Stev. 163
(Posamezna številka S vinarjev.)
V Trstu, torek 18. junija 1918
Letnik X&1II*
Izhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo: Ulic« sv. Frančttka Aslikega šL 20, I. nadstr. — Dopui naj s* pošiljajo
prejemajo, rokopisi te ne vračajo, □odina. — Lastnik konsordj Usti |	vpisane zadrnge z omejenim poroštvom^
v Ttatu. tdka sv. FranČi&a AtI5k«ga it. 20. — Telefon uredništva In tij II. 11-57. — Naročnina znaBa: Za telo leto K 31*20, pol leta K 151 mesece K 7 80, za nedeljsko izdajo za cdo leto K 6 20, pol teta K
EDINOST
?3S&£tezDe ttevilkc po š Tla., zastarele 10 rta. Ogtafi 99 računajo na milimcf e Itofcesti ene kolone, Cene: oglasi trgovcev In oSrtnlkov mm osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mri •glasi v tekstu Ufta do pel vrst K 20.—: vsaka nadaljna vrsta K eglsri po 6 vin. beseda, najmanj pa 90 vin. Oglase sprejem* inseratni oddelek »Edinosti*. Naročnina ta reklamacije se poiiljajo upravi Uata. Plačuje sa tekijučno le upravi .Edinosti". Plača In toli ae v Trstu. Ujeita ln uuatatnl cdddek •e nahajata v uLsv. Franč»!^s As St. 30 Poštr.ohranlhflfel rs?un « $41.6WG
ZVEZNA ARHADHA POROČILU
AVSTRIJSKO.
DUNAJ, 17. (Kor.) Uradno se razglaša: /apadno beneške gorske fronte je bilo včeraj bujno delovanje vsled vremena in megle znatno
ovirano.
Zapadno Brente so alpski polki obdržali dan poprej priborjene sorske postojanke proti srditim napadom.
Na gorskem ozemlja Montella so se pomaknile divizije flmJ. Ludovlka Gofglngerja med boji proti zapadu. Na obeh straneh proge Oderzo—Trevlso so se izjalovili močni italijanski protisnnkl. Na zapadnem krilu armadne skupine feldmaršala Bo-roev ića prodrajoče sile generala Csieserlcsa so iztrgale sovražuiku zapadoo S. Dona nadaljno »zemlje ln so zavzele Capo Sile. Tekmujoč z nem->ko-avstrijskim In ogrskim moštvom ,so dokazali i a češki ln pofisko-rusinski bataljoni s svojim lira-lirim zadržanjem, da so ostali že mesece danza dnem ponavljajoči se poizkusi sovražnika, da bi jih zavedel k izdajstvu ln lopovstvu. neuspešni. Za bo?e ob Piavl dne 13. t. m. zasluži nad vsako hvalo vzvišena pehota mladega ogrskega polka >t. 106, da se jo omeni posebej. Kakor vedno, imajo naši hrabri saperji in naši bojni in lovski letalci tudi na uspehih zadnjih dni odlično, zaslugo. Število na jugozapadni fronti privedenih ujetnikov se je zvišalo na 21.000.
Načelnik generalnega štr-.ba.
NAŠA OFHNZIVA NA ITALIJANSKI FRONTI.
DUNAJ, 16. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega r-tnna se poroča: Včeraj zjutraj se ie pričel po večurni, mogočni topovski pripravi od italijanskega časopisja z očividno nervoznostjo vedno zno-va napovedovani in od italijanskega arm2dnega \ idstva gotovo 7. enako napetostjo pričakovani avstro-ogrskl ofenzivni sunek na jugozapadni fronti. Od izliva Piave do Ortlerja, v ozemlju lagun in v vinogradnih krajih v nižini, kakor tudi v divjem gorovju so naše čete na številnih točkah vdrle v postojanke sovražnika in nra po hudih bjrbah odvzele jarek za jarkom. Kljub vsled de-':"cvja visoki Piavi so čete gen. polk. Wurma in nadvojvode Josipa z uspešno pomočjo artiljerije izsilile na več krajih prehod čez reko. VVurmove 'octe so se na široki fronti ustalile na zapadnem h resu reke, dočim so čete nadvojvode Josipa z ne-r nadnim sunkom zasedle velik del golih domini-i jočih višin dolgega grebena Montella. Tudi na tirolski visoki planoti sovražnik ni vzdržal našega silnega navala. Celo z rezervami in že pripravljenimi Četami ni mogel izenačiti uspeha dneva. Kljub srditim napadom Italijanov, Francozov in Angležev sovražnik ni zamogel povsod vzdržati našega sunka, tako da smo na vzhodnem delu planote Sedmih občin prodrli v silno težkem gorovju dva km globoko. Nadaljni protinapadi zavezniških čet <o se izjalovili ob neomajni vztrajnosti branitelja. Tudi v odseku Rive dokazuje zasedenje Dosso Alta in v ozemlju Adamella osvojitev C-orna di Cavcnto sijajni ofenzivni duh naših sil. Število 1 ('».000 ujetnikov in številni uplenjeni topovi pričajo o končnem uspehu tega prvega bojnega dne.
NEMŠKO.
BEROLIN, 17. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Živahno poizvedovalno delovanje je liuvcdlo na več točkah do srditih pehotnih bojev. Jugozapadno Vperua in na obeh straneh Somme ie zvečer oživelo bojno delovanje. — Armada nemškega cesarjeviča: Na bojišču jugozapadno Noyona je zvečer narastlo topovsko delovanje. Med OL>rcquoni in Marno smo pri krajevni akciji ujeli 120 mož. Topovski plen na našem sunku med Montdidlerjem in Noyonom se je zvišal od 150 na preko 300, od teh tudi najtežji kalibri; plen na strojnicah znaša mnogo nad tisoč. — Gallvvilzeva armada: Med Mozo in Mozelo smo prizadejali Amerikancem na obeh straneh Ivraya več izgub in nnlčiil dele njihovih postojank. — Armada vojvode Albrehta: Poizvedovalni oddelki so privedli iz Vogezov in v 5undgau-u več ujetnikov iz francoskih in ameriških jarkov.
Včeraj je bilo sestreljenih osem sovražnih letal in osem priveznih balonov.
BEROLIN, 17. zvečer. (Kor.) Z bojnih iront oič novega.
Prvi generalni kvarfirmojster pl. LudcudorfL
BOLGARSKO. SOFIJA, 10. (Kor. V ozemlju gornjega Skumbija obojestransko topovsko delovanje. Vzhodno Oh-radskega jezera ie naše topništvo z uspehom obstreljevalo sovražne postojanke. Severno Dobrega polja od časa do časa močnejše topovsko streljanje. Zapadno Vardarja je vdrla ena naših napadalnih skupin v sovražne jarke pri Alčak Mahle in se vrnila s francoskimi ujetniki.
TURSKO.
CARIGRAD, 16. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Palestinska fronta: Mestoma stopnjevano topovsko delovanje. Sovražna taborišča ln baterije smo obstreljevali z uspehom. Naši letalci so napadli z bombami uporniško taborišče v ozemlju Vadi M u se.
SOVRAŽNA URADNA POROČILA.
Italijansko poročilo.
H Junija. — Včeraj v prvih jutranjih urah je Poizkuša! sovražnik po srditi, obsežni topovski pripravi zavzeti naše obrambne naprave na Cel Tona!*. Posla! je svoje Čete v napad na postojanke na Cima Cadi in Costonc di Monticello nepo-redno severno in južno velike ceste. Vsled uspeš-uega odpora naših čet se je razbil naval sovražnika ob naših sprednjih črtah. Nato so naši pehotni napadi in strahovit koncentracijski ogenj na-Sih topov ustavili nasprotnika in ga vrgli končno nazaj. Napad severno ceste je bil od 9—11 ponoči Ponovljen, a ]e bil tako] potlačen. Izgube sovražnica, zlasti tekom umikanja, so bile jako težke. 130 : ujetnikov raznih polkov in par strojnic je ostalo v naših rokah. Na ostalih frontah nič novega.
15. junija. — Danes zjutraj je narastel ob jutranjem svitu ogenj sovražne artiljerije, kl smo k> uspešno pobijali, od doline Lagarine do morja Na ; asiaški planoti, vzhodno Brente in ob dolnji Piavl ie bi! topovski boj izredno srdJt. V pasu Tonala i je naše topništvo včeraj preprečilo obnovitev so-t vražnlli napadov.
