000 km, prodam.
ZAVRŠKI EDI, Celje, Malgajeva 2/a.
MLIN ZA MLETJE ŽITA, prodam. JESE-
NEK FRANC, Dobje 28, Dramlje.
OMARO, POSTELJO Z VLOŽKOM, MI-
ZO, NOČNO OMARICO IN KAVČ
(ogrodje) prodam. Naslov v upravi
lista.
STIRISOBNO MODERNO STANOVANJE
prodam. HOČEVAR Mirko, Kopitarje-
va 2, Celje.
HIŠO Z LOKALOM (dvosobno stanovanje
vseljivo takoj) prodam. Pismene po-
nudbe na upravo lista.
DVOSOBNO STANOVANJE prodam. Po-
nudbe na upravo lista.
V MESTU PRODAM LOKAL. Ponudbe
na upravo lista.
MALO  POSESTVO  4 ha,  vseh  kultur,
blizu Celja prodam. Informacije: Celje,
Lava 14.
DOBRO OHRANJENO STREŠNO ogrod-
je (12 tramov 9 m in 20 šperovcev 5 m)
prodam. ROSE Anton, Konjski vrh 1,
Luče ob Savinji.
TELICO, PRIPUŠCENO, drva, zidake
(kvadre) prodam. Informacije pri
SMRKOLJ, Prekopa, Vransko. I
ENOSTANOVANJSKO HIŠO z vrtom, na;
Teharski cesti prodam. Naslov v upravi 1
lista.
ZAZIDLJIVO PARCELÇ na Otoku pro-
dam. Naslov v upravi lista.
ZARADI BOLEZNI PRODAM blizu Celja
lepo arondirano posestvo, 5 ha. Ponud-
be na upravo lista, pod šifro »UDOB-
NA HIŠA«.
MOTORNO KOLO roller, znamke »TO-
MOS PUCH« in otroški voziček, kom-
biniran bel, prodam. Oboje v odličnem
stanja.^elen, Cesta na grad 19.
OBVESTILA
OBVESTILO
Podjetje »POSREDNIK« Celje, obvešča,
dn v svoji realitetni pisarni sprejema
vse ponudbe in povpraševanja za pro-
dajo oz. nakup premičnin in nepre-
mičnin.
Podjetja, ustanove ter vsi ostali po-
nudniki in interesenti, ki želite prodati,
oziroma kupiti stanovanje, stanovarijsko
hišo, posestvo, stroje, avtomobile in po-
dobno, zglasite se v REALITETNI PI-
SARNI, Tomšičev trg 12.
KUPIM
SUŠILNICO, 12 m', kupim. TAJNSEK
Drago, Podvin 28, Polzela.
STAREJŠA ZAKONCA brez otrok kupita
hišico z vrtom, iščeta stanovanje ali
sprejmeta mesto oskrbnika. Gojila bi
nekaj perutnine. Naslov v upravi lista.
PIANINO, dobro ohranjeno kupim. Po-
nudbe na upravo lista pod šifro »PI-
ANINO«.
IZGUBLJENO
PROSIM NAJDITELJA sive rokavice, da
jo vrne proti nagradi na naslov: Jen-
šterle,   Celje,   Zidanškova  ulica  25.
NAJDITELJA izgubljene zobne proteze
prosim, naj pusti svoj naslov v upravi
lista. Nudim nagrado!
SLUŽBE
IŠČEM mesto snažilke za pisarniške pro-
store. Klinčar Jnlijana, Celje, Med-
log 3.
ŠOFER B kategorije išče službo. Nastop
možen takoj. Ponudbe na upravo lista
pod šifro »VESTEN«.
GASILCA — čuvaja takoj sprejme »Pe-
trol« Celje.
PRODAJALCA za bencinski servis Šem-
peter v Savinjski dolini takoj sprejme
»Petrol« Celje.
JUGOSLOVANSKA INVESTICIJSKA
BANKA - CENTRALA ZA LRS
razpisuje  naslednja delovna  mesta:
V podružnici Celje:
3 MESTA REFERENTOV
s srednjo strokovn/O izobrazbo;
1 MESTO POM. REFERENTA
s  srednjo  ali  nepopolno sred.  str.
izobrazbo:
1 PRIPRAVNIKA
s srednjo strokovno izobrazbo.
