9 7 71 580"372 009
Radio/brežice
m 88,7 Im 95,9 MHi
Številka 23
Leto 1
Cena 190 SIT
7. marec 2001
Obrežje - evropski izpit naše države
Nemški, slovenski in italijanski notranji ministri, v ozadju komandir !>MP Obredje Robert Kobe
Ženevski avtomobilski salon
Ženeva - Več kot sedemdeset let obstoja se na človeškem telesu kar dobro pozna, medtem ko 71. izvedbo avtomobilskega salona lahko opišemo kot mlajšo od vsake prejšnje. Tako je tudi v primeru Ženevskega avtomobilskega salona, ki se letos dogaja med 1. in H. marcem.
^ininfarina osee
Foto: Erik Paliska
Vsako leto se zberejo vsi, ki v avtomobilskem svetu kaj pomenijo, čeprav letos ne bi mogli oceniti, katera od avtomobilskih držav je pomembnejša. Nemci, Italijani, Francozi, Korejci, Japonci in drugi so napeli vse moči, da bi pokazali največ.
12 švicarskih frankov (približno 1.700 SIT), kolikor stane dnevna vstopnica, je res malo v primerjavi s “spektaklom”, ki ga ponujajo lesketajoči se odtenki metalno barvanih novincev. Med njimi so ludi taki, ki jih bomo še letos popolnoma običajno srečevali na slovenskih cestah. Če seštejemo svetovne in evropske premiere, Uas razveseli podatek, da je v Ženevi več kot 50 za Evropo popolnoma novih vozil. Med pomembnejšimi novinci so gotovo Skoda ktbia sedan, Peugeot 307, Citroen C5, Renault Vel satis, BMW Compact, Nissan Primera, Hyundai Terracan in drugi, ki dokazujejo, da je avtomobil izredno pomemben dejavnik delovnih in Prostočasnih aktivnosti. Tako je tudi v Sloveniji, kar bo med 19. in aprilom dokazal 22. slovenski avtomobilski salon. A.K.
Obrežje - Slovenski notranji minister Rado Bohinc je svoja kolega, notranja ministra Nemčije in Italije Otta Schilyja in Enza Bianca po bilateralnih pogovorih s helikopterjem popeljal na ogled slovensko-hrvaške meje. Ob seznanitvi s pogoji dela na mejnem prehodu za mednarodni promet (MPMP) Obrežje sta bila oba tuja ministra enotnega mnenja, da je opremljenost policistov za nadzor meje neustrezna in sta obljubila pomoč. Obrežje je nesporno evropski izpit Slovenije, ki je ob obisku z Nemčijo podpisala tudi poseben sporazum, ki je temelj za sodelovanje v boju proti organiziranemu kriminalu.
V Posavju minister Kopač
na strani II Minister Janez Kopač in brežiški župan Vladislav Deržič
Posavje - Minister za okolje in prostor Janez Kopač se je na delovnem obisku v občini Brežice seznanil s posavskim stališčem “velikih projektov” in s sodelavci podal usmeritve svojega resorja. Beseda je tekla o gradnji avtoceste in mejnega prehoda Obrežje, izgradnji protipoplavnih nasipov, problematiki regijskega centra za ravnanje z odppdki in verigi hidroelektrarn na spodnji Savi. Člani delegacije so si na terenu ogledali še njihove posamezne lokacije, s predstavniki krške in sev-niške občine pa so se pogovarjali o gradnji verige petih savskih elektrarn in skupne posavske deponije za komunalne odpadke.
... na strani 2
Nuši napovedujejo dobro uvrstitev
na Danskem
Posavje - Zmaga naše Nuše Derenda, ki je kot “princesa slovenskega popa” zmagala na izboru za zastopanje naše države na Evrosongu, bo še dolgo odmevala. Njena zmaga je naša zmaga. To so Posavci dokazali ob prihodu neposredno po zmagi na Emi - doma v Artičah. Šampanjec in sprejem v poznih nočnih urah, ko sojo pričakale cele Artiče ob prijateljih Godbe na pihala Kapele, ki so jo presenetili kar skriti v domači hiši, je Nuša dan nadaljevala ob številnih čestitkah in glasbi artiških tamburašev.
... na strani 9

K
v
Čestitamo
ob 8>. marcu
.
Dnevu žena.
Uredništvo Radia Brežice in časopisa SavaGlas
,

p
m
Prve čestitke domačinov
Nasvidenje čez leto dni..
Posavje - O pustu pa vse najboljše. Kamorkoli smo se ozrli, je bilo norčavo. Karnevalov in povork letos res ni manjkalo, Dobova pa je presegla vse. Po organizaciji, po dolžini pustovanja, po udeležbi in še čem. Da bi zimo res odgnali, so prišli kar dvoji kurenti: stari znanci iz Hajdine in letos tudi iz Ormoža. Center vsega dogajanja so bile Loče. Maske smo odložili in se za leto dni poslovili.
O tem, kaj se je dogajalo in kako je bilo tudi drugod, pa smo podrobneje zabeležili
na strani 3
Množica je v Dobovi občudovala spretnosti kurentov, ki so plesali na prireditvenem prostoru.
.če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
POD LUPO
stran 2
Ministrstvo za okolje in prostor v Posavju
posavske mušice
Večji projekti še negotovi, premika se vendarle
Brežice, Posavje - Občina Brežice je minuli teden gostila ministra za okolje in prostor Janeza Kopača s sodelavci. Na dnevni red ministrovega urnika je gostitelj - brežiški župan Vladislav Deržič uvrstil ključne projekte v občini in Posavju, kot so gradnja avtoceste in mejnega prehoda Obrežje, izgradnja protipoplavnih nasipov, problematika regijskega centra za ravnanje z odpadki in veriga hidroelektrarn na spodnji Savi (HESS). Po podrobnejšem seznanjanju strategij za brežiško občino so se v popoldanskem delu pridružili še predstavniki sosednjih občin iz Krškega in Sevnice.
Minister Janez Kopač pravi, da v okviru ministrst^ v letošnjem letu pripravljajo lokacijski načrt za protipoplavne nasipe za zaščito čateškega polja proti Termam. Po njegovih besedah pa se bo problem Krške vasi rešil z gradnjo HESS, torej še nekaj let ostaja to polje poplavno, še bolj negotova je usoda dobovskega področja, kjer naj bi do Gabemice vodotok urejali z HE Mokrice, državna mejna reka Sotla pa ostaja le idejni projekt.
Očitno obe vprašanji ostajata povezani in še nista pred izpeljavo, saj minister Kopač meni, da je dosedaj projekt HESS živel le kot ideja, prepričan pa je: “Elaborat, ki ga pripravljajo na zahtevo vlade v treh združenih hidraših bo po mojih informacijah narejen do roka - 15. marca in bo še v tem mesecu na vladi, tako bo kaj več jasno glede projekta.” Tako minister kot državni sekretar Radovan Tavzes poudarjata, da se izgradnja hidrocentral nikakor ne odmika.
Avtocesta in meja pa le počasi
Glede na zadnje februarske sklepe vlade za pospešitev sprejemanja lokacijskih načrtov za naš odsek avtoceste in pospešitev urejanja MMP Obrežje so ministrski sodelavci novinarjem potrdili le, da so roki dogovorjeni in se bodo o njih in sprejemanjih soglasij še ta mesec pogovarjali na meji. Prav tako minister Kopač poudarja njihova usmeritev, da tudi na vladi brez zadržkov sprejmejo lokacijske načrte za nadomestne parcele za tiste objekte oziroma prizadete, ki bodo zaradi trase porušeni.
Dolenjski krak avtoceste ostaja delno negotov, čeprav je, kot poudarja direktor Urada za pros-
torsko načrtovanje in razvoj pri MOP Jože Novak, njegova uresničitev odvisna od več akterjev; urada pri lokacijskih načrtih, pristojnih ministrstvih, ki so zadolžena za varovalna območja in občin ter aktivnosti Darsa in njihovih projektantov, kar je ključno.
Radovan Tavzes
Cel krak pa ima nekaj odprtih pododsekov; za odsek mimo Novega mesta je pripravljen predlog sklepa za javno razgrnitev. Odsek do Smednika je že na sprejemu na vladi, Ministrstvo za promet pa je dalo zadržek zaradi višine finančnih sredstev, ki za približno 20 % presegajo načrt. Od Smednika do Krške vasi je lokacijski načrt v osnutku pripravljen, sledi javna razgrnitev.
Zadnji odsek Krška vas -Obrežje je, tako Novak: “V zaključni fazi pridobivanja soglasij, zbrati jih moramo do 8. marca, trenutno je večina pozitivnih, če
bodo tudi vsa ostala pozitivna, potem je možno pričakovati, da bo Občini Brežice predložen predlog za sprejem lokacijskega načrta še v marcu. Če ga takoj sprejme, pa bo tudi še v marcu predložen vladi.”
Deponija • nedokončana tema
Minister Kopač poudarja: ”Naš koncept optimalne regijske deponije je taka za več kot 100, 150 tisoč prebivalci, teh Posavje nima, če pa se deponija v Posavju vključi kot sestavni del ene regijske deponije na več lokacijah v medregionalne načrte, potem se našemu ministrstvu to zdi povsem sprejemljivo.” Podsekretar Tavzes poudarja faznost postopka pri urejanju tega področja: “Treba je ugotoviti, ali je koncept v posavski regiji tak, da bo ta 2003 zagotavljal vsaj 40 % odpadkov v konceptu ločenega zbiranja, ki ne bo pristal na deponiji. V nadaljevanju pa bomo odločali o sežigalnicah, prehod do tega pa je v faznosti povezav z drugimi koncepti regij”. Občina Brežice je gostom dala vedeti, da ne morejo zavreči 10 let dela in priprav prostora ter vsega potrebnega za Regijski center za ravnanje z odpadki. Čeprav je mestna občina Novo mesto prvič uradno seznanila Posavje s svojim projektom medre-gijskega odlagališča šele minuli teden, se možnosti za posavsko deponijo še vedno kažejo.
Suzana Vahtarič

RAD
I O /B režice
f *»m »»,7 Im 9m,rn MH«
Ob izgnanski renti zdaj še odškodninski milijoni
Eppur si muove - in vendar se giblje, bi kazalo zapisati na začetku današnjega klepeta. Nekaj se vendarle premika na posavskem koncu naše države. Pravzaprav se je začelo že zadnji februarski vikend, ko nas je z zmagovito melodijo spet vzradostila Nuša Derenda, nadaljevalo pa s celo vrsto dogodkov tudi pretekli teden. S številnim spremstvom je brežiško občino in posavsko območje obiskal minister Kopač, istega dne pa so južno mejo na Obrežju bliskovito obiskali še nemški, italijanski in slovenski minister za notranje zadeve. Na lastne oči so se lahko prepričali, kako ranljiva je ta meja in kako veliki denarci bodo potrebni, da ji bomo lahko rekli schengenska meja Morebiti pa je za vse prebivalce Posavja še najpomembneje, da je minuli teden parlament vendarle sprejel Zakon o skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja. Če k temu dodamo dobre novice o gradnji verige savskih elektrarn in sprejem novele, po kateri je zdaj uzakonjeno tudi dobro ime našega cvička, so bili pretekli dnevi resnično dovolj pestri in bogati.
Verjetno je posebej pomembno, da bo že na začetku prihodnjega leta tudi resnično bolj bogatih lepo število prebivalcev brežiške, krške in sevniške občine, ki jim novi Zakon o poplačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja zagotavlja tudi kar primerne denarce. V Posavju je verjetno okrog 10.000 taboriščnikov, internirancev, izgnancev, ukradenih otrok, političnih zapornikov, prisilnih mobilizirancev, beguncev in delovnih deportirancev, ki bodo za prestano gorje prejeli vojno odškodnino. Pri vseh skupni zneski sicer ne bodo enaki, v povprečju pa bo posameznik vendarle prejel okrog milijon SIT. Drugače rečeno, od 45 milijard SIT, kolikor 1» skupno zagotovljenega proračunskega denarja za omenjeni sklad, se bo v naslednjih letih v Posavje stekla četrtina teh sredstev. Takole, na pamet, ljudje v Posavju bodo dobili skupno okrog 100 milijonov mark! Za primer: to je trikrat ‘toliko, kakor so Čehi plačali za nakup tovarne Videm v Krškem! To pa niso več majhni denarji in tisti, ki ostajajo brez vojne odškodnine, seveda niso nič kaj zadovoljni. Celo v nekaterih družinah in med najožjimi sorodniki že deluje prislovična slovenska nevoščljivost! Toda tako je pač, niso vedno obdarovani najbolj pomoči potrebni Huje je seveda, da ves denar, o katerem govorimo, žal nebo neposredno prispeval k razvoju na tem koncu države, kjer so ljudje, resnici na ljubo, še daleč v povojna leta čutili posledice okupacije in izgnanstva Denar, ki bo prišel v zasebne roke, bo zato še živečim pomenil predvsem zadoščenje za prestano gorje med vojno in po njej. Posredno pa bo vojna odškodnina vendarle prenekateri družini lajšala tudi socialno stisko. Saj je vedno več posameznikov, ki ostajajo brez zaposlitve in brez rednih mesečnih osebnih prejemkov, pa tudi ljudi, ki so na milost in nemilost prepuščeni logiki podjetništva in kapitala Vsaj v teh in podobnih primerih bo denar prišel v prave roke.
Bolj neposredno zna na prihodnji gospodarski razvoj Posavja vplivati schengenska meja, na jugu države dolga okrog 670 kilometrov. Natanko desetina tega je v Posavju, največ seveda v brežiški občini. Tod so tudi najpomembnejši prometni prehodi od železniškega v Dobovi do mednarodnega mejnega prehoda na Obrežju. Zato bo že čez leto dni na voljo tudi nekaj sto novih delovnih mest kar pomeni hkrati potrebo po novih stanovanjih in drugih objektih. Pa seveda tudi večjo kupno moč prebivalstva ob meji, kar ni nepomembno ob zmanjševanju hrvaških kupcev. Tildi sicer se namreč položaj posavskega gospodarstva neusmiljeno slabša. Spomnimo samo na nedokončane stečaje Vidma, Prevoza, Opekarne ali številnih zasebnih podjetij, na težave Agrariacvetja Čatež, Laboda v Krškem, Beti v Dobovi, Jutranjke Sevnica in drugih firm. Vse več je primerov, ko v tovarnah poprimejo za vsako delo, samo da se stroji vrbjo, vse manj pa je seveda denarja za vlaganja v novo opremo.
Na te in druge težave v minulih dneh niso opozarjale le pustne šeme v Kostanjevici in Dobovi, domiselno pa na krške nepremičnine tudi Pustne novice Krško, marveč tudi nekateri občinski svetniki Jože Habinc iz Krškega je denimo postal pravcati občinski inšpektor. Odkar se mora po opravljeni srčni operaciji več gibati, na svojih poteh po mestu in soseščini vse do Senovega in Kostanjevice opaža mnogo nepravilnosti. Zanj in Kostanjevičane je moteč ropot cestnih pokrovov in upravičeno se sprašuje, kdo bo za napako odgovoren, ko pa so bili izvajalci, investitorji ter nadzorni organi občinski ljudje. Določneje je pokazal na razbito ograjo ob železniški progi, ki nevarno seka mesto ter se spraševal, če pomenijo dela v rudniku Senovo v zapiranju ter finance Sklada za razgradnjo JE Krško in skladiščenje RAO vojaško skrivnost, ker se poročila o njiju nikoli ne znajdejo na svetniških klopeh. Jože pa verjetno še ni bil obveščen o poslovanju Kostaka, sicer bi verjetno župana Franca Bogoviča povprašal, čemu je direktor Božidar Resnik v ponudbi za zimsko službo terjal 70 milijonov SIT, Cestno podjetje iz Novega mesta pa 52 oziroma bistveno manj? Brežiškega župana Vladislava Deržiča pa ni nihče vprašal, čemu je ponedeljkovo sejo občinskega sveta sklical na Mokricah. Saj je bilo verjetno vsakomur takoj jasno, da je bila posredi ustanovitev Lokalne turistične organizacije in zelo čudno bi bilo, če bi se čateški turistični koncem odrekel sedežu le-te.
Če so Terme Čatež upravičeno posavski turistični velikan, pa ostaja Posavje tudi vse bolj smetarska regija-Norih krav res nima, zato pa ima na Blanci skladišče kostne moke, ki jo je zaradi bolezni norih krav treba sežgati. Še dobro, da se ni kdo v Ljubljani spomnil, da bi kostno moko skurili kar v Posavju, denimo namesto olja in premoga v tovarni Vipap Videm Krško in v brestaniški elektrarni, ali pa bi jo za hude dni shranili kar v rove senovškega rudnika. Morda bi se našla še kakšna primerna sežigalnica četudi tiste prave, za sežiganje komunalnih odpadkov, Posavje ne bo dobilo. Še načrtovani skupni posavski deponiji v Dobravi ali Brestanici se ne piše nič dobrega Seveda ne gre pozabiti niti na radioaktivne smeti pri krški nuklearki; vedno večje tistih, ki menijo, da naj bi tam tudi ostali, Posavje pa bi namesto katere druge slovenske regije zato “pokasiralo” tistih 300 milijonov mark, potrebnih za gradnjo končnega odlagališča. Takih denarcev si seveda ne obetajo na Veliki Dolini, čeprav okrog njih in celo v njihovi osnovni šoli straši nevarni plin radon. O njegovi prekomemosti pričajo meritve. Sicer pa kaj niso morebiti dokaz o smetarski in okuženi regiji tudi tisti piščančki s šestimi krempeljčki, izvaljeni v Gornjem I^nartu pri Brežicah?
Vlado Podgoršek
in sodobno strojno



