Političen list za slovenski narod. Po poeti prejemali velja: Za celo ilets predplačan 16 (ld., za pol leta 8 (14., sa Se trt leta i gld., sa jedem mesec 1 (Id. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 (ld., sa pol leta 6 (ld., za četrt leta S (ld., za jedem mesec 1 (ld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (ld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) »sprejema upravniitvo in ekspedieljaj v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice «t. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, iivzemfii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. ÖS. V Ljubljani, v torek 4. februvarija 1896. Letnik XXIY. Deželni zbor Kranjski. (XIL seja, dne 4. februvarija.) Deželni glavar Detel a otvori sejo ob '/411. «aro; vlado zastopata deželni predsednik bar. Hein io c. kr. okr. komisar baron Bechbach. Došle so zopet razne prošnje; mej drugimi je posl. Pfeifer izročil prošnjo kmet podružnice v Nov. Mestu za podporo v vzdržavanje trtnice in delavca v trtnici. Po prebranem zapisniku in izročenih prošnjah stavijo poslanec Lenarčič in tovariši nastopen samostalen predlog: V povspeševanje industrije in trgovine po deželi Kranjski osnuje se urad naslonjen na trgovinsko in obrtno zbornico Kranjsko, kateri ima stopiti v zvezo s trgovinskim muzejem dunajskim in kateri ima nalog: 1. dajati nepristranske strokovne podatke onim, kateri se sa kako stroko industrije ali trgovine zanimajo ; 2. priučiti sedanjo industrijo Kranjsko ter nje zastopnike seznanjati s potrebami v cesarstvu kakor tudi v inozemstvu ter seznaniati z raznimi trgi. 3. Priučiti naravne in gmotne pogoje po deželi Kranjski za osnovo novih industrijalnih podjetij. — Urad je vezan vedno poročati dež. odboru o svojem delovanju. V pokritje stroškov postaviti je v proračun dež. zaklada primeren znesek kot redna potrebščina. Dež. odboru se naroča, da za osnovanje tega urada nemudoma potrebno ukrene. Lenarčič, Murnik, Schwegel, Perdan, Lichtenberg, Auersperg, Krsnik, Hribar, Klun, Kajdiž, Je-lovšek, Povše, Modic, Ažman, Košhh. Pakiž, Lav-renčič. Posl. dr. Žitnik poroča o prošnji županstva v Trebnjem za brezobrestno posojilo 3000 gld., da si kupi hišo z vrtom za nadučiteljevo stanovanje. Poročevalec omenja, da mora občina plačevati stanovanje za nadučitelja, ker v šoli ni prostora, in g. nadnčitelj mora še sam doplačevati. Občina je že sedaj tako obremenjena, da ne more graditi nove. hiše. Na prodajo pa je jako primerna hiša z vrtom za 3000 gld. To svoto naj bi dež. zbor dovolil kot brezobrestno posojilo. Poročevalec je toplo priporočal to prošiyo v fin. odseku, kateri pa se je z ozirom na jako neugodno fin. stanje dežele izrekel proti predlogu, vendar pa sklenil, naj se prošnja izroči dež. odboru, ki morda le utegne prosilcem na drug način nekoliko ustreči. Posl. K o š a k toplo podpira to prošnjo, češ, da je ravno sedaj ugodna prilika kupiti primerno hišo in vrt, ki bi služil za šolski vrt. Zato naj bi dež. odbor ugodno rešil to projnjo. — Obvelja. Prošnja učit. vdove Pirnat Jos. za zvikšanje pokojnine. Prošnja se odkloni, ker dobiva zakonito pokojnino oziroma miloščino. (Por. Klun.) Prošnja posestnika M. Hladnika v Vadičah pri Kovorju za podporo se s priporočilom izroči dež. odboru. (Por. Žitnik.) Posl. Povše poroča o prošnji kr. Sol. sveta v Šturiji za podporo k napravi vodnjaka. Izroči se dež. odboru v povoljno rešitev. Isti poroča o prošnji kmet. podružnice v Logatcu za podaljšanje podpore 500 gld. za razstavo. Prošnji se ugodi z dostavkom, da se podpora izplača, ko bode razstava izvršena. Posl. vitez L a n g e r poroča o uvrščenju obč. pota od Kostanjevice do okr. ceste poleg Zameškega med okr. ceste. Predlaga, da dež. inženir o priliki pregleda do- tično črto in da dež. odbor v prihod, zasedanja stavi primeren predlog. — Obvelja. Prošnja županstva v Rafolčah glede vodovoda v Vrhovljah se s priporočilom izroči dež. odboru. (Por. Kersnik.) Prošnja županstva v Praprečab, da se občinska cesta od vasi Stranje uvrsti mej okr. ceste. Poroč. J e 1 o v š e k nasvetuje, da se prošnja odstopi dež. odboru, ki naj pošlje o priliki dež. inženirja pre-gledat cesto in da v prih. zasedanju stavi primeren predlog. — Obvelja. Glede ugovora več posestnikov iz Gorij glede ceste iz Rečice v Spodnje Gorje nasvetuje poročevalec Lenarčič, da deželni zbor vzdrži prejSnji sklep. Prošnja občin Vel. Lipljene in Videm za boljšo cestno zvezo s kolodvorom v Dobrepoljah se izroči deželnemu odboru z naročilom, da odpošlje deželnega inženirja cesto pregledat in izmerit. (Poročevalec