Vlogo  je   nasloviti  na   Jugoslovansko
investicijsko  banko,  podružnica  Celje.

IŠČEM OPREMLJENO SOBO. Naslov v
upravi lista.
NA  STANOVANJE in hrano sprejmem
moško osebo. Celje, Mariborska cesta
36 — dvorišče.
ZAHVALE
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega nepozabnega
moža, očeta, starega očeta in brata
VIKTORJA STANICA
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodni-
kom, prijateljem in znancem, ki so z
nimi sočustvovali in nam izrazili sožalje.
Posebna zahvala kolektivu Keramične
tovarne Liboje, ter tov. Šulerju za gan-
ljive poslovilne besede ob odprtem gro-
bu, nadalje godbi in pevcem za ganljive
žalostinke. Prisrčna hvala tudi Pospeho-
vim, Anici Jost ter Slavici in Vikiju
Gajšek za njihovo požrtvovalnost. Is-
krena hvala vsem, ki so darovali vence
in cvetje ter ga v tako velikem številu
spremili na njegovo zadnjo pot.
Neutolažljiva žena Lojzka z
družino, Učerka Milica z dru-
žino, bratje, sestra ter ostalo
sorodstvo.
Petrovce pri Celju.
ZAHVALA
Ob nenadni prerani izgubi našega dra-
gega ata, brata, strica in svaka
ANTONA MAJCNA
se  najlepše  zahvaljujemo vsem, ki so
v tako velikem številu počastili njegov
spomin na domu, ga spremili na zadnji
Eoti ter darovali vence in cvetje. Pose-
ej še zahvala vsem sosedom, ki so mi
ob težki izgubi nudili vso pomoč. Vsem
iskrena hvala.
Žalujoča hčerka Marica in
ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi ljubljenega moža,
očeta in starega očeta
JOŽETA BRATINE
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom,
-indikatu Cinkarne, uprçvi Cinkarne,
oddelku keramike, upravi in podjetju
»Jadran« in »Kozmetika«, Trg. podjetju
»Metrop« iz Slov. Bistrice za podarjene
veKce. Posebna hvala vsem, ki so ga
v tako velikem številu spremili na nje-
govi zadnji poti. Hvala č. duhovščini,
govorniku in pevcem iz Slov. Bistrice.
Najlepša hvala sorodnikom in vsem, ki
so na kakršen koli način pomagali laj-
šati bolečino ob teh težkih urah.
Žalujoča žena, otroci z dru-
žinami  in   ostalo   sorodstvo.
Zadcbrova, 16. 11. 1960.
RAZNO;
MALO RABLJENE hmeljevke zamenjam
za коп0а ali govedo. Naslov v upravi
lista.
GARAŽO in vrt oddam na Otoku. Na-
slov v upravi lista.
SADIKE BRESKEV PRIZNANIH VRST,
češpelj, sliv, črnega ribeza in nizkih
vrtnic, oddaja in razpošilja JELEN,
drevesnica, Velenje, Šentilj.
PODPISANA MEDVED HELENA, pre-
klicujem neresnične besede, ki sem jih
izrekla zoper tov. CIZEJ MARIJO in se
ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
Medved Helena
GLEDALIŠČE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
CELJE
Petek, 19. lebr. ob 15. in 20. uri —
Kreft: Krajnski komedijanti — Gosto-
vanje v Hrastniku.
Sobota, 20. febr. ob 20. uri — Rose im
Budjuh: Dvanajst porotnikov — sobot-
ni abonma in izven. Vstopnice so v
prodaji.
Nedelja, 21. febr. ob 10. uri — Rose is
Budjuhn: Dvanajst porotnikov — ne-
deljski dopoldanski abonma,
ob 15.30 uri — Rose in Bndjnhn: Dva-
najst porotnikov — nedeljski popol-
danski abonma in izven. Vstopnice so
v prodaji.
Ponedeljek, 22. febr. ob 20. nri — Milam
Begović: Brez tretjega — Premiera —
Izven. »Mali oder« v dvorani Narod-
nega doma. Vstopnice so v prodaji.