16. junija. — Od včeraj se vrši na naši fronti
velika bitka. Po tako glede srditosti kakor tudi množine topov izredno močni topovski pripravi je pričel sovražnik danes pričakovani napad. Vrgel ie ogromne pehotne mase proti našim postojankam na vzhodnem odseku asiaške planote, v ozadju Val Brente in Grappe. Sovražnik je na več točkah poizkušal prekoračiti Piavo. Na ostali fronti je izvršil močne krajevne napade. Naša pehota in kontingenti zaveznikov so prenesli uničevalni ogenj mirnodušno. Podpirane od zapornega ognja lastne artiljerije, kl je spretno prehitela napade sovražnika z otvoritvijo proiiognja, so naše čete hrabro prestale sovražni sunek. Na sprednji fronti 150 km, ki Je bila najbolj napadena, so mogočne sovražne napadalne čete tekom sunka zasedle le nekaj postojank prve črte in sicer v okolici Valbelle, pasu Asolone in na vrhu Solarola. Nekaterim elementom sovražnih čet se je posrečilo, da so prispeli na desni breg Piave pri Ner-vesl in v ozemlju Fogara in Musile. Isti dan smo izvršili na vsej fronti energične protinapade, s katerimi se nam je posrečilo, da smo ustavili srditi pritisk sovražnika in zopet osvojili dober del začasno izpraznjenih postojank. V nekaterih drugih postojankah se je posamičnim oddelkom posrečilo, da so se vzdržali za vsako ceno. Ponoči se je nadaljeval boj z nezmanjšano srditostjo in se vrši srdito dalje, toda naše čete drže iako dobro fronto na asiaški planoti. V pasu Asolona in gore Solarola smo 'zopet vzpostavili prejšnje postojanke. Bojujemo se s sovražno pehoto, ki je prekoračila Plavo. Število dosedaj naštetih ujetnikov znaša nad 3000, med njimi S9 oficirjev. Naši letalci in letalci zaveznikov so se krepko udeleževali bitke, bombardirali prehodne točke čet in obstreljevali s strojnicami zbiranja sovražnih čet. Sestreljenih je bilo 31 sovražnih letal.
DOGODKI NA MORJU.
BEROLIN, 17. (Kor.) Nemški in avstroogrski podvodniki so potopili v Sredozemskem morju pet paruikov in 9 jadrnic, skupno 22.000 ton, med njimi angleški prevozni parnik i-Leasow Castle« (9737 ton).	___
Letalski napad na Pariz.
PARIZ, 16. (Kor.) Več skupin sovražnih letal je cdplulo \ččraj opolnoči proti Parizu. Bifa so srdita obstreljevana od naših baterij. Zmetala so par bomb. Ki so s&htevale več žrtev in povzročile ma-tcrijain6 škodo
Italijanska zbornica.
CURIH, 17. (Kor.) Na seji italijanske poslanske zbornice je izjavil Turaii, da njegova stranka ne more glasovati za provizorij. Vzdržati so hoče sedaj tudi vsake polemike, "ki bi motila čustvo naroda. Vlada naj Ie čimprej zopet skliče zbornico in ne prikriva narodu rcsniee. Vojni minister je prečital poročilo italijanskega armadnega vodstva in naglašal izvrstno sestavo armade, kar je izzvalo viharno odobravanje. Nato ie izjavil ministrski predsednik Orlando, da vlada noče danes nobenega glasovanja glede zaupanja. Danes gre za rešitev domovine in ž njo človeštva. Položaj je resen, ker bo sovražnik poizkušal, da zmaga z vsemi sredstvi. Italijanska vlada si je svesta žrtev. Italijanski vojaki so se že enkrat ob najtežavnejših pogojih borili ob Piavi in vzdržujejo danes naravnost čudežno gigantskega sovražnika. Zato upa, dp. &o že v par dneh premagan sovražni naval. (Živahno odobravanje). Nato je bil z 2S2 proti 34 glasovom sprejet sledeči dnevni red: Zbornica odobrava izjave vlade in prehaja k proračunskemu provizoriju. Potem ko je ministrski predsednik Orlando izjavil, da zbornica ne bo sklicana pozneje kakor septembra in v slučaju izrednih dogodkov že preje, je bilo zasedanje zaključeno.
BOLGARSKA KABINETNA KRIZA. -
SOFIJA, 16. (Kor.) Ministrski predsednik Rado-slavov je izročil kralju demisijo kabineta. Vladar je sprejel demisijo iu poveril ministru vodstvo poslov do sestave novega kabineta.
t
-v
Trst ln dr. Turno.
Piše dr. Rybar.
V razpravo med Pittonijem in drom. Puecher-jern o umetnosti sodelovanja laških socijalistov na praških slavnostih je posegel tudi dr. Tuma. Čutil je potrebo, da svojim jugoslovanskim sodru-gom izrazi svoje nesoglašanje z njihovim stališčem napram majniški deklaraciji in da napravi globoke poklone laškemu značaju mesta tržaškega in vsemogočni internacijonalni ideji. Ob enem je hotel kot »veščak* v jugoslovanskih in čeških vprašanjih poučiti laške nevedneže o postanku majniškili deklaracij in o razvoju češkega strankarskega življenja.
Odgovor na svojo kritiko jugoslovanske demokracije ie že dobi! v včerajšnjem večernem ^Lavoratoru« od gospo. Go!ouha. Na njegova izvajanja o majniškik deklaracijah pa je odgovor z naše strani potreben tem bolj, ker v tem
ških sodiščih tekom te vojne, v d. da Je tudi le taka oudolžitev zadostovala za obsodbe na. mnogo, mr.ogo let ječe. Vsekakor ima naša javnost, zlasti pa mi poslanci, pravico zahtevati od dr. Turne jasne in nedvoumne izjave.
V	karakterizacijo te Tumove trditve naj konsia-tujem še, da se o sklepih londonskih konferenc dolgo časa in vsekakor ob Času naše deklaracije ni skoraj nič znalo in da se prave njihove vsebine še danes ne pozna. Ako je pa dr. Tuma bolie obveščen v tem oziru, naj pride z resnico na dnu: mi se je — ne bojimo!
še bolj perfidno Je očitanje, da je bila majniška deklaracija inšpirirana od visokih krogov. Z obdolžit vijo soglasja z londonskimi konferencam! nas hoče dr. Tuma očrniti pred nasprotniki; z očitanjem servilnosti napram zgoraj nas skuša diskreditirati v očeh naših volilcev in vseh neodvisnih ljudi. In dokaz? Dovolili so nam baje slobodno propagando in neomejeno agitacijo! Ker nas torej niso takoj obesili, kakor so zahtevali nemški nacijon-tlci, ki so nas radi ravno te dekoracije takoj iz početka obsipali z očitanjem vele-izdajstva. je za dr, Tumo nedvomno, da so našo deklaracijo napravili visoki krogi! Kal bi rekel dr. Tuma, ako bi jaz hotel trditi, da dejstvo, da on — baje revolucijonarni socijalist, ni bil zaprt in Interniran* dočim se ie to zgodilo mnogim nere-votuciionarnlm slovenskim Goričanom, — dokazuje, da inšpirirajo njegovo delov'anje visoki krogi!?! Gotovo bi tako inslnnactfo z ogorčenjem zavrnil: ravno take ogorčena mu kličemo mt: fej!
Dr. Tuma ponavlja potćm svoje trditve iz >Kampfa<r, da ie Jugoslovanska socijalna demokracija že !. 1909. v sliubliaiiski resoluciji* nagla-šala pravico do samoodločbe našega troimenshe-ga naroda in izjavila, da vsUaovitev neodvisne jugoslovanske države pričafcuie le od socijalno demokratične taktike. Še jasneje da je to izraženo v resoluciji od decembra I£17.
Ponavljati bi moral tu vse, kar je bilo v »Edinosti« že objavljeno v polemiki s rKampfovirn« člankom. Tu naj zadostuje konstatacija, da Je tudi socijalno demokratična »Akademija« t različnih člankih dokazala, da resolncija iz L 1909 stoji na popolnoma nezadostnem in zato za nas nesprejemljivem stališču. Retmerjeve naoijonalne avtonomije z vperabe personalnega principa, <}a torej o kaki neodvisni državi nI temu ne duha, rte sluha, in da je resolucija od decembra 1917, ki se navsezadnje le sklicuje na ono rz 1. 1909, posnetek v glavni točki nepopolnega programa nemške socijalne demokracije.
