Poštnina plačana v gotovini Izhaja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 60 —, polletno Din 30-—, mesečno Din 5-—. Ob plačevanju za nazaj stane list letno Din 70-—, polletno Din 35-— in mesečno Din 6—. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregoričeva ulica štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420. Leto II. Ljubljana, dne 31. maja 1930. ŠtCV. 22. Občni zbor zveze trgovskih gremijev. Pretečeno aiedeljo je imela Zveza trgovskih gremijev za Dravsko banovino svoj redni občni zbor v Kočevju, zdru-s praznovanjem desetletnice obstoja *e matice slovenskega trgovstva. Že na konferenci, ki se je vršila 'v s°boto pod predsedstvom g. Vilka Vei-X®1 iz Maribora, so potekali razgovori o davčnih bremenih, ki obtežujejo danes trgovca v večji meri kot druge sloje. Zborovanje je še posebej povdarilo potrebo po odpravi prometnega davka, ki obdavči skoraj vsako blago po večkrat 'n ga s tem neprimerno podraži, kar ne škoduje samo trgovcu, marveč v isti nie-r' tudi konsumentu. Glede pridolminskega davka, kd se Predpisuje brez ozira na trgovčev zasl n-Zek, izraža konferenca željo, naj bi se tudi pri trgovčevi pridobnini ugotovil ('avka prosti eksistenčni minimum ter ne uvrščalo vseh trgovin brez razlike v Pivo, desetodstotnemu daviku podvrženo skupino, kar bi posebno dobro vpli-valo na gospodarsko stanje manjših trgovcev, ki se morajo boriti z neprilika-111 i splošne krize, poleg tega pa plačevati visoke davščine. Z ozirom na načrt obrtnega zakona, Je zavzela konferenca odločno stališče *a sistem skupnih gospodarskih zbornic. V nadaljnji debati se je razpravljalo 0 odpravi krošmjarstva, ki je itak nepotrebno in škoduje trgovstvu, pa tudi lu,lPeti. Ravno tako se še vedno dogaja, ^a rami potniki posečajo privatne stran-če tudi je to /. za k ono ni prepovedano. Tudi glede konsumnih zadrug, ki vži- vajo vse davčne ugodnosti, a pri tem nekatere poslujejo z nečlani je bil razgovor zelo. živahen. P-r^metne razmere so bile predmet zanimive debate, ki je izzvenela v želji po zvezi Slovenije z morjem ter po znižanju telefonskih naročnin in poštnih paketnih pristojbin, pri kateri naj bi se upoštevalo razdalja ter vsaj za daljše proge uvedla nižja tarifa. Konferenca se je zavzela tudi za znižanje carin, zlasti tam, kjer je zaščita industrije odveč, kar bi bilo v veliko korist konsumentoun. Poleg tega pa se ravno zaščitena industrija nahaja večji del v rokah inoz&mcev. Iz poročil, podanih na občnem zboru posnemamo, da šteje Zveza 27 gremijev 7. 13.000 člani. Tajniško poročilo omenja, da je mala trgovina vsled slabe konjunkture utrpela veliko večjo škodo kot veletrgovina, zlasti ker je število trgovin v Sloveniji tako veliko, da odpade ena na 92. prebivalcev. Blagajniško poročilo izkazaije proračun v višini 168.000 Din, ki je enak lanskemu. Po končanih volitvah predsedstva, ki se je pozneje konstituiralo tako, da je izvoljen predsednikom g. Josip Kavčič: iz Ljubljane, za podpredsednika pa g. Elshacher iz Laškega ter g. Šoštarič iz Maribora, je zborovanje sprejelo resolucijo, v kateri se naproša vlado, da pospeši graditev proge Kočevje—Sušak, ter da se otvori železniška proga Murska sobo-- ta—Hodoš—Davidkasza in normalizira ozkotirna proga Poljčane—Zreče z dograditvijo do Dravograda. Glede davka se je izjavilo zborovanje za uvodoma naznačena znižanja, odpravo prometnega davka in za uvedbo eksistenčnega minima. Resolucija po vda rja potrebo znižanja diskontne mere, revizijo telefonskih in poštnih tarif, znižanja carine iter za odpravo dosedanjega sistema na nakladal- nih postajah, ki ne dovoljuje dovoza blaga, dokler ni naročeni vagon dostavljen. Tudi glede potnikov zavzema resolucija stališče po striktnem izvrševanju zakona. Zborovanje je istočasno sklenilo, da se deputaciji Delavske zbornice za Beograd pridruži tudi zastopnik Zveze, ker so ravno trgovci najbolj prizadeti vsled brezposelnosti — zlasti v premogovnih krajih. Uprava trgovine. (Nadaljevanje.) Tudi ako imamo lastno podjetje nameščeno v delu naših poslopij, se moramo ravnati na isti način, kot bi bili najemnik, zlasti ako podjetje ni naše edino ali vsaj glavno opravilo, da imamo tako vedno točne podatke o rentabilnosti posameznih naših podjetij. 6. Kurjava in razsvetljava so tudi izdatki posebnega značaja, zato jih vodimo pod posebno skupino. 7. Davki in pristojbine se zbirajo isto-tako v ločeni skupini. Ako smo v kakem letu z davščinami zaostali in jih nismo plačali, je najenostavnejše, da obremenimo koncem leta (potom priina-note) račun režije za cel zaostali in zapadli znesek ter ga prenesemo v raz-delnik stroškov pod to skupino, istočasno pa odobrimo v računu upnikov pristojno davčno oblast, da nam koncem poslovnega leta ni treba neplačanih davkov posebej izkazovati v bilanci, kar moramo sicer storiti. Nasprotno je ravnanje s predplačanimi davščinami. Ponekod se vodijo davki kot poseben račun v glavni knjigi, kar je tudi mnogo priporočljivejše. 