Mfci
mnenja, odgovori, popravki...	________ ______________

Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki.
Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Na podlagi zakona o javnih glasilih (Ur.l. 18/94) si uredništvo pridružuje vso pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni ali dopolnjeni.
Planirane hidrocentrale na Savi
V vašem glasilu 21.02.2001 je objavljen članek Sava stoletja tiho teče..., napisan od gospe Suzane Vahtarič. Pred leti sem bil v Arhivu Slovenije, kjer sem našel elaborat, ki se nanaša na gradnjo hidrocentrale na Savi na Krškem polju, na mestu, kjer danes stoji Nuklearna elektrarna. Pošiljam vam izvleček iz tega elaborata, saj je namen te gradnje neznan.
10. oktobra 1906 je na zahtevo veleposestnika Jožefa Lenarčiča iz Vrhnike kranjska deželna vlada v Ljubljani pod št. ZI199657 ex 19006 podala mnenje o smiselnosti gradnje hidrocentrale na Savi v Vrbini in, kot je navedeno, za razsvetljavo in indu-
strijske namene. Voda bi se speljala po dovodnem kanalu od krškega mostu (Sava 107,84 km) do broda Mrtvice (Sava 111,396 km) in to na levi strani Save. Speljan bi bil preko katastralnih občin Videm, Stara vas in Leskovec, v dolžini 2.791 m do turbine, z odvodnim kanalom 379 m. Kranjsko-štajerska deželna meja je označena s kamni in ne gre po osi reke. Sava je v stoletjih spreminjala svoj tok, zato je katastralna občina Leskovec deloma tudi na levem bregu Save. Dovodni kanal do elektrarne bi bil v katastralnih občinah Videm in Stara vas, medtem pa odvodni v kata-stralni občini Leskovec. Zaradi padca vode bi se 160 m pod mostom postavila zapornica v širini 130,30 m in tako bi nastal za 2,50 m višji vodostaj
Save. Za splavarjenje na kranjski strani je bila predvidena splavarska steza v širini 15 m in dolžini 160 m. Za gradnjo hidrocentrale bi bilo prizadetih skupaj 140 parcel, iz katas-tralne občine Videm 7, Stara vas 80 in Leskovec 53.
Stavba turbine bi stala na parceli št. 1197/5, vkatastralni občini Leskovec, v lasti Janeza Bogolina iz Žadovinka. Potrebno zemljišče bi se odkupilo po ceni 45 helerjev do 1 krone za m2, za sadno drevje bi plačal investitor 200 kron. Predvidenih je 6 dvojnih-dvoj-čičnih Francis turbin, od katerih bi ena bila za rezervo.
V soglasju s kranjsko in štajersko deželno vlado in okrajnim glavarstvom Krško dne 12. marca 1906 je bilo izraženo enotno mnenje, da je gradnja in delovanje te hidrocentrale v interesu gospodarstva.
Zaradi predvidene rasti gladine vode za 2,50 m in eventualnih poplav so ugovarjali posestniki v neposredni bližini mostu in to Jožef Krieger, Janez Coter, zakonca Martin in Terezija Skubic, Franc Žičkar in Viljem Pfeifer in zahtevali, da se njihovi objekti zaščitijo pred vdorom vode. Zaradi porasta vodne gladine bi bilo ogroženo tudi krško sejmišče. Predviden je bil maksimalni vodostaj + 4,30 m, vendar na podlagi ugotovitev c.k.
hidrografskega centralnega urada je bil 6. maja 1851 ugotovljen vodostaj Save + 5,49 m.
Pri nizkem vodostaju (Qm3) 70 m3/ sek bi delovala elektrarna z močjo 4.900 KS pri visokem vodostaju 105 m3/sek bi delovala z močjo 5.000 KS
Centrala bi naj oskrbovala z električno energijo mesto Zagreb, elektrificirala bi se Južna železnica od Zidanega mostu do Zagreba. Energijo bi dobilo tudi mesto Krško in tamkajšnja splošna bolnišnica.
V elaboratu, po katerem sem povzel gornje navedbe, ni naveden vzrok, zakaj se ta projekt ni realiziral. Verjetno je že takrat obstajalo lobiranje, saj bi z elektrifikacijo železnice imela Trboveljska premogokopna družba velike izgube zaradi neprodanega premoga železnici.
Po vsem sodeč je usoda savskih elektrarn enaka kot pred skoraj 100 leti.
Olaf Lovrenčič
Nalijmo si čistega cvička
Državni zbor je sprejel novelo zakona o vinu, katere osnovni namen je v zaščiti vina cviček in teran. Vino cviček je po novem dovoljeno pridelati, do-negovati in polniti v originalno embalažo le znotraj vinorodnega okoliša Dolenjska. Žal večina časopisov ni točno predstavila sprejete spremembe zakona, kajti tako v Delu kot v Dnevniku sem zasledil navedbe, da zakon spreminja meje pridelovalnega območja za cviček oziroma meje vinorodnega okoliša Dolenjska. Ker se problematika nanaša na pridelovalce cvička, ki jih je v Posavju kar nekaj, je potrebno pojasniti, da te navedbe časopisov ne držijo, saj sprejeta novela zakona o vinu ohranja dosedanje meje vinorodnega okoliša Dolenjska. Res pa je, da je predlog novele zakona b vinu, ki ga je v postopek vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Gezo Džubanom (LDS), vseboval dve prilogi, pri čemer so predlagatelji želeli zmanjšati vinorodni okoliš Dolenjske tako, da bi iz vinorodnega okoliša izvzeli celotni nižinski del Dolenjske. Predlagana sprememba bi za proizvajalce cvička, za cviček sam in za turizem imela škodljive posledice. Po predlogu bi mnogo lastnikov vinogradov na odličnih vinogradniških legah,
i bivališča in vinske fo^ logli pridelovati cvilil nske kleti izven vinoroi' Predlagana novela Z"' 'alje povzročila, da * gostinski obrati v tram' diščih cvička (Čatež a
ob Krki, Kostanjevici
ovo mesto) ne smeli vr kleničenega cvička, st>' llogu novele zakona
;
stekleničenega cvicv 'zogib navedenim ne
i, _
meje v bistvu poV-1' državnega zbora, njajo dosedanje m(l >liša Dolenjska, 10 f Save. Vesel sem, ^ odpori kolega J°& -epričati poslance m la je tradicionalna idročje pridelovati vinorodnega okov ; breg reke Save. ito sprejel novelo ^ z obeh prilog in s,e. hranjene tradicionO Inega okoliša Dol<fl
mag. Andrej Vizjak, poslanec
DZ&
TEMA
SmGlas, 7.3.2001
stran 3
Selma, Prforcenhaus, Fašenjk in vsi ostali so noreli...
Posavje - Bilo bi kar nesprejemljivo, da bi se pust in vse norčije okoli njega odpeljali mimo nas. Nekateri so se maskirali, in to obilno, drugi pa so rekli, da so “šeme” že skozi vse leto, zato so se v času pusta le nekoliko bolj “prali”, pa so bili čisto “fine” maškare. Pa smo se vendarle ozrli okoli sebe in se na lasten foto objektiv pozanimali, kako in kaj so počenjali. In zimo, čeprav se je prav v času pusta silno upirala, so povsod temeljito izganjali. Ali so bili pri tem opravilu uspešni ali ne, no, to pa bo pokazal čas. Zdaj pa se skupaj spomnimo in si oglejmo nekaj utrinkov letošnjega pustnega časa.
V"
Selma, šelma, šelma...ma...
Že stoletje in pol v času pusta odzvanjajo te besede po Kostanjevici. In letos je bilo tudi tako. Najprej je oblast prevzel Prforcenhaus, nato je sledila povorka z oznanjevanjem Kurenta. Na občnem zboru so dobili novega predsednika Prforcenhausa, potem pa so se od svojega Kurenta Cvička Matička dostojno poslovili. Spominjali so se ga na veseli sedmini.
Na povorki, ki se je vila po Kostanjevici, so oklicali Kurenta. Po tradiciji je to delo opravljal kanonik z dvajsetletnimi izkušnjami.
Na pepelnico so se poslovili od svojega Kurenta Cvička Matička. A prostovoljno ni želel v Krko, zato je bila potrebna pomoč.
Občni zbor Prforcenhausa je prinesel tudi novega predsednika, ki se je dal takole okronati. Začuda se tudi ni veliko branil.
Nori kravic obnorel Dobovo
V Ločah pri Dobovi so pustne norčije potekale kar teden dni. Začelo se je s prevzemom oblasti in vklenitvijo brežiškega župana. Po oznanjevanju pusta je sledila pustna svatba. Vzela sta se Nori kravič in nevesta krava Muka. A kravič je iste noči podlegel tegobam tega sveta. Sledilo je poravnavanje v vežici ter kropitev, potem pa so ga upepelili. Nori teden so zaključili s tretjim mednarodnim karnevalom in veselo sedmino. Svojo nalogo je v tem tednu častno opravljal tudi tamkajšnji Radio Vrbina, da se ve, kaj se je dogajalo.
proti vklenitvi. Nasprotno, bil je celo hvaležen, saj je nova oblast prišla pravi čas.
Na Raki so pustovali na trgu. Takole so se pred naš objektiv postavili 'amkajšnji šolarji, ki so rajali 'z ansamblom Kresničke.
Nori kravič je bil šibak in bolehen, Muka je postala še iste noči vesela vdova, ljudje pa v jok. Poskrbeli so za dostojno slovo.
In kako so pustovali ostali?
Vsako pustovanje je prineslo nekaj zanimivega, predvsem pa zabavnega. V Brežicah smo si ogledali kar dve povorki, na Raki so rajali na trgu, združeni krajani, šolarji in šolniki, Aktiv kmečkih žena in Podjetniški center Krško pa so pripravili tudi pustni prodajno-razstavni sejem. Pustovali so tudi bolni otroci. Seveda pa brez pusta ni šlo tudi drugod.
Norih krav je baje tudi v Sloveniji vse več. Po sevniški in radeški občini so krožile šffri, ki jih menda že iščejo veterinarski inšpektorji združenih evropskih policijskih enot.
Nori kravič je počival v mrliški vežici v Ločah. Potem je prišel krematorij, sledila je upepelitev in nora zabava za konec.
Tudi otroci na otroškem oddelku brežiške bolnišnice so pustovali. Pravzaprav so si nadeli maske kar vsi na tem oddelku, tudi dr. Gabron.
V Dvorcu Impoljca so pustni ples priredili na prvo marčevsko soboto, med drugimi so ga zaznamovale tudi tamkajšnje čarovnice.
POD LUPO
Mladi v Krškem še dolgo brez svojih prostorov
Krško - Aprila 1997 so s projektom “Polnjeni april” mladi pričeli s kampanjo za ustanovitev Mladinskega centra Krško (MC Krško) v prostorih zdajšnjega dijaškega doma in srednje šole na ,CKŽ. Občinski svet je septembra lani sprejel odlok o ustanovitvi MC Krško, na februarski seji pa se je zapletlo z imenovanjem v.d. direktorja.
Sprejet osnutek proračuna za leto 2001
Krško - Na nadaljevanju 22. redne seje Občinskega sveta Občine Krško je bilo nadvse zanimivo, saj so svetnice in svetniki odločali o nekaterih najpomembnejših vsebinskih točkah preostalega dnevnega reda in sicer o poročilu o izvršitvi proračuna občine za leto 2000, osnutku odloka o proračunu za letošnje leto, burna razprava pa se je razvnela pri točki predloga programa gospodarskih javnih služb v letu 2001, po kateri je župan Franci Bogovič sejo tudi prekinil.
Župan je imel namreč svoj predlog za vršilko dolžnosti direktorice javnega zavoda MC Krško, mladi pa se z njo ne strinjajo, saj njenega dela ne poznajo in so prepričani, daje politično nastavljena. Na predlog svetnice Neodvisne liste mladih Dženi Rostohar je bil za protikandidata predlagan Tom Gomizelj iz Društva zaveznikov mehkega pristanka (DZMP), ki je na področju dela z mladimi aktiven zadnjih deset let in eden od pobudnikov centra. Ta naj ne bi ustrezal zaradi razpisnih pogojev oz. ga nekateri niso podprli zaradi neupoštevanja njihovega predloga, sam pa pravi da ima ob zahtevani univerzitetni izobrazbi družboslovne smeri končano še šolo za menedžerje na Bledu.
Kljub neuspešnemu imenovanju v.d. direktoija mladi letos še ne bodo prišli do svojih prostorov, saj se mora iz doma in zdajšnje srednje šole, ta preseliti v novo, že zgrajeno, vendar kot ugotavlja vodja oddelka za družbene dejavnosti na Občini Krško Ernest Simončič, se zaplet z dobavo opreme pred pričetkom novega šolskega leta naj veijetneje še ne bo rešil, krivec je država oziroma pritožbe na javne razpise.
Že dve leti imajo na Cesti 4. julija 58 zametek mladinskega centra, kjer domuje DZMP, ki vodi pobpdo za ustanovitev mladinskega centra. Tam so prostori za mlade glasbene skupi-
ne, ki vadijo v kleti, v prtljičju je klubski prostor z info točko in internet kabinetom, fototemnica in pisarna.
Vse je malo in utesnjeno, a je vsaj nekaj, pravijo v društvu.
Suzana Vahtarič
Zavlačevanje za zaposlene v krškem Tronu
Krško - Na okrožnem sodišču v Krškem je znana sodba iz naroka za uvedbo stečajnega postopka sredi februarja, ko se je pojavila dilema - ali stečaj ali prisilna poravnava v krškem TVonu.
Če obnovimo, je predsedujoča Ivanka Trajkovičeva na naroku za uvedbo stečajnega postopka narok prekinila, ker je bil vložen postopek za prisilno poravnavo. Sodni senat se je namreč moral odločiti med prisilno poravnavo ali stečajem. Njihova odločitev je zdaj znana, kot je povedal pooblaščenec zaposlenih v podjetju Tron - odvetnik Bojan Klakočar, je zavržen predlog za stečaj, v naslednji fazi pa bo potekalo preverjanje pogojev za uvedbo prisilne poravnave. Če ta ne bo uvedena, se bo avtomatično nadaljeval postopek za uvedbo stečaja. In kaj to pomeni za zaposlene in nekdanje zaposlene, ki iščejo pravdo - tako kot v mnogih primerih, le zavlačevanje postopka, menita tako odvetnik kot sindikat.
Tudi postopek prisilne poravnave namreč, kot še pojasnjuje Klakočar, predvideva poplačilo plač v celoti. Sicer je terjatve Tron priznal, tako da so nesporne, vprašanje pa ostaja, kdaj bodo
Ker je krškim članicam in članom občinskega sveta za nadaljevanje seje ostalo kar 17 točk dnevnega reda, ni bilo pričakovati, da bodo že na prvem nadaljevanju 22. redno sejo tudi zaključili.
Najprej so soglasno potrdili sklep o imenovanju Ide Merhar za direktorico javnega zavoda Valvasorjeva Knjižnica Krško za dobo petih let, nekoliko bolj živahno pa je postalo že pri razpravi o poročilu o izvršitvi proračuna občine za preteklo leto. Pripombe so bile podane predvsem v zvezi z nerealizacijo lanskih prihodkov Občine Krško, ki so v povprečju zaostali za načrtovanimi. Žaradi tega je bilo uresničenih manj programov in projektov, še najbolj pa so to čutile nekatere krajevne skupnosti v občini.
Po predlogu župana Bogoviča in občinske uprave pa so članice in člani občinskega sveta večji del včerajšnje razprave namenili osnutku proračuna občine za letošnje leto. Po mnenju nekaterih je proračun nerealno načrtovan, saj je v bilanci prihodkov in odhodkov predvideno, da bodo prihodki proračuna dosegli skupno vsoto nekaj več kot 3,7 milijarde tolar-
jev, odhodki pa skoraj 4,2 milijardi, kar pomeni, da bo primanjkljaj znašal dobrih 450 milijonov tolarjev ali 11 odstotkov. Z veliko pripombami in predlogi za spremembe so članice in člani občinskega sveta osnutek proračuna za leto 2001 z večino glasov sprejeli.
Razprava pa je vrhunec dosegla pri točki predloga programa dela gospodarskih javnih služb za letošnje leto, predstavitev pa je podal direktor podjetja Kostak Božo Resnik. Kot je povedal, je program dela komunale izdelan na osnovi določil Zakona o gospodarskih javnih službah in sprejetih ter veljavnih občinskih odlokov. Čeprav gre za izvajanje dejavnosti, za katere mora na svojem območju poskrbeti občina sama, pa so nekateri občinski svetniki opozorili, da so občanke in občani le deloma zadovoljni z načinom opravljanja gospodarskih javnih služb. Program dela komunale za leto 2001 je bil v nadaljevanju sprejet z večino opredeljenih glasov, župan Franci Bogovič pa ju po končani točki sejo prekinil.
Drugo nadaljevanje 22. redne seje Občinskega sveta občine 'Krško naj bi sledilo 8. marca. P.U
Tom Gomizelj, Dženi Rostohar, Ernest Simončič in Patricia Čular
Rezultati ankete med dijaki in dijakinjami na srednjih šolah v Krškem in Brežicah in med študenti in študentkami: 42% vprašanih bi sodelovalo pri različnih prostovoljnih dejavnosti, 10% jih že sodeluje. Mladi so pripravljeni sodelovati pri prostočasnih aktivnostih z mlajšimi otroki, pri urejanju prostora za lastno zabavo in pri svetovanju vrstnikom in vrstnicam v težavah.
19% mladih je vključenih v športna društva in 11% v mladinska društva. 41 % mladih ni v nobenem društvu. Polovica jih meni, da v* Krškem ne obstaja dejavnost, podobna dejavnosti mladinskega centra in 89% vprašanih je mnenja, da obstaja potreba po takšni dejavnosti.