Laškim socijalnim demokratom dr. Tuma lahko še natveza bajke; pri nas niti pri najbolj vdanih ne najde več ljudi, ki bi mu verjeli.
V	spor med laškimi socijalisti o praških slavnostih se jaz nc spuščam: to je njiEova stvar. Le glede čeških socijalnih demokratov, katerim o^i-ta dr. Tuma preveliko popustljivost napram m-cijonalizmu, oziroma naravnost naroden šovinizem, naj omenim, da so socijalisti skoraj vseh velikih narodov prišli do pgrepričanja, da je v slu čaju nevarnosti za lastni narod dolžnost vsakega socijalista zagrabiti celo orožje v obrambo ogroženega narodneia obstanka. Lc socijalist! Velil Rusije in Italije so zaupali v sofcdafnost intema-cijonale. Posledica je bila, da je hfla Rusija raztrgana in tudi v še neokupiranih delih ižfOČcaa na milost in nemilost nemskćmu militarizmu, in da je Italija doživela grozn! poraz pri Kobaridu, ki je najini četam odpri pot v blagoslovljeno Furla-niio. :
Naš narod se stečr proti svojim Sosedom v Avstriji ne bojuje z orožjem v roki; f^egOv bo: za obstaneSc pa n! nič mani nevaren. Pp zadnjih vladinih vkrepih in namenih nemških nacijonal-cev ne more bit! več dvoma na tem. Al! hoče dr. Tuma posnemati taktiko niskih !n laških socialistov? Zakaj se noče tukaj ravnati po svojih obo-ževanlh vzorih, nemSkih soc. demokratih, ki gre-jo v boj za svojo narodnost?
Visoka pesem o internacijonaU seje v tej vojni izkazala kot prazna fraza. Kdor tega lie veruje, tega kruta realnost stre.
V	popolnoma novi luči se uam je pokazal dr. Tuma s svojimi izvajanji o Itahjanštvu Trsia.
Trst mu je italijansko mesto, ki ima pravico, da se loči od slovenskega naroda. To pravico izvaja Iz njegovega ve£ kot dvetisočletnega latinsko-laškega značaja in iz občinske avtonomije, ki jo ie Trst vedno vživa!.
Glede tega druzega razloga omenjam lc, da nima ta obstranska avtonomija prav hi$ opraviti z narodnostjo. L. 1382 se Tržačani niso Izrekli za habsbufško dinastijo zato, da aiermirajo svojo laško narodnost, temveč da si zavarujejo svojo trgovino. Sai so se tistikrat ravno v nasprotju s svojo pretvezno laško narodnostjo izrekli za nemškega vladarja proti laškipi Benetkam. In tudi 1848. I. ie šlo le za priznanje političnih in carinskih privilegijev.
V	ostalem pa ne bom pobijal Tumovih izvajanj o laškem Trstu saj spadam tudi jaz med tiste vo-
rave<ietn iz ocenjene
vprašanju ne gre za različnost v nazorih temveč.	_	. , . .
za določne trditve, s katerimi očita dr. Tuma M™ osebe tržaških politikov^ na katere gleda on
cfrani rt* le s suverenim prezirom. Na.brz bi očital tudi moji polemiki, da je le »dokaz one pustote tržaške kavarnarske (menda kavarniške!) politike, ki se ni nikdar zavedala velikega svojega položaja, političnega socijalnega in gospodarskega ob Adriji in v Trstu.
Navesti mu hočem zato o sialižću, ki naj ga Slovenci in sploh Jugoslovani zavzamejo napram Trstu in napram Italijanom, nazore raoža> kateremu morda tudi dr. Tuma prizna, da se je zavedal svojega velikega položaja, in kateregra avtoriteti se bo morda klanjal tudi on!
Pred seboj imam knHiico = Jugoslovanska ideja in Slovenci«, ki Jo izšla L 1907.
Bila je spisana kot odgovor na nekaj člankov dr. Tresiča, ki J« pri reševanju jugoslovanskega vprašanja botel iti preko Slovencev na dnevni red in jih prepustiti Italijanom na milost <n nemilost Glavni del to knjižico tvorijo izvajanja o važnosti Trsta za Slovence in o vprašanju, kako si ga popolnoma osvojiti.
Nasproti Tnmovi trditvi, da ie Trst več nego dve tisočletji v narodnem oziru laško-latinsko mesto in da nacUonalistična rešitev narodnega vprašanja ni nikjer tako nemogoča kakor na Pri-
natn jugoslovanskim poslancem na eni strani, da ima majniška deklaracija svoj izvor v londonskih konferencah iz aprila 1917., z druge strani pa. da je plod vplivov visokih krogov.
Dr. Tuma mora znati, da se njegova prva. trditev vjema do pičice s sumuičenjem naših najhujših narodnih nasprotnikov, ki nas do!ž6 sporazuma z entento, torei veleizdaje.
Nočem preiskovat!, ali je dostojno Jugoslovana in socijalnega demokrata, da ponavlja taka sum-ničenja. Na to vprašanje naj mu odgovori lastna vest, ako ne stoji na nemškonacijonalnera stališču, da je proti političnemu nasprotniku dovoljeno vsako sredstvo.
Vsekako pa imamo pravico zahtevati, da dr. Tuma poda dokaze za resničnost svoje trditve, ki morajo bit! toliko bolj prepričevalni, ko gre za tako težko obdolžitev. Dokaz pa ostaja dr. Tuma dolžan. Kaj naj so poreče o takem načina političnega boja?!
Ali pa Je morda dr. Tuma s svojo nerodno la-ščino hotel le reči, da so sklepi londonske konference ie dali povoda k sličnim a v bistvenih točkah povsem različnim našim sklepom? Kdor pozna zgodovino razprav na naših voja-
inorskerrt in v Trs-u, naj knjižice sledeči stavek:
sSlovenSa ima v svoji fufcl Trst najvažnejše mesto za nvoz in, izvoz v Sredozemsko morje In na vzhod.«
Z vidnim zadovoljstvom opazuje pisatelj boj Slovencev na Goriškem lil v Trstu ter pravi:
sproti jugu, na Goriškem In v Istri, nastopa slovenski narod ofenzivno, tako da slovenski živeli prodira na jug v Istri, a ua Goriškem slo-venizira vse tuje elemente. Ni daleč čas, ko se posloveni tudi glavno mesto Goriške Gorica.«
»Krepko se bije boj za slovensko narodnost tudi v največjem in najutočnejem Italijanskem mestu Trstu, in samo vprašanje časa ie, in kar zlasti naglašam, složnega nastopa slovenskega, hrvatskega In srbskega elementa v Trstu, da so to mesto preobrazi. Prcdbacuiejo mi, da sem optimist, aJi nc iz narodnega šovinizma, nego zato, ker trezno motrim napredek v socijalnem ^ivljenju, ker spremljam in poznam gorostasne premembe zadnjih trideset let, a še bolj zato, ker giedam z gospodarskega stališča pa vidim, da gospodarska moč Italijanov siabeva, da raste preko njih nemški kapital v trgovini in industriji, a slovenski v malem in srednjem obrtu in trgovini vkijub temu, da so bili Italijani do konca 19. veka edini zastopniki izvozne trgovine, da so na svoji strani imeli ona sredstva, potrebna za razvoj: šolo, kapital, avtonomno in politično upravo. Vkijub temu niso bili zmožni, Sa obđrže svoje gospodstvo. Itatljanstvo v Trstu uosi kal smrti v svojem jedru. Posamezne Šovinistične erupcije italijanske narodne strasti v Trstu ne kažejo drugega kot ugasujoči ogenj, ij! Se plapola.«
Pisatelj torej ne pričakuje, kakor dr Tuma, rešitve tržaškega vprašanja od internacljonale, od sporazuma med jugoslovanskimi in nemškimi ln laškimi socijalnim! demokrati, temveč od složnega nastopa slovenskega, hrvatskega in srbskega elementa: tudi ne dela komplimentov laško-latin-skemu značaju Trsia. temveč obsoja tržaško Ita-lijgnstvo na <^mrt.<?