8. Tudi za račun obres'ti je pri večjem prometu z denarnimi zavodi in drugimi upniki priporočljivo voditi račun obresti kot poseben račun v glavni knjigi, zlasti še tedaj, ako mi tudi našim dolžnikom zaračunavamo obresti. Ob majhnem prometu sicer lahko obresti pridružimo računu režije, vendar jih moramo voditi po opisanem načinu kot skupino zase v knjigi režijskih stroškov. Poleg teh skupin režijskih izdatkov moramo po potrebi otvoriti še druge skupine, kakor: provizijske izdatke, reklamne stroške, pravdne stroške, zavarovalnine, podpornine in po potrebi še več. Za razne manjše izdatke, ki imajo poseben značaj, ali smo v dvomu, kateri skupini bi jih pridelili, ali prihajajo le redkokdaj v poštev, otvorimo skupino: razni režijski izdatki. Razdelnik stroškov vodimo po istem vzorcu kot druge knjige ter prenašamo na tu otvorjene posebne račune vt. prima-note posamezne postavke, označene z značko >R« (režija) in sicer izdatke iz prima-note v debetni stolpec režijske skupine ter povrnjene ali pred-plačane režijske stroške v kreditnega. Ko smo ob zaključku poslovnega leta sešteli posamezne stolpce, imamo podatke za režijo tudi razdeljene po posameznih glavnih skupinah. Seveda morajo seštete debetne vsote vseh skupin soglašati z debetno vsoto računa režijo v glavni knjigi in kreditne s kreditno vsoto. Razliko, za katero je vsota debetnih postavk večja od kreditnih, prenesemo koncem poslovnega leta kot izgubo na račun zgube in dobička. Kakor že omenjeno, obstoji pod skupino davki lahko ob zaključku poslovnega leta še kako naše dobroimetje, ali pa tudi naš dolg iz računa režije. Dobroimetje imamo lahko v preduj- NNh naših nameščencev, v predplačanih Najemninah, davščinah, v vrednosti pisarniškega materijala itd. Dolgove na račun režije pa zamore-nio imeti ob sklepu poslovnega leta isto-tako v skupini plač (neizplačane plače), dalje pri zapadlih, neplačanih davkih, Najemninah, provizijah, obrestih etc. Da že med letom preprečimo dvome 0 obstoju različne imovine in dolgov iz •‘ačuna režije, je najbolje, ako vsak za-Padli znesek, bodisi na katerokoli skupino režijskih stroškov v prima-noto knjižimo kot plačano in obenem med Prejemki priznamo v računu upnikov Naslov, kateremu bi morali odpadajoči znesek izplačati. Obratno pa knjižimo predplačane stroške ob dnevu izplačila k°t posojilo onemu, kateremu smo jih lzplačali, ker postane s tem naš dolžnik in prevedemo knjižbo na račun re-z'je v prima-noti šele ob dnevu zapadlosti ter obenem razbremenimo s proti-Postavko račun dolžnikov. Ako tega ne vršimo med letom, je ob sklepu leta možno še vedno prenesti Potom knjižb v prima-noto naše neplačane račune med prejemki na račun Npnikov in obremeniti med izdatki s Protivrednostjo račun režije. Pri predplačanih stroških pa med izdatki v Prima-noti obremenimo račun dolžnikov N* za protivrednost priznamo med predniki račun režije. Seveda prenesemo lz prima-note po že opisanih navodilih Posamezne slučaje tudi v druge knjige. Ce pa tega nismo storili, moramo v razdelniku stroškov še pred izjednačbo Posameznih računov ob zaključevanju °značiti zaostanek ali predplačilo ter šele potem izenačiti zaključeni račun Potom vpisa razlike izgube, povečane 'za zaostalo vsoto v kreditnem stolpcu. Nasprotno pa moramo označiti na isti Način naša predplačila za račun režije v kreditnem stolpcu, vsled česar je razlika (izguba dotične skupine) za isto vsoto zmanjšana. Oboje prevedemo potom predbilanč-Nega postopanja skozi prima-noto. (O lom na drugem mestu.) Zaostala plačila prenesemo kot pasi-va, predplačana pa kot aktivno postavko v račun bilance. Registri. Da zamoremo med številnimi računi upnikov in dolžnikov, denarnih zavodov hitro poiskati stran, na kateri imamo otvorjen zaželjeni račun, se poslužujemo registrov ali indeksov. Posebno pride register v poštev pri računu upnikov in dolžnikov, ker nam prihrani dolgotrajno iskanje po knjigah in listanje, s katerim poškodujemo posamezne strani. Da se izognemo zamudnemu iskanju, si nabavimo malo, priročno knjižico( ob večjem prometu tudi večjo), iki ima na desnem robu liste pristrižene ter je opremljena na kraju z abecedičnim seznamom. Na strani, opremljeni z odgovarjajočo črko, zabeležimo priimek in ime upnika, dolžnika ali denarnega zavoda, kateremu smo otvorili račun v salda-ikontni knjigi ter na koncu zaznamujemo znak knjige (Sc.) in številko strani, na kateri se nahaja otvorjeni račun. (Register vodimo, seveda, po začetnik črkah priimkov ali po začetni črki tvrdke. Ob velikem številu otvorjenih računov se moramo poleg začetnice ozirati tudi na njej sledeče črke ter voditi register tako, da si tudi te slede po abecedaričnem sistemu. Ako imamo n. pr. več ktijen-tov, ki imajo prvo in drugo začetno črko enako, moramo register voditi po abecedaričnem redu tudi z ozirom na tretjo (po potrebi še četrto itd.) črko, n. pr.: Bab ..., Bac ..., Bad ... itd. Ob manjšem prometu lahko vodimo za vse potrebne knjige samo en splošni register, v katerem označujemo poleg strani tudi znak knjige, v kateri se nahaja nanašajoči račun. 01) obširni kli-jenteli pa se nam izplača voditi poseben indeks za knjigo upnikov in ločeno zopet za dolžnike, denarne, zavode in po potrebi tudi za druge. . W Ako smo morali posamezne račune prenesti na nove strani, zabeležimo poleg prvooznačene strani v indeksu tudi vse prenosne strani, da na&i ni potreba pri večkratnih prenosih iskati od ustanovnega računa naprej po vseh prenosnih straneh. Ponekod, posebno za račune raznih krajevnih zastopnikov uredimo register po abecedaričnem sistemu za kraje, in ne po priimkih zastopnikov. Registrov nas oprosti kartotečno knjigovodstvo, ali tisti del knjigovodstva, katerega vodimo ’ po abecedaričnem sestavu, kar pride zlasti v poštev za vodstvo blagovne knjige. Glavna knjiga. V glavni knjigi zbiramo naše prometne in premoženjske podatke, razdeljene po posameznih računih. Tudi za vodstvo te knjige se (poslužujemo splošnega obrazca (str. 83). V tej knjigi vodimo posamezne glavne račune ločeno ter označimo naslov nad glavo strani. Neobhodno potrebno je, da po tem sistemu otvorimo posebne račune 'za: račun blagajne, račun dobaviteljev (upnikov), račun odjemalcev (dolžnikov), račun blaga (po potrebi še ločeno za posamezne oddelke, na primer špecerija, železnina, galanterija i. t. d., zlasti alco ne vodimo blagovne knjige), račun denarnih zavodov, račun