Torek, 23. febr. ob 20. uri — Milan
Begović: Brez tretjega — Izven. — V
dvorani Narodnega doma. Vstopnice
so v prodaji.
Sreda, 24. febr. ob 16. nri — Rose im
Budjuhn: Dvanajst porotnikov — III.
šolski abonma.
Četrtek, 25. febr. ob 15.30 uri — Rose
in Budjuhn: Dvanajst porotnikov —
Prvi šolski abonma.
Petek, 26. febr. ob 10. uri — Milan Be-
gović: Brez tretjega — zaključen«
predstava za gimnazijo. V NarodneiB
domu.
ob 15.30 uri — Rose in Bndjnhn: Dva-
najst porotnikov — II. šolski abonma.
Prosimo abonente sobotnega, nedelj-
skega dopoldanskega in popoldanskega
abonmaja, da nam oproste, ker zaradi
nenadne obolelosti v ansamblu ni bilo
predstav dne 13. in 14. februarja in isto-
časno obveščamo, da je predstava »Dva-
najst porotnikov« za sobotni abon|ma т
soboto, dne 20. februarja ob 20. uri, za
nedeljski dopoldanski abonma v nedeljo,
dne 21. februarja ob 10. uri in za ne-
deljski popoldanski abonma v nedeljo,
dne 21. februarja ob 15.30 uri.
KINO
KINO UNION
Od 21. do 25. 2. 1960, »NEPRIČAKOVA-
NA LJUBEZEN«, ameriški barvni film
KINO METROPOL
Od 22. do 25. 2. 1960, »IGRA MLADO-
STI«, danski film
MATINEJA
Dne  21.  2.   1960,   »GODZILA-MORSKA
POŠAST«, japonski film
MLADINSKI KINO - DPD »SVOBODAt
CELJE
Dne 20. in 21. 2. 1960, »MAŠČEVALEC
IZ DALLSA«, ameriški film
Predstave v Mladinskem kinu so svako
soboto ob 15. in 17. uri, ob nedeljah ob
10., 15. in 17. uri.
Zanimivosti
Koristno združeno z lepim
CELJSKO
PODROČJE
V DAVNINI
5
O duhovni kulturi Ilirov
K duhovni kulturi Ilirov spa-
dajo njihove predstave o шпгИћ,
različna verska pojmovanja, raz-
ni umetno — obrtni predmeti m
ostaaiki pisave.
Verske predstave Ilirov so ozko]
povezane z njihovim vsakdanjim
življenjem. Kljub precej razširje-l
ni obrtni dejavnosti je osnova '
njihovega preživljanja še vedno
poljedelstvo in živinoreja ter do
neke mere še lov in ribolov. Šte-
vilne uteži, najdene na Rifniku,
so služile za obteževanje ribiških
mrež pri ribolovu. Zato se ne
čudite, če povem, da se na ilir-
skih naselbinah pogosto najdejo
predmeti, ki imajo upodobljen
simbol sonca. K temu so se oni
zatekali, ker je bila od sončne
toplote odvisna njihova žetev.
Tudi razne živalske plastike, ki
jih najdemo upodobljene samo-
stojno, na keramiki ali kje drugje,
so nam kot različni simboli po-
polnoma razumljive. Pri tem so
najpogosteje uporabljali bika in
jelena. Zanimivo je, da se ravno
jelen uporablja že tudi ртеј, n. pr.
pri Grkih skupno z Artemido,
boginjo lova. Tudi obdrži se po-
tem še naprej. Upodabljajo ga še
Kelti in Rimljani; in končno ga
srečamo še v srednjem veku. Kot
simbol plodnosti pa pogosto na-
stopata tudi moški organ.
Ta kult je, kot vemo, pri ženah
v Indiji še danes močno razšir-
jen. Svoja umetniška hotenja je
ilirski človek imel priliko poka-
zati na različnih predmetih in v
različnih materialih. V glavnem
pa prideta pri tem v poštev glina i
in   različne   kovine,   predvsem!
bron in zlato. V glini je na kera- \
mičnih E>osodah upodobil najraz-
ličnejše ornamente figuralnega ali
geometrijskega značaja. Ti so bili'
ali vrezani, ali aplicirani na po-
sodo. Tudi večbarvno slikanje po-
sod se že pojavlja. Predvsem so
uporabljali rdečo in čmo barvo.