posavci v nadstavbi



_______J
i
I
t
i
t
c
t
c
t
c
1
1
s
1
r
ti
1
v
n
F
ji
ti
r
z
z
S
n
P
Branko Janc - Želim si več sodelovanja s posavskimi občinskimi strukturami
Z današnjim dnem začenjamo rubriko, ki smo jo naslovili POSAVCI V NADSTAVBI. Namen rubrike je povsem enostaven . Želi naj prt j predstaviti vse Posavce, ki so bodisi poslanci Državnega zbora bodisi na delu v državni upravi, hkrati pa Posavce sproti seznanjati z njihovim delom. Če ne drugega, naj bi ta rubrika služila predvsem vam, posavskim volilcem, da bi se, če ne prej, na prihodnjih volitvah, lažje odločili, ali so si posavski poslanci zaslužili podaljšanje mandata ali ne. Dane* predstavljamo prvega izmed štirih Posavcev, poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (DZ RS).
Branko Janc je poslanec LDS iz Krškega. Po poklicu je organizator dela, pravkar pa končuje študij ekonomije. Poslanec je že tretje mandatno obdobje. Predno je bil prvič izvoljen za poslanca, je delal nekaj časa v krški občinski upravi, in sicer na obrambnem področju. Kasneje je bil 5 let direktor Lisce na Senovem, zatem leto in pol vodja komerciale v Lisci Sevnica ter nato direktor Transporta Krško. Leta 1992 pa je bil prvič izvoljen za poslanca DZ RS. Branko Janc je član parlamentarnih odborov za gospodarstvo, za infrastrukturo in okolje ter odbora za finance.
Kako gledate na svojo poslansko odgovornost? Komu ste odgovorni: sebi, vsem volilcem, samo svojim volilcem ali svoji stranki?
„Mislim, da je človek v prvi vrsti odgovoren samemu sebi in svojim načelom, torej načelom, ki jih zastopa na svoji politični poti. V drugi vrsti sem odgovoren vsem volilcem, še prej kot samo svojim. Zdi se mi, da na ta način lahko ohranim določeno kredibilnost na dolgi rok. Prepričan sem, da Slovenija bolj potrebuje ljudi, ki se zavedajo odgovornosti do vseh ne glede na politično grupacijo, ki ji kdo pripada. To je tudi eden izmed temeljnih postulatov, ki bi ga jaz v prihodnosti zagovarjal tudi pri izboru novih poslancev ali novih
državnikov, ki se bodo pojavili na slovenskem političnem prizorišču. Zdaj smo še zelo daleč od takšne politične zavesti. Iz dneva v dan se vse pogosteje pojavljajo določene razlike med strankami, ki temeljijo na nekaterih zgodovinskih razlikah; te so povzročile razkol med strankami v letih 1941-45, pa tudi po letu 1990. Zdi se mi, da se te rane vedno znova odpirajo, in da ravno to pogojuje marsikatere rešitve, ki se sprejemajo bodisi v DZ ali na lokalnih ravneh. Vprašanje je torej, če so te rešitve tudi najboljše. Še prevečkrat se dogaja, da so si politični nasprotniki prej sovražniki kot nasprotniki. Ne bom rekel, da ima to dramatične razsežnosti. Menim, da so posamezne strokovne rešitve vse prevečkrat politično motivirane, kar pa po mojem ni dobro za Slovenijo.”
Kako ocenjujete trenutno učinkovitost delovanja parlamenta, predvsem z vidika težav, ki so nastopile glede vodenja parlamentarnih odborov?
Sam na delo parlamenta nimam posebnih pripomb. Mogoče so potrebne manjše organizacijske spremembe za večjo učinkovitost delovanja. Mislim, daje prav, da vse politične stranke povedo, kako gledajo na delovanje tega telesa, vendar pa ne morem podpreti predloga sprememb poslovnika, ki bi v enem delu omejile svodobno delovanje poslancev. Zame je pravica vlaganja amandmajev individualna pravica vsakega poslanca,
ne pa izključna pravica poslanskih skupin ali posameznih strank.
Se vam zdijo očitki opozicije, da je moč pozicije prevelika in da jo to ovira pri uresničevanju njene vloge, utemeljeni, ali ne?
“Volitve so dale določen rezultat in ta rezultat je treba spoštovati, četudi si na volitvah izgubil. Res je, da je zmagovalec tisti, ki nosi večjo odgovornost. Med drugim tudi odgovornost za delovanje opozicije. Pri tem je povsem drugo vprašanje, ali so rešitve, ki jih ponujata Janša in Bajuk, najboljše. Glede tega nimam povsem oblikovanega mnenja, se pa strinjam, daje treba ustvariti pogoje za učinkovito delovanje opozicije. Mislim namreč, da je opozicija neke vrste generator hitrejšega gospodarskega razvoja in odgovornejšega dela vladnih strank.”
Ali menite, da je za razvoj demokratične družbe dovolj, če prepustimo političnim strankam, da druga drugi gledajo pod prste, ali je potrebna razvita in omikana civilna družba kot družbeni korektiv?
“Odnos med političnimi strankami in civilno družbo je bil doslej odvisen od tega, koliko je politika potrebovala civilno družbo. V nekaterih obdobjih jo je zelo potrebovala in jo je podpirala, ko pa je ni, je bil ta odnos precej slabši. Prepričan sem, da za družbo ni dobro, če je vse prepuščeno trgovanju med pozicijskimi in opozicijskimi strankami. Slabo se nam piše, če ne bomo kot celota pomagali ne le ustanavljati ampak tudi
vzdrževati grupacije civilne družbe. Zdi se mi, da je civilna družba slaba vest politike. Prepričan sem tudi, da je za razvoj demokracije premalo le opozicijski nadzor delovanja vladnih strank in državnih služb.”
Katere so za vas najpomembnejše naloge vašega mandata - za Slovenijo in za Posavje?
“Zame je'najpomembnejše, in za to sem se zavzemal tudi v prejšnjih dveh mandatih, vodenje ustrezne gospodarske politike, na katero naj bi imel vpliv tudi DZ, bodisi preko vlade ali parlamentarnih odborov. Kar zadeva Slovenijo in Posavje se zavzemam za hitrejši gospodarski razvoj z ustvarjanjem pogojev za izgradnjo slovenskega avtocestnega križa. Posavje moramo približati ne le Evropi, ampak mu moramo ustvariti pogoje, da se bo lahko gospodarsko hitreje odprlo protu jugu. Druga pomembna naloga je milijardo mark vreden projekt gradnje sistema hidroelektrarn na spodnji Savi. To je drugi največji projekt v Sloveniji. S kolegom Jožetom Avšičem sva z vložitvijo zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje potencialov reke Save ustvarila pogoje, da se lahko ta projekt začne hitreje odvijati. Žal pa ga ovirajo tudi nasprotovanja v Posavju samem. Bojim se, da če ne bomo takoj našli skupnega imenovalca različnih mnenj, bo ta projekt padel v vodo oziroma bo za nekaj let ustavljerfcin od tako pričakovanega razvoja Posavja ne bo nič. Takšen projekt seveda prinaša ne-
kaj pozitivnih in nekaj negativnih posledic. Med pozitivne štejem gospodarski razvoj, hitrejšo vsesplošno rast in možnost novega zaposlovanja. Posavje pa sodi med tiste regije, v katerih je stopnja nezaposlenosti največja. Za razvoj Posavja in drugih obmejnih območij je pomemben tudi sprejem meddržavnega sporazuma o ureditvi maloobmejnih razmerij s sosednjo Hrvaško. Meja med državama mora biti odprta, blagovne, finančne in človeške tokove pa je treba sprostiti, in sicer ne glede na to, s kakšno dinamiko bo Slovenija pristopala k EU. Po mojem mnenju Slovenija pretirava z nekaterimi blokadami pri urejanju odnosov z državami nekdanje skupne države. Mi imamo namreč komparativne prednosti, ki bi jih veljalo izrabiti za hitrejše in kakovostnejše gospodarsko sodelovanje s temi državami. Zavreči jih, bi bilo neodgovorno.
Kar zadeva Slovenijo pa je treba povedati, da se socialne razlike in razslojevanje hitro povečujejo in da je to treba ustaviti. Glede na predvolilne obljube, bo morala v prvi vrsti vladna koalicija, za tem pa tudi opozicijske stranke, zagotavljati hitrejši in dinamičnejši gospodarski razvoj, da se bodo te razlike zmanjšale. Posebno pozornost pa bo treba posvetiti sprejetju ukrepov tekoče gospodarske politike, ki bodo zagotavljali hitrejši razvoj tako imenovanih perifernih regij in na ta način preprečiti odtok intelektualnega kapitala, predvsem mladega, v le dva državna centra -
Ljubljano in Maribor.”
F
S
Kakšne so vaše povezave s PosaV' * jem? Lahko rečete, da imate v vseh j treh občinah na voljo tako imenovO■ ne banke podatkov, ki bi vam orno- , gočale lažje zavzemanje za kakovost• ^ no reševanje posameznih problem«1 ^ in za sprejemanje najboljših rešitev?
“Žal moram reči, tudi z dobro mero razočaranja, da je komu* nikacija med poslanci in obeh nami v Posavju zelo slaba. M°'j goče je tudi to razlog, da smo poS' lanci včasih premalo učinkoviti’ Po eni strani razumem, da gre r-3 različne politične stranke, iz kat«' rih prihajamo poslanci in tudi ŽU' pani, opaziti pa je tudi neko zavist in ljubosumje med nami. Če te stvari zanemarim, pa lahko javn° izrazim svoje razočaranje, ker sf mi zdi, da pri tem ne gre za posffl meznika, ampak za položaj ifl delo, ki ga je sleherni izmed n»s dolžan opraviti v dobrobit vse^ Sam sem pričakoval tudi srečanja na katerih bi si izmenjali mnenj3 glede posameznih temeljnih vpr3' šanj, vendar teh srečanj ni. P°' manjkanje tovrstnega sodelovanj3 vpliva predvsem na našo manj*0 učinkovitost. Če ne bi imel velik0 osebnih izkušenj in razmerorn3 velikega kroga osebnih znanci z različnih področij, od gosp0' darstva do drugih družbenih javnosti, bi zelo težko delal. Klju° temu pa bi, glede na obseg bir°' kracije, ki je v teh občinah, prl' čakoval pripravo bolj kakovostna1 gradiv in podlag za delo nas p0" slancev DZ.”
Jurij P<>P°'
GOSPODARSTVO, TURIZEM
«
Gradu Pišece se obetajo lepši časi
Za grajskimi zidovi Akademija za varstvo narave
Hšece - Grad Pišece sodi med najiepše in med pomembnejše kulturne spomenike znotraj Širšega posavskega in vseslovenskega prostora, vendar je žal desetletja propadal, meni direktor Kozjanskega parka Franci Zidar.
Ob nekaterih nujnih delih, ki so jih izvedli na gradu v zadnjih nekaj letih, je ponovno vsaj za ne-taj dni zaživel s spremnimi koncerti festivala stare glasbe.
Projektna ideja celovite preno-ye in oživitve gradu Pišece, katere avtorje Franci Zidar, predvideva v gradu ustanovitev Akademije za varstvo narave, razvoj podeželja in regionalni razvoj, v kateri bi našlo zaposlitev do 20 ljudi. “Podobne ustanove so se v za-
hodni Evropi pokazale kot zelo uspešne, saj drugače od golih kulturnih spomenikov prinašajo tudi denar”, meni.
Projekt revitalizacije gradu predvideva preureditev nekdanje dvorane v večnamensko dvorano z do 100 sedeži, kulturnim in drugim dogodkom pa bi namenili nekaj manjših prostorov. Grad naj bi dobil pod svojo streho še razstavne prostore ter pisarne za potrebe lokalnih društev, uredili pa
naj bi tudi sobe za goste, recepcijo, restavracijo in drugo.
Avtor projekta predvideva, da bi grad polno zaživel že leta 2006, vrednost naložbe pa ocenjuje na 1,2 milijarde SIT. Del tega denarja naj bi zagotovila država, nekaj več, okoli 560 milijonov, programi Evropske unije, preostali delež pa bi ob udeležbi Kozjanskega parka prispevali lokalna skupnost ter donatorji.
Suzana Vahtarič
Nova trasa avtoceste ruši okoli 25 objektov
Skladu za razgradnjo NEK mnenje s pridržkom
^režice - Z gradnjo avtoceste bo samo v Posavju porušenik okoli 25 objektov. Prizadeti KS Čatež ob Savi in Jesenice na Dolenjcem nimata konkretnejših pripomb na osnutek prostorskih Planov za nadomestne parcele. Vsi si želijo le še več tovrstnih "adomestnih zemljišč in končno pričetek gradnje avtoceste.
Vodja Oddelka za prostorsko Načrtovanje in razvoj občine Brežice Branko Blaževič je po-Vedal, da v knjigi pripomb iz jav-Ne razgrnitve, pripomb ni, enako Posebnih pripomb niso dobili na i Javnih obravnavah med prizadeti-i mi krajani. V KS Čatež je za i mšenje predvidenih 16 objektov, z omenjenim osnutkom imajo i z®nje predvidene lokacije ob Savski ulici proti Termam Čatež, : nad priključkom na avtocesto ter : Pfi pokopališču.
Nova trasa avtoceste povozi še 9 objektov v KS Jesenice na Dolenjskem. Prizadeti in krajani te KS so svoja stališča oblikovali na seji sveta KS, nložili naj bi jih do 7. marca. Njihovo bistvo je, da zahtevajo še dodatne površine za stanovanjsko in individualno gradnjo na območju svoje krajevne skupnosti v naseljih Jesenice, Obrežje in Nova vas, ki so neposredno prizadeta s predvidenimi posegi.
Suzana Vahtarič
Tradicionalno pustno srečanje v PC Krško
Krško - Na povabilo direktorice Marije Krušič so se v prostorih Podjetniškega centra Krško na tradicionalnem pustnem 5 Ječanju tudi letos zbrali posavski novinarji. Čeprav na naj-1 Bolj nori torek v letu, pa so vodstveni delavci podjetniškega s ecntra tudi letos prav na ta dan spregovorili o resnih zade-Vah, projektih in nalogah, ki so si jih zastavili.
Ljubljana - Računsko sodišče je Skladu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (NEK) in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK v predhodnem poročilu o opravljeni reviziji računovodskih izkazov za leto 1999 izreklo mnenje s pridržkom.
Kot pojasnjujejo, je sklad nepravilno izkazoval vrednost naložb v obveznice, zato so v izkazu uspeha previsoko izkazani odhodki od financiranja v znesku 16,25 milijona SIT in v istem znesku prihodki od financiranja. Zaradi izkazovanja natočenih obresti od finančnih naložb v obveznice med terjatvami iz poslovanja so v bilanci stanja za 27,9 milijona SIT prenizko izkazane finančne naložbe v obveznice ter za enak znesek previsoko izkazane kratkoročne terjatve iz poslovanja. Sklad v izkazu uspeha izkazuje za 331,99 milijona SIT previsoke izredne prihodke iz naslova poravnave terjatev iz prejšnjih let.
Računsko sodišče, ki mora skladno z zakonom najmanj enkrat letno revidirati računovodske izkaze pri skladih, ki jih je ustanovila država, je mnenje s pridržkom izreklo tudi na računovodske izkaze sklada za financiranje razgradnje krške nuklearke za leto 1998. STA
Lisca ustvarila dobiček
Sevnica - Sevniška Lisca je lani po nerevidiranih in nekonso-lidiranih računovodskih izkazih prodala za 5,833 milijarde SIT perila, kopalk in bluz, kar je za 12,4 odstotka več kot leto prej. Čisti dobiček družbe je znašal 139,8 milijona SIT in je bil v primerjavi z dobičkom iz predhodnega leta večji za slab milijon tolarjev. Dobiček iz poslovanja, ki je v letu 1999 znašal nekaj več kot sto milijonov tolarjev, pa se je lani povzpel na skoraj 250 milijonov SIT.
Kot je povedal direktor družbe Viljem Glas, načrtujejo letos rahlo rast, dobiček pa naj bi bil letos približno enak lanskemu.
Družba je lani s prodajo na domačem trgu ustvarila 24 odstotkov prihodkov, preostalih 76 odstotkov prihodkov pa je ustvarila s prodajo na tujih trgih. Glavni Liscini trgi so ob domačem še Italija, Nemčija, Hrvaška in Avstrija.
Med pomembnejše lanske dogodke družbe Lisca sodi odločitev delničarjev o umiku delnic z Ljubljanske borze, saj je bilo že več kot 97,5 odstotka delnic v lasti petih lastnikov. STA
Hrvaški
gospodarstveniki v Posavju
Posavje - Pred dnevi so se srečali predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, Območne zbornice Posavje in predstavniki Hrvatske gospodarske komore, Komore Zagreb. Hrvaško delegacijo, ki jo je vodil dr.Zlatan Frohlich, predsednik Gospodarske komore Zagreb s sodelavci je sprejel mag.Drago Fabijan, predsednik posavske območne zbornice.
Pogovarjali so se o gospodarski situaciji obeh držav, o vstopu v EU ter o možnostih gospodarskega sodelovanja dveh regij. Ob tej priložnosti so si gostje s Hrvaške ogledali tudi prostore Vina Brežice. J.K.
h
i-
}■
i-
ir
1
o
v
v
1-
<-
i'
'.3
:■
v
st
te
10
sf
a-
it>
a«
h-
i*
j’
v
o-
ijf
to
k«
na
e*
i0'
\e-
ni1
o-
ri-
tih
to-
Direktorica Krušičeva je sku- iz Posavja pa so dobili status ča-Pttj z vodjo Oddelka za gospodar- kanja in se že na osnovi priporočil dejavnosti Občine Krško in ocen komisije pripravljajo na {Jancem Černeličem in Darlen naknadni nastop.
Končina, vodjo projekta “Edin- V PC Krško bodo obema uvrščena Slovenija”, predstavila ne- čenima pomagali pri njuni nadaljuj največjih projektov in nalog, nji pripravi na povečano proiz-Kj jih nameravajo izvajati v letoš- vodnjo, zaščiti modelov na Uradu ''jem letu.	za intelektualno lastnino v Ljub-
^Qrija Krušič, Franc Černelič in Darlen Končina
Med najpomembnejše spada l>°tovo aktiviranje in in(ciranje 'dvojnih in podjetniških projek-
ti
v raznih okoljih kot je delo na
■ '"tu, v okviru katerega so se pri-,v'li na največji sejem daril in .^minskih izdelkov, ki bo letos l-os Angelesu. Veseli jih, da sta ^e po prvi udeležbi, po strogem ^njevanju strokovne komisije,
4 izdelovalca iz občine Krško,
sicer Andrej Čebular in Šte-Kržan, uvrstila v takojšnji astop na sejmu, ostali ponudniki
Ijani, pomagali pa jima bodo še pri sestavljanju podrobnejšega opisa izdelkov in njiju kot izdelovalcev. In naj omenimo tudi to, da je bil izdelek Andreja Čebularja, gre za set “TEA 4 2” - valilnico iz lesa in čajni servis iz žgane gline, uvrščen med najboljše v Sloveniji. Krušičeva je še dodala, da projekt “Edinstvena Slovenija” ocenjujejo kot uspešen, v prihodnjih letih pa si želijo, da bi bil odziv posavskih obrtnikov in podjetnikov še večji. D.K.
V maju Sejem obrti in podjetništva
Brežice - Območna obrtna zbornica Brežice bo tudi letos pripravila tradicionalni Sejem obrti in podjetništva, ki bo potekal od 11. do 15. maja. Pod pokroviteljstvom Občine Brežice bo potekal v telovadnici in športni dvorani osnovne šole Brežice.
Tokrat bo to že sedmi po vrsti, že pred dvema letoma pa je postal mednarodni, saj brežiški obrtniki sodelujejo s stanovskimi kolegi iz Zaprešiča in Samobora, ki se bodo predstavili tudi letos.
Območna zbornica že pričenja z organizacijo predstavitve, poleg prikaza izdelkov in storitev pa bo na sejmu tudi možnost prodaje, prirejanja raznih posvetov, dogovorov, srečanj in podobnih oblik sodelovanja in izmenjave izkušenj.
Ob osnovni možnosti predstavitve posameznikov in sekcij sejem ponuja tudi vzpostavitev novih poslovnih stikov in približanje kupcem. Možna pa bo tudi predstavitev ostalih dejavnikov, ki se kakorkoli vključujejo v malo gospodarstvo.
Za pravočasno organizacijo je rok za prijavo za sodelovanje moč podati na Območni zbornici Brežice do 31. marca. S.V.
Krški hotel v kongresno središče
Krško - Največja rak rana družbe Mercator Sremič je krški hotel, kjer po letu 1990 beležijo upad nočitev, lani je bila še najboljša sezona s komaj 14 tisoč nočitvami. Kot pravi direktorica Mojca Lovšin Dostal, tržne raziskave kažejo, da dodatnih vsebin za njegovo revitalizacijo ni. Zato bodo v kratkem v hotelu vzpostavili poslovno kongresni center, poslovna srečanja pa želijo obogatiti s turistično ponudbo širšega Posavja. Apelirajo na
krško gospodarstvo, da svoje goste in poslovne partnerje pritegne v Krško.
S posebnimi ponudbami posameznih enot pa se skušajo približati vsem starostnim strukturam, v najetih restavracijah v Blagovnici Brežice in družbinem centru na Cikavi pri Novem mestu pa z delavskimi malicami po izredno konkurenčnih cenah po besedah direktorice rešujejo preživetje družbe do vzpostavitve nove dejavnosti. S. V.
Dohodnina 2000
Napoved za odmero dohodnine mora vsak davčni zavezanec vložiti pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register v času vložitve napovedi. Letos bomo napovedi za odmero dohodnine vložili na obrazcu vinsko rdeče barve najkasneje do 31. marca 2001. Ker pa je letos ta dan ravno sobota, se rok v skladu z zakonodajo podaljša do prvega delovnega dne, torej do 2. aprila 2001.
Zavezanec za dohodnino je fizična oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji pa tudi vsak posameznik, ki ni rezident Republike Slovenije, in je bival na njenem območju nepretrgoma najmanj šest mesecev in dobival dohodke, ki so vir dohodnine.
Podatke, ki nam jih mora poslati izplačevalec prejemkov, torej izplačevalec plač, avtorskih honorarjev, dividend, obresti, najemnin, daril in podobno, vnesemo v ustrezne stolpice in vrstice. Pri izračunavanju si lahko pomagamo s številnimi programi za izračunavanje dohodnine, ki jih najdete na internetu.
Nekoliko težje bo za tiste, ki so v prejšnjem letu kupovali in prodajali vrednostne papirje ali pa so prejeli dohodke iz dejavnosti. V teh primerih je najbolje, da si poiščemo strokovno pomoč.
Davčne napovedi ne vložijo...
Napovedi dohodnine ni treba vložiti vsem tistim zavezancem, katerih dohodki ne presegajo 11% povprečne letne (bruto) plače, to je 253.003 SIT; učencem, dijakom in študentom, katerih prejemki iz naslova plačila za začasno ali občasno opravljanje dela preko študentskih servisov ne presegajo 51 %povprečne letne (bruto) plače ter upokojencem, katerih edini vir dohodnine je pokojnina, prejeta od ZPlZ-a, če med letom ni bila obračunana in plačana akontacija dohodnine in med letom niso uveljavili olajšav za vzdrževane družinske člane.
Olajšave
Zneski olajšav, ki zmanjšujejo osnovo za dohodnino za leto 2000, so naslednji:
L znesek neobdavčljivega dela v višini 11% PP po 7.členu zakona o dohodnini	253.003 SIT
2. zneski olajšav po 8.členu zakona o dohodnini, priznani:	,
invalidom s 100% telesno okvaro v višini 100% PP	2,300.028 SIT
učencem in študentom za prejemke, dosežene z opravljanjem občasnega dela preko štud. in mlad. org. v višini 40% PP	920.011 SIT
starejšim od 65 let v višini 8% PP	184.002 SIT
3. znesek posebne olajšave za vzdrževane	
družinske člane:	
za enega otroka in vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana v višini 10% PP	230.003 SIT
*za dva otroka v višini 25%(10%+15%)	575.007 SIT
za motenega otroka v višini 50% PP	1,150.014 SIT
Vir: Ministrstvo za finance
*(Za vsakega naslednjega otroka se olajšava poveča na enak način (10%+15%+20%+...vsak naslednji 5% več od prejšnjega.)
Lestvica za odmero dohodnine 2000
Če znaša letna osnova SIT		Znaša davek
nad	do	SIT	SIT
	1.143.196	17%
1.143.196	2.286.390	194.342 + 35% nad 1.143.196
2.286.390	3.429.587	594.460 + 37% nad 2.286.390
3.429.587	4.572.781	1.017.444 + 40% nad 3.429.587
4.572.781	6.859.171	1.474.723 + 45% nad 4.572.781
6.859.171		2.503.598 + 50% nad 6.859.171
Vir: Ministrstvo za finance
Lidija Petrišič
35. turistična borza ITB Berlin
Berlin - Od 3. do 7. marca je v Berlinu potekala že 35. turistična borza, največja in najpomembnejša turistična prireditev na svetu, na kateri so v okviru Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč sodelovali tudi Terme Čatež in Terme Olimia.
V okviru slovenske predstavitve je Slovenska turistična organizacija na novinarski konferenci v soboto, 3. marca, predstavila projekt Stranske poti so privlačnejše od glavnih, katere glavni namen je bil opozoriti tuje tranzitne potnike na raznolikost in privlačnost slovenske turistične ponudbe in s tem doseči boljšo prepoznavnost Slovenije kot turistične dežele. V ponedeljek, 5. marca, pa je na slovenskem razstavnem prostoru potekala vesela urica, na kateri so poslovni partnerji lahko poleg kulinaričnih dobrot poskusili še vrhunska slovenska vina. L.P.
*
___________________________________________KMETIJSTVO, PODEŽELJE
Minister But, kot kaže, stoji trdno na tleh in kmetom ne obljublja “gradov v oblakih”
Razmere v kmetijstvu niso posledica pristopa EU
Krško - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag.Franci But si je ob svojem obisku v Posavju ogledal romsko naselje Kerinov grm, katerega legalizaciji kmetijsko ministrstvo že ves čas nasprotuje, saj je nastalo na 1.kategoriji kmetijskih zemljišč, obiskal je prenovljeno vinsko klet v Leskovcu, se seznanil s problematiko kmetijstva v naši regiji in podal svoje videnje rešitev ter si v nadaljevanju ogledal še začetek del pri dograditvi hladilnice v krškem Evrosadu.
Čeprav je mag. Franci But bil v Posavju že večkrat, gaje kot minister obiskal prvič. Na pogovoru so bili prisotni vsi trije posavski župani, predstavniki Kmetijskih svetovalnih služb, kmetijskih podjetij in zadrug ter predstavniki Zadružne zveze in Kmetijsko gozdarske zbornice iz Posavja, ki
skem polju je državni sekretar Franc Potočnik- pojasnil, da je potrebno uskladiti stališče Ministrstva za okolje in kmetijskega ministrstva, da so na to temo že govorili in dodal, da je problem denar, ki ga je občutno premalo, da bi poplačali skoraj 60 ha zemljišč, kolikor sojih lastnikom od-
Izpostavljene so bile težave še na nekaterih področjih, med drugim slabo sofinanciranje dopolnilnih dejavnosti, kjer je največji problem sprožen ustavni spor Gospodarske zbornice Slovenije zaradi višine dohodka. Jasno je, da ta ne sme presegati dohodka osnovne dejavnosti, kje je limit, pa je zelo težko določiti. Ob tem pa je pohvalil projekt Regijskega pospeševalnega centra na temo
Posavski kmetijski management - priložnost za posavsko kmetijstvo, ki gaje ob njegovem obisku predstavila vodja projekta Darja Sotošek.
Sicer pa minister But zatrjuje, da je trenutno dogajanje v kmetijstvu posledica globalizacije svetovnega kmetijskega trga in ne posledica našega pristopanja EU.
Jelica Koršič
Vladislav Deržič, mag.Franci But, Franci Bogovič, Kristijan Janc in Franc Potočnik
so ministra seznanili s položajem kmetov in kmetijstva v naši regiji. Pravzaprav lahko rečemo, da so se vsi na srečanje z ministrom temeljito pripravili in mu že predhodno posredovali vprašanja, na katera naj bi minister odgovoril. V Posavje je zato pripeljal tudi dva svoja sodelavca, državnega sekretarja Franca Potočnika in državnega podsekretarja Lojzeta Senegačnika.
Uvodoma so svoje težave, kot jih na področju kmetijstva vidijo v posamezni občini, predstavili posavski župani, ugotovili so, da jih je večina skupnih. Imamo največ kmečkega prebivalstva, takoj za Pomurjem, izobrazbena struktura je nizka, mladi odhajajo s kmetij, ker ne vidijo spodbude, da bi ostali, starejši ne zmorejo vsega in kmetije se opuščajo, površine se zaraščajo, kmetije so premajhne, da bi lahko preživele. Še posebej v sevniški občini je skoraj polovica kmetij v višinskem svetu. Poleg težav, ki so jih izpostavili župani, so čisto konkretne odgovore zahtevali tudi nekateri prisotni.
Glede komasacij na dobov-
vzeli ob melioraciji Gabernice. Romsko naselje Kerinov Grm leži na kmetijskem zemljišču 1.kategorije, doslej je kmetijsko ministrstvo legalizaciji tega naselja nasprotovalo, sedaj pa ugotavlja, da druge možnosti - seveda v soglasju z občino - ni.
Glede težav živinorejcev in klavnične industrije ob izbruhu bolezni BSE je minister But povedal, da je kriza pri nas veliko manjša kot v drugih državah, bistveno je, daje država naredila vse, da bi prepričala kupce, da je slovensko meso zdravo in da se zaupanje kupcev vrača. Glede tržnih redov - nekateri so že sprejeti, drugi so v pripravi - But pravi, da koraka nazaj ni. To je pot v tržno ekonomijo, ki jo od nas zahteva EU.
Nekateri kmetje še vedno niso dobili izplačanih subvencij in državne pomoči za škodo ob lanski suši, čeprav je bilo obljubljeno, da bodo zadnja izplačila v januarju. Minister But pojasnjuje, da bo ves denar nakazan v marcu, do zamude pa je prišlo zaradi proračunskih težav ob koncu minulega leta.
Odslej bomo pili le cviček PTP
Ljubljana, Posavje - Državni zbor je pred dobrim tednom po hitrem postopku sprejel novelo Zakona o vinu in tako tudi zakonsko zavaroval geografsko poreklo cvička in kraškega terana. Toda omenjena zakonska novela bi lahko prinesla pridelovalcem cvička več škode kot koristi, če je ne bi pred sprejetjem vzela pod drobnogled brežiška poslanca Vizjak in Avšič.
Zakonsko novelo je pripravila skupina 18 poslancev iz različnih političnih strank s prvo podpisanim Gezo Džubanom iz LDS. Z njo so hoteli na eni strani dodatno predpisati varstvo geografskega porekla grozdja in vina za cviček in teran, na drugi strani pa omejiti nelojalno konkurenco, ki prizadeva pridelovalce in potrošnike.
Toda predlagana novela bi za pridelovalce cvička in mnoge gostilničarje od Čateža do Šentjerneja in še naprej pomenila katastrofo, saj je vinorodni okoliš omejila le na hribovito območje nad 210 m nadmorske višine. Torej bi vsi tisti vinogradniki, ki imajo svoje vinograde sicer nad to višino, vinske kleti pa v dolini, in takšni so v večini, izpadli iz kroga pridelovalcev cvička. Enako bi se zgodilo vsem gostinskim lokalom, ki na tem območju slovijo prav po dobrem cvičku. Ker so nižje od 210 m, ne bi smeli prodajati odprtega cvička, ampak le ustekleničenega kot kakšna ljubljanska gostilna.
Ker predlagana novela ni imela nikakršne strokovne podlage, sta ji oba brežiška poslanca oporekala in tudi uspela, daje DZ sprejel novelo s prvotno določenim vinorodnim okolišem, ki ga opredeljuje že sporni Pravilnik o cvičku PTP, in zajema pridelovalce na desnem bregu Save. Ta med pridelovalci cvička izključuje družbo Vino Brežice, pa tudi vinogradnike na levem bregu Save v krški občini (področje Sremiča), ki so doslej prav tako pridelovali grozdje za cviček.
Da je cviček kot posebneža med vini bilo potrebno zakonsko zaščititi še pred vstopom v EU, je jasno, saj ga sicer EU ne bi priznala, ker njena zakonodaja ne dovoljuje mešanja belih in rdečih sort grozdja. Zato pa je poslanec mag. Andrej Vizjak v DZ dal pobudo, da bi se na enak način čimprej zaščitilo še zvrst vina Bizeljčan rdečkasti, kije prav tako mešanica belih in rdečih sort, podobno pa si najbrž želijo tudi srerhiški vinogradniki za svojega Sremičana, ki je v zadnjem času sploh zgubil na veljavi, kot trdijo. Na pobudo mag.Vizjaka je DZ zavezal ministrstvo za kmetijstvo, da v podzakonskem aktu dovoli mešanje belih in rdečih sort grozdja v smislu proizvodnje zvrsti vina Bizeljčan rdečkasti.
Sicer pa je tako pravilnik kot tudi Zakon o vinu potreben temeljite strokovne obdelave, ki bi najbrž prinesla nekatere spremembe in dopolnila, s tem pa dokončno izoblikovala vinsko zakonodajo, ki je kljub zakonu še vedno “luknjičasta”. J.K.
Določena minimalna cena mleka
Krško - Kmečka zadruga Krško je pripravila srečanje vseh pridelovalcev mleka. Kot je znano, so rejci živine in pridelovalci mleka v zadnjih mesecih doživeli mnogo sprememb, predvsem takih, ki so povzročale nejevoljo. Najbolj zaskrbljujoče pa je, da še vedno niso končana pogajanja o ceni mleka, ki bi bila sprejemljiva za obe strani in da je morala kljub veljavnemu tržnemu redu vmes poseči država. Srečanje pa so izkoristili tudi za podelitev priznanj največjim pridelovalcem mleka.
Mleko je na kmetiji očitno v domeni žensk, saj so bile na srečanju v večini. Najprej jih je pozdravil krški župan Franci Bogovič, ki je na kratko povzel zadnja dogajanja glede odkupa mleka na ravni države. Sam je namreč tudi podpredsednik Kmetijsko gozdarske zbornice, ki je kot stanovska organizacija kmetov intenzivno sodelovala v pogajanjih
za izhodiščno ceno mleka. Žal, dogovor še vedno ni sklenjen in ker sta minila že dva meseca, odkar velja tržni red za mleko in mlečne izdelke, je poseglo vmes Ministrstvo za kmetijstvo. Določilo je, da izhodiščna cena za mleko s 3,7 % mlečnih maščob in 3,15% beljakovin ne sme biti nižja od 53,94 SIT, da bo mlekarna še upravičena do subvencij za izvoz.
Omenjeni predlog ministrstva je potrdila tudi vlada. V Sloveniji namreč pridelamo letno 450 milijonov 1 mleka, porabimo ga le dobro polovico, kar pomeni, da ga morajo mlekarne vsaj 150 milijonov 1 letno izvoziti. Ministrstvo za kmetijstvo jim za izvozne subvencije nameni okrog 6 milijard SIT, kar je 2/3 tistega, kar država za subvencije izplača kmetom. Sicer pa je župan Bogovič opozoril, da bo pogajanja potrebno čimprej zaključiti, saj bo poleti, ko bo viškov še več, težje doseči ugodnejšo ceno. Mlekarne so pri nas še vedno preveč zaščitene in morale se bodo dobro pripraviti, da bodo sposobne konkurirati evropskemu trgu. Predstavniki mlekarn, ki bi se tudi morali udeležiti omenjenega srečanja in odgovoriti kmetom na njihova vprašanja, so prav zaradi sprejetega predloga svoj obisk v Krškem odpovedali, češ da so zaradi sprememb nepripravljeni.
Poleg cene mleka so se dotaknili
Vinko Bogovič z družino
še čisto strokovnih tem. Prisotni so bili namreč tudi veterinarji, ki so spregovorili o nadzoru nad kakovostjo mleka, o zdravljenju živali, posebej zanimiva je bila predstavitev dr. vet. med. Hinka Mavra o bolezni BSE in najnovejši - slinavki in parkljevki, kjer so imeli prisotni vrsto vprašanj. V nadaljevanju so spregovorili še o strategiji kmetijstva in finančni pomoči živinorejcem v občini Krško in na koncu največjim pridelovalcem mleka podelili tudi priznanja. Največ mleka v letu 2000je oddal Vinko Bogovič iz Velike vasi - 173.653 1, po količini mu sledi Alojz Kerin iz Straže z 69.740 1, priznanja pa so dobili še Bernardka Malenšek iz Zalok, Martin Pavlin iz Senožeti in Silvester Vrisk z Ravn. J.K.
m
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE
Območna enota Brežice
Izobraževanje lastnikov gozdov
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je strokovna gozdarska ustanova, ki načrtuje in usmeija razvoj gozdov in gozdarstva v Sloveniji. V Brežicah je ena izmed štirinajstih območnih enot (OE), ki ima šest krajevnih enot (KE): KE Brežice, KE Kostanjevica, KE Mokronog, KE Radeče, KE Sevnica in KE Senovo. Ena izmed aktivnosti, ki jih izvaja ZGS, je tudi izobraževanje lastnikov gozdov.
Po številu nesreč pri delu v zasebnih gozdovih sodi Slovenija v sam evropski vrh. Na brežiški OE žasledimo vsako leto vsaj eden smrtni primer. Vzroki nesreč so v glavnem posledica ne uporabe osebnih zaščitnih sredstev za delo v gozdu, neznanje in podcenjevanje nevarnosti pri delu v gozdu. Za leto 2001 smo glede na skopo odmeijena proračunska sredstva za lastnike gozdov pripravili 22 različnih izobraževalnih aktivnosti.
Na dvodnevnem izobraževanju o varnem delu z motorno žago si lastniki gozdov pridobijo osnovna teoretična znanja o vami sečnji dreves. Predvideno število udeležencev je okoli 15. Omenjeni tečaj je poleg ekskurzije edini, za katerega je potrebno plačati kotizacijo v višini 5.000 SIT. Vse ostale izobraževalne aktivnosti so enodnevne. Tečaj o vzdrževanju motorne žage je priprava na tečaj o varnem delu z motorno žago. Izobraževanje o varnem delu s traktoijem je demonstracijsko. Delno poteka v predavalnici, delno v gozdu. Na izobraževanju o krojenju lesa se udeleženci prepričajo o pomembnosti pravilnega krojenja hlodovine listavcev za čim večji vrednostni izkoristek. Na gojitvenih tečajih je predstavljen dolgoročni pomen izvajanja gojitvenih del in praktična izvedba nege v gozdu. Na ekskurzijah si lastniki gozdov pridobijo izkušnje o gospodaijenju z gozdovi v drugih delih Slovenije. Na posvetovanjih obravnavajo tekočo problematiko gospodarjenja z gozdovi. Glede na veliko število lastnikov gozdov so omenjene izobraževalne aktivnosti majhen prispevek za povečanje kakovosti in varnosti dela v zasebnih gozdovih.
Zaradi proračunskih težav bo večina izobraževalnih aktivnosti v drugi polovici leta. Vsak izobraževalni tečaj bomo napovedali tudi v Sava-Glasu ali na radiu Brežice. V mesecu marcu bomo izvedli dva dvodnevna tečaja o varnem delu z motorno žago. Prvi bo 15. in 16. marca na področju KE Radeče (tel: 03/56-88^185, uradne ure vsak ponedeljek med 7. in lO.uro). Dragi pa bo 29.in 30. marca na področju KE Sevnica (tel: 07/81-41-501, uradne ure vsak ponedeljek med 7. in 10.).
Boris Papac, univ.dipl.ini.gozd.
m ■
kulinarika
Madžarska zloženka s kislim zeljem
Potrebujemo: 750 g kislega ali vloženega zelja, 70 g svinjske masti, 2 lovorova lista, 125 g dolgozrnatega riža, 1 čebulo, 175 g zmlete govedine, 175 g zmlete svinjine, 2 majhni pikantni prekajeni klobasi, 400 ml smetane, sol in poper

V	kozici razpustimo 50 g svinjske masti. Z vilicami razrahljamo kislo zelje in ga popražimo na masti. V kozico prilijemo 250 ml vode, pridamo lovorova lista, posolimo, popopramo in kuhamo 50 minut, dokler vsi sokovi ne izparijo. Po okusu dodatno posolimo in popopramo.
V	drugi kozici zavremo 1 liter slane vode, vanjo stresemo riž in ga kuhamo 12-15 minut. Kuhan riž precedimo v cedilu in ga oplaknemo pod hladno tekočo vodo. Čebulo olupimo in sesekljamo, nato pa jo skuhamo v 5 žlicah vode, dokler voda ne izhlapi.
Zmleto meso pomolimo in popopramo. K čebuli zamešamo 20 g svinjske masti, segrejemo in na masti popražimo meso. V kozico dodamo še riž, nato pa narežemo klobaso.
V	pomaščeno nepregomo posodo v plasteh naložimo kislo zelje, popraženo meso in koščke klobase. Kot zadnjo plast v posodo naložimo zelje, po vrhu pa potresemo nekaj koščkov klobase. Vse 1 skupaj polijemo s smetano, posodo postavimo v pečico, ki smo jo prej ogreli na 225-250°C in pečemo približno 30 minut.
Recept je za 6 oseb.
Za sladico:

Bela vinska pena
Potrebujemo: 1 zavitek praška za limonin desert, 100 ml bele* ga vina, 1 jajčni beljak in 150 ml sladke smetane
Po navodilih z zavitka namesto z vodo, limonin desert pripravi' mo z belim vinom in jajčnim beljakom, vendar zmesi ne zavremo-Sladko smetano trdo stepemo, nato pa jo vmešamo v limonino zmes. Sladico porazdelimo v skodelice in jo za 30 minut postavimo v hladilnik.
Recept je za 2 osebi.