blagovnih stroškov, račun premičnega inventarja, račun nepremičnega inventarja, račun režije, račun obratne glavnice, po potrebi tudi za druge račune, ki jih želimo voditi ločeno od dra- gih računov, kot n. pr. račun investicij? račun menic, račun davkov, obresti itd. Ako smo pričeli voditi glavno knjigo na podlagi otvoritvene bilance, prenesemo v bilanci izkazane vsote na odpadajoče račune, in sicer aktivne vsote (naše premoženje) v prvo denarno kolono (debet) odgovarjajočega računa, ki ga s tem obremenimo, ker imamo mi (ali nas premoženjski račun (bilanca) to vsoto’ prejeti iz njega. Pasivne postavke i* bilance pa prenesemo v drugi denarni stolpec (kredit) odpadajočega računa ter ga s tem priznamo, ker jih moramo poravnati iz našega premoženjskega računa. Vpise iz otvoritvene bilance zabeležimo za označbo datuma v stolpcu ^predmet« kot saldo otvoritvene bilance«. Stolpec znak« pustimo neizpolnjen. Glede knjižb med poslovnim 'letom, ki jih v vse druge knjige prenašamo iz prima-note po posameznih slučajih, zadostuje da jih pri manjših, srednjih, pa tudi pri skoraj vseh večjih in največjih podjetjih prenašamo suinarično iz mesečnih seznamov v prima-noti (str. 226). (Nadaljevanje.) Zlorabe pri prodaji vrednostnih papirjev in srečk na obroke. Zlorabe, ki so se zadnje čase vršile ravno pri obročni prodaji obveznic in srečk, so težko oškodovale marsikaterega kupca. Do nedavno — da, še danes preplavljajo deželo števini agenti najrazličnejših tvrdk in lovijo nevedneže ter jim obešajo vrednostne papirje po neverjetno visokih cenah, ki često do-sezajo njih trikratno pravo vrednost. Poleg tega pa prodanih papirjev ne izroče kupcu, marveč jim ostavijo samo enostavno potrdilo ter prejme kupec papirje šele potem, ko je vplačal vse obroke. Največkrat seveda prodajajoča tvrdka sploh ne razpolaga s papirji, marveč šele računa z nakupom, ko bo prejela od kupca dvojno a’i trojno vsoto vrednosti. Obenem pa za ves riziko, ki ga ima kupoval ec zaradi plačanih obrokov, ne nudi nikakega stvarnega jamstva. Mnogo takih tvrdk je zašlo v konkurz in so kupovalci izgudili običajno vse. Pogosti so tudi slučaji, ko so sleparski prodajalci samo kasirali in sploh niso res izročiti. Po verodostojnih virih gredo te izgube v visoke vsote ter samo v Sloveniji znašajo okoli 20 milijonov dinarjev. Te -zlorabe so se še v veliko večji meri pojavljale v drugih krajih države; zlasti na jugu je Skoda neprecenljiva. »Službene Novine« pa objavljajo dne 22. t. m. zakon o prodaji državnih vrednostnih papirjev in srečk na obroke, ki stopa takoj v veljavo ter bo napravil konec teinu izkoriščanju nepoučenih mas. Po novem zakonu se smejo s prodajo srečk in papirjev na obroke baviti samo one tvrdke, ki s papirji oziroma potrebno protivrednostjo res razpolagajo, ker Predpisuje zakon, da morajo prodajajoča podjetja, katerih kapital je manjši kot 10 milijonov dinarjev, prodane papirje založiti takoj pri finančni direkciji, oziroma pri določenih državnih bankah denarnih zavodih, ki jim finančni mi-ii'*stei to dovoli. Prodaja potom potujočih agentov je sPloh prepovedano. Poleg tega, da mora biti prodajalec prodaji stvarno res v posesti papirjev, predpisuje zakon, da prodajna cena l)ri piodajah na 12 obrokov ne sme presegati 18% borzne vrednosti. Pri prodajah nad 12 mesečnih obrokov sme pr j-dajalec za vsak nadalnji mesec prira-^'Unati še po e,n otstotek. Istočasno pa predpisuje zakon, da se mora kupcu ob prodaji izročiti prodajna listina, na kateri mora biti zabeležena serija in številka prodane listine ter postane kupec njen lastnik že s plačilom prvega oibroka. Poleg nominalne in prodajne tene prodanih papirjev mora prodajalec na prodajni listini zapisati tudi njihovo takratno borzno vrednost in označiti ustanovo, pri kateri iso prodani papirji deponirani. Ker je poleg kazenskih odredb določena z novim zakonom tudi visoka giloba za kršitev teh predpisov, ujpajmo, da se nehajo nedovoljene kupčije. Mrtvi kapital in naše gospodarstvo. Bivši minister za socialno politiko Vi. Korač je na delavski skupščini Jfled drugim povedal na naslov naših bank to-le- Preiteceno leto smo imeli dobro žetev, a so jo financirali inozemci, do-eim je 'ležalo stotine milijonov dinarjev neizkoriščenih. Izsuševanje pančevskih močvar je korala izvršiti država z najemom 300 bilijonov inozemskega posojila, med tem ko leži pri nas poldruga milijarda Neizkoriščenega denarja. Uvozili smo za 437 milijonov dinarjev bombaža, a bi vse to lahko pridelali v Južni Srbiji. Uvoženo je za -00 milijonov dinarjev svile, a svilene kokone prodajamo v inozemstvo za nizko ceno. Železniških tračnic smo ^vozili za 162 milijonov dinarjev, a •mamo železne rude doma na prese- žek. Plug zna izdelati pri nas vsak kovač, pa smo jih uvozili za 20 milijonov dinarjev. Celo sol uvažamo iz tujine in smo za to izdali 28 milijonov dinarjev, dočim bi lahko z morsko in kameno soljo zalagali vsaj cel Balkan. V premogovnikih vlada kriza, ker baje ne morejo iprodati blaga, a smo lani uvozili za 227 milijonov dinarjev tujega premoga. Vsemu je glavni vzrok to, da se industrija ne more posluževati kreditov zaradi previsokih obrestnih mer, ki onemogočajo rentabilnost in konkurenčnost ter že vnaprej ubijejo vsako zasnovo. Od leta 1924 je bilo iz obtoka vzetih 5—6 milijard dinarjev, a denar je v narodnem gospodarstvu isto, kar kri v človeku. In to je glavni vzrok krize. Položaj na evropskih vinskih tržiščih. V krogih vinskih trgovcev se je pričakovalo, da bo letošnja pomlad združena z mrazom in na ta način škodovala '■n^kim nasadom ter povzročila porast ' inskih cen. Ta nada pa se ni uresničila, ker poročila o stanju letine v Srednji Ev