Jelovšek.) Konečno posl. Povše v imenu upravnega odseka poroča o prvem oddelku § 3. letnega poročila dež. odbora in o deželni kulturi. Pri šesti točki glede uravnave Save v progi Senožet - Ribče nasvetuje resolucijo, naj dež. odbor glede prodaje prodov, ki se pridobe pri uravnavi Save, ničesar ne ukrene, dokler se ne bo v tem odločila c. kr. vlada. — Obvelja. Pri točki 11., ki se tiče odvajanja poplavnih voda, naglaša posl. Hribar, kar se je letos že dvakrat naglašalo, da dežela sama s sedanjimi tehniškimi močmi ne bode še leta in leta mogla Izvršiti raznih vodovodov in vodnjakov, katerih je sklenjenih že nad 70. Zato predlaga resolucijo: Vlada se poživlja, naj ustanovi hidrotehniSki urad na Kranjskem, kakor ga imajo za Primorsko LISTEK Dozdevna ljubezen. Roman. — Spisal knez M. N. Volkonskij. (Dalje.) Štefan Aleksejevič, ki je govoril s Kašinskim, je sledil nehote za Tašo in za tem, kako in s kom začenja govoriti. „Kako se pa razmestimo ?" vprašala je Ljvova ne obrnivši se k nikomur. „Stari k starim, a mladi k mladim." „Kakor hočete," odgovorila je grofica. „Me dve, baronica Knaus in . . . Ardaljon Matvejevič." „Ne, tako bode odročno," vmešal se je Ilija Dmitrijevič. „Bode morala sedeti katera gospa s hrbtom proti konjem." „Res res," pritrdil je Kašinskij. „Kako vi vse to!" On je pokimal, smeji se, z glavo. „Kako pa?" vprašala je grofica. „Evo, prosim," rekel je Ilija Dmitrijevič, svest si svoje veljavnosti, odpiraje dverice koleselja. „Prosim, grofica," ponovil je, „a vi, mama. Štefan Aleksejevič, vam je li ugodno?" Grofica in Ljvova sta sedli v koleselj. „Taša, s kom pa ti ?" obrnila se je grofica k hčeri. Smehljaje se pokazala je ta z rameni in očmi, da ne zna. Med tem je dvignol Ljvov k starki Knaus in Angličanki Lady Leith in pomagal jima spoštljivo v drugo približavšo se kočijo. Taša je odšla k omrežju, zapletenemu z bršlinom, in potrpežljivo gledala na naglost Ilije Dmitrijeviča. „Taša! Taša!" zaslišala je materin glas, ki jo je klicala, da bi sedla k njim v koleselj. Stefan Aleksejevič gledal je na njo, kakor da posluša z njim govorečo Ljvovo, hotel odpreti s kolenom nepremaknjene dverice. Naposled jo je odprl in šel ven. Taša, ogibaje se njegovega pogleda, šla mu je nasproti in hotela uže sesti v koleselj, ko je zagledal to Ilija Dmitriječ in ustavil jo. „Natalja Aleksejevna, grofica! prosim, ne tje", zakričal je on, — „pojdete k nam. Prosim, prosim". In pohitevši k Taši, ki se je ustavila na pod-nožnici, pomagal jej je stopiti nazaj. „Kdo je z vami?" prašala je grofica nekoliko strogo. „Evo Natalija Aleksejevna, Miss Dora", odgovoril je Ilija Dmitrijevič, ogleduje se na mlado An-gličanko, sedečo uže v tretjem koleselju — „in Ardaljon Matvejevič". „Pa baron ?" prašala je grofica, ko je videla, da stoji Knaus na prestopnicah. „Baron pa k nam", odločila je Ljvova, poma-gaje sinovi. — „Tako bode izvrstno, starčki s starkami". Knaus se je približal koleselju. A Taša ga je ustavila. Bilo jej je žal in neprijetno, da se je predrznovala Ljvova nazvati grofico „starko". „Prvič, mama ni starka", dejala je trdno in odločno, — „a drugič, baron je obečal biti.moj spremljevalec". „Kako pa gospod Kašinskij ?" rekel je Knaus in z zadovoljnim, očetovskim smehljajem gledal na Tašo. „Kaj, on je tudi z nami! Gospod Ljvov pa z mamo in g-o Ljvovo. Bode jako vesel", odgovorila je ona in nehote pogledala na detinski — nesrečno lice Ilije Dmitrijeviča, jedva vzdržuj^ se smeha. Bahtemin je videl ta njen pogled na Ljvova in takoj mu je postalo lehko, t. j. še bolj lehko nego preje. „No pojdiva", ponovila je Taša in prijela Knausa pod roko. „Malenkosti, Taša!" dejala je grofica! za 'odhajajočo hčerjo. „Ilija Dmitrijevič, poprosite Arda-ljona Matvejeviča k nam, a sami sedite tja. Ardaljon Matvejevič, Ardaljon Matvejevič !u kriknila je in delala mu znamenja z roko. Ilija Dmitrijevič, z obupom na lici, kakor k kazni obsojen človek, se ni maknil z mesta. Kašinskij, oprezno prestavljajo svojo bolno nogo, se je prebližal grofici. in Dalmacijo, ali pa dovoli za ta dela primeren prispevek. Dalje nasvetuje, naj bi se gosp. hidrotehniku Hraskemu v priznanje zaslug dovolil naslov nadin-ženirja ali stavb, svetnika. Posl. K1 u n omeni k tej resoluciji, naj bi se o njej obravnavalo v tajni seji. Predlagatelj je s tem zadovoljen. Deželni predsednik baron Hein odgovarja, da je sicer naklonjen deželi v vsakem oziru, a da vlada nima potrebnih tehniških močij na razpolaganje in da so sedaj štiri mesta prazna, ker ni kompetentov. Sicer pa je dobava pitne vode le deželna zadeva. Poslanec dr. Schaff