V nadaljnih izvajanjih klice vse Jugoslovane na skupno ekonomsko delo. jih opozarja na ugodno Zemljepisno lego in na neizmerno važnost morja za njihov nadaljni razvoj in vpraša:
*Kaj ie torej po teh podatkih naš skupni Interes v tein položaju? Prevzeti izvozno trgovino, ki gre skoz naše dežele, v lastne roke in ptoueiti in izrabiti prirodna bogastva naših pokrajin. Za trgovino se nam ponujajo po prirodi in po položaju tri točke: Trst, Solun in Carigrad. S temi točkami so uam dani tudi prvi cilji, ki morajo voditi jugoslovanska plemena k skupnemu narodno-gospodarskemu delu. — V težnji za temi cilji najdejo jugoslovanska plemena pravo skupno vez in a tem se določa Slovencem in Hrvatom Adrija s Trstom. Srbom n Makedoncem Solun, a Bolgarom Carigrad, vsem z enakim namenom, da zagrade pot pro-dlrajeeemu nemštvn in itaJijanstvu proti vzhodu lp da pridobe izvozno in uvozno trgovino z Vzhodom zase.«
Potem opozarja na razvito češko industrijo |n Poljsko, s katerimi naj Jugoslovani stopijo v trgovske zveze, in nadaljuje:
»To bi bila prva dejanska akcija na daljnem raivoiu jugoslovanske, a deloma tud! vseslo-vanske ideje. Prvi Intelektualni korak obstoji torej v tem, da orcanizujemo trgovino v Trstu hi da za to pripravimo Slovence in Hrvate.
2e zgodovin? nas uči, da Slovence in Hrvate vodi gospodarski razvoj na Adrljo. Razvoj pomorske hrvatske moči in naseljenje Trsta po Slovencih in Hrvatih, to sta dva najbližja cilja in prvi odločni korak do oiivotvorjenja Jugoslovanske ideje in zveze s severnim, edinim Indnstrijahrim slovanskim plemeuom, s Cehi. To le jedro jugoslovanske Ideje in to Jedro moralo tvoriti Slovenci la Hrvatje, združeni, delajoč ramo ob rami.«
Vprašanja o razmerju Jugoslovanstva do Adrlje ia do Trsta, dragi Tuma, nima torej rešiti neka šo ne povojena internacijonala, temveč razvoj pomorske hrvatske moči in naseljenje Trsta po Slovencih in Hrvatih; ne internacijonalni proletarijat, temveč organizacija trgovine!
Ako kličeš Ti: »Proletarci vseh dežel združite se!« !n ako hočeš Ti objemati v internacijonalni ljubezni Nemce in Lahe, Te kliče pisatelj one knjižice na odločen odpor, rekši:
»A skupno d;Mo vseh jugoslovanskih plemen se da Izraziti v tem. da 3e skupno upro germanskemu. madiarskerati In italijanskemu gospodarskemu prodiranju, da zapro pot čez svoje dežele tujim plemenom in da začno brez odlaganja s praktičnim delom, z naseljevanjem v Trstu. Solunu iu Carigrada.
Slovenci in Hrvatje imajo eno pot do veličine, morje! Slovenske pokrajine, hrvatsko Primorje in Dalmacija, združene v trgovini in na morju, morejo tudi same ustaviti se germanskemu in italijanskemu prodiranju in tako postanejo zastavonoše jugoslovanske ideje.«
V to svrho zahteva pisatelj organizacijo ju goslovanskih sil na demokratski in gospodarsko-zadružni podlagi. Prvo vprašanje v tem ozira mu je organizacija — kmečkega kredita. »Prva zahteva Je torej osnovanje hipotekarnih bank z amortizacijo. Ob enem naj se izvede organizacija denarnih in gospodarskih zadrug.«
Potem pravi:
»Potom teh dve organizacij, a zlasti s čvrstimi zadružnimi centralami bi dobili dovolj kolekitvnega denarja tudi za ustanovljenje produktivnih bank, a predvsem za ustanovljenje banke za pospeševanje obrti in trgovine in agenturna in komisijonalna podjetja v Trstu, Carigradu, Solunu, Reki, Zagrebu. Splitu, Ljubljani, Belgradu, Sofiji in Skoptju in končno na .Vzhodu (Aleksandrija, Smirna).*
K temu naj pride »1. Parobrodarsko društvo Trst - Solun - Carigrad in 2. Društvo tehnikov ln inženirjev za proučevanje iu vporabo vodnih moči in prirodnih zemeljskih bogastev«; potem organizacija izvoza in uvoza in naposled »ne smemo pozabiti na osnovanje jugoslovanskih trgovskih akademij v Trstu in v Carigradu.« Dočim trdi dr. Tuma. da je pravična re.^Lte\ na-
rodnega problema na Primorskem moi.u cdlr.ole na internacijonalni podlagi in Ja more rasrcir.i boj za socijalno in materijalno svobodo zajamč ti obstanek malih narodov, vsklika i/isateij omenjene knj'žicc: »Le v samopomoči in v samozavesti je spas jugoslovanskih plemen,* iu Išče to sam i« pomoč, kakor smo gori videli, v organizaciji kmc£ kega hlpotekarnega kredita, zadrnžnlšlva, trgovine in pomorstva. Socijalno demokratična stiska prihaja zanj le v toliko v poštev. da v Trstu z odbijanjem narodnega šovinizma »pripravlja poti vsaki drugi politični stranki.i Največjega nasprotnika vsem svojim dalekosežnim načrtom v!di pisatelj v avstrijskem režimu, o katerem pravi:
>Isto sovraštvo do Slovanslva, ko]e NemČi;a izrablja za svoje svrhe, zavedlo Je avstrijske v adne kroge tudi v podpiranje Italijanov Adriji in Dalmaciji — do najnovejše dobe. Trst, Adrija, Solun, Belo (egejsko) morjt le za Avstrijo vitalno vprašanje. No — povsod ondi »e kultivirala italljanizem. V Trstu protežirala naseljevanje Italijanov iz kraljevine; trgovske In Irdustrijalne šole so zgolj laške. L!oyd jj italijanski zavod.«
Z baronom ChJumeckvm obsoia to zaslepljenost in vsklika:
^Namesto, da bi bil za vsakega avstrijskega politika zdravega razuma uksljooi. da se morajo pohrvatiti L!oyd. trgovske hi pomorske šol-, vojna mornarica, prišla *Je vsh njih možgnnjska
moč lc do zaključka, da so Slovenci in Krviij« »mindcrTvertigc.
Nasproti Tumovemu slovesnemu povdarjanjn več nego dvatisočletnega laškolatinskega značaja Trsta naj navedem sledeče besede našega pisatelja;
»Trst, na videz pristno italijansko mesto, ;c ljudska zmes, med katero je res italijansko le. kar se je priselilo iz Italije. Da preneha ta \ir — in moral bi pod treznim vodstvom vsaks pairijotične vlade. — prelevi se v eni generaciji ves narodnostni značaj Trsta. Radi tega tudi vse t almi-i talija tiske institucije v Trstu nimajo notranje sile. Mirno trdim, da avstrijski IJoyd ne bo nikdar izvrševal svoje naloge, dokler bode zajemal svoje moštvo iz tržaških ln Istrskih italijanskih nižjih slojev in svoje Čait«Kio Iz tržaške iredente.«
Tako sodi pisatelj o tržaškem Italijanov i*. Ll mu ur. Tuma v »Lavoratorti« dela globoke poklone, nagiašujoč pravice svobodnega laškega Trsta do določitve narodnih mej nasproti nam Slovencem.
Kdo pa ie pisatelj one knjige, ki Je v takem protislovju z dr. Tumo? Plsatett ie — dr. Henrik Tuma, deželni poslanec slovenskih trgov na Goriškem!!!
Morda poreče kdo, da Je imel dr. Tuma te nazore. ko je še plaval v nacionalističnih zmotah. Tu moram opozoriti, da je knjiga izšla skoraj neposredno pred njegovim vstopom v socijahio demokratično stranko. Se bolj zanimivo pa le, da -o nanjo sklicuje tudi po svoji metamorfozi, n. pr. v »Naših Zapiskih« iz !. 1912.
Prav v zadnjem času, v junijski Številki -Kanip-ia«, pišoč o navadni meji med Slovenci In Lahi, pravi dr. Tuma vnovič: »Poseganje Italije preko črte Idrijca-Avša Je torci geologično čisto teoretično, etnograiično. historično in gospod;* r>ko pov«em neopravičeno.« »Ce doseže Italija cilja Iredentizma, potem se ne bo moglo več govoriti o narodnem obstanku Slovencev.« Na nameni ozemlju živeči Italijani torej nimajo pravice do samoodločbe 1
Jaz rad spoštujem vsako posteuo prepričanj-; v očigled takim, med seboj si nasprotujočim izjavam vsakokratnega prepričanja pa moram že presiti, da se mi pove, katero prepričanje naj spoštujem?!