Slovenska vina dobro ocenjena
tudi na Hrvaškem
Zagreb - Na 7.mednarodnem sejmu vina in vinarske opreme inovita v Zagrebu so bila slovenska vina deležna številnih pr*' lanj. Qd 169 ocenjenih vzorcev sojih slovenski vinarji poslali 44 prejeli 24 medalj, kar je med vsemi sodelujočimi državami naj' )ljši rezultat.
Slovenska vina so prejela enega od treh šampionov, 13 od 23 atih medalj, 11 od 32 srebrnih medalj in 19 priznanj. Med sode' jočimi na sejmu so bile tudi kleti oziroma družbenice Poslovni upnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, ki so prejele atih in 8 srebrnih medalj. Na sejmu Vinovita je bilo tudi Vin° režice, ki je za chardonnay letnik ’97 dobilo zlato medaljo ter z-a iron moscow letnik ’97, laški rizling letnik ’99 in moscovv tawny ebrno medaljo. J.K.	^
ZDRAVSTVO, ŠOLSTVO
Pritožni postopki v zdravstvu .
Odpravljanje težav tam, Iger nastanejo
Brežice - Tkidi v zdravstvu se odraža vse večja osveščenost ljudi, narašča zanimanje za uveljavljanje pravic pacientov, zapleti pa se rešujejo tudi s pomočjo pritožb. Zveza potrošnikov Slovenije in Slovensko zdravniško društvo predlagata novo zasnovo pritožnih Poti na Slovenskem. Vse pogostejše so tudi zahteve po vzpostavitvi instituta varuha človekovih pravic za področje zdravstva.
Kako je s pritožnimi postopki in z uveljavljanjem pravic v Splošni bolnišnici Brežice, je pojasnil direktor Anton Zorko (na fotografiji), ki Poudarja, da je prvi korak v pritožbenem postopku vedno tam, kjer Je težava nastala. Odvisno je seveda °d vsebine pritožbe. “Če bolnik s storitvijo ni zadovoljen, ali se mu stanje poslabša, potem naj se oglasi Pri specialistu, ki je storitev prvotno opravil. To pravzaprav še ni pritožba, Snipak le aktivno sodelovanje v procesu zdravljenja, ki pa včasih poteka tako, da bolnik poišče drugega specialista, praviloma izven zavoda, kjer se je prvotno zdravil. V prejš-ojem zavodu pa vloži pritožbo za Nezadovoljstvo.” Pacient lahko izrazi Nezadovoljstvo pri predstojniku
oddelka pri glavni sestri, če gre za nezadovoljstvo z zdravstveno nego, ali pri direktoiju. V brežiški bolniš-
nici so na večih mestih skrinjice, kjer se lahko oddajo morebitne pohvale
in pritožbe. Kadar je problem težje rešljiv, se odredi strokovni nadzor, v katerega direktor imenuje tri zdravnike, med katerimi je eden predstojnik oddelka in ta skupina ugotavlja upravičenost pritožbe. K sodelovanju pa se lahko pritegnejo tudi zunanji strokovnjaki. Odbor deluje po postopku, ki je opredeljen v Pravilniku o internem strokovnem nadzoru.
Nekatere primere rešujejo tudi sodišča, s pomočjo posebnih izvedencev in strokovnjakov, vendar so ti postopki precej dolgotrajni. “Odgovornost je treba dokazati, pri tem pa moramo upoštevati, da ni vedno kriva napaka pri zdravljenju, ampak tudi napredovanje bolezni, bolnikov organizem in drugo.”
Dializni center v Krškem zadovoljuje najvišje evropske zdravstvene norme
Krško - Družba DIAM iz Zreč je v Krškem, na lokaciji Spodnji Grič pred Leskovcem, zgradila riov velik center za nefrologijo in dializo, ki je začel delovati že v začetku oktobra preteklega leta. Tako smo v regiji Posavje dobili sodoben center, ki je zasnovan na podlagi izkušenj Najuspešnejših dializnih centrov v Nemčiji ter dopolnjen z znanjem in izkušnjami dveh podob-Nih centrov v Sloveniji, in sicer v Zrečah in v Črnučah pri Ljubljani.
Stavba dializnega centra na Akaciji Spodnji Grič v Krškem je Novogradnja, v celoti pa so jo gradili in opremili priznani do-toači gradbeni strokovnjaki. Gre za eno izmed redkih tujih inves-^cij v našem prostoru, vredno Preko 4 mio DEM. Svetli, čisti in Popolnoma novi dializni prostori Pripomorejo k dobremu počutju Pacientov in to se vodstvenim de-javcem, na čelu z direktorico Gabrijelo Molk, zdi še najbolj pomembno.
“Dializna oprema v centru je Najsodobnejša, kupljena od Vrhunskega proizvajalca tovrstne 0Preme in materiala za dializo, Podjetja Fresenius Medical Čare 'z Nemčije. Tako oprema kot tudi Potrošni dializni materiali omogočajo dializnim pacientom naj-'Valitetnejše zdravljenje.
K nam prihajajo predvsem konični bolniki s kronično od-P°vedjo ledvic in povem lahko, m* zelo zadovoljni odhajajo in se Prav taki spet vračajo,” pravi Moliva.
V centru je zagotovljena stalna Prisotnost zdravnika - specialista N obetavnega in izkušenega kad-r* medicinskih sester, delo pa vse-. °ži redno strokovno nadzoruje-J° vrhunski strokovnjaki Nefro-
loške klinike Kliničnega centra Ljubljana.
V Krško trenutno prihaja 11 pacientov z obolenjem ali okvaro ledvic. Ti so sicer v večini iz širše posavske regije, čeprav se jih še vedno veliko vozi v Celje, Novo mesto ali Ljubljano.
Glede na to, da dializni center v Krškem, ki je med najmodernejšimi v Sloveniji, deluje že od lani, bi bilo smotrno in gotovo dolgoročno za vse veliko ceneje, če bi Zavod za zdravstveno zava-
rovanje tiste paciente, ki se po nepotrebnem prevažajo v oddaljene tovrstne centre, čim hitreje preusmeril v Krško.
Družba Nefrodial je za svoj dializni center Črnuče - kot svoj prvi dializni center v Sloveniji -že pridobila certifikat kakovosti po ISO 9002. Svečana podelitev bo predvidoma v mesecu marcu, v naslednjih mesecih letošnjega leta bo izvršena tudi presoja kakovosti tudi v dializnih centrih Zreče in Krško. D.K.
Pacienti lahko v času štirih ali petih ur čiščenja krvi prebirajo časopise in revije, gledajo televizijo in pojedo kakšen manjši prigrizek.
Po mnenju Zorka je dovolj poti in možnosti za reševanjem težav, po njegovem pa je naj večja napaka pacientov, kadar so nezadovoljni, da se ne obrnejo niti na zdravnika niti na predstojnika, ampak poiščejo pomoč drugje. ‘To je iskanje poti izven ustanove, ki lahko podaljšuje in draži postopke zdravljenja. Čisto človeško se dajo nekatere stvari rešiti, veliko prej in veliko bolj enostavno.” V brežiški bolnišnici, kjer letno opravijo več kot 40.000 pregledov, je relativno malo pritožb s strani pacientov, 15 do 20 na leto.
Varuh človekovih pravic za področje zdravstva, je po mnenju Zorka, potreben, vendar “šele, ko vse druge pritožbene poti v ustanovi, kjer je nekdo iskal pravico, odpovedo. Največ pritožb se da rešiti tam, kjer so nastale.”
Sicer pa je, po mnenju Antona Zorka, vsaka kritika, ki je ustrezno izražena, pozitivna, seveda pa je dobrodošla tudi pohvala.
Janja Tanšek
“Moj zdravnik 2001” na Radiu Brežice
Brežice - Revija Viva že peto leto, v sodelovanju z lokalnimi in komercialnimi radijskimi postajami ter lokalnimi časopisi, izbira najbolj celjeno zdravnico ali zdravnika. Letos so krog razširili, tako da se lahko glasuje za družinsko zdravnico ali zdravnika, ginekologinjo ali ginekologa ter pediatrinjo ali pediatra.
V letošnji akciji sodelujejo tudi poslušalke in poslušalci Radia Brežice, vsak petek dopoldan. Glasovanje bo potekalo do 30. marca. Akcija je vseslovenska in tisti, ki bo med vsemi zdravniki dobil največ glasov, bo prejel tudi laskavo priznanje “Moj zdravnik 2001”. Doslej so priznanje dobili že štirje splošni ali družinski zdravniki. Zakaj so zmagali? “Ker so bili glasovalci prepričani, da si to priznanje zaslužijo, ker so prijazni in potrpežljivi, ker znajo poslušati in tudi slišati, ker jim je vseeno, kdaj je noč in kdaj dan, ker so v službi 24 ur, ker ne zaprejo svoje ordinacije takrat, ko je konec urnika, in ker so predvsem ljudje. Tisti zdravniki, za katere doslej ni bil oddan niti en glas, se morajo zamisliti nad sabo ali nad tistim, kar počnejo”, so zapisali pri reviji Viva.
Na Radiu Brežice so poslušalci v osmih tednih glasovali za 46 različnih zdravnikov iz Posavja in izven njega. Objavljamo trenutni vrstni red petih najboljših in vas do konca akcije še vabimo k sodelovanju.
L Ksenija Žnjdaršič, dr. med. (Zasebna ordinacija) - 56 glasov
2.	Marija Petrič, dr. med. (Zdravstveni dom Brežice) - 28 glasov
3.	Maijetka Blaževič, dr. med. (Zdravstveni dom Brežice) - 27 glasov
4.	Janja Zorko-Kurinčič, dr. med. (Zdravstveni dom Senovo) - 24 glasov
5.	Marko Lipovšek, dr. med. (Ordin. za pediatrijo) - 21 glasov
Janja Tanšek
Priprave na 3. krog devetletke
Posavje - Med 71 slovenskimi osnovnimi šolami (OŠ), ki bodo v šolskem letu 200172002 začele s postopnim uvajalnem devetletnega programa izobraževanja, so tudi tri posavske. Tako je bilo odločeno lani novembra, ko so tudi na vseh teh šolah stekle intenzivne priprave na pričetek devetletke. Pridobiti je potrebno namreč več dokumentov oziroma soglasij, usposobiti kadre in urediti prostorske rešitve.
Devetletko v Posavju uvajajo že štiri OŠ, Globoko in Krmelj drugo leto, Boštanj in Artiče prvo leto, sedaj pa se na devetletko pripravljajo še OŠ Velika Dolina, OŠ Adama Bohoriča Brestanica in OŠ Leskovec pri Krškem s svojo podružnico v Velikem Podlogu. Zaradi zamenjave vlade lani jeseni, ko se nekaj časa sploh ni vedelo, kaj bo z devetletko, saj ji nekdanji minister Šturm, milo rečeno, ni bil naklonjen, seje postopek vseh aktivnosti nekoliko zavlekel.
Tako morajo vse omenjene šole do konca marca 2001 Ministrstvu za šolstvo poslati vlogo za pridobitev dovoljenja za postopno uvajanje programa devetletne OŠ, h kateri morajo priložiti izjavo ravnatelja šole o številu prijavljenih učencev in soglasja njihovih staršev, sklep Sveta šole in izjavo ustanovitelja, torej občine, da je šolski okoliš določen v skladu s predpisi. Do konca februarja so šole morale opraviti vpis učencev, še naprej morajo aktivno sodelovati s starši, pripraviti umike, strokovno usposobiti učitelje in vzgo-
jitelje, ki bodo poučevali v teh razredih, ter zagotoviti ustrezne prostorske rešitve.
Na OŠ Velika Dolina so v 1 .razred devetletke vpisali 11 otrok in dobili vsa soglasja staršev. Šolski okoliš je po besedah svetovalne delavke Andreje Ninkovič urejen, tudi ostale aktivnosti tečejo, zapletov ne pričakujejo in upajo, da bodo dovoljenje ministra dobili.Tudi ravnateljica OŠ v Brestanici Urška Ubleis nam je zagotovila, da so starši njihovih otrok programu devetletke naklonjeni, o točnem številu vpisanih otrok pa zaenkrat še ni želela govoriti. Priprave tečejo in upajo, da bo tudi občina storila vse, kar je potrebno, da v prihodnjem šolskem letu začnejo z devetletko.
Skupaj z OŠ Leskovec bosta namreč to prvi šoli v krški občini, ki se bosta vključili v postopno uvajanje programa devetletne OŠ. Slednja bo deležna še posebne pozornosti zaradi Romov. Ravnatelj Anion Bizjak pravi, da so na področju izobraževanja Romov v zadnjem času veliko naredili,
imajo malo šolo za Rome, jeseni pa bi želeli uvesti še program vrtca za 4 in 5-letnike. Sedaj imajo Rome v L, 2., 3. in 4.razredu v samostojnih oddelkih, od S.razre-da naprej jih vključijo v redne oddelke. Za devetleko imajo vpisanih v 1.razred 34 otrok in 12 Romov, ki bodo v 1.triadi v samostojnem oddelku, kasneje bi jih želeli vključiti v redne oddelke, ter 15 otrok na podružnični šoli Veliki Podlog. So edina šola v Posavju, ki je za 3.krog uvajanja prijavila tudi 7.razred, kamor naj bi se vpisalo sedanjih 73 petošolcev. Glede na polemike v javnosti, da prav program za 7.razred v nekaterih segmentih še ni dodelan, so starši njihovih otrok še v dvomih, medtem ko starši prvošolcev z devetletko soglašajo. Ker so veliko vlagali v izobraževanje kadrov in ker v Posavju dve šoli (Globoko in Krmelj) že uvajata devetletko tudi v 7.razredu in imata s tem že dveletne izkušnje, ravnatelj Bizjak upa, da bodo uspeli pridobiti tudi soglasje teh staršev.
Jelica Koršič
Spremembe Zakona o OS
»Ljubljana - Vlada RS je na predlog Ministrstva za šolstvo, znanost in P°rt konec februarja sprejela Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah ^ona o OŠ.
Po omenjenem predlogu bo postopno uvajanje programa devetletke j^toljšano za eno leto in bi se naj zaključilo v šolskem letu 2003/2004. jtodvidena je tudi sprememba nabora obveznih predmetov. Predmet etika in ^tožba, ki ga določa veljavni zakon, se nadomesti s predmetom državljanska >ja in etika.
, S spremembami posameznih členov, ki določajo preverjanje znanja ob °Ncu prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja, je prostovoljno ^°čanje učencev oziroma njihovih staršev za preverjanje znanja z nacionalni preizkusi ob koncu prvega in drugega triletja. Staršem bo tako jtogočeno, da dobijo povratno informacijo o tem, koliko in kaj zna njihov 'jtok, vendar se za to odločijo prostovoljno. Predlagana je tudi sprememba j/^egu zaključnega preverjanja znanja z nacionalnimi preizkusi s pet na tri Utrnete. Zmanjšano število predmetov bo po mnenju ministrstva vzpostavilo .7Vo razmerje med učiteljevo in zunanjo oceno, obenem pa ohranilo os-£ 'too filozofijo preverjanja in ocenjevanja znanja ob koncu osnovne šole, ki Nla uveljavljena z zakonom.
Medlog sprememb ureja tudi posebnosti predmetnikov v OŠ na narodno J^toiih območjih v povezavi s tedensko obveznostjo učencev. Opredelitev [/tonske obveznosti je izpeljana tudi za učence s posebnimi potrebami, ki so Merjeni v prilagojene izobraževalne programe.
^lada bo predlog DZ predložila v skrajšani postopek obravnave. J.K.
Lahko bi preprečili tretjino rakastih obolenj
Posavje - Prvi teden v marcu je kot Teden boja proti raku namenjen še posebej dejavnemu obveščanju javnosti o možnostih preprečevanja in zgodnjega odkrivanja te bolezni, ki je drugi najpogostejši vzrok smrti v razvitem svetu in tudi v Sloveniji, takoj za boleznimi srca in ožilja.
70 odstotkov smrti zaradi raka naj bi bilo namreč posledica načina življenja in vplivov okolja. V zloženki Zveze slovenskih društev za boj proti raku zato ljudem svetujejo, naj ne kadijo oz. naj kajenje opustijo ter naj omejijo pitje alkoholnih pijač, opozarjajo na pomen zdrave prehrane, telesne aktivnosti ter povečano skrb za primemo telesno težo. Nevarno je tudi prekomerno sončenje in seveda izpostavljenost znanim karcinogenom.
Tudi v Sloveniji med najpogostejše vrste bolezni pri moških, ki pa so vse pogostejše tudi med ženskami, sodijo prav rakava obolenja. Njihov nastanek je močno povezan s kajenjem oziroma s kadilci, ki obenem pijejo preveč alkoholnih pijač. Med ženskami pa je na prvem mestu rak dojke. Samopregledovanje dojk je še vedno najbolj uspešna metoda za zgodnje odkrivanje in s tem uspešnejše zdravljenje bolezni.
Pod okriljem zveze tudi posav-
rojstva v porodnišnici brežice
Od 27.2. do 5.3.2001
Dečke so rodile: Zada Sinanovič iz Krškega, Andreja Menič iz Velikega Podloga in Danijela Jakuš-Mejarec z Velikega Obreža.
Deklice so rodile: Suzana Bogovič iz Arnovega sela, Alenka Kostevc z Bizeljskega, Branka Imperl iz Spodnjega Starega Grada, Breda Duhanič iz Velikega Mraševega, Brigita Klaužar iz Podsrede, Stanka Jurečič iz Malega Mraševega, Jana Pinterič iz Kapel in Urška Arh iz Leskovca pri Krškem.
sko in obsoteljsko Društvo za boj proti raku, ki deluje od leta 1998, v tem tednu izvaja propagandne akcije, poudarek dajejo zbiranju članstva, skozi vse leto pa članicam omogočajo edukativne preglede dojk v ambulanti v brežiški bolnišnici ter ambulantah v Krškem, Sevnici in v Bistrici ob
Sotli. Leto po ustanovitvi so šteli že 1200 članov, letos beležijo še okoli 350 novih članov.
Skupno naj bi v Sloveniji živelo več kot 44.000 ljudi, ki so kdaj v življenju zboleli za katerim od rakov.
Suzana Vahtarič
KULTURA
stran 8
SavaGlas, 7.3.2001
Etnologinja Ivanka Počkar
živi 150 let s krajem
Doktorsko disertacijo “Rokodelci in obrtniki v Brežicah od druge polovice 19. stoletja do 2. svetovne vojne“ je uspešno zagovarjala januarja letos, njen mentor je bil dr.Janez Bogataj.
Muzejska svetovalka Ivanka Počkar bi tako lahko živela z vsakim krajem. Rojena v Ljubljani je leta 1976 diplomirala etnologijo in anglistiko na Filozofski fakulteti. V Posavskem muzeju Brežice je zaposlena od leta 1980,
leta 1998 je izdala knjigo dvanajstih življenjepisov Štajercev in
Kranjcev ob sotočju rek Krke, Save in Sotle z naslovom “Iz časov ječmenove kave “, ko so ljudje dejansko dvakrat dnevno pili ječmenovo kavo.
Prvo napredovanje v muzeju je iz strokovnega muzejskega dela, in sicer od kustosa, višjega kustosa, muzejskega svetovalca do muzejskega svetnika, drugo pa je napredovanje iz visoke izobrazbe, kjer se v stroki lahko napreduje v magistra in doktorja znanosti. Ivanka Počkar se je v začetku devetdesetih let odločila, da bo obdelala vprašanje rokodelcev in obrtnikov v Brežicah v omenjenem obdobju, ta odločitev pa je pogojevala tudi napredovanje v doktorico znanosti.
kim, predmetnim in drugim gradivom, hkrati pa ugotavljala, ker sem kot kustos tudi skrbnik muzejskih zbirk, da je večina predmetov izdelek človeških misli in rok. Naslednja stvar je bila, da se je v medijih, literaturi, v govorih politikov, funkcionarjev in drugih neprestano ponavljala trditev, da so Brežice pomembno trgovsko in obrtno središče. Takšno tezo
ga gradiva. Pomembno se mi zdi še, da sem razvila metodo dela z risanim rekonstruiranjem življenjskega in delovnega okolja rokodelcev in obrtnikov. Tako so dokumentirani prostori znotraj in zunaj, vključno z notranjo opremo številnih brežiških obrtnikov, saj so ti prostori danes zvečine spremenili namembnost in niso več prepoznavni.”
Ivanka počkar z Mitjem de Glerijem
Kako je prišlo do odločitve ravno na to temo?
“Imela sem že dovolj izkušenj pri delu na področju etnologije v muzeju, dobro sem že obvladala teren, obogatila muzejski fond s številnim arhivskim, fotografs-
sem skušala obdelati v svojem doktorskem delu, hkrati pa je bila to še priložnost, da predstavim način življenja Brežičanov v nekakšni monografiji, kjer so v ospredju predvsem rokodelci in obrtniki kot najštevilčnejši sloj prebivalstva, kajti pred 2. svetovno vojno je bil skoraj v vsaki hiši po en obrtnik. Delo ima 363 strani in okoli 160 enot slikovne-
Velik pomočnik pri risanju ji je bil Mitja de Gleria starejši.
“Za ilustracijo: obdelala sem kleparstvo Rueh, avtomehanika Radanovič, peka Poljanšek, kovačijo Ferenčak in druge, vendar tako, da sem na podlagi zbranega materialnega gradiva uspela predstaviti način življenja ljudi v mestu in povezave med njimi. Želim še, da bi doktorsko disertacijo, ki mi pomeni krono dosedanjega dela, pripravila v tiskani obliki, da bi postala publikacija in s tem dosegljiva ljudem, iz katerih je pravzaprav izšla in jim je tudi namenjena, pri tej želji pa bi potrebovala razumevanje in pomoč. Veseli me spoznanje, da sem za Breži-čane in kraj naredila zapis, ki bo ostal še kasnejšim rodovom in nenazadnje pomemben za ves slovenski prostor."
Natja Jenko Sunčič
Trije zahtevni dnevi mladih glasbenikov
Brežice - Glasbena šola Bre-
žice je bila od 2. do 4. marca gostiteljica 4. regijskega tekmovanja učencev glasbenih šol Posavja, Dolenjske in Bele krajine. Tekmovalo je 94 učencev iz Brežic (5 zlatih), Črnomlja (2 zlati), Kočevja (3 zlate), Krškega (8 zlatih), Novega mesta (8 zlatih), Ribnice (2 zlati), Sevnice (1 zlata) in Trebnjega (8 zlatih). Zlato plaketo je tako še poleg glasbenih šol Celje in Ljubljana Vič Rudnik osvojilo 40 učencev, ti pa se bodo udeležili državnega tekmovanja. Učenci so si priigrali zlato plaketo v igranju na klavir, kljunasto flavto, flavto, klarinet in saksofon; največ točk, 99,75 je zbrala z igranjem na klavir Ana Stopar iz Glasbene šole Krško, njena učiteljica je Karolina Ve-gelj Stopar.
Ob koncu napornega tridnevnega tekmovanja so varovanci glasbenih šol z mentorji pripravili lep koncert v sedemnajstih točkah. Kljub temu da so omenjeni le zlati rezultati, je v tekmovanju, kot je dejal ravnatelj šole gostitel-
jice Dragutin Križanič, zapisanih 94 zmagovalcev, mladih umetnikov. Tehtne pozdravne besede je uvodoma namenila podžupanja Milena Jesenko v svojem in v imenu prisotnega župana Vlada Deržiča s poudarkom, da ti mladi obiskujejo dve šoli hkrati in so zato njihovi uspehi še toliko bolj odzivni. Ravnatelj Glasbene šole Krško Drago Gradišek je ob zaključku koncerta namenil zahvalo ravnateljem, učiteljem, star-
šem in mladim glasbenikom ter, izrazil obžalovanje, da dogode ni bolj medijsko podprt, saj oh takih srečanjih srečuje vedno iste novinarje, za duhovno bogato glasbo pa se mora, žal, zgoditi kakšen izjemen dogodek. Mnogi prisotni smo bili priča izjemnemu dogodku, saj so mladi glasbeniki poleg znanja v tekmovanje vložili tudi veliko poguma.
N. Jenko S.
Zmagovalka Ana Stopar z ravnateljem GŠ Brežice Dragutinom Križaničem
Mednarodni dan maternega jezika
“Slovenski jezik je lep jezik”
Brežice - 22. februar je bil Mednarodni dan maternega jezika in dobra priložnost za razmislek o pomenu slovenskega jezika. Na Radiu Brežice smo se o tem pogovarjali z velikim jezikoslovcem dr. Jožetom Toporišičem.
Materni jezik je človekov prvi jezik. Otrok se ga nauči od govornega okolja, s katerim je v neposrednem stiku v obdobju, ko se uči jezika. V njem najlaže razmišljamo, čustvujemo, doživljamo in razumevamo sebe in druge ter sporočamo drugim o sebi in svetu. Materni jezik določa človeka družbeno in intimno, pomemben pa je tudi za razvoj narodne zavesti.
Po mnenju dr. Jožeta Toporišiča smo imeli Slovenci v različnih obdobjih zgodovine različen odnos do slovenskega jezika. Od 19. stoletja dalje smo slovenščino začeli uporabljati na vseh področjih družbenega življenja, najkasneje nam je to uspelo na področju vojske. Danes, po njegovem mnenju, vsi sprejemamo slovenski jezik, čeprav je zaskrbljujoče dejstvo, da predvsem slovenski znanstveniki v svojih razpravah
opuščajo slovenščino in uporabljajo tuje jezike. To so, poleg vse pogostejših vsiljivih tujih napisov in izdelkov, negativni pojavi. Leti so tudi v nas samih, kadar ne upoštevamo pravil pravopisa in pravorečja.
Kljub priljubljenosti tujih jezikov, predvsem angleščine, Toporišič pravi: “Dobro znamo pravzaprav samo en jezik in to je materinščina.” In zakaj nepriljubljenost slovenskega jezika v naših šolah? “Knjižnega jezika pa se je treba naučiti in to zahteva truda. Ničesar drugega ni treba učencu ali dijaku tako dobro znati kot jezika. Govoriti smo prisiljeni vsak dan.”
Kot pravi Toporišič, so povsem nepotrebna nova pravila, ki si jih tako radi izmišljamo, zato je njegovo načelo: “Govori tako kakor govori pristen Slovenec.” Janja Tanšek
Odmeven koncert Ibrice Jusiča
Loka pri Zidanem mostu - Neverjetno veliko ljudi si je v dvorano Kulturnega doma prišlo ogledat nastop trubadurja dubrovniških poletu in bard, znanega hrvaškega šansonerja Ibrice Jusiča. Ta je s svojo kitaro in psom postal, ne le hrvaška ikona, temveč dragocen čarovnik zapete poezije, ki plava po zalivih kancone in klasične glasbe in kot nacionalna dediščina postila del vseh nas.
Ibrica Jusič s škotskim ovčarjem Arčibaldom
Glasbeni samohodec baladnih razsežnosti, ki ni bil nikoli rojen za posnemovalca in ki nikoli ni zapadel modnim glasbenim trendom, je kakor živa pesniška zbirka, ki svojo poezijo že več kot 35 let podaija sto tisočem človeških src.
Ibrica Jusič, pesnik brezčasnih ljubezni, je s svojo kitaro pričel peti pod Orlandovim stebrom na cerkvenih “skalinah” stoletnega Dubrovnika že leta 1965 in od takrat naprej njegovo strastno petje in precizno igranje klasične kitare ni prenehalo odzvanjati.
V Loki je dobesedno navdušil številne obiskovalce, ki so prišli od vsepovsod.' Iz Posavja, Zasavja in celjskega območja. In čeprav bi po dogovoru koncert moral trajati le eno uro in pol, je hrvaški trubadur svoj nastop podaljšal v skoraj tri urno klubsko igranje in prepevanje ter se tudi ob polnoči, ko so se ljudje v vrsti drenjali, da bi kupili, kakšno njegovo kaseto ali zgoščenko, nikomur ni mudilo domov. D.K.
napovedi
10. marec
Studenec - komedija Marjana Marinca Srečka v izvedbi KD
Studenec, Kulturna dvorana ob 19. uri
14. marec
Krško - gostuje Lutkovno gledališče Ljubljana s predstavo Korenčkov palček, Kulturni dom ob 17. uri za rumeni sončkov abonma in izven
15. marec
Krško - literarno glasbeni večer Pod dežnikom, kavama Rondo
16. marec
Krško - dobrodelna prireditev Agencije Shine Krško “Pomlad je tu - veselimo se”, Kulturni dom ob 18. uri
25. marec
Krško - državni kvalifikacijski turnir v show plesih za soliste in pare, Kulturni dom, finale ob 16. uri
Prepričljiv nastop gledališčnikov iz Šentjanža
Sevnica - Zadnji petkov večer minulega meseca je gledališka skupina Kulturnega društva Milana Majcna iz Šentjanža, s komedijo Vinka Modemdorfeija “Vaja zbora”, nastopila v kulturni dvorani gasilskega doma v Sevnici. Z omenjeno komedijo je gledališka skupina iz Šentjanža, pod vodstvom režiserke Anice Groznik, nastopila že 15-krat.
Kljub dejstvu, daje tokrat njihovo igro pozorno spremljal gledališki kritik in ocenjevalec Alen Jelen, je bila le-ta prepričljiva. Ob gledanju komedije “Vaja zbora” so se gledalci lahko večkrat od srca nasmejali. Ko so skozi dejanja spoznavali podobe nastopajočih likov v igri, se je v njihovih mislih nehote porodilo vprašanje: “Ali je to samo igra?” in “Ali ni tale komičen lik osebe tako
bo gledališka skupina v mesecu marcu nastopila še na Otočcu, v Dvoru, Šentvidu pri Planini in še kje.
Paše nekaj velja povedati. Z denarjem, ki ga “priigrajo” na predstavah, so člani Kulturnega društva
Milana Majcna iz Šentjanža v minulem letu prenovili tamkajšnjo kulturno dvorano, obnovili streho, izdelali izolacijo stropa in opremili prvo garderobo. Vredno zgleda, kajne?
Vili Zupančič
podoben nekemu mojemu znancu?” Kakorkoli že, če ste zamudili predstavo v Sevnici, naj dodamo, da
Člani gledališke skupine med nastopom
Pismo rosno, je znal večkrat “po-jamrati” naš Miran. S taistim vzdihom, nejevero, lahko tudi vzklikom, smo bili večkrat počaščeni v gledališki predstavi MGL Nikolaja Kol-jade “Kača“. Pismo rosno, letošnji pust, ki naj bi pregnal zimo. A jo je priklical, daje za ščepec pobelila sivi svet Tako prepričljivo, da sta moji zamisli mask Ledene gore in Zime bele odpadli kot “knof‘ od “gat“ ostržka nedodelanega, klošaija z Elektra ali pingvina v postelji (primerjave iz Kače). Ampak v prvotni zamisli sem hotela noreti v maskah lanskih ambasadoijev Slovenije Srečka Katanca, Zlatka Zahoviča in letošnjega Mitje Kunca, s spremljavo dobrega pevca, ki bi se na vse grlo drl “Slovenija gre naprej".
In je imel senator Nori Kravic možnost vsaj za štirinajst dni duševno olajšati župana Vlada Deržiča, da bi se odtujil v obljubljeno deželo, kjer se mu ne bi bilo treba zagovaijati, zakaj je zbolel, kako mu je padel na pamet dopust kakšno sejo je imel, ker je na Občinski svet zamudil petnajst minut zakaj je podpisal katero od pogodb, zgradil vinsko cesto. Itd
Na nekaterih koledaijih še piše: 8. marec - Dan žena. Čas socialističnih rožic in drugih sindikalnih in manj sindikalnih darovanj, podkupi vanj in sanj je nepreklicno minil. Tlid tistih drobnih sanj, ko seje komu utrnilo, daje vsaj kmečkim ženam za ta dan pripeljal kakšno gledališko predstavo, da so si malo oddahnile in so za eno popoldne doživele svet ki jim ni bil nikoli posebno domač. Se pa do danes večini ženskega sveta ni kaj dosti obrnilo. Temu svetuje vse ostalo in se mu še marsikaj dodalo. Slovensko Klaro Zetkin, Vero Kozmik, so lani spomladi z mesta direktorice Urada za žensko politiko (ta je z njenim odhodom postal nem h1 anemičen in ni delal zgolj v enostransko žensko korist) odstavili. Kot letošnja kandidatka za varuhinjo človekovih pravic je padla v ledeno predpustno vodo. Seje zazdela prenevarna, ker je obljubljala angažirano delovanje na tem področju? Morda so aktivnost prevedli v grožnjo. In s® ni dobro zlobirala. Kar je nasploh pomembno. Kot je pomembno biB prav občutljiva in dojemljiva za vse mogoče na tem svetu. Kačasta. Zvita. Modra morda. In kot taka na zeleni veji palme. Ali z bosimi nogami v toplem pesku, ki ugodno drsi me® prsti.
Namesto rož čestitam praznik1 besedami, čeravno bi bilo bolj f"1110’ da sem “oni“. Pa oni še pridejo. Tisf' ki so čisto zadovoljni, da smo takšni kakršne pač smo: od vetra in življe' nja malo skuštrane... pa še zmeraj ženske in dame.
Lepo je biti ženska!
Natja Jenko Sut^
Ob komediji “Kača“ imam 1 nekaterimi drugimi nekaj pomis*B kov; drugi del seje ob orisu sodobne
__• i________:i._______X
kov; orugi aei seje od onsu družbe in komunikacije pač zabav^ Pismo rosno, ženske! Naj nam P&1
de v navado nepovan ie maternega J
GLASBA
stran 9
“NE, NI RES!” 1E REKLA IN ZMAGALA!
NUŠA DERENDA iz Artič bo predstavljala Slovenijo na Evrosongu na Danskem. Kar so mediji napovedovali že nekaj časa pred 5MO, seje uresničilo. Nuša je prepričljivo zmagala in pustila za sabo vso obetajočo konkurenco. Bilje čudovit spektakel, kakršnega pri nas še ni bilo. Končno se lahko postavimo ob bok svetovnim TV hišam, saj je TV Slovenija z letošnjo EMO dokazala, da kdor zna, zna! Poznavalci in tuji strokovnjaki glasbe pa Nuši napovedujejo dobro uvrstitev, celo zmago na Danskem.