er predlaga, da se obe resoluciji izročita fiuančnemu odseku. Gledč zgradbe vodovoda v Cirknici se je oglasil poslanec Modic rekoč: Že minulo leto dne 11. februvarija v XII. seji se je v tej visoki zbornici poudarjala potreba, oskrbeti z vodo Cirknico in nje bližnje vasi. Kot zastopnik tistih krajev sem za gotovo mislil, da se bode v tem zasedanju zadostno poročalo, kako daleč je prišel slavni deželni odbor z obravnavami o cirk-niškem vodovodu. Mislil sem tudi, da bode v proračunu o tem kaj omenjeno. Ker pa vsega tega pogrešam, dovolim staviti nastopni predlog: Deželni zbor pripozna potrebo, da se vasi Topol, Brezje, trg Cirknica, Dolenjavas, Želše, Rakek in Unc preskrbijo z vodo. Deželni zbor se izreče, da je za ta vodovod v slučaju, ako prevzame država 50 odstotkov gradilnih troškov, ako se dotične občine zavežejo celo zgradbo kot občiusko podjetje izpeljati, zagotoviti 30 odstotkov deželne podpore. Poslanec dr. Papež pojasni, da so dotični načrti že izdelani, gledč predloga poslanca Modica pa predlaga, naj se izroči finančnemu odseku. — Sprejeto. Poslanec P a k i ž priporoča, da se za zgradbo vodovoda za vasi Lipovšica, Vinice, Sušje, Zapotok, Slatnik in Breže načrti izvršč še v teku leta 1896, da se more nemudoma pričeti z zgradbo. Dr. Tavčar naglaša, naj bi se vodovodno vprašanje gledč Novega Mesta ne odlašalo predolgo. Poslanec Hribar priporoča hitro premestitev botaničnega vrta v Ljubljani. Deželni predsednik obžaluje, da je ta predmet v razpravi, dasi ni bil na dnevnem redu. Gledä oddaje ameriških trt iz državnih trtnic omenja poslanec Schweiger, da trtorejci ne morejo dobiti dosti trdnih sadik in tako utegnejo marsikatere zrigolovane parcele ostati nezasajene. Kupujejo ali dobivajo posestniki trtne sadike od države in dežele. Dežela daje večinoma lepe in krepke sadike, le požlahtnene naj se prej pregledajo in razpošiljajo nepokvarjene. Trtne sadike iz deželne trtnice v Kostanjevici imajo dve napaki: so prešibke in slabo vkoreničene. Minolo leto se jih je prijela polovica. Naj se dajejo dobre in krepke trtne sadike, bodisi da so brezplačne ali jih je treba kupovati. Vse druge točke letnega poročila, o katerih poslanec Povše obširneje poroča, se vzamejo na znanje. Prihodnja seja v četrtek. Politični pregled. V Ljubljani, 4. tebruvarija. Državni zbor se snide, kakor je posneti iz uradnih poročil, 15. t. m., vsled tega bodo morali nekateri deželni zbori, mej njimi češki, prekiniti svoje posvetovanje. V prvi vrsti pride na dnevni red Badenijeva volilna preosnova. „Montagsblatt" pripomni k tej predlogi, da jo bode vlada predložila z mirnim srcem, ker upa dobiti za njo potrebno večino. Ko bi pa le imelo spodleteti, pravi omenjeni list nadalje, bode izvajala iz tega posledico, toda ne tako, da bi morda odstopila, marveč razpustila bode državni zbor. Poslednja posledica nas ne bode nikakor iznenadila, ker so nas razna poročila o tej zadevi že zadostno pripravila na ta korak. — Nadalje bode vlada predložila, kakor je zatrjeval grof Kiel-mansegg v včerajšnji seji niže-avstrijskega deželnega zbora, načrt zakona o kmetskih zadrugah, katerega je že jedenkrat predložila, toda radi nekaterih ugovorov zopet umaknila. Grof Kielmansegg je poudarjal, da se je omenjeni načrt v marsičem Btvarno spremenil in da se je pri tem oziralo posebno na različne kulturne razmere v posamnih kro- novinah, ter izrazil upanje, da bode ta načrt radi posebnega ozira na avtonomistično načelo ugajal sedanjim razmeram. O dobrotah imenovane vladne predloge bode mogoče obširneje govoriti še le potem, ko bodo javne vse podrobnosti. Štajerski de», zbor je imel včeraj 17. sejo. Vsprejet je bil z neznatno večino načrt zakona v povzdigo živinoreje. Dalje je bil vsprejet predlog fin. odseka, da se nakupi stavbišče pri dež. blaz-nici v Feldhofu ter zgradi gospodarsko poslopje s stanovanjem za gospodarskega pristava in hlevom za 40 krav in tri jarme volov. Troški so proraču-njeni na 22.900 gld. Volitve v mestu Steyr liberalno židovsko časopisje nikakor ne more pozabiti, in toči grenke solze, ker je njegova stranka zopet izgubila jeden državnozborski mandat. V tem oziru imajo liberalci vedno smolo, kajti razun dopolnilne volitve v Ljubnem, so pogoreli od leta 1891 v vsakem takem slučaju. Pomenljivo je pri tem tudi to, da si proti-liberalci zagotove zmago brez posebno velikih naporov. Vlada si pa lahko predstavlja, kakošen izid bodo imele prihodnje splošne državnozborske volitve. Pogodba z Ogersko. Včeraj so dospeli avstrijski ministri v Budimpešto, da nadaljujejo pogajanje gledč pogodbe mej