Kdo naj smatra šc resnim politika, ki o življenjskih vprašanjih našega naroda menja svoje nazore po občinstvu, za katero piše?
In tu mož, ki pobija in zatajuje daacs, kar mi. je včeraj bilo najvišji idejal, ki sestavlja da!ekosc:''.:e načrte o političnem in gospodarskem preporodu Slovencev, sam pa se je izkazal nesposobnega, da bi Iz%rcdel tudi le enega samega, da bi vztrajni tudi lc v eni smeri na enkrat začetem delu, oiita drugim, ki so se pošteno trudili iti dosegli tudi nepobitnih vspehov, — malenkostni šovinizem, nesposobnost in pomanjkanje potrebnega znanja "n vsake socijalno vzgoje!
Morda napišem o tem še poseben članek; .'i danes kličem dru. Ttimi le: spoznavaj samega be! v
Rasna politična
Zvestobo do države naj bi vedno prilegali! T:i-ko se zahteva od nas. In če prisegamo, se nam ro-gajo iu porabljajo to za nadaljna — sumničenja. Vedno vidijo !e državo In nie potrebe, nikdar pj nočejo videti potreb narodov in čuti njihovih zahtev. »Union* pripoveduje zanimivo remini-scenco iz leta 1917. Tedaj je groi Czernin, tedanji minister za vnanje stvari, pozval k sebi predsedstvo Češke zveze. Predložil je došllm n^iak protest proti insinuaciji, da Cehi od entente pričakujejo rešitve češkega državnega problema. In poslanci Stanjek, Smeral in Maštalka so podpisali. Slično so storili tudi Jugoslovani iu avstrijski Italijani! — Pozneje so prišle deklaracije Čehov, Jugoslovanov in Poljakov, ki so vsi Izjavili, da lio-^ čejo uresničiti svoja stremljenja v okvirju monar-' bije. Vse to so bila prvovrstna pripoznavanja k državi. Nasprotno od tega, nego je izjavil bivši ministrski predsednik, ki je menil, da bi bil po slovanskih majniških deklaracijah posegel z obema rokama! Potem še ie so nas prav obsovražili in preganjali. Avstrijski moment v slovanskih deklaracijah so enostavno zamolčali. V tem je sistem! Storili so to, v interesu sedanjih ministrov in v prilog glavne tendence nemško nacijonalne notranje in vnanje politike. Slovanska pripozna-vania k državi niso šla v račune nemških stranu. Letošnjo en unci jaci jo češke politike ie vlaJa oj-sodila kot veleizdaja!sko in začela se ie u-jhuja gonja proti Jugoslovanom, ki je zadobila nekako posebno posvećenje z znanim govorom grofa Czernina. A glejte, sedaj izrabljajo Nemci vojno-pc!!tični program (ki ga pa niti ne poznamo za-
Stran H.

.EDINOST- itev. 168
jiesljivo) vojnega sveta v Versaillesu, v to, da zahtevajo od Slovanov, naj se pripoznajo k državi! Praški list pravi, da na ta led ne pojdemo več, ker nočemo, da bi naše izjave zopet po-tvarjali in zasmehovali. Neme! nimajo ni najmanje moralične pravice za tako zahtevo. Tem manje, ker ima sedaj v rokah vodstvo — nemška iredenta! Te usluge in naslade jim ne privoščimo več!

\
Istra za popolno Minjsnje jusosleu&m
Odbor »Političkoga društva za Hrvate 1 Slovence u Istri«, na sjednici, držanoj dne 14. junija 1918.
prosvjedjuje u ime hrvatskog i slovenskog naroda Istre, proti svakom eventualnom, tobožnjem konačnom rlješanju našeg narodnog 1 državnog pitanja, polag kojega bi se samo pojedini krajevi naše domovine Imali združiti I to ne u potpuno slobodnu državu, dočim bi ostali dijelovi našeg naroda Imali ostati u dosadašnjoj podredjenosH drugom narodu.
Izjavlja.
da politička, narodna i gospodarstvena budućnost Istre zahtijeva bezuvjetno združenje svih Slovenaca, Hrvata I Srba u jedno samostalno, od svakog gospodstva drugih naroda slobodno državno tijelo, osnovano na demokratskoj podlozi.
Vojnim Mncem Iz Trsta I
C. kr. nainestništvo razglaša: C. kr. ministrstvo za notranje stvari je z odlokom, izdanim 23. majnika 1918, št. 25.950, v smislu določeb § 1 zakona, izdanega 31. decembra 1917, drž. zak. št. 15 ex 1918, glede varstva vojnih beguncev, mesto Trst in okolico splošno odprlo za povrnitev beguncev in je uvrstilo v skupino A.
Begunci, ki uživajo državno podporo in so pred vojno stalno prebivali v mestu Trstu in okolici, se torej pozivljejo, da se prijavijo pri begunški oblasti, pristojni za njihovo sedanje prebivališče (politična okrajna ali redarstvena oblast, baračna uprava), da se iim izdu za vrnitev v domovino potrebna Izkaznica In potrdilo o begunški podpori
Vrniti se morajo tekom 4 tednov od dneva prejema izkaznice. Državno podporo uživajoči begunci imajo pravico do brezplačne vožnje po železnici in odprave njihovih stvari, za kar dobe potrebna nakazila.
Begunci se opozarjajo, da se morajo za povrnitev v domovino preskrbeti z živili za 2 do 3 dni.
Ko dospejo v svoje -prejšnje stalno prebivališče. se morajo begunci najdalje do 1. avgusta 1918. 1. zglasiti pri c. kr. redarstvenem ravnateljstvu, oziroma oni izven tržaškega redarstvenoga območja pri c. kr. nameslništvenem svetovalcu v Trstu, ter se Izkazati z izkaznico in potrdilom o begunški podpori. Beguncem se bo begunska podpora izplačevala Še 60 dni od dneva, ko dospejo v svoje prejšnje stalno prebivališče. Kdor se ne prijavi do 1. avgusta t. 1., izgubi pravico do begunske podpore.
Najpozneje 1. avgusta 1918 I. ustavi begunška oblast dosedanjega nastanlšča begunško podporo vsem beguncem, ki so stalno prebivali v Trstu in okolici, pa naj so se vrnili ali ne. Izjeme bo dovoljevalo namestništvo, če se dotičnik ni vrnil Iz ozira vrednih vzrokov.
C. kr. ministrstvo za notranje stvari je ukrenilo nadalje, da se morajo begunci iz Koroške, Iz-vzemši političnemu okraju beljaškemu pripadajoče občine Llpaljavas, Nuborjet, Pontabelj, 2abnice in Ukve, [z Istre, izvzemši politični okraj pulski, in iz Dalmacije najpozneje 1. avgustn 1918. I. zglasiti pri pristojni domovinski politični okrajni oblasti, oz. deželnokncžji redarstveni oblasti ter se izkazati s potrdilom, drugače izgube pravico do 60-dnevne podpore v domovini. In da mora najpozneje s 1. avgusta 1918. 1. begunška oblast dosedanjega nastanlšča ustaviti državno begunsko podporo vsem beguncem, ki so imeli svoje redno bivališče v okrožjih A tutiradnega razglasa, izdanega 11. septembra 1917, Št. Pr. 1350/16-17, pa naj so se vrnili ali ne.
Trst, 2. junija 1918.
C. kr. namestnik v Trstu in na Primorskem: dr. baron Fries-Sker.e 1. r.
stvari*
Razdeljevanje novih izkaznic kruh. sladkor in maščobe.
Jutri, 19. t. m., se prične razdeljevanje dodatnih krušnih izkaznic za tedne 142—143 in 144— 145, dodatnih izkaznic za sladkor, veljavnih za mesec juli fc 1. ter za maščobe, normalnih in dodatnih, veljavnih od 24. junija do 21. julija t. 1. Izkaznice sc bodo dobfvale pri krušnih komisijah v urTKMOi lirah (9—12) od 19. do 22. t. m. Izkazati se ie treba z izkaznico za nakup kruha in živilsko . fckaznico. Priporoča se občinstvu, da naj takoj sprejemu prešteje prejete izkaznice, ker se JMankajoče uničene ali na kak drug način izgubljene izkaznice ne nadomeščajo z novimi. ± £ *
KRUŠNI DODATEK.