ropi nikjer ne beležijo lnidih mrazov. V Avstriji je ponudba iz inozemstva še vedno zelo velika, a se kupuje zelo malo, dasiravno bi bilo pričakovati, da se bodo veletržci založili z vinom še pred uvedbo povišanih carin. Za štajerska vina (avstrijske produkcije) se plačuje po 1*20—2'40 šilinga. Italija je istotako prenatrpana z vinskimi zalogami ter ne more najti izvoz- nega tržišča. Za alkoholno stopinjo v hektolitm se plača od 9—‘12 Lit. Madžarska je letos forsirala svoj vinski izvoz, vendar ima še veliko blaga ter so cene slabejšim vinom z 11—12% po 28—50 pengo za hi, dočian se kvalitetna vina kupuje še vedno prav živahno po 70—80 pengo. Španska vina, ki so nam zlasti pretečeno leto delala mnogo konkurence v Avstriji in Cehoslovaški, se plačujejo pri 12% po 1-65—1-85 pesete, od 14% pa po 2—2'25 pesete. Bela vina so nekoliko dražja kot rdeča. Del španskih vinogradov je utrpel znatno škodo po mrazu ter se računa, da bo pridelek Španije letos za eno tretjino manjši od lanskega. Tudi Francija še vedno ni prodala zalog iz leta 1928, vsled česar je lanska letina takorekoč nedotaknjena, dasi rav- no' je vlada poskušala odpounoči vinski trgovini na ta način, da je skušala del produkcije usmeriti v lastne vinske des-tilerije. Fina vina se plačujejo za hekto-letirsko alkoholno stopnjo po 6'50 do 8 frankov, a najfinejša do 9 frankov. Stanje vinogradov je ugodno. Grčija bo tudi morala spričo velikih zalog in dobro obetajoči letine paziti, da dvigne svoj izvoz. Cene grškim vinom se gibajo od 3-25 do 4 drahme. Tudi naše vino kaže dobro in ne vedo vinogradniki, kam z neprodanim blagom, dasiravno smo glede cen konkurenčni vsem vinogradu im državam in nam v tem pogledu konkurira edino Španija, kar pa je deloma v zvezi z nizko valuto. Izgledi za izboljšanje vinskega tržišča so tedaj še vedno prav slabi. Letošnja zasedba velesejmskih objektov. Razstavni prostori ljubljanskega velesejma so letos popolnoma zasedeni, ter so blagovne skupine razdeljene v posameznih paviljonih kot sledi: V paviljonu »E« je nameščena stanovanjska oprema, pohištvo, glasbeni instrumenti in na polodprtem prostoru plutovina in zamaški, čolni, pleteno pohištvo, vozovi in drugi kolarski izdelki. V paviljonu »F< je nameščena strojna industrija (stroji za obdelovanje lesa, ključavničarje, kleparje, kovače, tiskarski stroji, pletilni stroji, mesarski stroji), poljedelsko orodje, fina mehanika in na polodprtem prostoru tudi razni stroji, turbine, stavbeni materijal in keramična industrija. V paviljonu »G« je nameščena vsa ko-kovinska industrija, kovine in izdelki iz kovin (železo, jeklo, cink, baker, svinec, medenina), mlinski stroji, elektrotehnika, kemična industrija in na polodprtem prostoru poljedelski stroji, stroji za mlekarstvo (separatorji itd.), kotli za žganjekuho in hladilni aparati. V paviljonu »H« je nameščena živilska industrija, parfumerija, pisarniške potrebščine, pisalni in računski stroji, šivalni stroji, kolesa, kožuhovinarstvo. Na polodprtem prostoru živilska industrija, galanterija in bižuterija. V paviljonu J« so nameščeni auto-mobili in radio in na polodprtem prostoru motorna kolesa in kolesa. V paviljonu :>L« je nameščena krasna in moderna higijenska razstava (nemški reparacijski razstavni objekti). V paviljonu K« je razstavljena plemenska perutnina (kure), race, gosi, purani itd. in kunci. Novi paviljon »M« je vzel pod svoj krov tekstilno industrijo, paviljon »N«: pa papir, lepenko, kartoteko, knjigo-vezništvo, usnje in fotografijo. V paviljonu :P« je nameščena Finska državna reprezentativna razstava, v če-hoslovaškem paviljonu češka industrija. Ves prostor na prostem je popolnoma zaseden, s poljedelskimi stroji, večinoma v obratu, bencinskimi motorji, auto-busi in tovornimi automobli, polnojar-menki, stavbenim materijalom, zvonovi, hladilnimi napravami, oddelkom za prikazanje modernega autogenskega vare-nja in živilsko industrijo. Jestvinski in vinski oddelek je izpopolnjen z lepim zabaviščem. Trgovci z gobami! Letos se nam obeita .precej dobra letina gob. Kakor vse kaže, se bo s tein blagom tudi razvila precej dobra trgovina. Naši veletrgovci-iavozniki pošiljajo danes suhe gobe v Italijo, v Avstrijo, v Švico, Pa tudi v Argentinijo, v Buenos Aires in •”onitevideo. Gobe nam letno donašajo 15 milijonov dinarjev. Lani jih je mio na ljubljanskem trgu prodanih °krog 150.000 kg po ceni od 40 — 120 dinarjev za kg. Letos jih plačujejo po 'n 65’—za kg prvovrstnega blaga. Pri nas nabiralci premalo pazijo, da Je blago lepo in zdravo ter čisto in belo. Njih glavna želja je, da naberejo čim blaga in tega tudi potem prodajo. 1 *‘i tem pa ne pomislijo, kako upliva slabo blago na ceno. Ne da na sortiranje blaga ne pazijo Samo nabiralci, tudi trgovci po deželi ne vrše te naloge. Njih dolžnost je, da Knieta pouče in mu povedo, kaj in kako naj ravna z blagom in kako naj ga r&že in suši. Predvsem se tožijo nakupo valci, da je blago predvsem pregrobo rezano, da ni lepo, čisto in belo, da je precej blaga vmes, ki ne odgovarja. Tako se najdejo med jurčki slabejše, da celo neužitne in strupene gobe. Na to morajo paziti predvsem oni trgovci na deželi, ki se pečajo z gobami. Da se razvije trgovina z gobami in da zadobi naše blago dober glas, se moramo ozirati na zahteve trga, ker zahteva trg samo pri-ma blago in tako tudi plača. Vse ostalo trg ne ceni in plačuje malo. Suhe gobe naj bodo tenko in enakomerno rezane, lepo sušene in čiste. Črvivo blago ne spada k prvovrstnemu blagu in naj se ga uporabi doma, ali pa se ga proda posebej za nižjo ceno. Blago, ki je namenjeno trgovini, posebno izvozu, mora biti res prvovrstno, da ne kvari dobrega glasu v inozemstvu. Trgovina