Avstrijo in Ogersko. Prvo posvetovanje se je vršilo včeraj zvečer, katerega so se udeležili vsi ogerski ministri in nekateri izvedenci. O dosedanjem vspehu ni znanega nič gotovega, vendar se pa trdi, da se zelo razlikujejo mnenja zastopnikov obeh državnih polovic. Iz verodostojnih virov se poroča, da ogerska vlada nikakor noče odobravati pogojev, ki 80 se stavili povodom zadnjega posvetovanja na Dunaju gledč kvote, katero ogerska vlada nikakor ni voljna povišati. Jednako nesporaz-umljenje vlada tudi mej vladama gled^ užitninskega davka, carine za vino in gledč mlinarskih izdelkov. Kakor je bilo pričakovati, pritiska ogerska vlada na Avstrijo na vse možne načine in bode kaj nerada odstopila trohico ugodnostij, katere sedaj uživa. Bolgarija. Posvetovanje v sobranju bode trajalo še kakih deset dnij. Rešitve čakajo še naslednje vladne predloge: trgovinski zakon, zakon za zlato valuto, loterijski zakon ter preosnova zadrug. Konečno pride še na vrsto, ako mogoče, novi pokojninski zakon. Povodom posvetovanja o trgovinskem zakonu se bode tudi razpravljalo o trgovinski pogodbi z Ogrsko. Vlada odločno zahteva, da se odstranijo mnogotere zapreke, ki se stavijo Bolgariji glede izvoza živine, vina in tobaka v Avstrijo. — Nekateri listi javljajo, da je princ Ferdinand takoj prvi dan po svojem prihodu pozval k sebi Petkova in Stoilova, ter da je poslednjemu obljubil, da ostane pri dani besedi in da se prekrsti princ Boris na določen dan. O resničnosti teh poročil moramo vsekako dvomiti, dokler ne vidimo dejstva. Španija. Maršal Martinez Oampos je stopil včeraj po daljšem bivanju na Kubi zopet na domača tla. V raznih krogih se razširja mnenje, da se še le sedaj prične njegovo politično delovanje, akoravno ni imel na Kubi sreče. Kralj'ca goji veliko zaupanje do njega in se je le na prigovarjanje ministrov odločila za to, da se mu vzame vrhovno poveljništvo na Kubi; to 86 razvidi najbolj iz tega, ker mu je v posebnem pismu izrekla toplo zahvalo. To je uvidel tudi sedanji ministerski predsednik ter je vsled tega zavrgel načrt glede razpustitve sedanjega zbora in razpisa novih volitev, ker se je bal, da se ne bi povspel Oampos do večje časti in veljave. Razmere v Transvaalu. „Times" objavlja neko poročilo iz Ivanovega Grada, v katerem se trdi, da se ponavljajo zopet novi nemiri v Transvaalu. Temu nasproti zatrjuje berolinski poslanik, da imenovani dnevnik sploh ni sprejel iz Transvaala nikakega uradnega poročila. Predsednik Kriiger je imel nedavno daljši pogovor z nekim dopisnikom. Pri tej priliki je povdarjal, da bode poskušal ukreniti vse, kar je potrebno, da se ohrani mir mej obema narodoma, vendar se pa ne more ozirati na zahteve inozemcev. Razgled po slovanskem svetu. Hrvatska ideja in novoimenovani predsednik dalmatinskega sabora. Iz Zagreba, 29. jan. Ko poslanci iz kraljevine Hrvatske in Slavonije na ogerskem saboru s svojimi govori in glasova- njem hrvatski narodni ponos žalijo in od narodnih svojih pravic popuščajo vse zavoljo dragega pobra-timstva, vzdiguje se v Dalmaciji narodna zavest čim-dalje bolj ter se čvrsto nadjamo, da bode iz te naše posestrime kraljevine zasijala celemu Hrvatstvu lepša bodočnost. Hud udarec je pretrpela narodna stranka v dalmatinskem saboru in ž njo ves hrvatski narod vsled smrti nepozabnega domoljuba dr. Klaiča, ali ta huda rana se je deloma že zacelila s tem, da je njegovim naslednikom imenovan mož, ki bode znal hrvatsko narodno zastavo nositi brez vsakega dvoma tako ponosno in pogumno, kakor blagi pokojnik. In ta mož je dr. Bulat. S početka se je mislilo, da bode imenovan predsednikom dalmatinskega sabora dr. Ivčevič, ker se je dr. Bulat izjavil, da se ne more preseliti iz Spleta v Zader, v sedišče deželne vlade in deželnega sabora. Ali vkljub temu je vender pre-svitli cesar potrdil dr. Bulata v omenjenej časti. To imenovanje dr. Bulata je velike politične važnosti za posestrimo Dalmacijo. Znano je, kako se je glavno mesto Zader ponašalo prigodom pogreba pokojnega Klaica, da se je zamerilo vsemu hrvatskemu narodu ter zdaj narodne občine vse po redu prosvedujejo proti grdemu in nezahvalnemu ponašanju glavnega mesta. Peščica Talijanov, ali bolje poitalijančenib Hrvatov v Zadru hoče brezobzirno zapovedovati celi hrvatski Dalmaciji ter prezira vse pravične zahteve ogromne narodne večine. Zategadel se je v narod-nej večini že sprožila misel, ne bi li se to izdajalsko mesto kaznilo s tem, da se sedišče vlade in deželnega sabora premesti v Splet, ki je po svojem položaju in veličini v resnici glavno mesto Dalmacije. To mesto je pa ravno po