Krušni urad sporoča: Pravica odloCevanja, alt gre kaki osebi, zaposleni pri težkem delu, krušni dodatek, pripada krušnim komisijam. Krušni urad (ul. S. Nicolo Št. 11) zabeleži samo (na podlagi tozadevne izjave krušne komisije) pravico do dodatka na izkaznici za nakup kruha. Kdor torej hoče zahtevati to zabeležbo, mora prej dobiti od pristojne krušne komisije pismeno potrdilo, da se mu je priznal krušni dodatek.
9 m m
RIBE.
Do ponedeljka> 17. t. m., opoldne so se oddale ribe na 23.994 izkaznic, veljavnih zs 78.296 Da-, nes ostane na vrsti odrezek I. do št. 45.000.
Pr@€f3|a kasrlva.
Oglje. 50 kg na rudeče izkaznice.
Sv. Vid: št. 1—200 (ob. 26) 18. 6. ul. Montfort
5,	št. 201—600 (ob. 26) 18. 6. Andr. S. Tecla, št. 601—1400 (ob. 26) 18. 6. ul. Fabri 3, št. 1401—1760 (ob. 26) 18. 6. ul. S. Michele 16, 82 vin. kg, — Staro mesto: št. 501—800 (ob. 19) iS. 0 ul. Volto
' 2, št. 801—1200 (ob. 19) 18. 6. ul. Artisti 4, štev. 1201—1500 (ob. 19) IS. 6. ul. Capilelli 14, štev. 1501—2000 (ob. 19) 18. 6. ul. Punta del Forno 4. št. 2001—2600 (ob. 19) 18. 6. ul. Fontanone 18, 82 vin. kg. — Novo mesto: št. 2001—2070 (ob. 26) 18.
6.	ul. Squero nuovo 15, Št. 1—200 (ob. 17) IS. 6. 1 ul. Squero nuovo 15, št. 201—1000 (ob. 17) IS. 6. j ul. Zaccaria 3, št. 1001—2(100 (ob. 17) 18. <5. ul. V^malia 13, 82 vin. za kg — Stara miluica: štev.
1—300 (ob. 19) 18. 6. ul. Madonnina 24, 5t. 301— 600 (ob. 19) 18. 6. ul. S. Maurizio 3, št. 601—700 (ob. 19) 18. 6. ul. Farneto 46, št. 701—1300 (ob. 19) 18. 6. ul. Madonnina 8, št. 1301—2500 (ob. 19) 18. 6. u!. Scorceria, št. 2501—2800 (ob. 19) 18. 6. nI. 0!mo 9, št. 2801—2850 (ob. 19) 18. 6. Piazza S. Savino, 82 vin. za kg. — Nova mitnica: št. 2401— 3193 (ob. 17) 18. 6. ul. Scussa 12, št. 1—100 (ob. 1)8) 18. 6. ul. Cologna 2, 82 vin. za kg. — Nova mitnica: št. 101—S00 (ob. 18) IS. 6. ul. Amalia 13 št. 801—1500 (ob. 18) 18. 6. ul. Acque 20, štev 1501—2000 (ob. 18) 18. 6. ul. S. Francesco 2, 82 vin. za kg. — Nova mitnica: št. 2001—2400 (ob 18) 18. 6. ul. Gelsi 13, 82 vin. za kg. — Sv. Jakob: št. 2001—2300 (ob. 13) 18. 6. ul. Rivo 10, št. 2301-2700 (ob. 13) 18. 6. ul. S. Marco 38, št. 2701—2800 (ob. 13) 18. 6. ul. Rigutti 31, Št. 2801—3500 (ob 13) 18. 6. ul. Tesa 22, 82 vin. za kg. — Kiadin: št 91—504 (ob. 12) 18. 6. ul. Foscolo 19, 82 vin. za kg. — S. m. M. zk.: št. 1—300 (ob. 9) 18. 6. ul. Bi-vlo 8, 82 vin. za kg. — Scorcola: št. 1—335 (ob 13) 18. 6. ul. S. Anastasio 9, 82 vin. za kg.
Premoč. 20 kx na modre izkaznice.
Staro mesto: št. 121—220 (ob. 38) 18. 6. nI. Ca-vazzeni 3, 1*46 za 10 kg. — Sv. Jakob: 5t 301— 400 (ob. 48) 18. 6. ul. Rivo 10, 1*66 za 10 kg. — Skedenj: št. 401—600 (ob. 23) 18. 6. Skedenj 29 1*66 za 10 kg. — Cclonja: št. 1—50 (ob. 30) 18. 6
Colonja 2, 1'46 za 10 kg.
* * •
Izkaznice za petrolej.
V svrho prevzetja novih izkaznic za petrolej uaj se zglase vodje domačih gospodarstev mestnega okraja »Barriera vecchia« in sicer sledečih ulic: ul. Risorta, tri. Guerrazzi, ul. Tommaso Gros-si, nI. A. Pacrnctti, nI Fornace, ul. A. Secchi, ul Pondares, Andr. Pondares, ul. S. Appolinare, u! Pallini, ul. Madonnina, ul. Traversale al Bosco P. Sansovina ul. delle Zudecche, ul. Aless. Vitto-ria. P. G. Vico (štev. od 1 do 5), nI. S. Sergio, ul. del Bosco (z lihimi štev.), ul. Lozernzo Bernini (Štev. 1, 2, in 4), ul. del Monte, Scala dei Giganti, ul. Molin a vapore, ul. deli' Olmo, ul. del Salice, ul. Barriera vecchia, Piazza Barrier^ veccliia, Andr. Barriera vecchia, ul. S. Primo, v sredo, četrtek, petek In soboto od 8—2 pop. pri uradu za premog. Prinesti je treba s seboj izkaznico za živila in premog.
V Trstu, dne 18. Junija 1918.
¥@lU
Poi. dr. Edinost. Danes ob 6 zvečer seja statističnega odseka v društveni sobi, ul. sv. Frančiška 20. I.
Dolina, 17. junija. Smrt tudi pri nas ne počiva, temveč ima pogosto žetev. Včeraj zvečer je umrla tu v Dolini g. Ivanka Sancln, rojena Tu!, v starosti 64 let Pokojnica, soproga bivšega Zupana g. Ivjtna Sancina ir. mati v vojni službi se naliaja-jočega občinskega tajnika g. Antena Pavla Sancina. Med domačini ljudstvom je bila jako pribljub-Ijena. Svojih 7 otrok je lepo vzgojila in zapustila preskrbljene. V vojni službi ima vse štiri sinove in vse tri zete. Blag ji spqpiin!
Odlemanje živil najvećim revežem. Prejeli smo: Zadnje dni ste nesli dve ženi tz Pliskovice na Goriškem vsaka po enega prašička za rejo domov. Ker niste imeli legitimacije, jih je orožnik na zadnji strani kranjske strani izvagoniral. Revci ste ob izstopu namerili tudi na orožnika, in ker ste na njegovo vprašanje rekli, da nesete prašiče na Primorsko, jim je lete odvzel. Ves jok in prošnje do skrajnosti obupanih žensk niso nič pomagale. Ena izmed njih je rekla, da ima štiri male otroke doma in da že Vs leta ni videla, še manj imela masti ;hoteli ste si pa vsai za prihodnje leto pripraviti vsaj malenkost. — Človeku se res do srca smili to obupno izstradano ljudstvo. Posebno -pa, ako pomislimo, kako pot ste morale oni ženski napraviti, kako clra^o ste morale plačati prašiče. Na vse zadnje pa prihaja moč — pravice, ter od-jemlje vse! — Vprašamo c. kr. vlado, ali more ljudstvo, ki je preje ginevalo tik fronte ob strelu granat itd., tudi sedaj poginiti zaradi njenega birokratizma? Nismo še dosegli, česar si želimo in za kar se bojujemo, ampak drevo, ki smo mi, stoji trdno, pa naj le vladni gromi in strele vdarjajo vanj še s tako silo.
V korist tržaškemu odboru za odpravo otrok na prehrano na Hrvatsko se bo vršil v nedeljo, 23. t. m., družinski večer v svetoivanskem Narodnem domu.