Se lepše stvari so izdelovali v
kovinah. V poštev so prišle za
umetniško obdelavo razne situle,
pašne spone, pa tudi predmeti, ki
so služili izključno za okras (raz-
ne zaponke, ovratnice, zapestnice
i. pd.). Najbolj dragocene so bile
po svoji umetniški vrednosti in
zamudni izdelavi razne situle. Ne-
kateri avtorji so mnenja, da so
situle poklanjali Iliri najboljšim
borcem svojega plemena^ V ta
namen so celo v času, ko ni büo
večjih bojev, prirejali neke vrste
medsebojne dvoboje, kjer je vsak
lahko pokazal svojo spretnost in
junaštvo.
Pokojnike so Iliri — vsaj pri
nas — skoraj redno sežigali. Pe-
pel, ki je ostal pri sežigu, so spo-
štljivo pobrali in ga shranili v
žaro. Poleg pepela je prišla v žaro
še skodela in manjši lonec, kjer
je pokojnik imel hrano za ono-
stranstvo. V žaro so pokojniku
položUi tudi vse predmete, ki jih
je nosil v življenju, pa najsi bodo
to nakitni predmeti kakor tudi
orodje in orožje. V ženskih gro-
bovih prevladuje — to se samo po
sebi razume — nakit, v moških
pa orodje in orožje. Seveda pa
nakit v moških grobovih tudi ni
izključen. Na grob so nasuli po-
tem gomilo, ki je še poznim ro-
dovom naznanjala in še danes po-
nekod naznanja, da tudi tu, kjer
raste danes gozd ali grmičevje,
počiva človek, ki je našel tu svoj
mir že pred dobrimi 2500 leti.
L. Bolta
Ilirsko grobišče v gozdu
pri Prelaskem (zgoraj) in
kovinska   zaponka   vlita
iz železa (desno)

PILES
V dvorani je svetlo. Stotine
oči odkriva vsak neposlušen ko-
drček las Poloneza. .. Sum ti-
la in š usten j e br okata. Nožice
klecajo, nevajene tankih podpe-
tic . . .
Njen prvi ples. Kakor kaže tu-
di zadnji ta večer. Starša sta ji
zapovedala, da mora ostati pri
njiju za mizo. Njen kavalir iz
šolske klopi si je poiskal svobod-
nejšo plesalko.
Na mizi so se zvrstile butelj-
ke...
Mama razžarjenih lic pleše
valček in nekaj šepeče plesalcu.
Da je še nedavno bila natanko
taka kot hčiHI
Oče poskakuje kot deček z de-
kletom ... O, še ni zatonila nje-
gova zvezda .. Hči pa, sedi
odbija plesalce. Od sosednje mi-
ze bulji vanjo debeluhasti večni
študent. Čuti, kako njegove ste-
klene oči polzijo po njenem vra-
tu v izrez ...
V dvorani se vse ziblje in vrti
Kakor, da jo hoče preščipniti,
stiska oče punčaro čez pas. Ma-
terino lice žari, stisnjeno ob
obraz prepotenega priliznjenca.
Mastnopolti debeluh je vstal.
O poteka j e nosi kozarec rdečega
vina:
»Punčka, pij!«
Rdeče vino se je zlilo po belem
tilu, ko se je kakor vampir vse-
sal v njen razgaljeni vrat.
V dvorani je svetlo, toda pre-
temno, da bi ljudje videli potok
solza na njenih licih, ko si jih
je omahujoč utirala pot skozi
gnečo razgretih teles k izhodu..
Dekle »cvetni popek« imenujejo
v Nemčiji mlado igralko Rom-
my Schneider — hčer Magde
Schneider in Wolfa Albach Ret-
tyja — ker se je baje še ni do-
taknila pokvarjenost sveta?
Modrost ni v tem, da človek ve,
kaj bo na koncu vseh koncev storil.
Važnejše je, če ve, kaj bo ukrenil
naslednji trenutek ...
Kdor se pri sporih sklicuje na av-
toritete, ta ne upo'-ablja razuma —
temveč svoj dobet spomin ...