z gobami bi se ob racijonelnem nabiranju, tipiziran ju in pravilnem rezanju ter sušenju tako razširila, da bi se dohodki iz nje lahko petkrat pomnožili. X. Y. Naš izvoz v aprilu. Podatki našega izvoza v aprilu kažejo 428.795 ton izvoženega blaga v vrednosti 5,786.676 Din. Lanski uvoz v aprilu je J3'! po teži veliko manjši ter je znašal '•83.813 ton, po vrednosti pa je bil skoraj e°ak letošnjemu in je znašal skoraj 615 •bilijonov dinarjev. Glavni predmeti izvoza so bili sledeči: ton milij. Din pšenica 19.891 38-9 drugo žito 409 -•6 koruza 70.4‘20 74 — nilevski izdelki 2.045 3-4 fižol 423 2-7 Špirit 229 1-8 vino 272 1-9 zdravilna zelišča 154 1-1 opij 3 3 — hmelj 57 —•4 konoplja 747 7-7 konji (komadov) 3115 6-8 drugi kopitarji (kom.) 109 —•1 Koveja živina (kom.) 9949 23-2 svinje (kom.) 14.327 17-2 drobnica (kom.) 9.231 1-2 Perutnina (kom.) 511.887 6-7 meso 508 7-3 mesni izdelki 77 1-6 sir v 55 —•9 jajca (komadov) 4,560.855 77-5 kože goveje GO —•9 ostale kože 09 1-7 divja koža 6 1-7 drva za kurjavo 13.977 2-7 gradbeni les 118.130 124-— pragi hrastovi (kom.) 237.317 14-2 pragi bukovi (kom.) 112.304 5-5 lesni izdelki 3.197 6-4 kostanjevi ekstrakt 541 3-3 hrastovi ekstrakt 613 3-9 soda amonijakova soda kaustična 1.122 1-8 468 1-4 kale. karbid 725 1-6 cijankalij 1-130 2‘2 cement 29.783 11- svinec 659 3-9 baker 1.860 42 — ostale rudnine 110.800 22' Skupna množina letošnjega izvoza v prvih štirih mesecih znaša 1,604.080 ton v vrednosti 2„311,771.805 Din ter je po teži za 327.872 ton in po vrednosti za 386,594.626 Din večja kot lani v prvih štirih mesecih. JM4 Svetovna produkcija električnega toka. Po statistiki švicarskega kreditnega zavoda pokazuje svetovna produkcija električnega tolka, porazdeljena na posamezne države, odnosno dele sveta sledeče razmerje: Milijonov Na glavo Odstotek kilovatnih kilovatnih svetovne ur: .ur: produkcije: Nemčija 25.100 398 10-9% Angleška 13.800 304 6-0% Francija 1:1.900 290 5-2% Norveška 8.000 2862 3’5 % Italija 9.000 221 39% Švica 4.400 1104 1'9% Švedska 4.400 721 1'9% Rusija 4.000 26 1-7% Belgija 3.200 410 1-4% Avstrija 2.500 475 1-1% Španija 1.800 83 0-8% USAmerika 97.000 818 42-2% Kanada 14,200 1495 6-2% Argentina 700 66 0-3% Japonska 10.600 166 4-6% Juž. Afrika 2.300 295 10% Avstralija 2.600 350 11% Vse ostale držav e pa proizvajajo 14.500 milijonov kilovatnih ur in odpade nanje skupno 6’3 odstotka svetovne produkcije. Elektrifikacija je najbolj razvita na Norveškem, kjer odpade na glavo 2802 kilovatnih ur in ji sledi Kanada z 1495 ter Švica z 1104 (kilovatnimi urami na prebivalca. V Evropi je elektrifikacija najbolj izvedena v skandinavskih državah. Jugoslavije ta statistika ne omenja, vendar Tazvidimo iz poročila, ki ga je podal te dni v svojem predavanju v Zagrebu ing. E. Kurschner v klubu elektrotehničnih in strojmih inžener-jev, da je skupna poraba električne energije v naši državi leta 1928 znašala 4.370 milijonov kilovatnih ur. Ker pa je v tej vsoti zapopadena tudi poraba pri parobrodarstvu, železnicah, pri avijatiki in povprečna druga poraba, iki imajo mobilne električne naprave, na katere odpade okoli 40 "J te vsote, bi naša poraba v tej statistiki izkazala okoli 2.600 milijonov kilovatnih ur ter bi predstavljala naša produkcija 1-1% svetovne produkcije. Gospodarske beležke. Znižajte obrestno mero posojilom! Našim zahtevani po znižanju obrestne .mere se pridružuje vedno iveč gospodarskega tiska. Tako je končno pričelo tudi zagrebško časopisje akcijo proti previsoki oibrestni meri za kredite, in pov-.Jugoslovenski Lloyd z dne 28. t. m., da banke ne umevajo stanja našega gospodarstva. Previsoka napetost med vložno in posojilno obrestno mero sicer daje zaslužka bankam, ne služi pa niti najmanj glavnemu namenu bank, Putniku« v obelodanje-nje, da se na ta način da tujcu možnost kontroliranja cen in zavarovanja pred izkoriščanjem, ki je gotovo v škodo tujskemu prometu. Pogozdovanje naše države. Ministrstvo za šume in rude intenzivno dela na pozdovalnih projektih v naši državi, po katerih mora biti v dvajset letih cela Vardarska banovina pokrita z gozdovi. Delo je že pričeto ter zlasti na jugu države v polnem teku. ' Državni dohodki v pretečenem prora- čunskem letu. V pretečenem proračunskem letu (od 1. aprila 1929 do 131. marca 1930) so bili državni dohodki veliko večji kot je predvideval proračun ter izkazujejo sledeče vsote v milijonih dinarjev: Pre- Prora- Več jeto: čunano: prejeto: neposredni davki 1886-6 1886’— —'6 takse 1280’— 1199-5 81'5 trošarine 927-9 903-— 24-9 carine 1535’— 1478-— 57'0 monopoli 2377-9 2355’— 22-9 Presežek teh dohodkov nasproti predvidevanemu proračunu je za 187 milijonov dinarjev večji, poleg tega pa je bilo plačanih še 217 milijonov dnarjev davkov v kronskih bonih, ki tu niso upo-šteti. Skupščina vinskih veletrgovcev v Beogradu. V Beogradu se je 26. t. m. vršila skupščina vinskih veletrgovcev, ki je z zadovoljstvom vzela na znanje delo zavoda za pospeševanje zunanje trgovine ter pozdravila tudi odločne ukrepe vlade proti »šmarnici«. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se vlada naproša, naj izplačuje izvozne premije tudi na množine izpod '50 hi, kar bi posebno prav prišlo štajerskim vinogradnikom in izvoznikom. Obenem se predlaga uzakonjenje, da mora vsebovati v državi proizvajam industrijski alkohol najmanj 25% vinskega destilata. Naša Narodna banka znižala diskont. Z dnem 28. V. je znižan diskont pri naši narodni banki za % % od 6% na 5 'A %. Obrestna imera za lombardska posojila pa je znižana za 1 % od dosedanjih 8% na 7%. Popis »šmarnice« na Hrvatskem. Dne 15. t. m. se je v Savski banovini pričelo s popisovanjem vseh trsov »šmarnice«, ker je uvedena na posamezen trs banovinska davščina po 15 para. So zdrava in rdeča ličeca moja, ker mamica kuha mi kavico ,PROJA‘! Odprave konkurzov. Oerenda Fran & C«., r. z. z o. z. v Ljubljani. Konkurz odpravljen, ker ni kllitja za stroške. Kuralt Jože, trgovec, Domžale. Kon-ui’z odpravljen, ker ni kritja za stroške. Jančar Albin, stavb, mizar, Smlednik. Konkurz odpravljen vsled sklepa dež. sodišča. Rihar Valentin, trg. Pristava pri Polhovem gradcu. Konkurz odpravljen, ker J6 vsa masa razdeljena. Poravnave. »Sana«, tvornica čokolade v Hočah. Sklepanje o poravnavi dne 18. junija ob devetih pri Okrožnem sodišču v Mariboru. Alojzij Gninšek, Maribor, Glavni trg 6. Sklepanje o poravnavi dne 26. junija ob desetih pri Okrožnem sodišču v Mariboru. Trgovsko-industrijska banka v Bolgariji. D odpomore trgovini in industriji, ki boleha na pomanjkanju glavnice, se je Bolgarija odločila ustanoviti posebno državno banko za trgovino in industrijo. Po širnem svetu. Povišanje agrarnih carin v Avstriji. Kolikor je prišlo do razjasnitev v postajanjih za revizijo naše trgovinske pogodbe z Avstrijo, namerava Avstrija Zvišati carine za naše žito od 2 na 6 zlatih kron ter poleg tega uvesti še dodatni povišek z ozirom na cene v ino-zeursvu do višine 4 zl. kron. Uvede se ri0va carina na krompir v znesku 2 zl. Li’on za 100 kg ter na hmelj, poleg tega l'a se znatno zvišajo tudi vse carine na druge kmetijske pridelke, ki so predat našega uvoza v Avstrijo. Uspeh podpisovanja delnic mednarodne reparacijske banke J® v vseh državah tako velik, da so podpisane vse razpoložljive vsote in je šte-vilo podpisnikov tako veliko, da bo po-‘ uekod samo nekaj odstotkov prišlo v Posest podpisanih papirjev. Nadaljnja znižanja diskonta. Skoraj ne imine dan, da ne zniža katera izuned državnih banik svojo diskontno mero. Cehoslovaška narodna banka je znižala diskontno mero od 5 na 414%. Avstrijska narodna banka je znižala diskont od 6 na 514%. Španija za brani la uvoz žita. Španska vlada je zabranila uvoz žita *u moke, dokler se povprečne cene domači moki na debelo ne dvignejo na u3 peset (370 dinarjev) za 100 kg. Youngovo reparacijsko posojilo, o katerem smo že poročali je v celi svoji višini (300 milijonov dolarjev) že tudi določeno za emisijo v posameznih državah ter bo odpadlo na Francijo in Ameriko po 82-5 milijona obveznic, na Anglijo 50 milijonov, Holandsko in Švedsko po 25 milijonov, na Švico 15 milijonov, na Nemčijo 10 milijonov ter na Belgijo in Italijo po 5 milijonov dolarjev obveznic za to posojilo. Papirji bodo uživali zlato pariteto. Avstrijska trgov, bilanca v aprilu. Podatki o zunanji trgovini Avstrije v aprilu izkazujejo 238-8 milijonov šilingov uvoza ter 178*9 šilingov izvoza, vsled česar je trgovinska bilanca Avstrije v aprilu za 58-9 milijonov šilingov pasivna. V primerju z lanskim aprilom je letošnji rezultat zunanje trgovine za 52-5 milijonov šilingov boljši. Velika ležišča nafte v Nemčiji. Ameriški inženerji so v severozahodni Nemčiji našli bogata ležišča nafte v globini 2100 čevljev. Nemška industrija, ki je morala uvažati doslej nafto iz Amerike in Husije, stoji sedaj pred novimi izgledi, ker so baje ležišča tako bogata, da bodo v stanju pokrivati celo državno potrebo. Automobilska industrija v Rusiji. V Nižjem Novgorodu so pričeli graditi velikanske automobilske tvornice, ki bodo letno izdelale po 120.000 automobilov. Socijalno skrbstvo v Nemčiji. Iz-poročila nemškega ministra za delo posnemamo, da je v letošnjem proračunu predvidenih za socijalno skrbstvo 6 milijard mark (81 milijard dinarjev), od tega 1-6 milijard mark (21-6 milijard dinarjev) za podporo brezposelnim, katerih število še vedno grozeče narašča. Rusija proti nemškim carinam. Ob priliki povišanja nemških carinskih tarif protestirajo ruski listi radi povišanj, ker je pri tem posebno prizadet ruski izvoz, zlasti je izvoz cerealij in nafte v Nemčijo skoraj onemogočen. Sovjetsko časopisje ugotavlja tudi, da je uvoz nemškega blaga v Rusijo tekom par mesecev porastel za eno tretjino, dočim je v istem času ruški izvoz v Nemčijo nazadoval za okoli 3 milijone zlatih rubljev. Kriza male trgovine v Italiji. . Slaba konjunktura je prizadejala tudi italijanski mali trgovini občutno škodo ter so se lansko leto konkurzi pomnožili za 14% in letos še naraščajo, ker je konsum splošno padel in so socijalni sloji primorani omejiti se v porabi. Nemške carine in bolgarski izvoz jajc. Poleg našega izvoza jajc je s povišanimi agrarnimi carinami v Nemčiji najbolj prizadeta Bolgarija, ki je doslej izvažala v Nemčijo večino svojega blaga. Zboljšanje poljske trgovinske bilance. V prvem četrtletju letos je znašal promet poljske zunanje trgovine v milijonih zlatov (v oklepaju podatki za lansko prvo četrtletje): uvoz: 593-2 (792-2), izvoz: 657-7 (544-8), vsled česar je bilanca letošnjega prvega četrtletja zaključena z aktivo 64-5 milijona zlatov, dočim je bila lanskoletna istodobna bilanca za 247-4 mil. zlatov pasivna. Izboljšanje poljske trgovinske bilance je nastalo predvsem radi znižanja uvoza, zlasti strojev in surovin, kar je dokaz neugodnega stanja industrije. Izvoz se je sicer povečal, a ne v razmerju padca uvoza. Povečanje izvoza je v zvezi z razvitjem trgovskih zvez z Rusijo. Nova zlata ležišča. Na Formosi (Japonska) so naleteli na velika zlata ležišča, čijih vrednost se ceni na okoli 100 milijard dinarjev. Nezadovoljstvo z razorožitveno pogodbo. V angleškem in v ameriškem parlamentu je vedno več nerazpoloženja proti zadnji pomorsko-razorožitveni konferenci v Londonu. Eni kakor drugi očitajo svojim delegatom, da so za njih države dovolili preveč koncesij v razoroževanju, vsled