O našem izboru za pesem Evro vizije smo se pogovarjali z največjimi zvezdami tega spektakla. Mnenja so različna, čisto slovenska. Pravzaprav sploh ne vem, kaj bi se moralo zgoditi, da bi bili zadovoljni. Le kako sprašujem, kaj tako norega, saj smo vendar Slovenci!
Nušo sem ujela komaj, komaj, saj je bila na zasluženem smučanju v Avstriji s svojo družino. O občutkih sva se morali pogovarjati kar po telefonu...
intervju
NUŠA DERENDA: “Zelo sem potrebovala ta dopust, saj je bilo obdobje pred EMO in sama EMA zame velik napor in predvsem odgovornost, saj so mediji nenehno govorili o tem, da sem favoritinja in moram priznati, da me je bilo kar malo strah. Sicer pa je vse skupaj dvorezen meč, Če samo pomislim na Simono. Tudi ona je bila favoritinja, nazadnje pa ni prišla niti v finale, kar je veliko presenečenje. Sicer pa je bilo najhuje v sredo, pred EMO. Takrat stvari še niso “tekle” tako kot bi morale. V četrtek na generalki pa je bilo že veliko bolje. Globoko sem zajela zrak in si rekla, kar bo pa bo. In potefn sem zapela in bil je dober občutek.”
V soboto je Nuša postala naša nova zmagovalka, o tem pa pravi takole: “Presrečna sem! Vendar pa do konca nisem bila čisto prepričana, ali bom zmagala ali ne. Dokler ni glasovala zadnja žirija je bilo vse v zraku.”
Nato seje v zgodnjih jutranjih urah vrnila domov v Artiče v prepričanju, da bo šla v posteljo, saj je bila kar utrujena od vsega skupaj, ampak....
“Z možem Frenkom sva se ob treh zjutraj utrujena vrnila domov in ko sva odprla garažna vrata, sva pred sabo zagledala pihalni orkester Kapele, ki ga vodi Franc Arh, najin dober prijatelj, vso mojo družino in
seveda vsaj pol Artič. Vsi so se veselili z mano, tudi zjokala sem se, od sreče seveda, do jutranjih ur. Nato pa se je žur nadaljeval še v nedeljo popoldne, ko so me obiskali Artičani in mi čestitali ter tamburaški orkester iz Artič. Bilo je noro!”
Zdaj je Nuša zelo zasedena, saj je potrebno pripraviti še angleško verzijo, pa videospot, orkestralno izvedbo ter seveda novo podobo, ki bo podobna tej na EMI.
In kaj menijo o EMI in novi veliki slovenski glasbeni zvezdi nekateri sodelujoči estradniki?
KARMEN STAVEC - po mnenju mnogih ena glavnih favoritk letošnje EME:
Si razočarana, ker ti ni uspelo zmagati, saj ti je zmaga ušla le za las?
“Ne, sploh nisem razočarana. Ves čas se je nekako vedelo, da bo zmagala Nuša, kar ji privoščim od srca, zato tudi nisem pričakovala takega razpleta. Moj cilj je bil priti v finale in promovirati skladbo za novo ploščo, ki bo izšla čez mesec dni. In EMA je bila zame odlična promocija. Naj povem še to, da sploh ne bi bila rada na Nušinem mestu, saj ima težko in nehvaležno nalogo. Dobiti mora veliko točk in se dobro uvrstiti, če želimo biti naslednje leto spet zraven. To je zelo nehvaležna zadeva. In Nuša sije zmago želela, zato ji to privoščim.”
nega jutra, da je tvoja pesem plagiat?
“Bila sem začudena! Ni mi bilo jasno, da se Goran in Simona nista javila prej, saj sta pesem slišala že v četrtek. Bilo je očitno, da sta tako reagirala zaradi velikega poraza ki sta ga doživela v petek v predizboru, saj se Simona ni uvrstila v finalni večer. Kar seveda čudi tudi mene! In Goran je zahteval diskvalifikacijo moje skladbe, kar je TV tudi storila. Zahteval pa je tudi posebno komisijo, ki odloči o tem. Komisija pa je bila enotnega mnenja da niti slučajno ne gre za plagiat in da lahko mirne duše pojem v finalnem večeru. Naj povem še to, da domnevne Simonine skladbe nisem poznala prav tako tudi Martin Štibemik ne, ki je avtor moje pesmi, vse do sobotnega dne!”
Kaj meniš, bo Nuša dobro odigrala svojo vlogo na Danskem?
“V to sem prepričana! Želim ji vse najlepše in držala bom pesti zanjo!”
dlje časa!”
Kaj pa meniš o naši novi zmagovalki?
“Nuša je odlična pevka in prepričana sem, da se bo dobro odrezala. Vendar sem iskrena in ti povem, da bi jaz raje na Evrovizijo poslala Andraža Hribarja. V njegovih očeh je bilo videti iskrenost. To mi je bilo, poleg skladbe, kije izjemna, pri njem zelo všeč. Nušina skladba mi ni tako všeč, predvsem zato ne, ker je v dance stilu, kar ni po mojem okusu. Vendar verjamem v izbor publike in žirij, tako da Nuši od srca želim vse najboljše!”
Kaj pa tvoja pesem, ki je polna sonca v očeh?
“Pesem je obarvana z etno stilom in napoveduje moj novi projekt, ki je pred izidom. Z nastopom sem zadovoljna in upam, da tudi drugi. Mislim, daje moja pesem izvirna, saj sem za uvod uporabila istrski motiv, ki je zelo zanimiv in sem ga napisala sama. Zdaj se že pripravljam na koncert, ki bo v kratkem v Cankarjevem domu. To pa je zame večji izziv kot EMA, saj je tu celovečerni nastop z igranjem in petjem v živo.
Pa vendarle si bila zmagovalka publike! To pa tudi nekaj šteje?
“Meni to pomeni več kot pa glas strokovne žirije, saj je publika tista, ki me posluša in kupuje moje plošče, ne pa strokovna žirija.”
In kako si sprejela novico sobot-
ALENKA GODEC - veliko presenečene, bila je tretja:
“Zelo sem zadovoljna z razpletom in končnim izidom! Vesela sem svoje uvrstitve in prav tako Nušine. Bila je favoritka in je tudi zmagala. Mislim, da bo pesem dobro predstavila, saj je dobra pevka. Želim ji vse najboljše!”
Kakšna pa se ti je zdela sama prireditev?
“Zelo dobra. Veliko je bilo dobrih skladb. Meni je bil všeč Andraž Hribar, ki je bil na koncu drugi. Tudi sama prireditev je bila do sedaj najboljša. Vse čestitke!”
TINKARA KOVAČ- stara znanka EME, nekoč tudi sama favoritinja:
“Prireditev je bila super, zdaj je vse mimo in počutim se dobro. Nisem bila med favoriti, EMO sem 'izrabila’ bolj za promocijo moje nove plošče, ki je tik pred izidom. Menim pa, daje kar nekaj takšnih skladb, ki se bodo vrtele
lestvice
Nuši prav gotovo ne bo lahko, saj si mora priboriti številne točke. Ker pa Nušo dobro poznam, sem prepričana, da je ni strah ničesar, da bo odpela v njenem slogu, suvereno in pokončno. Tako kot pravi stari pregovor: “STRUP IN PARFUM STA V MAJHNIH FLAŠKAH”.
Še nasvet za konec: Bodimo Slovenci složni vsaj takrat, ko je treba držati skupaj. Nuša je naša in je najboljša. Srečno in zmagaj še enkrat!
Majda Arh-Sevšek
slovenska narodna glasba
VESELI PLANŠARJI
Člani ansambla Veseli Planšarji so se odločili, po letih odsotnosti, nadaljevati svoje glasbeno delo. Ohranili so stil, ki ga ljubitelji narodno zabavne glasbe dobro poznate. Še vedno nastopajo v planšarskih narodnih nošah iz 17. stoletja, ki sojih nosili v Bohinju in okolici. V njihove lastne skladbe so dodani povsem specifični instrumenti, kot so kravji rogovi, zvonci in Bum - bas. Lansko leto so zamenjali tudi pevski duet, tako da pri njih sedaj pojeta Drago Brvar in Dušanka Pešak. Miro Grad igra klarinet in sax, Marko Misjak trobento, Andrej Žvanut harmoniko, v zabavni glasbi pa tudi klaviature, Peter Pirc kitaro, Peter Pavli bariton in bas kitaro, pevec Drago pa tudi pozavno. Člani ansambla imajo kar precej načrtov, najpomembnejši pa je vsekakor pred njimi. V studiu snemajo nove skladbe za novo kaseto. Pomlajeni so odločno stopili na pot. S trudom in delom se jim bo ta tudi obrestovala. Odločilnega pomena pa boste seveda tudi poslušalci.^.P.
ANSAMBEL JOŽETA ŠALEJA
Prav mnogi ljubitelji narodnozabavne glasbe se spominjate ansambla Jožeta Šaleja iz Velenja, ki je aktivno igral v letih 1971 - 1979. Ansambel je sodeloval tudi na mnogih festivalih in bil za svoje delo in skladbe nagrajen z marsikatero nagrado. V Sloveniji je takrat posnel eno malo ploščo, v tujini pa kar pet. Po vidnih uspehih se je leta 1979 Jože Šalej odločil za prenehanje aktivnega igranja. Po letih odsotnosti pa je v srcu preskočila iskra, ki je ovrgla na stran vse dvome, in Jože Šalej se je odločil ponovno stopiti v svet glasbe. Predvsem za svoje veselje in veselje svojih prijateljev, ki jih je zbral ob sebi. Jože Šalej je ob sebi zbral veterane klarinetista Jožeta Šteharnika, trobentarja Jožeta Ošepa, klarinetista Poldeta Močnika in baritonista Vilija Cimprca. Odločili so se, da bodo za svoje ljubitelje izdali novo kaseto, pri kateri pa jim z glasom pomaga pevka Jelka Blaznik, čeprav večino skladb odpoje tudi Jože Šalej. Ob tridesetletnici delovanja ansambla je tako izšla kaseta in zgoščenka z naslovom Spet smo godci zbrani. Po letih zatišja se tako vrača stari glasbeni maček, katerega instrumentalne skladbe spominjajo na mlade dni. Posebnih načrtov nimajo, čeprav je v spominu kar nekaj nagrad iz festivalov, ki so se jih udeleževali. Predvsem nagrada s ptujskega festivala leta 1971, ko je ansambel prejel prvo nagrado strokovne komisije za izvirnost in drugačnost nasploh. S.P.
RADIO/BREZ1CE
no 8», 7 in 93,9 UM*
Lestvici lahko poslušate vsak četrtek v večerni oddaji “Glasbeni lonec”
SLOVENSKA LESTVICA
1.	DOBRA VILA - TABU
2.	NI MI ŽAL - NUŠA DERENDA
3.	PRIDI IN POGLEJ - ALENKA GODEC
4.	IZGUBIVA SE V NOČ - KINGSTON
5.	ROMEO IN JULIJA - FLIRT
6.	TRAVICA - CALIFORNIA
7.	ONA JE KOT SLADKA KAVA - VICTORY
8.	NE MISLI DA UMIRAM - MIRAN RUDAN
9.	LJUBIM SE V ZAVETJU NEMEGA SPOMINA - TULIO FURLANJČ
10.	RABIM TVOJ SMEH - BABILON
TUJA LESTVICA
L THE CALL - BACKSTREET BOYS
2.	SHE BANGS - RICKY MARTIN
3.	HE LOVES U NOT - DREAM
4.	CHILLIN’ - MODJO
5.	VVHAT A FEELING - DJ BOBO & IRENE ČARA
6.	INNER SMILE - TEXAS
7.	CRAZY FOR THIS GIRL - EVAN AND JARON
8.	IT WASN’T ME - SHAGGY
9.	SAVE ME - HANSON
10.	LOVE IS BLIND - DAVID COVERDALE
LESTVICA DOMAČIH 5
Lestvico lahko poslušate vsak torek v večerni oddaji Z LOJTRCO POD OKENCE.
1.	MOJA DRUŽINA - ans. Pomlad
2.	SLOVENSKO DEKLE - ans. Igor in Zlati zvoki
3.	LETA BEŽIJO - ans. Tineta Stareta VSAK KLAS JE ZLAT - ans. Tonija Verderberja SMEH KLARINETA - ans. Slovenski zvoki
KUPON ZA GLASOVANJE
Glasujem za slovensko pop skladbo:_ Glasujem za tujo skladbo:__________
Glasujem za narodno zabavno skladbo:.
Moj naslov:.
Kupone pošljite na naslov:
Radio Brežice, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
lafMH *« n	'OT-tfssresBBf
V polnem teku so priprave na letošnji koncert Radia Brežice Z LOJTRCO POD OKENCE. Ljubiteljem prijetnih melodij narodno zabavne glasbe sporočam, da bo ta 20. aprila.
Nekdanji tenorist ansambla Fantje z vseh vetrov Tone Rus ima svoj ansambel. Z njim pa je izdal prvi prvenec Zvon želja.
Slovenski muzikantje so se zaprli v studio, da posnamejo nove skladbe.
Pa tudi naš najstarejši narodno zabavni ansambel Štirje kovači se je podal na snemanje svoje 35. kasete in zgoščenke. Izšli naj bi to pomlad.
35 let delovanja praznuje Celjski instrumentalni kvintet. Ob tem so izdali kaseto in zgoščenko z naslovom Hej, jubilej.
Slakovi pevci Fantje s Praprotna so izdali samostojno kaseto z narodnimi pesmimi Slavček.
Kulturno društvo Graška Gora razpisuje javni natečaj za 26. Festival Graška Gora poje in igra 2001, ki bo 19. avgusta. Ansambli naj prijave pošljejo na naslov: KD Graška Gora, Drago Plazi, Graška Gora 26, 2381 Podgorje pri Slovenj Gradcu.
sprejem športnikov
Sevniški športniki
Sevnica - Župan občine Sevnica Kristjan Janc je pripravil sprejem za kategorizirane športnike, športne delavce in funkcionarje, predstavnike sevniških športnih klubov in društev. Žal se je prijetnega srečanja udeležilo malo povabljenih, s to potezo pa odsotni niso pokazali spoštovanja do organizatorja, saj se večina ni niti opravičila za odsotnost, kar ni ravno na nivoju olike in kulture. Ko pa se deli denar, takrat so vsi pri roki.
Na sprejemu so med ostalim govorili tudi o prihodnosti sevniš-kega športa, še posebno zdaj, ko bodo s prvim marcem predvsem zaradi varnosti dokončno zaprli tamkajšnji TVD Partizan. Po prvotnih obljubah naj bi se staro poslopje v teh dneh v resnici porušilo, zgradila naj bi se nova moderna športna dvorana, ki bi bila poslej športni center, a zgodilo se je tisto, česar so se v Sevnici najbolj bali. Zataknilo se je pri državi'oziroma Ministrstvu za šolstvo in šport, ki še ni izdalo soglasja za izgradnjo, brez tega pa so dobesedno nemočni. Ker pa državnega proračuna po vsej verjetnosti še ne bodo tako kmalu sprejeli, morda šele v mesecu maju ali juniju, bi se znalo zgoditi, da tudi soglasja do takrat še ne bo.
Nekatera sevniška društva so že pred časom poskrbela za nemotene treninge, in sicer v bližnjih osnovnih šolah Savo Kladnik
in Boštanj, nekatera društva pa se s temi težavami še ubadajo in skušajo v čim krajšem času poiskati ustrezno in primerno rešitev za načrtovanje za obdobje dveh do treh let, kolikor naj bi bili v Sevnici brez športnega objekta.
Župan Kristjan Janc se zaveda, v kakšnih težavah so športniki, še posebno atleti:” Atleti so resnično, kar sem sam tudi že velikokrat rekel, v izredno nemogočih pogojih, brez atletske steze, tudi brez primernih dvoranskih
Predsednik SZ Sevnica Franc Ernesti, župan Kristjan Janc in tajnik Jože Maurer
prostorov, a kljub temu dosegajo res odlične rezultate. To je dejstvo in žalostno je, da morajo gostovati na drugih stadionih, zato tudi mi intenzivno delamo na tem, da pridobimo ustrezno dokumentacijo za pridobivanje zemljišča in prostorsko dokumentacijo za izgradnjo stadiona z atletsko stezo pri bazenu, kar seveda še ne bo jutri ali pojutrišnjem. Vendar pa računamo, da bi bilo izvedljivo v naslednjih dveh ali treh letih priti do tega kompleksa, in da bi se tudi v času izgradnje savskih elektrarn na nek način dalo kaj kombinirati z materialom in podobnimi zadevami, morda bi na ta način vse skupaj šlo nekako hitreje. To so naše velike želje, a želje so povsem odvisne od finančnih virov, ki pa so, žal, zelo, zelo omejeni.” Tako torej župan Janc, vsekakor pa si sevniški športniki več kot zaslužijo objekt, ki jih bo pripeljal do želenih ciljev.
Karmen Molan
športna zveza
0 športu v Sevnici s Francem Ernestlom
Sevnica - O organiziranosti in delovanju Športne zveze Sevnica smo se pogovarjali s predsednikom ŠZ Sevnica Francem Ernestlom.
Uvodoma je predsednik sev-niške Športne zveze Franc Ernesti spregovoril o organiziranosti zveze:”Športna zveza je bila ustanovljena v skladu z Zakonom o društvih, vanjo pa je vključenih 28 športnih društev, zelo pa smo ponosni, da imamo v naši sredi kar devet klubov, ki se ukvarjajo izključno z vrhunskim športom, in da imamo od vseh športnikov kar 18 kategoriziranih športnikov, kjer pridobivamo sredstva tudi s strani Olimpijskega komiteja Slovenije. Tisto, kar je pri kvalitetnem športu treba poudariti, je vsekakor to, da glede na prostorske možnosti, kijih imamo, ocenjujemo, da se naši vrhunski športniki približno osem sto ur mesečno ukvarjajo s treningi, kar z drugimi . besedami pomeni, da je dnevno takšen pritisk na vse športne objekte, da zelo težko zadovoljujemo prostorskim potrebam, še posebno v zimskem času. V poletnem času je to nekoliko lažje, v zimskem času pa je še posebno za atlete zelo težko, glede na to, da nimajo prostorskih možnosti, zato seveda tudi ne moremo pričakovati, da bi bili skozi vse leto enakomerno pripravljeni.”
* Glede na dogajanja okoli TVD Partizan Sevnica je tudi ŠZ pomagala omiliti prostorske težave društev in klubov. O tem Franc
Ernesti: "Nedvomno je, da smo v zvezi s TVD Partizanom v Sevnici kot središčnim športnim objektom v občini, predvsem za tiste športne klube, ki se ne ukvarjajo s kolektivnimi športi, na ŠZ že od začetka idejo intenzivno podpirali in da je bila ta ideja na vseh sestankih vedno prisotna. Tudi sedanji predsednik, ki vodi aktivnosti okoli TVD Partizan Sevnica, je član ŠZ, in na vseh javnih tribunah smo podprli in absolutno podpiramo idejo, da se TVD Partizan obnovi.”
O popularizaciji športa v občini Sevnica pa naš sogovornik meni:” Šport v Sevnici je kar precej popularen, skozi sistem dela pa bi bilo vsekakor potrebno bistveno več prisotnosti na samih šolah, kajti to je tudi najprimernejša oblika, da povečamo številčnost in dvignemo športno kulturo, ki bi se v kasnejših letih tudi ohranila. Žal je potrebno povedati, da v predsedstvu ŠZ delujejo predstavniki klubov, vsak od njih pa s seboj prinese svoje stališče, seveda pa bodimo pošteni, tudi zagovarja svoj šport. Če to upoštevamo, kar je seveda potrebno, potem je na dlani, da moramo razmišljati z veliko strpnostjo”.
Karmen Molan
“Zlate Katane”
Ljubljana - Pokala Slovenije v ekipnih ju-jitsu borbah so se med šestimi slovenskimi klubi udeležili tudi tekmovalci Društva borilnih veščin Katana Ten team Globoko. Dekleta so bila nepremagljiva, moške pa so ugnali le Celjani, skupno so v borbah dosegli doslej najboljši uspeh.
kolesarstvo
Novo staro vodstvo
Kostanjevica - Člani Rekreativno kolesarskega društva Krško (RKDK) so v preteklih dneh opravili redni letni občni zbor društva, ki je bil tudi volilni zbor. Ker se je dosedanje vodstvo izkazalo za zaupanja vredno, so vsi prisotni člani društva brez nasprotovanj sprejeli predlog, da vodstvo ostaja tudi v obdobju naslednjih dveh let isto. Torej predsednik ostaja Matjaž Gomilšek, podpredsednik Miran Hervol, tajnik društva Janko Oblak, za blagajno pa bo tudi v bodoče skrbel Matjaž T\ima.
V nadaljevanju so najzaslužnejšim članom podelili tudi priznanja, ki so jih prejeli Jožko Mihorič, Roman Pirc, Slavko Petrič, ki je bil še posebno pohvaljen, saj je odpeljal tudi največ maratonov v lanskem letu, kar dvajset, Tomi Zorič, Mile Oštir, najstarejši član Duro Kovač ter najboljši vinogradnik med kolesarji, sicer pa veteran Alojz Levičar. Posebno priznanje pa so podelili Marjanu Geršaku in mu tako izkazali zahvalo za njegovo pomoč in delo, ki ga opravlja v društvu.
ples
Uspešne priprave
Olimje - Štirje pari sekcije za standardne in latinsko ameriške plese Posavskega plesnega kluba Lukec Krško so uspešno opravili petdnevne priprave v Termah Olimie. Tudi mala plesna skupina je končala z novimi koreografijami. Lukčevi plesni pari pa so bili uspešni na kvalifikacijskem turnirju.
atletika
Smeli načrti AK Sevnica
Sevnica - V prostorih OŠ Sava Kladnika v Sevnici je potekala skupščina Atletskega kluba Sevnica. Poleg članov kluba so se vabilu odzvali podpredsednik Atletske zveze Slovenije Mirko Kolnik, podžupan Občine Sevnica Andrej Štrice|j, sekretar Športne zveze Sevnica Borut Bizjak in nekateri starši mladih atletov.
Predsednik Atletskega kluba Sevnica Branko Kelemina je ob pregledu dogodkov v preteklem letu kot eno pomembnejših pridobitev kluba omenil redno zaposlitev treneija Rafka Povheta, kar se je z doseženimi rezultati že pokazalo kot dobra investicija, izvedli pa so tudi že 6. ulični tek za pokal Sevnice. Kljub skromnim sredstvom, s katerimi razpolagajo, so člani .sevniškega kluba lani dosegli zavidljive rezultate; tako so osvojili kar 34 medalj na tekmovanjih na državni ravni - od tega 23 zlatih, 5 srebrnih in 6 bronastih. Pohvalijo se lahko tudi s 118 medaljami, ki so jih osvojili na manjših tekmovanjih, kot so krosi, cestni oz. ulični teki in gorski teki. V.Z.
napovedi
rokomet
10.3.2001	- 1 A DRL, 15 krog, RD Mobitel Prale 67 : RK Dobova 10. 3. 2001 - 1 B DRL, 16. krog, RK Cimos Koper : RK Sevnica 24. 3. 2001 - 1 A DRL, 16. krog, RK Dobova : RK Avtomikolič R Trbovlje
24.3.2001	-1 B DRL, 17. krog, RK Sevnica : RK Dol TKI Hrastnik
ŠPORT
Luka Vod lan in Amadeja Plevel
Priprave, ki so se jih udeležili plesni pari, so bile osredotočene na programe in koreografije ter kondicijo in utrjevanje že osvojenega znanja. Med vsemi sta največ na novih programih delala mlajša mladinca Luka Vodlan in Amadeja Plevel, ki se pripravljata tudi na prehod v višji tekmovalni razred, kjer bosta tekmovala z neomejenim plesnim programom. Tako so zanju pripravili nove programe v šestih plesih, in sicer za angleški valček, tango, slowfox, quickstep, sambo in ča-ča-ča. Končna ocena priprav je, da so popolnoma uspele.
Z zadnjim februarskim vikendom pa je mala plesna skupina luk-čevih plesalcev končala tudi novo koreografijo v stepu, zdaj pa se že intenzivno pripravljajo za nastop na državnem prvenstvu, ki bo meseca aprila.
Krški plesalci pa so se udeležili tudi mednarodnega kvalifikacijskega plesnega turnirja v Ljubljani v standardnih (STA) in latinsko ameriških (LA) plesih “Urška open”, ki se ga je udeležilo preko 250 plesnih parov iz dvanajstih držav. Med mlajšimi pionirji “B” sta nastopila tudi Dejan Baliban in Zala Zorenč, ki sta osvojila 5. mesto v STA in 7. mesto v LA plesih, mlajša mladinca “B” Luka Vodlan in Amadeja Plevel pa sta bila v STA plesih šesta, v LA plesih pa deveta.
košarka
Krško se bori
Krško - V 1. krogu drugega dela tekmovanja v II. Slovenski košarkarski ligi - kvalifikacij za l.B SKL so Krčani doma visoko premagali ekipo Logatca z rezultatom 110 : 70. V 2. krogu so tudi igrali doma in izgubili s trboveljskim Rudarjem z 71 : 82. Tekmovanje drugega dela bodo nadaljevali v gosteh pri vodeči ekipi Postojne (7.marec), zadnja tekma drugega dela II. SKL (6.krog) pa bo v športni dvorani OŠ Leskovec pri Krškem (24.marec ob 20.uri), ko se bo ekipa KK Krško pomerila z ekipo KK Postojne.
Zlata dekleta v družbi srebrnih fantov, trenerjev, fizioterapevta in predsednika društva
Moška ekipa Katane, Dejan Bahč, Uroš Novak, Dan|jel Lipar, Peter Gregl, Zlatko Rizvič, Željko Pavlica in Sandi Piškur so si po
predhodnih borbah prislužili finalni nastop. Pomerili so se s trenutno najboljšimi Celjani, ki so s 4:1 zmagali, Katana je bila draga, tretje mesto sta si delila sevniški Ippon Rucanor in JJK Samuraj iz Gornjega Grada.
Katanina dekleta: Andreja Šetinc, Vanja Preskar, Maja Ferenčak in Anita Strgar pa so bila nepremagljiva. Najboljše žensko moštvo v državi je v finalnem nastopu suvereno premagalo borke sevniškega Ippon Rucanorja in tako prvič v zgodovini osvojile Pokal in postale ekipne državne prvakinje, kajti tekma je štela tudi kot žensko državno prvenstvo. Moški pa bodo še merili moči v ekipnem državnem prvenstvu v borbah, in sicer v obliki lige. Tekmovanja bodo potekala v marcu in aprilu. K.M.
Novi stari predsednik RKDK Matjaž Gomilšek je za nov mandat prejel tudi posebno darilo- “sirkovo " metlo, s katero naj bi pometel z morebitnimi težavami.
Sicer pa bodo RKDK-jevci v letu 2001 organizirali že 9. memorialni kolesarski maraton Rudijev memorial, udeleževali se bodo maratonov in kolesarskih prireditev po Sloveniji, sami pa se bodo po enoletnem premora spet podali na dvodnevno kolesarsko turo, katere točna relacija sicer res da še ni znana, vsekakor pa je znano, da bodo skupaj letos osvojili tudi Vršič. K.M.
KRONIKA
Ob Mednarodnem dnevu civilne zaščite slavnostno tudi v Posavju
Zlati znak Vladimiri Kežman
Slovenija, Posavje - Mednarodna organizacija civilne zaščite je 1. marec razglasila za Svetovni dan civilne zaščite leta 1990, dve leti kasneje pa je 1. marec za Dan civilne zaščite razglasila tudi Slovenija. S to obeležitvgo je mednarodna organizacija želela okrepiti zavest javnosti o ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami in o vlogi civilne zaščite pri varstvu pred njimi. Poleg tega je želela tudi poudariti pomen mednarodnega sodelovanja za razvoj zaščite človeka in njegovega okolja. Poveljnik Civilne zaščite RS Miran Bogataj je dan po prazničnem dnevu v Termah Čatež podelil priznanja vsem najbolj zaslužnim Posavcem na področju zaščite, Ivanja in pomoči.
Kot nam je povedal poveljnik civilne zaščite za Posavje Jože Kos, je za posavsko civilno zaščito uspešno leto. Zadnjih nekaj let se srečujejo predvsem s poplavami in su-
Posavski dobitniki priznanj
šo, sicer pa uspešno sodelujejo tudi z drugimi organizacijami (poklicno gasilsko enoto, kinologi,...). Ena Pomembnejših točk v njihovem Prihodnjem delovanju je izdelava načrta v primeru jedrske nesreče,
ta poteka tako na državni kot na regionalni ravni in se bistveno ne bo razlikoval od trenutno veljavnega. Gre namreč predvsem za uskladitev načrta z izhodišči Evropske unije.
Ob Dnevu civilne zaščite prejemajo priznanja in nagrade njeni pripadniki, pa tudi drugi posamezniki, skupine, občine ter gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki so prispevale k razvoju in kre-
pitvi pripravljenosti, izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ter odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč.
Slavnostno v Posavju
Ob slovesnosti v Posavju je priznanja vsem najbolj zaslužnim Posavcem podelil poveljnik Civilne zaščite RS Miran Bogataj.
Podelitve so se udeležili tudi namestnik direktorja Uprave za zaščito in reševanje RS Damjan Lah, namestnik poveljnika civilne zaščite Dolenjske Jože Udovič, vsi trije posavski župani ter vodja Uprave za obrambo Krško Zdenka Močnik.
Zlati znak je letos prejela poveljnica Občinskega štaba Civilne zaščite občine Brežice Vladimira Kežman, ki svoje uspešno delo opravlja že skoraj deset let. Srebrni znak si je zaslužil poveljnik štaba Civilne zaščite Krško Matjaž Šlibar.
Tudi trije bronasti znaki so dobili nove lastnike; to so Zvonko Košmerl, namestnik poveljnika pri Občinskem štabu Civilne zaščite
Sevnica, Borut Simončič, član štaba Civilne zaščite Sevnica, in Franc Urek, poveljnik Gasilske zveze Brežice in član Občinskega štaba Civilne zaščite za požarno varnost in poplave.
‘Težišče sistema civilne zaščite je v lokalnih skupnostih in tega ne more nadomestiti država. Sistem se mora ustrezno odzvati na vsakdanje nesreče in druge nesreče katastrofalnega obsega in posledic,” je poudaril poveljnik Civilne zaščite RS Miran Bogataj in opozoril, da se težave zaenkrat kažejo v neizenačenih materialnih možnostih posameznih občin. Največji del Civilne zaščite predstavljajo enote, skupine in posamezniki, ki to delo opravljajo prostovoljno, in tudi ti morajo biti po besedah Bogataja profesionalci.
Že v četrtek, 1. marca, so v okviru Dneva civilne zaščite priznanja podelili tudi v občini Šentjernej. Prejeli so jih Zvonka Jamnik, Anton Jakše ter Prostovoljno gasilsko društvo Šentjernej in šent-jemejski policijski oddelek.
Kristina Jelčič, Lidija Petrišič
Nagrajence čaka helikopterski polet
Brežice - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je lani že četrtič pripravil “Učno Uro v prometu” za tretješolce iz cele občine. Šolarji so tako spoznali promet in nekatere njegove pasti ter delo policistov, saj jim je Policijska postaja Brežice široko odprla vrata.
Učenci so sredi oktobra v dveh Velikih skupinah spoznali brežiško avtobusno postajo, delo policistov, Popeljali pa so se tudi na krožno vožnjo z avtobusom po mestu in okolici. Svet jih je presenetil še s povabilom, da vtise prelijejo na papir in se potegujejo za lepo nagrado, polet s helikopterjem.
Odziv je bil neverjeten, saj so že v naslednjih dneh sprejemali male Mojstrovine, tako likovne kot pisne tedelke, nabralo se jih je okoli 160. Na brežiškem Svetu za preventivo 'n vzgojo so zdaj izbrali najboljše, dela so razstavljena pred županovim nradom na Občini Brežice.
Za najboljše so izbrani: med avtorji pisnih prispevkov Simona Uermšek iz OS Artiče, Marko Ber-kovič iz OŠ Bizeljsko, Zdenka Osojnik, 3.d. OŠ Brežice, Nina Špi->er, OŠ Cerklje ob Krki, Marija
Šepetave, OŠ Globoko in Toni Rostohar, OŠ Velika Dolina. Med mladimi likovniki pa so si pogled na Brežice izpod oblakov prislužili še Sara Kostrevc in Jerneja Pavlovič, obe 3.d. OŠ Brežice, Marko Peteline, 3.d. OŠ Dobova, Peter Fer-
lan, PŠ Kapele in Mojca Omerzel,
OŠ Pišece.
Polet bo tudi res izveden, obljubljajo organizatoiji učne ure, in sicer aprila ali maja, odvisno od vremenskih pogojev in zasedenosti helikopterja. S. V.
Tarča
starejši občani
Krško - Na PU Krško opozarjajo, daje bilo na področju države v zadnjem času zabeleženih več primerov goljufij, kjer so se ponavadi kot oškodovani pojavljali starejši občani. Na njihove domove so neznanci prihajali z izgovorom, da so člani humanitarnih organizacij in da pobirajo denar, ki bo namenjen bolnim otrokom ali starejšim občanom.
Goljufi posedujejo tudi kompletno dokumentacijo, s katero dokazujejo, da so člani humanitarnih organizacij, za zneske pa izdajajo potrdila o plačilu.
Policija opozarja, da pred plačilom kakršnegakoli zneska, na domu preverite, če humanitarna organizacija ali združenje dejansko obstaja, kakor tudi resničnost navedb zastopnika. S.V.
Skupina učencev iz OŠ Bizeljsko
Človekove
pravice
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Zakaj v Zakonu o ustavnem todišču nimamo urejenih pravnih Posledic ustavnih pritožb v prime-J^h, ko ustavno sodišče ugotovi kršitev temeljnih človekovih pra-v'c in svoboščin?
Seveda ta propust vztrajno de-uje na deformacije in pooblastila todnikovega odločanja in na j e varstva človekovih pravic v praksi. Odraža se kot zaviralna s'to, k izboljšanju stanja na pod-
ročju prava. Dogaja se, da od izdaje ustavne odločbe, s katero so ugotovljene kršitve človekovih pravic, mine po več let, preden sodišče razpiše v ponovitvenem postopku novo obravnavo, in ko se vsa procedura začne znova in tudi vse prejšnje napake se znova dogajajo. Čas pa teče, posebno pri starejših ljudeh se nemalokrat izteče. Tako nam sedanjost, prav tako bližnja preteklost potrjuje, da je od uporabe do zlorabe prava le majhen korak!
V KZ RS v poglavju 16, Kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine imamo 141. člen pod naslovom “Kršitev enakopravnosti”, ki pravi: “Kdor zaradi razlike v narodnosti, rasi, barvi, veroizpovedi, etnični pripadnosti, spolu, jeziku, političnem ali drugačnem prepričanju, spolni usmerjenosti, gmotnem stanju, rojstvu, izobrazbi, družbenem položaju ali kakšni drugi okoliščini prikrajša koga, za katero izmed človekovih pravic ali
temeljnih svoboščin, ki so priznane od mednarodne skupnosti ali določene z ustavo ali zakonom, ali mu takšno pravico ali svoboščino omeji, ali kdor na podlagi takšnega raziskovanja komu da kakšno posebno pravico ali ugodnost se kaznuje z denarno kaznijo, ali z zaporom enega leta.” Vse je torej odvisno od prizadetega, če bo uveljavljal sankcioniranje te kršitve. Zakaj gre Zakon o ustavnem sodišču molče preko tega vprašanja, saj 43. člen obravnava samo pravne posledice ustavnega spora, ne obravnava pa vprašanja pravnih posledic ustavne pritožbe, čeprav gre za spoš-tpvanje tudi mednarodnih pogodb! Izgleda, kot da naša država sploh ni zainteresirana, da se odpravijo take anomalije in da prepušča kaznovanje tovrstnih kršitev, kar mednarodnemu sodišču za človekove pravice v Starssbur-gu. Odveč je pri tem omeniti, da predstavlja takšno ignoriranje tega problema za našo državo svo-
jevrstno sramoto.
To pa vsekakor ni osvobajanje človeka! Nasprotno, pri ljudeh rodi napetost in upor!
Vsi vemo, da so človekove pravice institut mednarodnega prava, ki niso odvisne samo od subjektivne presoje normodajal-cev v posameznih državah, pa tudi ne od konkretnega političnega sistema. Kot take, so odraz določenega kompromisa različnih ideologij.
Neodvisnost sodišč, sodnikov in drugih pravnikov v pravosodju ni le procesna garancija, ki zagotavlja določene pravice, temveč je njihova dolžnost, da si to pravico izborijo z vsakdanjim delom. Napačno razumljene dolžnosti in jemanje pooblastil izven določenih zakonskih okvirov vzdržuje razhajanje med državo in državljani ter vzbuja nezaupanje in strah pred protipravnimi posegi v zasebno sfero, s tem pa se poraja negativni vpliv za stanje duha v naši državi.
Notranji ministri Slovenije, Nemčije in Italije na Obrežju
Slovenija, Obrežje - Sloveaski notranji minister Rado Bohinc je minuli petek gostil svoja kolega, notranja ministra Nemčije in Italije, Otta Schilyja in Enza Bianca. Notranja ministra Slovenije in Nemčije sta na gradu Brdo pri Kranju podpisala dvostranski medvladni sporazum o sodelovanju pri zatiranju hujših kaznivih dejanj. Po podpisu se jima je pridružil še italijanski notranji minister Enzo Bianco, vsi trije pa so si s helikopterjem ogledali še sloven-sko-hrvaško mejo in se ustavili na prehodu Obrežje.
Pogodbenici, slovenska in nem- problematiki ilegalnih migracij in ška vlada, sta se namreč v priza- vzpostavljanju schengenskih standar-devanjih učinkovite zaščite svojih	dov. Pri tem sta notranja ministra Itali-
državljanov pred kriminalnimi de- je in Nemčije Sloveniji izrazila vso janji dogovorili, da bosta v skladu	podporo in pomoč. Slovenija je nam-
s svojimi notranjepravnimi predpi- reč po mnenju sogovornikov na do-
Delegacija ob ogledu MPMP Obrežje
si sodelovali pri zatiranju predvsem tistih kaznivih dejanj, ki vsebujejo elemente organiziranih kriminalnih združb in povezav ter zahtevajo skupne ukrepe pristojnih organov obeh držav. Notranja ministra sta srečanje nadaljevala s pogovorom o bilateralnih vprašanjih s področja varnosti in policijskega sodelovanja. Obe delegaciji bosta preučili možnosti za sklenitev sporazuma o medsebojni izmenjavi tajnih podatkov. Zelo konstruktivni pa so bili tudi pogovori z italijanskim kolegom, je dejal slovenski minister.
Ogled slovensko-hrvaške meje je bila priložnost za pogovor o
bri poti, da kmalu postane članica EU. Takrat bo meja s Hrvaško zunanja meja EU, ki jo bo potrebno ustrezno zavarovati, zato Slovenijo čaka izredno težka naloga. Direktor PU Krško Andrej Zbašnik, ki je goste seznanil s pogoji dela na MPMP Obrežje, je ob tem povedal, da je oba tuja ministra najbolj zanimala opremljenost policije tako na mejnih prehodih kot sicer za varovanje državne meje. Dejal je še, da so enotnega mnenja, da je oprema neustrezna in so izrazili pripravljenost za pomoč, prav tako so potrdili potrebo po številčnejšem kadru za učinkovito varovanje bodoče zunanje meje EU. STA/S.V.
P"	1	1 1
113 - 113 - 113 - 113
k.___;___:______________________
Od 22. februarja do 5. marca
Prometne nesreče
Na Policijski upravi Krško beležijo 28 prometnih nesreč, tokrat brez smrtnih žrtev.
Ilegalni prehodi in ponarejanje listin
Skupaj je bilo prijetih 14 ilegalnih prestopnikov državne meje. Na mejnih prehodih so odkrili tudi 14 primerov kršitev tujcev s ponarejenimi dokumenti.
Zaseg orožja in vozil, mamil
V Dednji vasi pri Pišecah so policisti po obvestilu našli v zemljo zakopanem vedru kilogram posušene konoplje in manjšo tehtnico. Na Obrežju so državljanu Hrvaške zasegli plinsko pištolo in 9 nabojev.
Ostala kriminaliteta
Prijeli so 30-letnega B.K. iz okolice Brežic, ki je preko Sotle s neznanima pomagačema pretihotapil 18 ton kave. Osebje brežiške bolnišnice je zalotilo 23-letnega R.C. iz Brežic, ki je kradel v njihovih prostorih. Raziskovali so dva požiga, na Tržišču in pri Brežicah.
112 - 112 - 112 - 112
Na številki 112 na Regijskem centru za obveščanje Uprave za obrambo Krško beležijo 40 pozivov za nujno medicinsko pomoč in 27 za pomoč dežurnega veterinarja. Prav tako so posredovali 5 klicev za odstranitev kadavra.
Gasilci PGE Krško so gasili travniški požar na Vidmu pri otroškem vrtcu, zagorelo je zaradi kurjenja suhljadi. Gasilci so posredovali pri požaru na gospodarskem poslopju v Gaberju, pri dimniškem požaru v Globokem ter zagorelem kozolcu v Kaplji vasi na področju sevniške občine. Večkrat so čistili cestišča po prometnih nesrečah. Odstranili pa so tudi votlo drevo na Senovem, ki je tlelo in grozilo, da bo padlo na ulico.
RAZVEDRILO
horoskop
■■m
X