„PLEMENIT MEDVED"
Govorice o živalih s človeškimi
vrlinami so nedavno dobile res-
nično potrdilo:
Invalid brez roke Radovan Vu-
kelič iz Drežnice v Gorskem Ko-
tar j u se je nekega večera vračal
iz gozda v domačo vas. V temačni
soteski se je nenadoma srečal z
odraslim medvedom, ki v teh kra-
jih niso redkost. Medved se je
postavil na zadnje noge, kar je
znak, da bo napadel. Z zverjo
sta bila preblizu, da bi prestra-
šeni možak mogel zbežali.
V svojem brezumnem strahu je
RadoJ/an skoraj skozi jok zajec-
Ijal:
»Mar boš ti, tako velik in mo-
čan, napadel človeka brez roke?«
Medved je reveža nekaj trenut-
kov, ki so se Radovanu zdeli ne-
skončno dolgi, gledal od strani,
potem pa se je postavil spet na
vsi štiri in odtacal v bližnjo go-
ščavo.
Vukelič od tistikrat pogosto pri-
poveduje o svojem srečanju s
plemenitim medvedom.
GOBA PA TAKA
Ce bi hoteÜ govoriti o vseh po-
sebnostih Andrejevega doma na
Slemenu, ki ga oskrbuje planinsko
društvo Šoštanj, potem bi morali
našteti več odlik: najprej avtomo-
bilsko cesto, ki vas pripelje prav do
doma (iz Šoštanja 17 km), lep in
čist dom, odlično kuhinjo, izvrstno
postrežbo, privlačno okolico s smre-
kovimi gozdovi -td Zraven vsega
tega imajo v dnevni sobi še veliko
kresilno gobo, ki tehta nič več in
nič manj kol osem kilogramov. Zra-
sla je na lipi. гао\ pg so jo pritr-
dili na desko in v«e skupaj obesili
na steno. Tako |e vel ka kresilna
goba postala podstavek za lonček s
cveticami.
Kada-- bos»e obiskali Andrejev
dom, si oglejte tucii to zanimivost.
Naša slika p? prikazuje oskrb-
nika doma Andreja Gumzeja s kre-
silno gobo v rokah.
Ko bi namesto kresilnih gob rastli
taki gobani po naših hostah? ...
... gre enkrat na led
Prireditelji vsakoletne revije na
ledu na Dunaju imajo baje vedno
zaiova hude skrbi Brhka dekleta,
ki so na gladki ploskvi kakor
doma, zvabijo za seboj preneka-
teri pogled. Pa se zgodi, da pri-
vlačne revijske zvezde vedno zno-
va zdesetkajo poroke. Take poro-
ke so vselej dobra reklama, ki
odtehtajo krokodilje solze ob
»težkih« izgubah. Kako pa se ob-
nesejo zakoni z dekleti, vajenimi
spolzkih tal, tega ne povedo? Ce
je kaj narobe, je pri roki naš
nepopolno zapisan pregovor v na-
slovu ...
Ob pogledu na takole vrsto, spodrsne prenekateremu trdovratnemu
samcu ...
ZCODOVINA
v SiPTARSKIH IMENIH
Med jugoslovanskimi Siptarji
laJiko vsak, ki zna njihov jezik,
ugotovi po imenu, kateri genera-
ciji pripada kak človek, čeravno
nosilca tega imena nima pred
očmi.
Ce sliši imena: Hodža (islamski
diihovnik), Derviš (islamski asket),
Spahija (veleposestnik), Bajrakta-
ri (plemenski starešina), potem je
lahko prepričan, da gre za človeka
starejše Fenei ^cije.
Ce pa se nekdo imenuje: Liri j a
(svoboda), Drita (svetloba), Dita
(dan), Agimi (zora), Vlažnimi
(bratstvi), Baškimi (edinstvo), po-
tem je gotovo imetnik tega imena
mlajši človek sedanje generacije.