česar so njihove vojne mornarice v razmerju z drugimi državami preveč oslabljene. Živo srebro v Španiji. Nedavno so v Španiji odkrili tako velika ležišča živosrebrne rude, da bi ob racijonalni eksploataciji zamogli z njimi pokrivati celo svetovno potrebo. Ker pa ,pokriva dosedaj Italija polovico svetovne porabe iz svojih rudnikov v Mantean-niate in v Idriji, je prišlo do sporazuma, po katerem bo Španija izkoriščala samo del svojih rudnikov. Tudi Ford proti povišanju ameriških carin. Z ozirom na projekti rano povišanje carinskih tarif v Ameriki se je izjavil Ford, da ne more verjeti, da bi se Hoover odločil za povišanje, ker se zanj zavzema samo mala peščica industrijal-cev, ki nočejo razumeti, da so carine že zapadle prošlosti ter da bo to zaviranje svetovne trgovine samo pomnožilo armade brezposelnih v Ameriki. Reška svobodna cona ne prinaša prebivalstvu onih olajšav, ki jih je pričakovalo. Mestna občina je uvedla visoke trošarine na blago, tako je n. pr. obdavčila meso s trošarino šest lir za kg. Tudi druga živila so podvržena povišanimi mestnim trošarinam, vsled česar so življenske potrebščine na Reki prav tako drage kakor poprej. Trgovina od svobodne cone nima nikakih koristi in reška industrija še vedno ni povečala obratovanje. Nemško-turška trgovinska pogodba, za katero so se vršila dolgotrajna pogajanja, je bila dne 27. t. m. podpisana v’ Angori. Borzna poročila. DENARSTVO. Gibanje valute v tekočem tednu. Uradni tečaj Prosti tečaj , Din Din j angleški funt 274-80 275-20 1 amerikanski dolar 56-50 56-54 1 avstrijski šiling 8-— 7-98 1 belga 7-90 789 1 bolgarski lev —-409 — 41 J češkoslovaška krona 1-67 1-68 J francoski frank 2-216 2-22 } grška drahma —-733 — 73 1 hol. goldinar 22-75 22-78 1 italijanska lira 2-963 2-97 1 kanadski dolar 5620 56.30 1 madžarski pengo 9-90 9-89 | nemška marka 13-50 13 50 j Poljski zlot 6 35 6-35 J runnmski lej —-3365 —-34 1 Švicarski frank 10 959 10 96 1 španska peseta 7-06 6 93 1 turška lira zlata 247-— 247-— J zlati frank 10959 1096 1 turški ipijaster —-2685 —-27 VREDNOSTNI PAPIRJI. Državni papirji: Vojna škoda pronipt-no 430—430-25, za junij 430—431, 7% Blairovo posojilo 84-25—85, 8% Blairovo posojilo 96 do 97, investicijsko posojilo, 87'5() do 88 agrarne obveznice 54-50, tobačne srečke 45'— ponudba. Nobenih sprememb. Privatni efekti: Celjska 170, Ljubljanska kreditna banka 125, Prva hrvatska štedionica 910—915, Kreditni zavod 170, Združene papirnice Vevče 130, Ruše 126 do 270, Strojno itovame 75, Narodna banka 8350, Trboveljska premogokopna 435—440, Union 196—197. Stanje neiapremenjeno. Ali ste poravnali naročnino? Tržna poročila. Cene živine v Zagrebu. Zadnji živinski sejem v Zagrebu je bil prav dober. Za inozemstvo (Italija) je prodalo nekaj vagonov konj iti Zrebet. Tudi svinje so bile predmet živahne kupčije. Cene so se gibale z ozirom na kvaliteto živine v sledečih mejah: Goveja živina za kg žive teže: biki 7-50—8'50Din; krave mlekarice 7‘25 do «•50 Din, za meso 5 do 6-50 Din, bosanske krave 4-50 do 5'50 Din; junice za rejo 8 do 10 Din, za meso 7 do 8-50 Din; junci la. 7 do 10 Din, Ila. 6-75 do 8-50 dinarjev; voli la. 9 do 11 Din, Ila. 7 do p Din, bosanski Ila. 5-50 do 6 Din; teleta živa 12 do 15 Din, zaklana 17 do 19 Din. Konji — težki, tovorni par 12.000 do 14.000 Din, vozni par 9.000 do 12.000 dinarjev, kmečki par 9.000 do 11.000 Din; žrebeta do enega leta Din 1.500 do 2000 kmnad, do dveh let Din 2 500 do 3.000 komad; konji za meso Din 1 do 1'50 za kilogram žive teže. Svinje — domače, pitane Din 13 do 14 za kg, sremske, zaklane Din 18 do 19 za kg, svinje do enega leta Din*11 do 12‘50 za kg, nad eno leto I)in 12 do 14 za kg; pujski (odojki) Din 200 do 380 za komad. Jarci Din 110 do 120 za komad. Seno in slama v Zagrebu. Cene za seno in slamo v Zagrebu so sledeče (v oklepaju cene v Ljubljani v primerjavo) za 100 kg: detelja Din 85 do 125 (v Ljubljani 100), seno 75 do 100 dinarjev (75), otava 85 da 115 Din (80 do 90), slama 55 do 80 Din (v Ljubljani 60 do 75). Tržišče kovin. Baker je šel zopet nekoliko navzgor radi velikega povpraševanja ter je danes že za 8% dražji kot so bile zabeležene najnižje cene pred 14 dnevi. Cink gre še vedno navzdol in je tekom zadnjih 14 dni padel za 2 do 3% ter je pričakovati še nadalnjega nižanja. Kositer, ki se je vsled porasta cen bakru v pretečenem tednu tudi nekoliko dvignil, ni šel ta teden navzgor, marveč padel na isto višino kot jo je zavzemal pretečeni teden. Svinec je pretečeni teden šel tudi nekoliko navzgor (za 2 do 3%), a je ta teden zopet padel celo pod ceno za 3 do 4%. Lesni trg. Ljubljanska lesna borza. Na (borzi sami so se nekoliko razživela ■povpraševanja za nekatere vr9te blaga; cene so isle. Povprašuje se po sledečem blagu: Madrieri, smreka, jelka, 73 216 mm, 3 do 8 m dolžine, stopnjena .po 33 cm itn sicer: 15% 3 00, 3 33 in 366, m; ‘20% 400 m; ,naj-manj 35% 4 33, 466, 533, 5 66, 6’66, 7-33, 7 66 in od teh dolžin največ 4 33 in 4 66 m. Ostanek in sicer maksimalno 30% dolžine 5 00, 6 00, 7 00 in 8 00 m. Kvaliteta »od žage padajoče«, izključeno ggnilo in razbito in izključena kvaliteta IV. razreda. — Blago paralelno ostrorobo, suho, ne očrnelo očeljeno, skrbno adjustirano in markirano ter polno-memo. — Kupec reflektira le na večje do-■bave, zato se prosi, da se nudi obvezno z navedbo ikvantuma. Remeljni: 6—8 m3, 68/68 mm, 4 m; 5 m3. 