nagradna križanka
v
J
OVEN
Odnos med planetoma Venero in Merkuijem poudaija prijateljski vidik čustvenih odnosov in izpostavlja potrebo po dialogu v komunikaciji s partnerjem. Naučite se tudi poslušati, ne samo govoriti.
BIK
Če vam delo, ki ga opravljate, ne nudi dovolj ustvarjalnega zadoščenja, morate razmisliti, kakšne bi bile lahko drage možnosti. V teh dneh vas vaš partner zelo potrebuje. Za navidezno hladnostjo skriva hudo bolečino.
DVOJČKA
Vaši poslovni cilji so precej idealistično obarvani, zato poskrbite, da boste sicer ohranjali ideale, vendar obenem tudi upoštevali realne omejitve. Pazite na zdravje. Če se boste tako obremenjevali, boste škodili le samemu selii.
RAK
Izkoristite trenutke ustvarjalnega navdiha in poskrbite, da boste ta navdih pretočili v nekaj konkretnega. Raki ste nezaupljiva bitja. Ko se vam nekdo skuša približati, stopite korak nazaj! Nikar tako. Odprite se svoji okolici, posebej če ste samski.
LEV
Kaj, ko bi včasih premislili, preden rečete kakšno? V preteklih dneh ste stegnili jezik tam, kjer ne bi smeli, in se hudo zamerili osebi, ki ne zna odpuščati ali prenašati šal na svoj račun. Bodite pazljivi, posebej če s to osebo delate.
DEVICA
Vpliv planeta Jupitra v znamenju Dvojčkov ustvarja dobre pogoje za utrditev javnega ali poslovnega položaja, vendar obenem nakazuje tudi potrebo po jasnejši opredelitvi življenjskih cjljev.
TEHTNICA
Položaj Venere priča o zapletenem dogajanju na področju čustvenih odnosov, iz katerih v tem obdobju črpate moč, vendar vas hkrati tudi precej obremenjujejo.
ŠKORPIJON
Pod vplivom Sonca v znamenju Rib boste zopet začutili čustveno moč in potrebo po čustvenem zbliževanju. Ko vam bo postalo jasno, da služba ni edina stvar v vašem življenju, se lahko zgodi, da se bo partner naveličal vas in vaših težav ter se ohladil.
STRELEC
Odnos med Merkuijem in Venero poudaija pomembnost komunikacije v odnosih./, ljudmi, ki so vam blizu, in obenem spodbuja iskanje primernega čustvenega izraza.
KOZOROG
Zaradi pomanjkanja časa ali spodbud se ukvarjate predvsem s stvarmi, ki pomenijo obveznost, veliko manj pa z dejavnostmi, ki nudijo možnost ustvarjalnega izživetja.
VODNAR
Naučite se črpati moč iz izkušenj in spoznanj, do katerih ste se doslej dokopali na svoji poti. Šele čez nekaj mesecev bo za vas nastopilo obdobje, polno priložnosti in novih izzivov.
RIBI
Lahko se zanesete na intuicijo, saj je položaj Merkurja v Vodnarju povezan s prebliski, ki prihajajo sami od sebe. Nevoščljivcev okoli vasje veliko. Partner se bo znova čutil zapostavljenega. Posvetite sg mu!
moda
Ali se bliža pomlad, je zime počasi konec? Res se ne da ugotoviti. Zimsko kolekcijo 2001 že res vsi dobro poznamo in jo imamo v omarah. Trgovine so že prazne, čakamo na novo kolekcijo pomlad - poletje 2001, ki nam je tudi že skoraj znana iz revij, tudi mi smo o njej že veliko pisali, samo v izložbah in na policah je še skoraj ni. Toda tudi to bo kmalu in kar je najbolj čudovito - to poletje bo na izbiro več slogov, zato kar počasi razmislite, za katere sloge se boste odločile. Kmalu boste zimska oblačila začele pospravljati in zlagati stran. Toda nikar jih ne mečite stran in ne prestrašite se, da jih ne boste več rabile.
V New Yorku in Londonu so se začele prve modne revije za jesen - zimo 2001/2002. Ja, modni oblikovalci skoraj ne mislijo več na pomladno - poletno kolekcijo, kaj šele na zdajšnjo zimsko, saj oni so tisti prvi, ki se morajo veliko vnaprej pripraviti za novo sezono. Barve kot so rjava, bež, oranžna, predvsem ti jesenski toni bodo tudi drugo leto še modni. Kakor tudi vzorci, kot je karo in tudi raznolika simetrija nas bo še naprej očarala . Torej nikar ne mislite, da s temi barvami ne boste več “in”. Prav tako bodo tudi materiali, kot so usnje in “pele”, še vedno zelo moderni. Kroji kril do kolen ali celo do tal, kakor tudi kratka krila, ne bodo še nikamor šla. Novost, kije zdaj še nismo opazili, bodo jahalne hlače, ki so bile moderne pred leti in se bodo zdaj vrnile. Seveda to ni edina novost, še veliko jih, saj so se predstave šele začele. Hodile bomo v gležnerjih, z zelo visoko peto, to pa je “must”, kakor nam bodo boke še vedno krasili čudoviti pasi. Torej brez strahu, veliko oblačil lahko pospravimo, ter jih naslednjo jesen oz. zimo spet oblečemo. Nekaj si bomo dokupile, to je drugi “must”, saj ne bi bile ženske. Torej nobenih moških izgovorov: saj to že imaš, saj je baje še vedno “in”...Ne, to pa spet ne.
Modna industrija je res nekaj čudovitega, vedno se nekaj dogaja, vedno na nekaj čakamo, vedno se nekaj vrača in vedno jo znova vzljubimo.
Lea Šinko Štraus
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA d.d., ZALOŽNIŠTVO REVIJ za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada -polletna naročnina na revijo Albert Franjo Gregl,
Bizeljska c.31/1, 8250 Brežice
Albert
2.	nagrada -
ura-budilka revije Albert Alojzija Piperski, Orehovec 57, 8311 Kostanjevica na Krki
3.	nagrada -
družabna igra "Človek ne jezi se” Ksenija Jožef,
NHM 25, 8290 Sevnica
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: KARAT, UL ANI, RENTA, AR, AR, KULTURA, KATAPULT, RK, AMORET, TATI, RAP, NGALA, IR, EROS, AMERIKA, NILS, SA-RAVAK, ILI, NISA, NINGBO, DONAT, ASO SAN, AVALA.
Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 16.3.2001, na naslov:
Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice, s pripisom “Nagradna križanka”.
Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla!
Fotokopij ne upoštevamo!
SESTAVIL
BOJAN
MACUR
GRŠKI
JUNAK,
VELIKAN
PADALSKI
REKVIZIT
NAJETO
ZEMLJIŠČE
IGRALEC
MINEO
►
SAVAGLAS
LILIJI
PODOBNA
CVETLICA
RAKASTO
TKIVO
TROPSKA
PAPIGA
PESNIK
OG5EN
SPONA
BREZ-
DOMEC,
BEGUNEC
UTEŽNA
ENOTA
ZA
ZLATO
GL.
MESTO
DRŽ.
JEMEN
IGRALKA
GARDNER
PREBI-
VALKE
DANSKE
STAREJŠA
SLOV.
PEVKA
NOJU
PO-
DOBNA
PTICA
CHATE-
AUBRI-
ANDOV
ROMAN
GOROVJE
V
INDIJI
ANTON
KOVAČIČ
VOJVO
DINEC.
ŠALJIVO
IVAN
TAVČAR
REKA V MJANMARUl
TRETJI
MESEC
SAMSO-
NOVA
LJUBICA
VRSTA
6RA2IL.
LEŠNIKOV
OSEBNI
ZAIMEK
KAJUH
KDOR
MASIRA
RADIJ
BOGINJA
SREČE
PRI
ARABCIH
CIGAN
TUJE
ŽENSKO
IME
ŽIVAGOVA
LJUBEZEN
IGRALEC.
ULAGA
PISATELJ
CANKAR
ARA,
AVANS
IGRALKA
TAVLOR
OČE
HRVAŠKI
ROKOMET
TRENER
ČERVAR
JUDOVSKI
KRALJ
IZTOK
NOVAK
KRIK)
RIMSKE
KONJENICE
PAMET
VELIKO
FINSKO
JEZERO
vse-
stranske:
IZOBR.
ČLOVEK
VRAG.
HUDIČ
LOPA
ZA
TRAMVAJE
Varnost
A kdo razmišlja, kako vami so v resnici računalniki ter podatki, ki se nahajajo na njih? Le malokdo se celovito ukvarja z varnostjo podatkov. Tli mislimo predvsem na možnost zlorabe podatkov ali vdora v računalnike. Še vedno velja splošno prepričanje, daje najbolje vse skupaj natisniti na papir in to potem lepo zakleniti v omaro. Kako ohraniti podatke - o tem smo že pisali. Predvsem je pomembno redno vsakodnevno arhiviranje ter dobra protivirusna zaščita.
Varnost domačih računalnikov najverjetneje ni bistvenega pomena, saj na njih večinoma ne hranimo pomembnih ali zaupnih podatkov. Seveda je tudi takšen računalnik lahko zelo ranljiv, predvsem kadar smo povezani v internet. Čisto nekaj dragega pa so računalniki v podjetjih, ki so med sabo povezani v lokalna omrežja ter ostala omrežja - internet. Ker danes skoraj ni več podjetja, ki ne bi imelo vsaj dva računalnika med sabo povezana, bomo govorili o varnosti le-teh.
Veliko zunanjo nevarnost danes
predstavlja internet omrežje, saj na njem kar mrgoli nepridipravov, ki vohljajo naokoli in iščejo svoje žrtve. Seveda se tudi oni ne lotijo vsakega računalnika, ker jih je enostavno pre več. Zanimajo jih predvsem banke, zavarovalnice, vojska, velika in pomembna podjetja. Dobra zaščita pred zunanjim (internetnim) vdorom je zelo kompleksna in tudi draga
Čisto nekaj dragega pa so računalniki v podjetjih, predvsem malih in srednjih, kjer se nahaja ogromno najrazličnejših podatkov, ki jih največkrat ne smejo videti vsi. Tu predvsem mislimo na tehnično-razvojne oddelke, komercialo, finance. Naj navedem preprost primer: že branje tuje elektronske pošte znat)iti za koga zelo zanimiv in pomemben podatek. Večina uporabnikov se najverjetneje sprašuje, kako-to preprečiti. Zaščita računalnikov in podatkov je kar precej kompleksna zadeva in je odvisna od več dejavnikov. Nekaj jih bomo opisali.
Vsakdo najprej pomisli najprej na fizično zavarovanje računalnika. To je zelo pomemben vidik, ki pa ga ne moremo zmerom zagotoviti. Če pustimo računalnik prižgan in nas 10 minut ni, na delovnem mestu naj-
verjetneje ne bomo ugasnili računalnika in zaklenili pisarno. Izven delovnega časa pa je fizično varovanje izjemno pomembno. Seveda pa se lahko še zmerom zgodi, da bo nekdo prišel do tega računalnika, ga vključil in si ogledal vsebino računalnika. No, na tej fazi pa lahko morebitnemu vsiljivcu pripravimo prvo presenečenje, ki se imenuje bios geslo. Takoj po vključitvi računalnika je potrebno vpisati posebno geslo, v nasprotnem primera je raba računalnika onemogočena. Bios geslo je kar zanesljiva zaščita pred vsiljivci.
Če na računalniku nimamo nastavljenega bios gesla pa smo povezani v omrežje, bo po vključitvi računalnika potrebno vpisati geslo za prijavo na omrežje. To je drugi nivo zaščite, ki pa ni več tako zanesljiv, saj je možno na računalnikih z operacijskim sistemom Windows 95/98 samo stisniti tipko escape in zaobiti prijavo na omrežje. Vendar, če je sistemska in varnostna politika v podjetju dobra, potem se pomembni podatki ne bodo hranili na lokalnem računalniku, ampak na glavnem (strežniku), do katerega pa je možno priti samo s pravilnim uporabniškim imenom in geslom. Centralni raču-
nalniki v podjetjih pa so največkrat najbolje fizično in programsko zavarovani. Se pravi, tudi v tem primera bo vsiljivec razočaran, saj ne bo na računalniku nič pomembnega za njega.
Pomembni podatki pa se v določenih primerih vseeno nahajajo na lokalnih računalnikih - trdih diskih. V takih primerih je bistvenega pomena, da izberemo pravilen operacijski sistem, ki bo onemogočal uporabo računalnika in podatkov na njem. O takšnih sistemih smo že govorili, eden izmed njih je Windows 2000 Professional ali Windows NT 4.0. Le z njimi je možno preprečiti nepooblaščeno rabo računalnika in podatkov.
Nam pa vsi najrazličnejši nivoji varovanja računalnikov in podatkov popolnoma nič ne pomagajo, če vsi sodelavci vedo vsa gesla. Takšen način varovanja podatkov je v celoti odvisen od najrazličnejših gesel, zato so gesla tajna, se ne posojajo in se morajo v rednih časovnih intervalih tudi menjati. Le na takšen način je možno zagotoviti osnovno varnost na računalniških omrežjih, lahko tudi na domačem računalniku.
Branko Lavrenčič
mobilna telefonija
Alcatel One Touch 302
Za vse okuse
Francozi imajo s serijo 300, ki skuša zapolniti potrebe in želje nižjega srednjega razreda, o tem ni dvoma, nemajhne načrte. O tem priča tudi zadovoljiva oprema malčka OT 302, ki je svoj prostor pod soncem našel v paketu Halo in nenazadnje tudi njegove mere. Aparat se v objemu roke počuti odlično, njegovi vitki boki (tokrat brez obložene gume) pa I zagotavljajo čvrst oprijem. Prika-
zovalnik je umeščen nekoliko nižje od plastike in ravno zato varen pred kakršnimikoli udarci ali praskami, pohvalna je tudi njegova oranžna osvetlitev, sicer pa ju je skupaj s kontrastom moč v meniju poljubno nastaviti. Sistem upravljanja z aparatom je zahvaljujoč centralnemu, navigacijskemu gumbu, ki dovoljuje premikanje v tri smeri (gor, dol in potrditev), mnogo bolj enostaven kot pri starejših modelih One Touch, kjer smo za pomikanje po menijih uporabljali stranski tipki. Tipke so dobro vpete in odzivne, kot bi si lahko le želeli. OT 302 uporablja Phone.com-ov brskalnik 4.1.19e, ki
se med tekanjem po spletnih straneh dobro izkaže, vseeno pa bi si želeli nekoliko večji zaslon, s katerim bi bilo ”wapanje“ še prijetnejše. Zato pa bodo tudi bolj zahtevni zanesenjaki z veseljem segali po bogatem kosu pogače, ki ga malček ponuja v glavnem menijskem delu. Privoščili si bodo namreč lahko, kar jim srce poželi. No, skoraj vse. Sem sodi petnajst melodij, ki bi iz sna zbudile še mrtve, komur pa to ne zadošča, se lahko potrudi in uglasbi dve dodatni skladbi po lastnem okusu. Seveda ne manjkajo tudi vibracijski alarm, preprosti opomniki, kalkulator, pretvornik valut in tri igre. Mali Fran-
coz predstavlja z novim osveženim videzom dobrodošlo novost v nižjem in srednjem razredu trga potrošnikov, uporabnik pa bo v njem našel marsikatero novost, ki jo je morda pri predhodnih modelih istega proizvajalca pogrešil in pogrešal.
Gregor Žvipelj
Mere: 109 x 45 x 22 mm Teža: 112 gramov Stanje v pripravljenosti: do 165 ur
Pogovorni čas: 285 minut
Pišeta: Škrat Smrčobrad in Karmen Molan stran 13
IZ ŠKRATOVE SKRINJICE
Dogodek iz otroštva
Učenci OŠ Savo Kladnik Sevnica so pisali in se spominjali dogodka iz otroštva. In kakšni so spomini na otroštvo? Preberite!
Bila je pomlad. Stara sem bila dve leti. Na vrtu je cvetelo veliko lepih tulipanov. Od prvega do zadnjega sem vse potrgala, z zelo kratkimi stebelci. Posadila sem jih na svoj majhen vrt. Vesela sem bila, kar sem naredila in nato sem poklicala mamico. Mamica ni vedela, ali naj me pohvali ali naj me krega. Na koncu sva se zmenili, da na takšen način ne bom več sadila rož.
Ana Jazbec, 2.b., OŠ Savo Kladnik Sevnica
Ko sem bil star šest mesecev, me je mami pustila pri teti Andreji. Z atijem sta odšla v Italijo. Ves čas me je morala teta nositi, da se ne bi jokal. Ko sta prišla ati in mami, je bila teta že čisto izmučena.
Denis Likozar, 2.b., OŠ Savo Kladnik Sevnica
Bil sem star dve leti. Zanimivo se mi je zdelo to, kako so odrasli obuti. Zato sem vedno obuval atijeve čevlje. Hodil sem po hodniku sem in tja, saj je mi je zdelo zanimivo, ker so bili čevlji večji kakor jaz. Bilo mi je všeč, saj sem z njimi tudi ropotal. Tako sem bil majhen in veliki mož.
Simon Kolman, 2.h., OŠ Savo Kladnik Sevnica
Bila sem stara štiri leta, ko mi je mami povedala, da bom dobila bratca. Poslušala sem, kako brca v maminem trebuščku. Nekega dne so mamico odpeljali v bolnišnico. Komaj sem čakala, da ga vidim. Ko sem prišla k njej, mi ga je pokazala. Bil je majhen in ves rdeč. Vedela sem, da bo zrasel in da se bom z njim lahko igrala. Sedaj je že velik fant in marsikdaj že kakšno ušpičiva.
Patricija Krejan, 2.b., OŠ Savo Kladnik Sevnica
Kot dojenček sem bil zelo živahen. Komaj sem čakal trenutek, da kaj ušpičim. Tako je bilo tudi tisti dan, ko je mami pospravljala. Iz omarice sem vzel lonček za čaj. Po štirih sem se splazil do vrat. Pristavil sem ga tako, da sem jih lahko odprl. Pot sem nadaljeval do podstrešja. Sedel sem na stopnicah in čakal, da me bo mamica našla. Končno je prispela vsa zadihana in preplašena. Veselo sem seji smejal in si sploh_nlsem predstavljal, kakšne skrbi sem ji povzročil.
Leon Kosem, 2.b, OŠ Savo Kladnik Sevnica
Zelo dobro se spomnim, ko sem na steno v spalnici s flomastrom narisal našo družino. Star sem bil približno tri leta. Očku sem narisal veliko glavo z zelenim nosom. Mamica je imela modre dolge lase. Sebe pa sem narisal tako, kot da so mi roke in noge rasle kar iz glave.
Telebajski na pohodu!
Da so Telebajski res trenutno najbolj priljubljeni liki, ki so napolnili male otroške glavice, smo že dolgo vedeli. A te simpatične lutke so Prirasle k srcu tudi velikim. Ko smo čakali na začetek dopoldanske Pustne povorke v Brežicah, smo skušali prešteti vse Telebajske, pa se mi zdi, da nam ni najbolj uspelo, toliko jih je bilo. A smo jih le poprosili, da se nam takole predstavijo v čim večjem številu. Rezultat...fotografija. Bravo “bubiki”!
Počitnice na OŠ Studenec
Na osnovni šoli Studenec smo bili tudi med počitnicami zelo aktivni. V torek smo učenci obiskali Hišo eksperimentov v Ljubljani, v Sredo smo odšli na pohod do Ajdovske peči, v nedeljo pa smo imeli Pravo pustno rajanje z ansamblom Kora. Plesali smo in se igrali razne 'Brice, seveda pa smo se posladkali tudi s krofi.
V	prvem tednu po počitnicah pa smo imeli učenci prvega in druge-8u razreda naravoslovni dan z naslovom “Naša družina”. Previjali, ko-Mi, hranili in skrbeli smo za dojenčke. Peljali smo jih tudi na sprehod. . Učenci male šole pa so obiskali prvi razred in z njimi naredili 'Bračko za dojenčka.
V	podaljšanem bivanju smo v tem tednu risali svoje najljubše živali.
Na pustni torek so nas presenetile maškare iz matične šole Sevni-Ca- Za kostumom princese se je skrivala ravnateljica gospa Jelka Slu-
šolar šolko
Ko sta se oči in mami vrnila domov, sta kar prebledela. Kaj se je zgodilo potem, vam ne povem, povem pa vam, da nikoli več nisem storil kaj takega.
David Motore, 2.b„ OŠ Savo Kladnik Sevnica
Ko sem bila še majhna, smo pred hišo imeli pesek. Videla sem, kako si sestra umiva roke v kopalnici in sem se spomnila, da bom naredila tortico. Odšla sem po lonček in naskrivaj v tisti lonček natočila vodo. Zraven sem še zmešala pesek, zemljo in blato. Nato sem mislila, da je to tortica. Z roko sem zajela v lonček in pograbila blatno tortico in jo dala v usta. V tistem me je videla mamica in me slikala, potem pa še malo kregala. Od takrat nisem več jedla blatnih tortic.
Neja Leskovšek, 2.h., OŠ Savo Kladnik Sevnica
Že dolgo časa nazaj je bil gost na radiu Sevnica član skupine Čuki - Marko Vozelj. Ker je ravno takrat na radiu delala moja sestrična Jerneja, meje povabila zraven. Seveda sem z veseljem šla. Bilo pa me je kar malo strah. Marko je bil zelo prijazen fant, šaljiv in nasmejan. Za spomin mi je dal kartico s skupino Čuki, na katero je napisal: “Prijateljici Petri v lep spomin.” Bila sem zelo vesela, saj rada pojem in poslušam njihove pesmi. To mi bo ostalo v lepem spominu.
Petra Stopar, 2.h., OŠ Savo Kladnik Sevnica
Krofi na Raki
Bili so čisto pravi, pravcati pustni krofi. Stojnica seje šibila pod njihovo težo in njihov omamni vonj seje širil daleč na okoli. Takole mamljivo so vabili krofi, ki so jim delali družbo tudi flancati na eni od mnogih pisanih stojnic, ki sojih na pustni torek postavili na Raki. Tam so namreč tudi letos pripravili veliko pustno rajanje tako za učence tamkajšnje osnovne šole, kot tudi za krajane Rake. Bilo je Zelo živahno in prijetno. Da pa ne bi pozabili na čudovite pustne krofe, smo jih tako iztrgali pozabi.
Na Blanci so bili pridni, uspešni in aktivni
Ponovno so se nam oglasili iz Osnovne šole Blanca, kjer so bili nadvse pridni. Ravnateljica Ana Mešiček nam je sporočila kar nekaj pomembnih novic.
Suzana Pavlič, učenka šestega razreda, igra na državnem prvenstvu v počasnem šahu, ki poteka v Mariboru že od sobote 24. februarja in bo trajalo do 3.marca. Želimo ji čim boljšo uvrstitev in tako primemo zastopanje naše šole in Posavja nasploh.
Ekipa deklic je na področnem tekmovanju v šahu dosegla prvo mesto, osvojila pokal in se kot prvouvrščena v Posavju uvrstila na državno tekmovanje. Ekipo so sestavljale: Suzana Pavlič, Ana Kozinc, Tina Brečko in Katja Kozinc. Ekipno je torej zmagala OŠ Blanca, na drugem mestu je tekmovanje končala OS Krško, tretje je zasedla OŠ Šentjanž, četrto pa OŠ Radeče.
Dečki pa so sestavljali kar dve ekipi, tako je ekipa dečkov OŠ Blanca 2 v postavi Benjamin Arnšek, Aleš Žibert, Davor Štefanič, Goran Žulič zasedla četrto mesto, prva ekipa OŠ Blanca v postavi Damjan Hlebec, Gregor Mirt, Marko Kozinc, Boštjan Pišotek pa je osvojila šesto mesto. Skupno je sodelovalo dvajset ekip OŠ Posavja, zmagala je ekipa Kostanjevice, drugo mesto je osvojila prva ekipa Krškega, tretje mesto pa prva ekipa Sevnice.
Med počitnicami je bil na šoli izveden šahovski turnir, ki se ga je udeležilo 12 šahistov in šahistk. Med učenci OŠ Blanca je zmagal Damjan Hlebec, med učenkami pa Suzana Pavlič.
Čas počitnic je bil primeren tudi za izvedbo turnirja v namiznem tenisu: Prvo mesto je osvojil Gregor Mirt, druga je bila Andreja Cvelbar, tretji pa Boštjan Šovdat.
V obnovljeni kulturni dvorani v Sevnici pa je bilo občinsko tekmovanje iz gasilstva, ki je potekalo kot kviz tekmovanje, praktična vaja iz gasilstva, poznavanje gasilnikov in kot vaja presenečenja. Ekipo OS Blanca so sestavljali: Marko Kozinc, Ana Kozinc in Tadej Mirt. Ekipa je pokazala odlično znanje in pripravljenost in osvojila 2.mesto, za ekipo OŠ Tržišče, ki je bila prva. Sodelovalo je vseh šest šol sevniške občine.
malček palček
kan, ki je po šoli zavzeto iskala princa, poleg nje pa so bili še miška, limona, klovn in čisto pravi mali hudiček. Prav popestrili so nam pustni torek.
V sredo smo s pesmijo in čestitko presenetili učiteljico Andrejo, ki je praznovala rojstni dan. Vse najboljše!
In še lepa misel za konec:
Na svetu si, da gledaš sonce, na svetu si, da sam si sonce, na svetu si, da greš za soncem in s sveta odganjaš sence.
Učenci in učiteljice OŠ Studenec
Spregovorila je garderoba
Kaj mislite, če bi poslušali oblačila, ki se med seboj pogovarjajo. Le kaj bi nam lahko povedala. O, prav gotovo marsikaj. Na primer, kaj so slišali učenci OŠ Savo Kladnik iz Sevnice, ko so prisluhnili oblačilom?
Plašček pripoveduje
Sem plašček Miki. Povedal vam bom svojo zgodbo. Bil sem v trgovini in kupila meje prijazna deklica Tina. Zelo je skrbela zame. Vedno, ko je prišla v stanovanje, me je obesila na obešalnik. Bil sem srečen. Ko smo se kdaj igrali zunaj s Tininimi prijatelji, mi je velikokrat kdo vrgel kepo in bil sem žalosten. Ko je šla v šolo in me dala v garderobno omarico, sem klepetal z drugimi plašči. Želim si še veliko takih dni. Upam, da bo Tina še dolgo zame skrbela tako lepo kot sedaj.
Nina Krohne, 2.b., OŠ Savo Kladnik Sevnica
Čevlji pripovedujejo
Sem rjav čevelj in tudi moj dvojček je rjav. Zdaj me nosi prijazna deklica Maja. Zelo pazi name in na mojega dvojčka. Zvečer naju lepo očisti in namaže s kremo za čevlje. Potem me previdno položi v omaro za čevlje. Če ne morem zaspati, malo poklepetam z drugimi čevlji. Upam, da ne bo jutri zjutraj deževalo, ko bo Maja odšla v šolo, da se ne bom umazal.
Neja Leskovšek, 2.b„ OŠ Savo Kladnik Sevnica
Plašček pripoveduje
Pozdravljeni, jaz sem plašč Srečko. Dolgo časa sem že v trgovini. Ampak nekdo me bo kupil, ker sem tako lep. Tam je moj prijatelj Min. Min ima tudi že svojo zgodbo. To vam bom pc^edal. Nekega dne je bil v temni omari, ker gaje nosil prijazen fantek. Jure je bil zelo lep in prijazen, ampak v šoli so bili veliki fanti poredni. Vzeli so mu
plašč in ga skrili. To je povedal mami. Ta je poiskala plašček in ga vrnila v trgovino. Tam sedaj skupaj z mano čaka na prijazne ljudi.
Matej Jazber, 2.b., OŠ Savo Kladnik Sevnica
Kapa pripoveduje
Nekega dne je zapihal mrzel veter. Jure je vprašal mamo, če gre lahko ven. Mama mu je dovolila. Jure me je takoj poiskal in me nataknil na glavo. Vzel je smuči in sva se peljala po hribu navzdol. Ko sva se utrudila, je Jure pospravil smuči in odšel spat. Mene pa je položil na peč in do jutri bom bila spet suha in topla.
David Prelogar, 2,b„ OŠ Savo Kladnik Sevnica
Srečali smo tigrčka
Na pustni torek smo bili res na vseh možnih krajih. Maske so bile povsod lepe in simpatične, nekatere so bile tudi neverjetno domiselne. Na Raki denimo, smo srečali tudi člana “Najboljšega soseda”, na dveh nogah. No, na našem potepanju pa smo srečali tudi tega majhnega tigrčka v spremstvu svojega dedka. Požel je veliko simpatij med sicer mrkimi in zamišljenimi ljudmi, ki so hiteli po svojih vsakdanjih opravilih. Takšen drobižek otopli še tako obremenjeno srce, mar ne?!
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
TELSAT d.o.o.
en 20, $290 BRESTANICA, UL (07) 49-73-500
F.-jnail: telsat@siol.nel, http://www.telsat.si MI (07) 49-73-501
Prodaja, montaža, servis
GSM: 041/625-406
	