Velika izbira mošicih in žensidh
plaš^av iz balonsl(e svile
Pomoč vsem in vsakomui
Dobro se še spominjam filma
o delu in življenju Andskih Indi-
jancev. Zdi se mi, da je film pri-
kazoval predvsem preprosto polje-
delstvo teh ljudi, saj so semena
neke vrste koruze kar z nogami
»stlačili« v zemljo, ne da bi jo
preorali. Kaj preorali, saj niso
poznali niti pluga. Nato pa je v
tisto vas prišel človek, ki jim je
hotel pomagati. S seboj je pri-
nesel celo motiko in pokazal In-
dijancem, kako se z njo obdeluje
zemlja. Morda se vam bo čudno
zdelo, toda res je. Motiko, ki je
pri nas že zastarela, v tistih kra-
jih pa je še niso poznali. In prav
zato je človek z motiko prinesel
v njihovo življenje nekaj novega,
naprednega. A vendar ta mož ni
prišel samo z motiko, prinesel je
tudi še kup misli, ki so jih počasi
uresničevali. Indijanci so začeli
bolje živeti, pa ne morda zaradi
boljših vremenskih prilik, ampak
zaradi boljšega načina obdelave
zemlje.
Kdo pa je bil pravzaprav tai
mož, ki je prinesel toliko novega i
v življenje Indijancev? Ali celoì
bog, po njihovem mnenju? Ne,;
samo strokovnjak mednarodnej
organizacije dela, ki ga je poslala!
v Ande, da pomaga Indijancem.]
Pa si oglejmo pobliže to organi-'
zacijo, ki je nastala prvo leto po'
prvi svetovni vojni in je edina
ohranjena mednarodna organiza-
cija, ki je bila ustanovljena po
рг'п svetovni vojni. In kaj je
pravzaprav delo te organizacije?
Mednarodna organizacija dela po-
maga državam — članicam na
razne načine: pošilja misije in
strokovnjake, vodi razne tečaje
za usposabljanje strokovnjakov
in opravlja poleg ostalega še raz-
na raziskovanja na podlagi ka-
terih so zasnovani razni ekonom-
ski, socialni in podobni podatki.
Meidnarodna organizacija dela je
specializirana agencija OZN in
kot taka tudi sodeluje v razšir-
jenem programu tehnične pomoči
OZN. Ta agencija pomaga raznim
državam izboljšati družbeni stan-
dard, z nasveti z raznovrstnih
področij dela skuša pokazati de-
lavcem in uslužbencem, kako mo-
rajo delati, da naredijo čim več.
Ona tudi pomaga vladam reševati
probleme odvečne delovne sile,
bavi se s problemi zaščite delav-
cev pri strojih itd. Lansko leto je
začela organizacija proučevati
problem združevanja delavcev in
o tem naredila velike analize.
Najvišji organ organizacije je
Generalna konferenca, ki se se-
staja vsako leto in je do sedaj
osvojila 104 mednarodne konven-
cije o delu. Sedež organizacije je
v Ženevi, vodi pa jo mednarodni
biro dela, ki je izvršni organ kon-
ference: organizacijo pa vodi Da-
vid Morse, ki je preteklo leto
obiskal Jugoslavijo.
V preteklem letu je agencija
posvetila največ pozornosti mla-
dim afriškim deželam. Osnovala
je svetovalni komite za Afriko,
v Lagosu (Nigerij) pa Urad Med-
narodne organizacije dela v Afri-
ki. Za tehnično pomoč je dala
preko tri milijone dolarjev, poleg
tega pa 'e mnogo specialistov štu-
diralo s pomočjo organizacije.
Generalna konferenca je spre-
jela tri nove konvencije, v pri-
pravi pa sta še dve. Veliko število
sprejetih konvencij je že osvoje-
nih in so že v veljavi. Mednarod-
na organizacija dela postaja vse
bolj pomemben činitelj v življe-
nju. Mnogo je organizacija že sto-
rila, mnogo dela pa jo še čaka.
Še mnogo motik bo treba na sve-
tu, pa še več kombajnov in trak-
torjev. Veliko strokovnjakov
potrebuje svet, delovni odnosi šf
niso povsod na hxunani ravni. S¿
dosti časa bo delala OZN in Med-
narodna organizacija dela v kori?'
vsem in z našo pomočjo. i
B. S. J
Inštruktor Shone priučuje indijskega delavca k strokovnemu delu. I^^l
dar jima zmanjka besed, pridejo prav tudi >govoreče roke«.