Tedensko zdravstveno poročilo. V času od 8. do 15. t. m. je mestni fizikat ugotovil 36 novih slučajev nalezljiavih bolezni in sicer: davlce 10, (Sv. Jakob 5, Opčine 2, Stara mitnica. Farneto, Bar-kovlje po 1), škrlalicc 5 (Sv. Vid, Staro mesto, Novo mesto, Nova mitnica, Skedenj), trebušnega lesarja 17 (Stara mitnice 4, Sv. Vid, Sv. Jakob po 3, skedenj 2, Staro mesto, Nova mitnica, Sv. Ana, Farneto, Rojan po l), kožic 1 (od drugod), malarije 3 (Rojan 2, Novo mesto 1). Umrle so za davico 1 in za legarjem 2 osebi (v bolnišnici).
Razveljavljen je zaplembe imetja. Tržaško deželno sodišče je razveljavilo svoj svoječasni sklep, s katerim se je odredila zaplemba imetja AndrejaStrosserja, c. kr. carinskega uradnika v Visco pri Tržiču, češ, ker je baje vstopil ▼ italijansko službo, in sicer zato, ker se je pri c. In kr. divizijskem sodišču v Gradcu proti njemu uvedeno kazensko postopanje ustavilo, ker ni zagrešil dejanja, ki bi je bilo treba zasledovati kazenskim potom.
Dne 23. t. m v nedeljo, ob 10 dopoldne bo predaval v veliki dvorani »Delavskega doma« (ul. Madonnina 15) najboljši na5 pesnik Oton Zupančič o slovenski narodni pesmi. Dan in nra sta izbrana na način, da se tega predavanja lahko vsak udeleži. — Vstopnina 60 vin., za člane »Ljudskega odra« 40 vin.; preplačila se hvaležno sprejmo.
Ladjedelnica pri sv. Roku proti našemu Jeziku. »Hrvatska Pučka Štedionica* v Omišu je poslala ladjedelnici pri sv. Roku hrvatsko kupčijsko obvestilo. Nato je dobila od ravnateljstva zavoda — nemški in Italijanski odgovor, zahtevajoč, naj se mu piše v nemškem ali italijanskem jeziku, ker ne razume vsebine doposlanega mu obvestila. — Torej italijanski da, nemški tudi, čeprav to niti deželni jezik ni!! Jezika, ki je tu zakonito pripo-znan kot v deželi navadni jezik in ki ga govori velika večina prebivalstva v deželi, tega gospodje ne razumejo in nočejo razumeti in nočejo niti odgovarjati na dopise v tem jeziku! Državna naročila. ki se merajo plačevati tudi iz žepov tega prebivalstva, pa radi sprejemajo! Tudi ta ladjedelnica se prila^odja splošnemu zistemu! Mi pa se tolažimo z zavestjo, da zistemi ne trajajo večno, tem manje taki, ki jih narod odklanja, ker so krivični in — gnili.
| Vprašanje. Prejeli smo: O. urednik! Zakaj našega domačina, opernega pevca, Primožiča oglasi dosledno pišejo za PrlmosIckaP Izprva sem mislil, da je kriv tega tiskarski Škrat, zda) pa se mi vsiljuje misel, da oglasi posili hočejo poitalijan-čiti njegovo ime. Ali smem upati na odgovor? Jaz sem hudo radoveden. — Radovednež.
Kolo Ima danes v torek zvečer ob 8% pevsko vajo. Prosim, da vsi pridete. Pevovodja.
Mestna zastavljalnica. V sredo, 19. t. m., se bodo dopoldne prodajali na javni dražbi razni nedra-goccni predmeti — popoldne obleka in perilo — zastavljeni na zastavne listke serije 142.
Vojno kreditni zavod za Južno okrožje. Kolegiji cenzorjev, oziroma tajništva za Trst, Istro. Dalmacijo in Tirolsko so že pričela poslovati: Kolegija cenzorjev za Trst in Istro imata skupni urad v Trstu, v hotelu Bristol. Kolegij cenzorjev za Kranjsko sedaj se ne posluje, ker njegov tajnik še ni oproščen od vojnega službovanja, česar pa je pričakovati v kratkem. Za Tirolsko uraduje tajništvo koleg, cenzorjev v Bolcanu, Silbergasse 5, — za Goriško pa v Gorici, via Seminario N. 5. Opozarja se, da je vse prošnje za posojilo pri temu zavodu brez izjeme vlagati pri svojem pristojnem tajništvu cenzorskega kolegija, kjer se tudi dobivajo vsa zaželjena pojasnila. Objavljamo to v interesu po vojnih dogodkih oškodovanih, ki želijo zaprositi posojila. Uradni prostori ravnateljstva vojno kreditnega zavoda se nahajajo v Celovcu, Viilacherstrasse št. 6 (Tel. St. 148).
Meničen Mas
(Oetkaijev prašek) za _ „_	slaščice, pripravljen brez
a m oajaka ter po istem načinu kakor v normalnem času, se dobiva v lekarni Jerordti, Piazza Oaser-ma št. 6.	D 17
K^flSevn^sl in umslnost.
Kr. brv, zagrebško deželno gledališče. — Pod
poročilom o nedeljski uprizoritvi opere »Nikola Šubić-Zrinjski- je pomotoma izostala moja šifra. Da ne bo morda kakih napačnih tolmačenj, izjavljam. da bi bila morala stati na koncu vsega poročila, za ktero prevzemam seveda polno odgovornost.	—r. » * •
Danes ob 8 zvečer »Tosca«.
Intendanci priporočamo, da naj se v drugo vendar kolikortoliko ozira na občinstvo in mu sporoči po listih inorebihte izpremembe ali odpovedbe. Snoči je do tisoč ljudi zastonj prišlo v gledališče, ker ni vedelo, da ni predstave. Tržaški listi izhajajo vsi zjutraj in sprejemajo važne objave — telefoni ino — gotovo najmanje do 2 popolnoči. Torej mislimo, da ni treba na tak način delati nevšečnosti občinstvu.
darovi.
— Namesto šopka za god, gospodu profesorju Antonu Ovaizu m gospodu učitelju Antonu Kutinu, darujejo gojenke II. letnika goriških učiteljišč 20 K za šentvidsko šolo. Denar hrani uprava.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Gg. dopisnikom! V zadnjem času nam prihaja toliko dopisov, večinoma o isti stvari, da nikakor ne moremo ustrezati želji, da naj jih objavimo »jutri«. Vsak dopisnik pač misK, da je njegova stvar najvažnejša, toda takih najvažnejših stvari imamo v sedanjih časih toliko, da bi morali imeti list vsaj trikrat tako velik, da bi mogli ustrezat vsem tem željam. Gospoda, poskrbite, da se bo mogel list razširiti, pa bomo kar najrajši objavljali vse, kar je res v korist naši stvari. Dokler pa mora uredništvo izhajati z ozkim prostorom, katerega ne sme prekoračati, pa mora gledati na to, da podajamo čitateljstvu vsaj kolikortoliko raznovrstno berivo. Gg. dopisniki smejo biti prepričani, da je uredništvo samo prvo. ki najnujneje želi take izpremembe, ker samo najbolje pozna nedostatke lista, in da globoko obžaluje, da ima naša javnost napram svojemu glasilu, našemu listu, pač polna usta graje, ali .kvečjemu — kedar je ravno nekoliko navdušena — kako lepo obljubo, nikdar pa ne dejani, ki bi pomagala listu ie sedanjega težavnega položaja. »Hic Rhoduc — hic salta«, bi rekli marsikomu; gg. dopisnike, ki kažejo s svojim marljivim dopisovanjem toliko vneme za našo narodno stvar in vse, kar je v zvezi žnjo, pa prosimo, da nekoliko potrpc in ne zahtevajo od lista več, kolikor more dati.
Dne 22. t. m. ob 10 predp. se vrši v pisarni c. ir. notarja dr. Piccoli ul. Marija Terezija št 6/1L, prostovoljna dražba hiše št 12 v ulici Ca-nova, tab. štev. 2522 Trst mesto. — Vsklicna cena znaša kakor vrednost po sodni cenitvi K H4.539.24; vadij K 10.000.
Zdražiteij ima na se prevzeti v za-račun izkupila vknjižene dolgove K 70.000 z obrestmi od dneva dražbe.
Cenitev in dražbeni pogoji so na vpogled v pisarni gori omenjenega c. k. notarja med uradnimi urami.