'
yGIRUS
r

IS9
I
KRŽAN BRANKO s.p. BREŽICE, Milavčeva 3 Telefon: 07 4962-715 Privat:	07 4962-727
GSM:	041 726-071
Geodetske, svetovalne in izvedeniške storitve
-15-
RADIO
BREŽICE
in
ČASOPIS
SAVAGLAS
vabila k sodelovanju
novinarje in tiste, ki bi to delo želeli opravljati. Pokličite nas ali pa se osebno oglasite na naslovu našega uredništva.
Radio Brežice in časopis* SavaGlas iščeta za honorarno delo aktivne, komunikativne ter urejene komercialiste na terenu.
Pogoji: lastni prevoz, znanje računalništva ter izkušnje pri delu s strankami.
Zaslužek — stimulativen.
Prošnje s kratko predstavitvijo pošljite na Radio Brežice, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom
“KOMERCIALA”
\y	v nn I	CKŽ 65, KRŠKO
Kamnoseštvo	Jaksa tel.:07/4905900

FAX: 07/490 59 10
HM
STOPM« ,N TL.K, K,MM,T*CA„A
Č A 7*
CVETLIČNI ARANŽMAJI
Obm Inaliiam lik
ČERNELČEMA 9. 8250 BREŽICE fedljL ni S. ftMUUr TEL. .07/49-61-090, 07/49-93-240	7
SS	cLvuhna!
NC INTERMARKET
1. nadstropje
Delovni Čas: ponedeljok-petek 9.00-20.00 sobota	j/
8.00-17.00
-dežniki ■
-srebro -perle mallorc
prodaji burna kolekcij,
Da bi za letovanje otrok iz socialno ogroženih družin zagotovili čimveč sredstev, se zbiranje sredstev v akciji POMEŽIK SONCU-ODPRIMO POČITNICE VSEM OTROKOM, nadaljuje.