zaslugi dr. Bulata v narodnem pogledu prerojeno, pa tudi v gmotnem položaju obnovljeno. Spletska mestna občina kot naj-ugledneja in največja, je zdaj v vseh narodnih zadevah merodajna; pa je začela tudi hudo borbo proti Zadru. In dr. Bulat, ki je zdaj postavljen na čelo celej deželni upravi, gotovo ne bode propustil delati in žrtvovati se zato, da se proglasi Splet glavnim mestom Dalmacije. Na ta način bi bila moč dalmatinskih Talijanov popolnoma pokončana, a Zader bi sčasoma moral postati hrvatsko mesto, kajti deželna avtonomna vlada ne bode mirovala, da se sedanje talijanske šole pohrvatijo ter tako izpod-bije tlo vsakemu renegatstvu. A da se to zgodi v kratkem, to nam je porok za to sam dr. Bulat. Dr. Bulat je član hrvatske narodne stranke, od kar je stopil v javno življenje. V zadrskem „Nazio-nalu" je pisal prve svoje članke o pravu hrvatskega jezika pri dalmatinskih sodnijah. Odločno pa je začel delovati na političnem polju 1. 1871 ; 1. 1874 je prevzel vodstvo narodne stranke v Spletu ter je to mesto, pravo središče in duša Dalmacije, osvojil za hrvatstvo leta 1882. S to zmago si je pridobil za narodni preporod Dalmacije nevenljivih zaslug. Od 1. 1876 je neprenehoma poslanec v dalmatinskem saboru, a od 1. 1879 tudi v državnem saboru. Od 1. 1885 do predlani je bil župan mesta Spleta ter je v tem svojstvu sezidal spletsko gledališče. Na vsakem mestu je bil Bulat najmarljiveji delavec. Kakšna je bila njegova borba s Taljomani, je najbolji dokaz zmaga nad glavarjem te zagrizene in sovražne zveze proti vsemu, kar je hrvatskega in avstrijskega, namreč nad Bajamontijem. To je bila takrat tako nevarna borba, da seje ni razun Bulata nobeden upal srečno izvršiti. Se le po padu omenjenega talijanskega zmaja, kateri je imel podpore od vseh strani, se je moglo soditi, kako pogumen, spreten in umen borilec je dr. Bulat. S to sijajno zmago pa ni še ponehalo njegovo delovanje, marveč se je zdaj še le podvostročilo, ker se je razširilo iz občinskega kroga na celo deželo. Borba za uradni jezik hrvatski je bila od tega časa glavna naloga neumornega dr. Bulata. In izposloval je v zvezi s pokojnim Klaičem, da šo se skoraj vse šole pohrva-tile, le zadrska gimnazija se je vzdržala talijanska. Ali pod Bulatom bode pala gotovo tudi ta v hrvatske roke, kajti Bulat je tako pogumen v narodni borbi, da se njegovemu zahtevu ne bodo mogli ustavljati tudi njegovi največji protivniki. Hrvatje v banovini pozdravljajo radostno imenovanje tega odločnega moža za predsednika pobra-timskega dalmatinskega sabora ter se nadjajo, da se bode pod njegovim vodstvom vzdignilo hrvatstvo ne samo v Dalmaciji, nego tudi v ostalih hrvatskih deželah. Dnevne novice. V Ljubljani, 4. februvarija. (C. kr. avstrijski kupčijski muzej na Dunajn) priredi v prostorih tukajšnih c. k. obrtnih strokovnih šol (Sv. Jakoba trg, Virantove hiše) razstavo originalnih angleških in francoskih mebljev (večinoma stolov). Razstava bode odprta od srede, dne 5. fe-biuvarija do vštete srede, dne 12. februvarija, izimši nedeljo, dne 9. februvarija, in sicer vsak dan od 10—12. ure zjutraj in od 3 — 4. ure popoludne, za interesente pa tudi ob drugih urah, če se zglasč pri ravnateljstvu. Vstop je brezplačen, a dovoljen samo odraslim. Od razstavljenih predmetov je dopustno delati skice in detajle. (Umrl je,) kakor poroča zadnji „Amerikanski Slovenec" dne 11. jan. č. g. I. Pavlin v St. Pavlu Min. Pokojni je bil doma v Podbrezjah na Gorenjskem. L. 1870 je z g. Buhom zapustil domovino ter v Ameriki spopolnil duhovske vede. Daloval je ves čas mej Nemci in Angleži, pri katerih je bil zelo priljubljen. N. v m. p ! (Talijo za rešitev življenja) je c. kr. dež. vlada podelila Jan. Tabor, Fr. Knez in Anton Košir iz Smarčne pri Boštajnu, ker so rešili 27. okt. 1895 Jau. Javornika. — Franc Javoršek iz Rodice pa je dobil talijo, ker je z lastno smrtno nevarnostjo dne 14. aprila 1895 rešil iz podrte hiše rodovino Jan. Roj ca. (Osobne vesti) 0. kr. deželna vlada je imenovala inženirja Jaromira H a n u s c h članom izpra-ševalne komisije za stavbeno obrt. — Deželni inženir Anton KI in ar je imenovan njegovim namestnikom. (V Kamniku) se je osnovalo „Katoliško mlade-niško društvo." (Iz Peč) 31. jan.: Danes smo izročili materi zemlji truplo vrlega mladeniča Jerneja Barliča iz Goričan. Ne bi tega sporočali svetu, ko bi ne bili prepričani, da so taki vzorni sinovi redke prikazni v splošni spridenosti. V lep izgled mladeničem naj bo nepozabni ranjki Jernejče, ki je bil ljubljenec bil svojih roditeljev, znancev in vseh, ki so kedaj ž njim občevali. Takoj