Dr. Albert Rumer
c. kr. notar v Sežani kot skrbnik lastnikov.
i OGLASI.
l?<Whf!>! se Je na cesii od Žavalj do triaikega I*$»tIJ2Iu pokopališča dno 15. t. m. ročna torbic^ s 30 K in legitimacijsko knjižico ter legitimacijo. Po&teni najditelj je naproSen da poiije isto aa na«=lov na legitimaciji proti primerni nagradi.	2323
t *«j »obo z dvema posteljama A,er a uporabo IV.iiii Irkinje e plinom in vodo. Naslov pove Ins. ođd. Edinosti.	3324
OHlf^tliSK! »a glavnem kolodvoru se je LJUUMtttll zgubila rodeča železniška legitimacija št" 1849.02. Pošteni najditelj je naprošen izročiti jo na glavnem kolodvor« v Lgttbljani ali pa na državnem v Trstu.	2326
f PF^SfRfttff Pn takoj 2 učenca za mehanično aPi^Ultolll a C obrt. Hrana in stanovanje v iiiš:. — Franc Banel, Gorica, mehanik In tr^o-<ee 7 dvokoleai, Šivalnimi stroji itd.	3197
[liiš
se je veliki pes lisičje barve, bele prsi hI iz učen nemški, noei dva manj a ta ovratku
Naslov pove Ins. odd. BdinoitL
2325
izprašani strojnik Stfrtli.^
pri Ins. odd. Edinosti.
2325
flrofo vsake vrate kupuje Babič Fran Moli no V i C LIS grande 20.	2310
ifčejo
zidatji'za Tržič (Monfalcone). Hrano
in stanovanje dobijo v delavnici- — Pojasnila ul. Carradori 4, II. Adriawerke. 2293
Im^a «0 takoj 14—17 leten mladenič, zdrav, IJfcb ab vešč hrvatskega (ozir. slovenskega) in italijanskega jezika, a 2 ali 3 letno prakso v trgovini papiija in galanterijskega blaga Dobra hrana, stanovanje in plača. ReLektira se tudi na goapo-difine, Pismene ponudbe na trvrdko Martin Sreboth Poreft (Istra).	3196
Pristni buhaf, vosek
za p*rke*e v k tU Ijab; praski 'a barvanje blaga; kolonjska voda, foto r ii
predmeti, krtače, metle, pa.ftmi, 7obna krema iti. v veliki izberi v mirodilnici Ciilia. Trst, Via u> lle » Poste 6.	D 31
l7nH0Rfl S**^*1 »»deluj® ia popravlja ženske l£UiJbJtU obleke po najzmernejših cenah N j-večja eleganca. Sprejmejo se deklice proti me ič-cini. Steindler, ul. Zovenzoni it. &.	D 28
„Litniors Godina"
protini) se prodaja v vseh lekarnah.
D 16
naravne mineralne vode
v mirodibiici Ciilia ulica de le Poste G. I> 30
Tužnim srcem naznanjamo žalostno veat, da je naša preljuba soproga, mati, stara mati, teta, sestra
Ivanka Sancln roj. Tul
dane« nenadoma mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb zemskih ostankov drage pokojnice se bo vriil dne 18. juntfa t. L ob 7. uri zvečer iz hiše žalosti v Dolini št. 110 na domače pokopališče. DOLINA, 16. junija 1918.
Žalujoče družine: SAJTCIN, IiOVRIHA, VODOPIVEC. TDD, SMOTLA.K
Češko Budjevička Restavracija (Bosa-tova uzorna 6eška gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Galatti (zraven grlavne poste.) Slovenska upstreiba in slovensk) jedilni listi.
že precej veš? glasovi rja, iš?e rodbino, kamor bi zahajal večkrat popoldan se proti piafilu
glasovir vaditi.
Cenjene ponudbe pod GLRSSH na Inseratni oddekk Edinosti.
KUPUJEM
po najvišjih cenali. BUCHER, Trst, Lesni trg (Piazza del,e legna 12,1. n.
i—i1 i" u
rsssiTTHscssaBRK 5F msm
!ie hikaII
Trst - Vlo Stadion 10 - Trst
Odprt od 8' * zvečer naprej
» — "
Vstopnina K Z
r
ZOBOZDRAVNIK

V starem skladišču ul. Acquedotto št 13 vogal ul. Gelsi kupuje se cunje po 70 vin. in bomfoaževino po 80 vin. Vreče od 6 do 7 K. Cement 23C K.	ACCO.
fjfiDRflUSKA
ViJKitiAMt vreče, kovin«, Trd k rabljeno po« AUpUjeni hiStTo. Degrsati «L S. OftUrina 8.
Skladišče,	. .	8311
| Trst, Via Cassa di Rlsparaio 5 \
(Lastno posFopj3> Kapital In rezerva K 23,500.000.-
FLLIJALKE: Dunaj Tegethcrfitidsse 7-fl Dubrovnik, Kotor, LJubljana. Metković. Opatija Split, Šibenik, Za dar.
VLOGE~NA KNJIŽICE
31 o rz==_ 2 o --
ođ dneva vloge do dneva vzdiga, Rentai davek plaSoje banka Bvojega. Obrestovaa]e vlo/r na tekočem in žiroračnnn po aogovora. - AkreJetiv čeki in nakunia na vaa tu-ia iaoxeta3ka triiiSa.
KUPUJE D? PRODAJA: vrednotna papirje rente, obligacije, xastav-na pisma, prijontete delnice, srečke, valnte devize, promrse itd D&je PREDUJME na vrednostne papirje in blago ležeče v jamih skladiščih. SAFE DGPOSIT3 PROMESE.--Prodaja erečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papiijev proti knrzni izgubi, revizija žrebanja srečk L t. 4. brezplačno. Stavbni kredit, romtaura krediti. Borzna naročila. — Inkaso.
MENJALNICA.---KSKOMT ME.TIO I
Telefoni; 1463, 1793 in 2676.
Uradne urei od O do t popeldna l
Brzojavi: JADRANSKA.
Dr. J. Čermdk
v Trstu, ulica Poste vecchie 12 vogal ulice delle Poste.
Izdiranje zobov brez bolečin. — Plombiranje.
UMETNI ZOBJE —
0AHBRIHBS
vsaki večer * ob 9 V,	"
Vstopnina K

ZifiMift ^G. Piri©
v Trstu se Je precellla na Coreo St 15 v blvfto Zlatarnico g Zemnrttz it Flgtto.
Velik* fzbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne.	Cer;« zmerat.
PODPISUJTE
hi sestoji iz
a> 57» državnega posojila amortiziranega v 40 letfh, davka prosto po K 92«—% s odbitkom obresti enega meseca, t. J. K —-46, tedaj
netfo po K 91.54V
Podpisuje se lahko nominalnih od K 50.— naprej.
RencSi&ilit'Sia, n&iviiia: 7.3SV it	nalmaislša: 6.<£6°io.
b) 51/,*/« državnih zakladnic davka prostih odpovedijivih p«, nominalnih ▼rednosti od 1. seaterabra 1924 s prednaznanilom od 6 mesecev.
lietto po K 95,50°l». — Ržnđifiiliteta: 6.43°l„
Podpisovalcem državnega posojila in državnih zakladnic se ponuja veči dobiček s tem, da odr- zki ki zapa ejo dne 1. septembra 1918 (s izvanredn m uživanjem obresti za 3 mesece) se takoj izplačajo, tako da bodo posodila iz zakladnice imele odrezke od 1. marca 1919.
z ozirom na p:>sebni dajejo vsa potre ma
Sledeče banke sprejemajo podpisovanja in nud jo patrijotični namen tega posojila vse možie olajšave se pojasnila:
jadranska banka, Trst in Dunaj, i. Tegetthoffstrasse 7. Podružnica An^Io-Avst-ijske banke, Trst in Dunaj I. Waltnerstrasse 2. Centralna banka nemških posojilnic Banca Commerciale Triestina, Trst in Dunaj, l. S:h)t enng -. Trz *ka podružnica Ljubljanske kreditne banket Banca di credito popol ire. Banca Generale di depositi podružnica v Trstu, Via S. Nicolo 8. Podružnica c kr. priv. avstr. Kreditnega zavoda za trgovino in obrt, Trst in Dunaj Vil, Zoiier gasse 2. Banka Union podružnica Trst in Dunaj I. Wachtergasse 1. Pod uznica Zivnostenske banke, Trst in Praga Panska ulica 7.