RADIO
B R E ŽICE
Radio Brežice d.o.o. Trg izgnancev I2, 8250 Brežice 00,-1 te Mw» mm* Tel.:07 49 91 250; Fax:07 49 91 253
/ Sprejem čestitk, malih oglasov, osmrtnie in zalival
na Radiu Brežice, Trg izgnancev 12 in na recepciji Hotela Sremič v Krškem od ponedeljka do petka od 8.-15. ure. Informacije po telefonu 07/ 40 91 250 oz. E-mail: sprejem u radio-hrezice.si
/ Reklamno oglaševanje: 07/49 91 254 oz. K-mail kom e rc i al a (cr rad i o-brez ice.si
Z l redništvo: 07/49 91 265
Pri naročilu malega oglasa na Radiu Brežice dobite brezplačen mali oglas v časopisu
FM 88,7 in 95,9 MHz AM 1584 kHz
Zveza Prijateljev Mladine Krško Vas vabi,
da pomežiknete sončku tudi vil
Novo! Noro! Novo! Noro!
nora trgovina i elektro materialom
TPC Slovenska vas 2c
tel.:07/45 74-770fax:07/45 74 771 Delovni (as:
8-12 13-19 sobota 8-li
HEUTVt, ELEKTFO IN STRELOVODNEINSTALACIJE, JAVNA RAZSVETLJAVA, POLAGANJE ZEMELJSKIH KABLOV, ELEKTRO POPRAVILA IN VZDRŽEVANJE, AVTOOVICALO S KOŠARO
Tudi vi lahko lahko pomagate Zvezi Prijateljev Mladine Krško pri organizaciji počitnic otrokom, katerih starši ne zmorejo plačila, s prispevkom na žiro račun: ZPM KRŠKO številka 51600-678-65277 (za akcijo ODPRIMO POČITNICE VSEM OTROKOM).
Za dodatne informacije smo vam na voljo v pisarni ZPM v Krškem, CKŽ 23, ali na telefonskih številkah 488-03-60 in 041-342-095. Svoj prispevek lahko namenite za otroka oziroma družino, ki jo poznate. Pokličite nas, poslali vam bomo obrazec na katerem boste podali vaš predlog in položnic0,
............................................................................................:
Pod obzidjem 15, Brežice
TM.:07/49 »3-130 07/4» 61 420 Fax:07/49 »3-231 USM:041/619-293
TRGOVINA Delovni čas: delavnik 7-1« sobota 7-12
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA

torkove bodice
X
mali oglasi




Poslušalec Martin iz Blatnega je opozoril na nedokončana dela pri vodovodu v Pišecah.
Odgovarja predsednik sveta KS Pišece Peter Skrivalnik:
“Investitor izgradnje vodovoda Pišece - Pavlova vas - Suhadol - Planina in del, ki sega na Mali Vrh v KS Globoko, je KS Pišece. Investicija se nadaljuje z izgradnjo primarnega voda Suhadol -Spodnje Blatno - Planina, katera se bo zaključila v letošnjem letu. V KS zbiramo interesente za spodnji del Blatnega in za del Malega Vrha, ki sega v KS Globoko. V letošnjem letu je v občinskem proračunu predvideno približno 14 milijonov SIT za dokončanje investicije, lastni delež interesentov pa bo v skladu z občinskim odlokom o oskrbi s pitno vodo v Občini Brežice. V kratkem pa se bo sklical sestanek vseh interesentov, na katerem bodo podane podrobnejše informacije. Na vprašanje krajana pa še to, da je izvajalec na tem delu bil KOP Brežice in bodo dela v kratkem popravili zagmitev.”
Justina iz Brežic je bodico naslovila na upravljalca pokopališča v Brežicah, opozarja na stara drevesa, veje se lomijo in lahko poškodujejo nagrobnike in deluje neestetsko.
Odgovarja vodja pogrebne službe na KOP Brežice in uprav-Ijalec pokopališča Franci Leš:
“Kot upravljalec pokopališča lahko povem, da po planu zasaditve, ki ga imamo za mestno pokopališče v Brežicah, je planirano ohranjanje drevja in dosa-ditev novega. Pri odstranitvi tega drevja so mnenja deljena, iz
izkušenj lahko povem, da so ljudje pol za in pol proti in glede odstranitve nečesa se je težko podrejati manjšini.”
Glede slabega sprejema kabelskega programa na Senovem se je v Torkove bodice oglasil Manfred.
Odgovarja upravljalec kabelskega sistema Franc Dobravc iz Dolenje vasi:
“V zvezi s problemi okrog izklopov in izpadov moram povedati, da imamo proti Senovemu zelo dolgo linijo, zelo veliko ojačevalnih postaj, veliko ka-blaže. Žal je ta trasa, ta elektronika precej zastarela, stara 10 in več let. Poleg tega je seveda konfiguracija taka, da moramo te ojačevalce z energijo napajati s trafo postaj, seveda tu prihaja večkrat do izpada elektrike, zato končne točke večkrat nimajo televizije. Moram povedati, da načrtujemo kar veliko posodobitev, če bomo uspeli, tako da bomo to elektroniko zamenjali z optovodi, v tem primeru računamo, da bo teh izpadov znatno manj. Kar se tiče slabe kvalitete, bi pa povedal sledeče. Mi imamo dežurni telefon tako rekoč vsak dan. V zadnjem času nismo dobili nobenih prijav o slabi kvaliteti iz Bračičeve, kjer je poslušalec. V kolikor dobimo prijavo, potem seveda dežurni praktično gredo na teren in odpravijo te napake. Glede slabe kvalitete bi povedal tudi to, da nekateri programi, na primer TV3 so konstantno slabi, ker so pogoji sprejema na Sremiču tako slabi, da se izboljšati ne da, in je sprejem možen pogojno, samo včasih. Naslednji tak problem, ki se pojavlja
zlasti na Senovem glede na stare hišne inštalacije t.i. črnih priklopov. In seveda, če se na to staro inštalacijo nekdo na čmo priklopi, potem je seveda slabša kvaliteta.”
Marijana iz Dobove je bodico naslovila na direktorja Inter-marketa Brežice. Opozorila je, daje pred nedavnim padla v jašek na njihovem parkirišču, pri tem pa je bil direktor Kolman nesramen, ni ji nudil pomoči, zato je poklicala policijo.
Odgovarja svetovalka za promocijo v Intermarketu Brežice Anita Pegam:
“( pozdrav vsem). Nihče se ni obnašal nesramno do gospe poslušalke Marjane, še najmanj pa ne gospod direktor Marjan Kolman. Razložil ji je, da smo gradbenemu podjetju Grosuplje ob poškodovani povozni cestni rešetki, podali dopis, v katerem smo navajali, da ga čimprej popravijo, in da do prejšnjega tedna tega še niso storili. Gospa Marjana ni imela posluha za njegovo razlago, saj ga je še kar naprej obtoževala in se neprimerno obnašala. Povedati moramo, da se jašek, kije res malo poškodovan, ne nahaja na parkirišču, ampak na voznem pasu med obema nakupovalnima centroma, kjer je gospa Marjana tudi parkirala. Do poškodbe sigurno ne bi prišlo, če bi gospa Marjana spoštovala cestno prometne predpise in parkirala na ustreznem parkirnem mestu, ki pa jih je na območju NC Intermarket sigurno dovolj. Žal pa je vedno tako, da bi se nekateri kupci z avtomobili najraje zapeljali v NC Intermarket.”
Po ugodni ceni prodam ohranjen osebni avtomobil Wartburg 1,3, letnik 90, registriran do julija 2001, prevoženih 85.000 km.
Pokličite 49-67-835.
Ugodno prodam lepo ohranjen Opel Kadet, letnik 91, registriran do novembra.
Pokličite 47-78-221 ali 041-820-968.
Kupim dobro ohranjen, neka-ramboliran Fiat Punto ali Uno ali Golf diesel.
Pokličite 07-30-79-763.
Prodam motorno kolo Tomos 14 TL, hidravlično stiskalnico za grozdje ter bukova drva, žagana na kratko.
Pokličite 49-57-353.
V	Dobravi pri Podbočju prodam hišo, velikosti 9 krat 6 m, podkleteno, z nekaj vinograda, njive in gozda. Skupaj 2.600 m2.
Pokličite 07-30-52-624.
V	Krškem oddam v najem opremljeno dvosobno stanovanje, kupim pa garsonjero ali enosobno stanovanje v Brežicah.
Pokličite 041-981-715.
V	Krškem oddam v najem poslovni prostor na CKŽ, pri Kitajski restavraciji, in sicer lokal v izmeri 85 m2 in skladišče v izmeri 85 m2, z Urejenim parkiriščem.
Pokličite 050-621-234.
Na Sromljah, na ravni sončni legi, prodam vzdrževan vinograd z zidanico, v skupni izmeri 10 arov. Cena po dogovoru.
Pokličite 03-54-17-384 ali
041-616-883.
Prodam vikend z napeljano elektriko in vinograd, 480 trt, na sončni legi na Silovcu pri Sromljah ob asfaltni cesti. Cena po dogovoru.
Pokličite 49-64-437.
Nudim storitev strojnega postavljanja stebrov za vinograde in sadovnjake ter pripravo parcele za nov nasad.
Pokličite 49-64-239 ali 031-627-668.
Prodam molzni stroj “Viroviti-ca”, rabljen tri mesece, ali ga zamenjam za katerikoli manjši kmetijski stroj.
Pokličite 031-553-163.
Prodam dve toni ječmena in seno. Oglasite se pri Feliksu Ka-tiču, Mihalovec 71 B, ali pokličite na številko 49-67-123.
Prodam kostanjevo kolje raznih dimenzij in bukova drva ali jih zamenjam za koruzo v storžih.
Pokličite 49-56-009.
Prodam seno in otavo ter belo vino renski rizling in traminec.
Pokličite 49-62-801.
Prodam balirano seno in ječmenovo slamo. Cena po dogovoru.
Pokličite 49-69-370.
Prodam večjo količino domače svinjske masti.
Pokličite 49-74-048.
Prodam dve kravi simentalki po izbiri. Cena po dogovoru. Po-
kličite v večernih urah na številko 07-49-74-031.
Prodam kostanjevo kolje ter seno v balah, podarim pa večjega psa.
Pokličite 050-331-045.
Prodam seno, koruzo v zrnju ter jedilni krompir.
Pokličite 49-74-346.
Prodam plemenske telice simentalke po izbiri, kupim pa etažno peč za centralno ogrevanje na trdo gorivo.
Pokličite 49-56-415 ali 041-243-343.
Po ugodni ceni prodam zračno pištolo.
Pokličite 031-548-273.
Materialno situiran upokojenec, urejen, brez obveznosti, išče žensko srednjih let, višje postave, voznico, nekadilko, antialkoholi-čarko, brez obveznosti, za vodenje skupnega gospodinjstva na podeželju.
Vse ostalo po dogovoru. Ponudbe pošljite na Radio Brežice pod šifro: “Bodiva srečna”.
Štiridesetletni moški z Dolenjske želi spoznati žensko za resno zvezo, en otrok ni ovira.
Pokličite med 12. in 15. uro ali ob delavnikih od 19. do 20. ure na številko 041-271-602.


/|A^	*****


NAROČILNICA
\
SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezke.si
Naročam/o časopis SAVAGLAS
Ime in priimek
*Podjetje(naziv in naslov) *Davčna številka podjetja
*Zavezanec za DDV_________
Kraj _____________________
Ulica ____________________
Poštna št. Telefon
Datum
Podpis
Število izvodov
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 180,00 SIT na izvod. Naročnina velja do pisnega preklica.
V	_	____________________________y
Kino servis Brežice
Sreda, 7.3., ob 18. in 20. uri Morilec mehkega srca, akc. kom.; četrtek, 8.3., ob 18. in 20.30 Plesalka v temi, drama, musical; petek, 9.3., ob 18., 20., in 22. uri Morilec mehkega srca; sobota, 10.3., ob 18., 20. in 22. uri Morilec mehkega srca; nedelja, 11.3., ob 18. in 20. uri Morilec mehkega srca; ponedeljek, 12.3., ob 20. uri Morilec mehkega srca; sreda, 14.3., ob 20. uri Magnolija, drama; četrtek, 15.3., ob 18. uri Hipnoza, drama, ob 20. uri Magnolija; petek, 16.3., ob 18. uri Hipnoza, ob 20. uri Magnolija; sobota, 17.3., ob 18. uri Hipnoza, ob 20. uri Magnolija; nedelja, 18.3., ob 18. in 20. uri Hipnoza; ponedeljek, 19.3., ob 20. uri Hipnoza.
Kulturni dom Krško
Sreda, 7.3., ob 19. uri Gospodična Julija, drama; četrtek, 8.3., ob 19. uri Gospodična Julija; petek, 9.3., ob 20. uri Letošnja ljubezen, romant. kom.; sobota, 10.3., ob 20. uri Letošnja ljubezen; nedelja, 11.3., ob 18. uri Letošnja ljubezen; torek, 13.3., ob 19. uri Vertikala smrti, avant.; sreda, 14.3., ob 19. uri Vertikala smrti; četrtek, 15.3., ob 19. uri Vertikala smrti; petek, 16.3., ob 20. uri Brodolom, pustolov.; sobota, 17.3., ob 18. uri Vertikala smrti, ob 20.15 Brodolom; nedelja, 18.3., ob 18. uri Brodolom, ob 20.30 Vertikala smrti; torek, 20.3., ob 19. uri Nezlomljivi, psih. triler.
Vsako sredo ob 19.45
MEŠNJAV
na Radiu Brežice

Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežke d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Direktor: Peter Špiler
Glavna in odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 190 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 264, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si
Komercialna služba: tel. št. 07 / 4991 250
Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%.
Šestnajsta
špranje in okenca posavcev

Metka Kovačič - Naj... babica leta 2000
Pomirjujoča, vedra, pozitivno prekipevajoča in polna optimizma je slovenska babica leta 2000. Brežičanka si je za kraj bivanja in dela izbrala Novo mesto - mesto med Brežicami in Ljubljano. V rojstnem kraju je končala osnovno šolo in v Ljubljani srednjo babiško. Na sprejemne izpite je Metko Kovačič peljal ati Stefan Gerjevič: “Sedela sva na klopci pod češnjo in čakala rezultate. Pozitivni so najino češnjo naredili še veliko lepšo in košato.” Metkina mamica Marija je odločitev za babiški poklic sprejela z bojaznijo. “Vedela je, da je ta poklic težak, da so to nočne službe in veliko odpovedovanja. Sicer pa je tudi sestra Božena zdravnica (anestezistka) v Mariboru. Kar precej skrbi sva ji naredili, ko sva še majhni zbirali žuželke, jih secirali in gledali v operirane deževnike. Bila je prepričana, da je z nama nekaj narobe in je na posvetovanje o najinem početju hodila k dr.Ježevi. Doktorica jo je znala potolažiti,” se spominja Kovačičeva.
V sedemindvajsetih letih je po-
magala roditi 7300 mamicam: “Odkar sem v novomeški porodnišnici, pišem dnevnik. V njem so imena vseh mamic, ki sem jim pomagala pri porodu, fotografije otrok, ki so jih poslali starši, vsi listki in vsa posvetila. Veseli me
rojstvo otroka, ki je novo življenje in vedno pomislim, morda pa bo genij, navsezadnje pa je vseeno, da je le dete zdravo, normalno in zaželjeno.”
Novico, daje v reviji Moj mal-
ček izbrana za “naj“ babico, je izvedela ob vrnitvi iz Prage, kjer je sodelovala na Mednarodnem seminarju babic alternativnih porodov. “ Kar nisem verjela in težko govorim o tem, da me imajo tako radi. Že res, da se trudim ugoditi željam mamic, rada pomagam, pa saj me to delo veseli in sem si ga izbrala. Vedno izhajam iz sebe: kaj, če bi bila jaz na tem mestu." O današnjih starših, porodih in alternativnih porodih pojasni: “Starostna meja porodnic se viša, pari se zavestneje pripravljajo na rojstva in vedno več partnerjev se odloča za sodelovanje pri porodih. Ker delam statistiko, sem ugotovila, da je od lanskih 1100 porodov sodelovalo 34 % očetov, ta odstotek se vsako leto dvigne za štiri. Potrebno je veliko angažiranja, strokovnega izpopolnjevanja in vedeti, da je teorija eno, praksa drugo, navzočnost očeta pri porodu pa je zelo pomembna. Babica mora biti predvsem dober psiholog, da presodi, kaj komu ustreza. Zaupanje lahko pridobiš že z izrečenim pozdravom. Med porodom moraš trdno držati vajeti
v rokah in se ne prepustiti čustvom. Ljudje smo iz poroda naredili pravo znanost. Bolj ko smo inteligentni, bolj uničujemo zakone narave. Živ dokaz so v naši porodnišnici Romke. Ni jih treba učiti dojenja, uro po porodu že vstanejo in gredo domov, če imajo carski rez, jih komaj zadržimo še kakšno uro. Vsaka babica ima svoj stil, jaz sem v začetku od vsake kradla znanje.”
Metka samoiniciativno od leta 1988 vodi šolo za starše, njena starša, ki živita v Brežicah, tam živi še sestra Monika, pa staji dala za življenje lepo popotnico: delovnost, poštenje, duhovitost. Te lastnosti je prenesla na svoja sinova Dušana in Uroša, ki sta ji v oporo in so drug na drugega ponosni. Rada bere, potuje in gradi lastno filozofijo: ne se utapljati v problemih, biti kot drevo, ki raste, dobra družba smo vsi, neodvisno od starosti. Med tisoči bi prepoznala njen poseben glas. Glas priznanja pa so ji vrnili starši.
Natja Jenko Sunčič
Prometne ureditve lahko označimo za svojevrstno znanost, ureditev prometa pri Trgovskem centru Merkur mojster v Krškem, pa je višek te znanosti. Okoli, okoli, naokoli ... okoli “riti” v žep! Saj ne, da ne vemo, da so talne označbe enakovredne prometnim znakom, samo čas rabiš, da “skužiš”. Še dobro, da se problem pojavi, ko že odhajaš in ne ko prihajaš!
Tudi letošnje skromne snežne padavine lahko povzročijo pre-nekatero preglavico. V Brežicah je bilo videti kar precej zvite pločevine ob cestah, medtem ko so v Krškem ceste in pločniki lahko mednarodni vzor očiščenosti in posipanosti. In ker se govori, da so zimske službe v Krškem plačane na uro, je tudi razlog za tako zagretost jasen. Seveda v dobro občanov enak sistem priporočamo tudi Brežičanom!
“A la Dirty dancing” pri Prosvetnem domu Brežice.
230 avtomobilskih školjk
Sevnica - Zima je v naših gozdovih in na skritih krajih v naravi razkrila tudi stvari, ki tja ne spadajo. Med te zagotovo uvrščamo tudi in predvsem stare avtomobilske školjke. Občina Sevnica se je v letošnjem letu resno posvetila temu problemu in tako omogočila občanom, da lahko svoje stare avtomobilske školjke pripeljejo v skladišče Dinosa, kjer bodo brezplačno skladiščene in uničene.
Oddelek za okolje in prostor Občine Sevnica je v mesecu februarju organiziral akcijo zbiranja, skladiščenja in uničenja starih avtomobilskih školjk. Do konca preteklega meseca je bilo na skladiščnem mestu podjetja Dinos zbranih okrog 230 odsluženih vozil. Glede na to, da bo akcija trajala še do 15. marca tega leta, na Občini Sevnica predvidevajo, da se bo končna številka skladiščenih odsluženih avtomobilov gibala med 250 in 300 primeri.
Bojan Kostevc, kije zadolžen za izpeljavo akcije je pojasnil, daje trenutna količina zbranih odsluženih vozil presegla pričakovanja. Občani so se na akcijo odzvali pozitivno in v velikem številu, saj so pred njenim pričetkom pričakovali le okrog 100 kosov zbranih odpadnih avtomobilskih školjk. D.K.
“Kdo bo zbiral to, ko nas več ne bo?”
Sevnica - Na rednem letnem zboru so se sestali člani sevniške Krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije 1941-1945.
Predsednik društva Drago Lupšina je ob tej priložnosti pozdravil 106 prisotnih članic in članov ter poudaril, da je v minulem obdobju društvo opravilo veliko delo, kljub temu da nekatere zadeve niso stekle, kot je bilo pričakovati.
Jože Jeke, Martin Žnidaršič in Ivica Žnideršič
Podpredsednica Društva izgnancev Slovenije Ivica Žnideršič je izrazila zadovoljstvo nad skrbno pripravljenimi poročili društva. Izseljence je tudi pozvala k zbiranju in ohranjanju dokumentacije in svoj poziv še podkrepila z besedami: “Kdo bo zbiral to, ko nas več ne bo?”
Z najnovejšimi dogodki iz parlamenta je prisotne seznanil poslanec Branko Kelemina, ki ob poznavanju trenutne situacije ni mogel biti najbolj optimističen. Ob finančni krizi države je rok za izplačilo odškodnine prestavljen na_ 15.1.2002. Kdor pa bo upravičen do odškodnine, ki bo višja od 3^0.000 SIT, bo ob prvem obroku prejel še obveznice, ki bodo izplačljive na dolgi rok (prva šele 15.9.2004). Tudi župan Občine Sevnica Kristijan Janc je izrazil pričakovanje, da bodo pravice izgnancev kmalu priznane tudi v državnem zboru in se zahvalil Žnidaršičevi za njeno požrtvovalno delo. V.Z.
ZŠAM Brežice leta 2002 staro 50 let
Brežice - Občni zbor je potekal ob pregledu minulega dela združenja, predsednik Ivan Vogrinc pa je člane seznanil z nalogami letošnjega leta.
Zahtevali bodo ureditev parkiranja avtomobilov v središču mesta, sodelovali s SPV Brežice v akcijah OŠ, se vključili v akciji “en dan brez avtomobila v mesto" in “brezhibno vozilo je varno vozilo", načrtujejo udeležbo na 29. evropskem kongresu in na proslavah ob Dnevu šoferjev ter še nekatere aktivnosti.
Največ časa so namenili spremembi prometnega zakona, ki določa odvzem vozniškega dovoljenja za vse kategorije ne glede na to, s kakšnim vozilom ali s katero zahtevano kategorijo je bil storjen prekršek. Pobudo ZŠAM Brežice je podprla ZZ ŠAM Slovenije.
Na zboru so podelili značke za 10 in 20 let, srebrno in zlato značko venec, plaketo vzorni Predsednik ZZ voznik je prejel Marjan Drugovič in plaketo ŠAM Janez Dolenc tovarištva Ivan Vogrinc. N.J.S.
Novo staro vodstvo KO Društva izgnancev Krško
Krško - Na svojem rednem občnem zboru so se srečali člani in članice Društva izgnancev Slovenije 1941-1945, Krajevnega odbora Krško. Seznanili so se s poročilom o delu v minulem obdobju, ki ga je p>odal predsednik Jože Habinc, poročilom nadzornega odbora in blagajniškim poročilom, preko 100 navzočih pa je nagovorila tudi članica IO DIS Zdenka Kaplan.
Zbranim je spregovoril predsednik Krajevnega odbora društva Jože Habinc, ki je bil v nadaljevanju ponovno izvoljen za predsednika in povedal, da so v preteklem obdobju uspeli razrešiti veliko problemov.
V	prvi vrsti se lahko pohvalijo z več kot 95 odstotno rešljivostjo vseh vlog upravičencev, nekoliko počasneje gre le pri pravicah pregnancev.
V	krškem odboru je še vedno aktivno vključenih nekaj več kot 300 izgnancev, zato odbor spada med večje v občini. V lanskem letu so na gradu Rajhenburg uspeli organizirati in izpeljati osrednjo državno proslavo 55. obletnice srečne vrnitve iz izgnanstva, po besedah Jožeta Habinca pa se je le-te udeležilo preko 7.000 od 19.000 še vedno živečih izgnancev. D.K.
Romi ne bi bili Romi, če ne bi izposlovali "ciganska posla”. Tokrat so za jezik potegnili krškega župana Bogoviča, ki je kmetijskemu ministru Butu razkazal znameniti Kerinov grm. In čeprav se zapleta z urejanjem zemljišča, “voda bo”, je obljubil prvi hiož Krškega.	^
Ko smo se pred začetkom koncerta v Loki pogovarjali z Ibrico Jusičem in njegovim psom Arčibaldom, smo zvedeli tudi nekaj, kar javnosti ni bilo znano. Namreč to, daje Ibrica velik ljubitelj psov, ve skoraj vsak, ki ga pozna, da pa je Arčibald že njegov tretji pes v zadnjih tridesetih letih in daje ravno on nekaj posebnega, pa ni vedel skoraj nihče. Arčibald ne samo da svojemu gospodarju krajša dneve in noči, pomaga mu celo pri njegovem delu. Ko Ibrica pokliče: “Arči, pjesma,” pes z njim začne peti. In to ne kar tja v tri dni.
Sicer pa je bilo vzdušje ljudi v Loki, ko je prepeval Ibrica, neverjetno sproščeno in veselo. Znanega trubadurja so prišli poslušat od vsepovsod. Celo iz Slovenj Gradca. In ko je neki, že precej vinjen starejši moški, ki je menda več kot minuto strmel v črnega beemveja slovenjegraške registrske označbe, končno vprašal: “A vi ste pa iz Švice?” mu je eden iz družbe odgovoril: “Ja, iz Koroške!”
“Italijanske ali francoske?” se ni dal možakar.
Sevniški župan se je srečal z duhovniki
Studenec - Povabilu na tradicionalno srečanje sevniškega župana Kristijana Janca z duhovniki, ki delujejo v župnijah na območju občin® Sevnica, seje odzvalo več kot polovica le-teh. Tako kot vsako leto jih je župan tudi letos seznanil z opravljenim delom.
Župnik Peter Marčun, župan Kristijan Janc in župnik Anton Maro&
Kot pomembnejše je navedel izgradnjo več cestnih odsekov a8 območju občine, komunalno posodobitev in ureditev nekaterih na' selij, obnovo večnamenske dvorane in izgradnjo osrednje tržnice ol' trgovsko poslovnega centra v Sevnici. Zupan Kristijan Janc se r prisotnim duhovnikom zahvalil za njihovo skrb in trud pri ohranjanj11 slovenske kulture in njene dediščine, še posebno pa za napore ohraJ*' janja in obnavljanja cerkva in drugih župnijskih objektov.
Ob izmenjavi mnenj in stališč so duhovniki županu predstav' potrebe in predvsem probleme, s katerimi se srečujejo. Ne glede to, da je veliko nerešenih, pa je sevniški župnik Ciril Slapšak v nu vseh županu zagotovil, da bodo duhovniki tudi v bodoče delal' za dobro ljudi. D.K.