si spoznal v njem izvanredno nadarjenost, ki je odsevala že iz njegovih bistrih očij. — Razumni odgovori in vprašanja so spričevali, da govoriš z vsestransko izvežbanim in izobraženim mladeničem. Stariši mu niso oskrbeli višje šolske izobrazbe, pač pa izvrstno domačo vzgojo, ki mu je oblažila srce in omikala razum. Tako je kot samouk marsikaj dovršil, ki ti vzbudi občudovanje. Bil je cerkven pevec in pri tem opazoval orgije in orgljavca. In glej I lotil se je izdelati harmonij in ga tudi že precej pogodil, da so se potem pri njem učili on in sestri, obe dobri pevki in ves cerkveni zbor. Pri vojakih pa je dobil bolezen, katero je dolgo odganjal po Kneippovem načinu. Vsled tega ni bil za težko delo. Lotil se je podobarstva. Izdeloval je lepa razpela, kipe Matere božje itd. Sploh, ni ga bile dela, da se ne bi bil on lotil in tudi dovršil. Vsak je rekel, da je škoda takega talenta, da se ni višje izobrazil. Bil je tudi dober otrok, tako ubogljiv, da je vsikdar slušal povelje svojega očeta, kakor je ta slovesno izpovedal. Zato pa ni bilo nikdar slišati o pokojniku kake nerodnosti, kakor o marsikaterem nerodnežu, ki išče svojega veselja v slabih druščinah in kužnem žganjepitju, ki je žalibog tudi v naših krajih strašno v navadi. Ranjki Jernejče je pa ljubil knjigo in delo, dokler ga ne zgrabi huda vročinska bolezen, ki mu je pretrgala rahlo nit življenja. Vse je zaplakalo in obžalovalo njegovo smrt. Njegov krasen pogreb je pričal, kako priljubljen je bil blizu in daleč Lovretov Jernejče. Naj v miru počival (Osebna vest.) Poroča se, da bode dvorni svetnik baron H e i n pri brnskem namestništvu, brat kranjskega deželnega predsednika, imenovan dež. predsednikom v Sleziji. (Obsojen) je bil dne 28. januvarija t. 1. zuani Anton Zigmond iz Nadleska pri c. kr. sodniji v Cerknici radi pretepi ob semnju v Žirovnici na 5 dnij zapora in 14 gld. odškodnine. To je prava rožica, ki je na liberalnem polju razcvetela. Znan je že od lanskega starotrškega liberalnega pa razpršenega shoda, pri katerem je hotel zagnati kozarc v glavo gospodu kapelanu. Obsojen je bil že dvakrat radi pretepa, kakor je pred sodnijo priznal, in sicer enkrat za 10 v drugič za dva dni zapora in enkrat radi goljufije za 50 gld. globe! Obsojeni je brat znanega žerovniškega kontraktista liberalca Jožefa Zigmonda, ki je kot odbornik lansko leto podpisal tudi obrekovalno pismo cerkniškega občinskega zastopa zoper g. kapelana Pešca in kaznovan bil na delež 40 gld. Par nobile fratrum I (Tatovi) so obiskali po noči od 30. do 31. jan. župnišče v Prevaljah. Dasi so ga dvakrat odgnali, poskusil je v tretjič. V duri v pisarno je zavrtal 17 luknjic, da bi jih mogel odpreti od znotraj, a so ga še pravočasno odgnali. * * * (Deželnozborska volilna reforma na Koroškem.) Poroča se nam : Minuli petek bila je v koroškem deželnem zboru obširna razprava o preosnovi dežel-nozborskega volilnega reda. Liberalna večina ga je zopet prikrojila prav po svojem, da si po samosil-stvu ohrani gospodstvo tudi še za bodoče I Vpeljejo sicer direktne volitve na kmetih, a skrčijo zato število volilnih krajev, da voliluem ne bo mogoče priti do volišča. Krepko in s tehtnimi stvarnimi razlogi ugovarjali so poslanci Jan. Huber, Muri in Ein-spieler proti taki preosnovi, a — zastonj I Liberalci niso marali poslušati glas pravice in s 1 o b o d e in so z glasovanjem prevpili glas pravice! — Deželni predsednik je nekako izjavil, da se tak predlog ne bo potrdil. Značilno je, kako drzno so glasovali 1 i -b e r a 1 h i k m e t s k i poslanci proti težnjam kmetskega stanu! — Za naše razmere značilno je tudi pisarenje liberalnih listov. „K. Nachr." v zaduji številki prva stran, grajajo v predlogi prav vse to, kar so v zbornici stvarno grajali konservativni poslanci. Na drugi strani pa prav besno surovo napadajo na najpodlejši način posl. Einspielerja, ker je govoril in glasoval proti predlogu ! Tako delajo „javno mnenje" naši naci-jonalci prav po — barabonsko I — Obširneje poročamo. (Šolska debata v kor. dež. zboru) je bila kakor lani tudi letos precej obširna in viharna. Poslanec Einspieler je ponovil naše tožbe o nemčurskem šolstvu. Ugovarjala mu je cela garda: eks. Schmidt, sladkobesedni Gobane, pl. Ehrenwerth, robati Plaveč, dr. Steinwender. V razpravo je posegel tudi knezo-škof, ki je rekel, da moramo tudi na Koroškem priti do miru po obestranskem sporazum-ljenju. Te besede so precej vnele dež. predsednika, ki po znanem turškem načinu že dolga leta „po-miruje" Koroško ! Obširnejši tudi o tem še poročamo. (Iz Celovca) dni 2. februvarija. Cesar je