68/68 mm, 5 m; 6 m3 68/68 mm, 6 m; 3—4 m:l, 58/58 111111, 450 ni; 3—4 m3, 58/58 mm, 5 m; 2 m3, 58/58 mm, 6 m; teža ne sme presegati čez 500 za m3. Bukovina: plohi I./II., 6 m3, neobrobljeni 68, 78 in malo 58 mm; plohi I./II. 6 m3, obrobljeni 68, 78 in malo 58 mm; prevzem bi st* vršil na licu mesta, plačilo proti duplikatu. Javorjevi plohi: kvaliteta I./II., debelina ca. 30, 40, 50 in 60 nun, asortirano, dolžina od 2 111 naprej ter širina od 25 cm naprej. — Cena franko vagon nakladalna postaja. Bukovi testoni: 20 m3, 20 mm, od 2'20 m, 11/23 om, 10 m3, 20 mm, od 2 20 m, 26/30 cm; cena naj se glasi franiko vagon Sušak pristanišče, blago mora biti originalno I., II., III. nionte, lepo. Rezana jelovina: 80 m3 12 mm, 4 ra, širine 14 cm. Cena franko vagon Sušak, dobava koncem julija -ali početkom avgusta. Smrekove deske v fiksnih širinah: 12 ram, 4 m, I., II., III, 200 m3, širina 14 cm; 24 mm, 4 m, lepo nionte, 200 m3, širina 14 cm; 18 m, 4 m, lepo raonte, 200 m3, širina 27 cm; 13 mm, 4 m, lepo monte, 75 m3 širina 23 cm; 20 mm, 4 m, ilepo nionte, 115 m3, širina ‘23 cm: 18 mm, 4 .ra, lepo monte, 117 m3, širina 26 cm. Cena naj se glasi franko vagon meja ali nakladalna postaja. Večjo množino bukovih palic (metlišč), 27X27 rani, dolžina 100—110 ni. Jelavi deli za zaboje: 2 deski od 060X X0 165X0012; 2 deski od 0-58X0'29X0012; 2 deski od 0‘265X0’165X0012; 4 letve od 0 185X0 03X0012; kvantitativno 100.000 komadov, za dobavo štirikrat po 25.000, z označbo roka dobave. — Cena franko vagon ali franko fob Sušak. Drogovi, smreka, jelka, l»or: dolžina 7 do 10 m, premer na tankem koncu 15 do 17 cm, blago zadnje zimske, oziroma jesenske sečnje, zdravo, ravno, brez zavitega, stegnjeno raščeno, glave ravno odžagane. Hrastovi pragovi: 240 ikomadov v dolžini od 2-60 m, 12/13 cm X 23/24 cm. Rezana jelovina: I., II., 1000 m3 jelovih raadrierov v dimenzijah 75X220 111111, dolžine od 3 do 8 111, od 22 do 33 cm in to kakor sledi: 8 do 10% od 3, 333, 3'66, 4 m; 40% od 4-33, 4-66, 5 33, 5’66, 6 33, 6 66, 7-33, 7 66 metrov; 50% od 5, 6, 7, 8 111; 300 m3 od 24 111111, 100 m3 18 mm, 100 m3 12 mm, dolžine 4 111, širine 17, 19, 22, 25, 28, 30, 33, 36. 38, 40, paralelno, očeljeno, vezano. — Cena franko vagon ali fab Sušak, dobava v treh rokih. Rezana jelovina: 50 m8 2 mm, 4 111, od 9 do 25 cm širine; 50 m3 18 111111, 4 m, od 9 do 25 cm širine; 180 m3 14 111111, 4 111, od 20, 22, 25, 28, 30 cm, paralelno, očeljeno, vezano: 40 1113 unoralov in polnioralov v vseh dimenzijah (24/48, 34/68, 68/68, 78/78, 98'98, 'dolžina 4 111). — Cena franko vagon Sušak. z označbo dobavnega roka. Za reparacijske svrhe rabi Francija: 10.000 ni3 desk, smreka, jelka, slabejše kvalitete, mogoče III. vrsta, v dolžinah od 3 do 7 m, dolžinsko medijo 5 111, stopnjevanje po 33 ali 50 cm in sicer: 35% 75X225 111111, 35% 63X178 nun in 63X163 111111, 20% 63X152 ram, 10% 50X152 ram celotne dobave. — Nabavna ibejna cena kupca je RM 60*50 M m3 c. i. f. Marseille. Rezana jelovina: 100 m3 jelovih desk, 48 111111, 450 m, 20/30 era, medija 24 cin; 500 komadov raoralov od 5 111, debeline 7X9 cm, 15.750 m3; 500 ikomadov letvic od 6'50 111. dpbeline od 4X5 cm, 6.500 m3; 2.200 komadov letvic od 6 111, deb. 4X5 cm, 26.400 m3; 4.300 letvic od 3 ra, debeline 4 X 5 cm. 25.800 m3; 60.000 komadov letvic od 158 111, debelina 4X5 cin, 189.600 1113; blago mora biti iz same smreke, zdravo, brez večjih grč (majhne ise tolerirajo), na živ rob rezano, ravna rast. — Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna tranzit. Jelove deske: 18 111,111, širina od 6 do 40 era, medija 25 cm, blago ostrorobo, paralelno, očeljeno, s toleranco do 1 cm konicitete, suho, III., eksportna roba. Najboljše med najboljšim vrvarskim blagom se izdeluje v Grosupljem. Varstvena znamka garantira za izbrano, ne-prekosljivo kvaliteto. To je blago, ki bode zadovoljilo Vaše odjemalce, a Vam zagotovilo trajen dober zaslužek, ki ga dajejo le zadovoljni odjemalci. — Poskusite tudi Vi! čchichtov PADION pere sam! eAiiično- pitanje -d ■nemčo' m &xtačenje p&ii£a ja -poA ia(Tribuna< F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4 Prodaja na obroke I Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike! Tiskovine ki jih potrebujete v Vašem poslovanju: Račune, pisemske papirje, memorandume, cenike, naročilnice v blokih, kuverte, etikete ter sploh vse komer-cijelne tiskovine Vam dobavi hitro in lično izdelane po najniejih cenah Tiskarna,.MERKUR1* Ljubljana Gregorčičeva ulica 23 - Telefon 2552 Zrn večja naročila zahtevajte proračune I . dodeliti namestnika. Ako zahteva vrsta obrata, je treba nastaviti za vodstvo tekočih poslov tudi posebne upravitelje. Zbor upnikov sme zahtevati izmeno upravitelja in predlagati za upravitelja drugo osebo, kar mora sodišče upoštevati, ako ne smatra, da je izvolitev glede na‘osebo neprimerna, ali pa škodljiva za mašo in koristi upnikov. (Dalje prih.) Obvestilo! MANUFAKTURNA VELETRGOVINA R. MIKLAVC, «Pri Škofu*, Ljubljana, katera obstoja že preko 60 let in razprodaja na debelo in drobno manufakturno, sukneno in vse v to stroko spadajoče blago, naznanja svojim cenj. odjemalcem, kakor tudi vsem gg. trgovcem, ki krijejo svojo zalogo v Ljubljani, da je povečala svoje trgovske lokale v celo prvo nadstropje. Tvrdka drži na zalogi samo blago iz priznano najboljših svetovnih tovarn v veliki izbiri in najnovejših vzorcih; cene so vsled prvovrstnih zvez jako ugodne. Zaloga se lahko vsak čas neobvezno ogleda. Za mnogobrojen obisk se priporoča cenj. občinstvu tvrdka R. MIKLAUC „PRI ŠKOFU" - LJUBLJANA Lingarjava — Hadarska ulica — Prad škofijo VELETRGOVINA KOLONIJALNE IN ŠPECERIJSKE ROBE IVAN JELAČIN, LJUBLJANA TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA I ZAHTEVAJTE CENIK! ZALOGA SVEŽE PRAŽENE KAVE, MLETIH DIŠAV IN RUDNINSKE VODE Lastnik: Konzorcij za izdajo strokovnega tednika »Mali trgovec«. Za konzorcij in uredništvo: Lojze Zajc. Za tiskarno »Merkur«: Otmar Michalek, oba v Liubliam.