potrdil izvolitev K. Hillinger - a predsednikom in pl. Moro-ta podpredsednikom tukajšne trgovinske zbornice. — Svojo pravo mišljenje je pokazal učitelj (!) Kahlhofer v Hiittenbergu, ki je na starega leta dan prišel na neko veselico v obleki meniha in pozneje pri pevski slavnosti imel protiversko zaničljivo predavanje. Ali se tako izpolnujejo besede ministra Badenija o verski vzgoji mladine. So-li naši uradi, ki tako pazno zasledujejo delovanje slov. kapelanov, slepi in gluhi za take pojave izmed učiteljstva ?! * * * (Kapitularnim vikarjem tržaške škofije) je vsled odstopa škofa dr. G 1 a v i n e izvoljen kapiteljski prošt dr. Ivan S u s t. Društva. (Občni zbor I. ljubljanskega delavskega konsumnega društva) se je vršil 2. t. m. popoludne v zimskem salonu Ferlinčeve gostilne ob polnoštevilni vdeležbi. Ob '/»4. uri je otvoril načelnik gosp. Gostinčar zborovanje, pozdravil navzoče ter v izbornih besedah pojasnil pri-četek in delovanje društva in mnogotere zapreke, katere so se stavile društvu v začetku delovanja. — Konečno je omenjal govornik premil. knezoškofa, ki so rade volje prepustili društvu prostore, v katerih se sedaj nahaja, za kar so navzoči društveniki izrekli prisrčno zahvalo z živahnimi živio-klici. Nato sta se izvolila gg. Breskvar in Kregar overovate-ljema zapisnika. Iz poročila društvenega tajnika g. Z a 1 e s j a k a posnamemo, da je društvo pričelo delovati 7. julija 1. 1. Društvu je takrat pristopilo 56 članov. Ker ni društvo pričetkom imelo nikakega premoženja, moralo si je izposoditi pri vzajemnem podpornem društvu 2000 gld., katere povračuje v mesečnih obrokih. Koncem leta 1895 je štelo društvo 197 članov. Zaloga je zavarovana za 5760 gl. pri „Unio catholica". Konečno je naštel razne tvrdke, pri katerih si je društvo naročalo blago in omenjal razuih notranjih naprav. Po daljši debati se poročilo odobri. Iz poročila blagajnika gosp. Zajca je posneti, da je društvo prejelo deležnih vlog v znesku 1405 gld. 25 kr., pristopnine 97 gld. 50 kr. — Za prodano blago se je prejelo 7307 gld. 94 kr. Za napravo pehištva se je izdalo 506 gld. 90 kr. — Denarni promet je znašal 21.727 gld. 18 kr. Čistega dobička je imelo društvo v 7 mesecih svojega obstanka po odbitku 5 odst. v rezervni zaklad 289 gl. 65 kr., ki se ima po sklepu občnega zbora naslednje razdeliti: odboru se dovoli častna nagrada v znesku 200 gld., zadružnikom 10 odst. dividenda in ostalih 43 gld. 25 kr. se vporabi za varnostni zaklad. Pri predzadnji točki se izreče odboru za njegovo vspešno delovanje priznanje. Nato se je vršila dopolnilna volitev. V odbor sta bila zopet izvoljena skoro jedno-glasno gg.: Zalesjak Jaroslav in Pliberšek Ivan, pri drugi volitvi pa g. Škof Anton. Namestnikom so bili izvoljeni gg. Smrekar Filip. Jeriha Josip in Golma-jer Jakob ; revizorjem gg. Susteršič Ivan in Bari J., namestnikom pa gg. Ziller Franc, Gril Leopold in Krašovic Peter. — Konečno se zahvali predsednik za mnogoštevilno udeležbo ter z željo, naj bi društvo v tem letu moglo pokazati še lepše vspehe in se vsestransko razvijalo v prospeh tlačenih stanov, ob 8. uri zaključil zborovanje. (Vabilo k občnemu zboru) slovenske posojilnice v St. Jerneju na Dolenjskem, ki bode dne 23. februvarija 1896 ob '/,4. uri popoludne v šolskem poslopju s sledečim dnevnim redom : 1. nagovor načelnika; 2. račun načelstva in poročilo nadzornika ; 3. volitev načelstva in nadzorstva; 4. nasveti. Načelstvo. (Predpustna veselica), katero je priredilo katol. društvo rokod. pomočnikov v Ljubljani v nedeljo 2. februvarija v lastnih prostorih, se je povsem dobro obnesla. Prostorna dvorana je bila natlačeno polna in mnogo jih je odšlo, ker niso dobili prostora. — Vspored se je vršil točno. „Pla-ninac" zbor s spremljevanjem glasovira je umetna in težka skladba, a gosp. pevovodja A. Sachs je dokazal, da je mojster v skladbi in vodstvu pevcev. — „Nos", šaljivi zbor, so morali pevci ponavljati. — Predstavljali so nato burko s petjem „Občinski tepček". Igrali so dobro. Napredek vsestranski. De-klamacija pravilna, — včasih malo pretiho — tudi maske so bile primerne. Župana je dobro pogodil g. Bobnar, drugi golidarji pa so sem ter tje pretiravali. Prav dobro je igral občinski pisar, posebno dobro pa Jurca občinski tepček. Le vrlo naprej! (Pevsko društvo „Nabrežina" in „Bralno društvo" v Nabrežini). Vabilo k veselici, katero priredita pevsko društvo „Nabrežina" in „Bralno društvo" v Nabrežini, dni 9. februvarija 1896. v dvorani gospoda Ignacija Tance-ta. — Vspored veselice. 1. Pozdrav predsednika. 2. I. Kocijančič : „Oblačku", možki zbor s bariton in te-nor-solo. 3. S. Gregorčič: „Naš narodni dom", de-klamacija. 4. F. S. Vilhar : „Slovenac i Hrvat", možki zbor. 5. Hr. Volarič: „Vzvečer", možki oktet z ba-riton-solo. 6. „Loterist", šaloigra v jednem dejanji. 7. ^ * * „Popotnica", možki zbor. — Mej točkami vsporeda svira godba. — Vstopnina: K besedi za osebo 20 kr., k plesu za gospode z jedno družico 1 gld., posamezne ženske 50 kr., sedež 20 kr. — Udje pevskega in bralnega društva plačajo k besedi polovico. — Začetek ob 6. zvečer. — K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. (Glavna skupščina društva „Narodna čitalnica v P t u j i) za 32. društveno leto bode v nedeljo dne 9. februvarja 1896. 1. ob 3. oziroma 4. uri popoldne v spodnjih prostorih „Narodnega doma". Isto društvo priredi v ponedeljek dne 17. februvarija 1896. 1. ob 8. uri zvečer „plesni venček". K prav mnogobrojnem obiskovanju vabi svoje ude in goste odbor. (Mestna hranilnica v Novem mestu) V mesecu januvarji 1896 je 135 strank vložilo 21.973 gld. 41»/, kr., 44 vzdignilo 7.296 gld. 20 kr., toraj več vložilo 14.677 gld. 21'/, kr., 18 posojil se je izplačalo 14.710 gld. — kr., stanje vlog 212.623 gld. 37V« kr., denarni promet 73.872 gld. 98 kr. Telegrami. Dunaj, 3. februvarija. Minister za železnice, Guttenberg, jo odpotoval danes zvečer v Budimpešto in se vrne v četrtek zjutraj na Dunaj. Zagreb, 3. februvarija. Pri tukajšnjem sodišču se je imel zagovarjati danes odpuščeni vseučiliščni profesor dr. Ivan Quique-rez radi napada na sekcijskega načelnika dr. Kršnjavija. Sodišče ga je obsodilo na šest- Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih «enic in vrednostij Wien, Bezirk, mesečno težko ječo, poostreno z mesečnim postom. Zagovornik je predlagal, naj se zdravniško preišče njegovo duševno stanje. Levov, 3. februvarija. V današnji seji deželnega zbora je predlagal odsek za rešitev vprašanja glede izseljencev, naj deželni odbor v sporazumljenju z vlado strogo zabra-njuje izseljevanje, ter naj skrbi, da ne bodo na ljudstvo vplivali škodljivi faktorji. Budimpešta, 3. februvarija. Pogajanja glede obnovitve pogodbe mej Avstrijo in Ogersko so se danes pričela in se raztezajo na vse dele pogodbe. Glede bančnega vprašanja je prišlo do sporazumljenja mej ministri in se je odobril koneeni sklep. Avstrijski poljedelski minister ter minister za železnice dospeta jutri z Dunaja. Sredeo, 4. februvarija. Prekrščenje princa Borisa je določeno na 14. februvarija. Berolin, 3. februvarija. Državni zbor je pričel danes s posvetovanjem o državljanskem zakoniku. Državni tajnik je predlog toplo priporočal. Pariz, 3. februvarija. (Poslanska zbornica.) V današnji seji so interpelovali nekateri poslanci poljedelskega ministra radi prevelikega uvoza ogerske in ameriške drobnice. Minister je izjavil, da se bode strogo ravnal po dotičnih ministerijalnih naredbah. Nato je zbornica odobrila meseca junija 1. 1. sklenjeno trgovinsko in mejno pogodbo mej Francijo in Kitajem. Umrli so: 1. februvarija. Antonija Mallek, šivilja, 70 let, Florjanske ulioe 11, otrpnenje pluč. — Jera Lesjak, gostija, 40 let, Poljanski nasip 48, sušica. V hiralnici: 31. januvarija. Helena Sajč, gostija, 81 let, ostarelost. 1. februvarija. Jožefa Bostjančič, hišina, 41 let, jetika. V otroški bolnišnici: 30. januvarija. Franc Franko, delavčev sin, l1/, leta, morbilli. Meteorologično poročilo. o p čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo žaJ > 3 9. zvečer 761-6 -2-4 brezv. jasno 4 7. zjutraj 2. popol. 7513 7488 -6-8 -10 si. szah. si. uvzh. megla jasno 00 Srednja včerajšna temperatura normalom. -2-6°, in za 12 pod ¡85 H Lekarna Trnkóozy, Dunaj V. Medicinalno Dorševo ribje oje. Priznano najboljše učinkujoče vrste, vselej sveže v zalogi. Steklenica s pridejanim navodilom za uporabo 60 kr., steklenica dvojnate velikosti 1 gld., dvanajstorica malih 5 gld. 50 kr., dvanajstorica velikih 10 gld. 732 7 Dobiva se pri IJbaldupl. Trnk6czyju, lekarnaju v Ljubljani. Obratno poštno razpošiljanje. Lekarna Trnkóozy v Gradou. H 53 ÍSH5HSHSH5H5HH5H5H5H5H5e5H5HSH5H5 priporoča raznovrstne MT vizitnice po nizki ceni. In ^SHSHSHSHSHSHSTaSHSHSaSHSHSaSHSHSH^' VABILO k I. rednemu občnemu zboru firaiiice ii posojilnice t Gor®, ki 8B bo vršil dne 29. februvarija, t. j. prvo postno nedeljo, ob 3. uri popoldne v prostorih bralnega društva. sedi s 8(5 2~1 1. Poročilo načelstva. — 2. Poročilo nadzorstva. — 3. Potrjenje letnega računa. — 4. Volitev načelstva in nadzorstva. — 5. Posebni nasveti. Dohodki so znašali 29.840 gld. 51 kr., izdatki 28.792 gld. 23 kr.; vsega prometa je bilo 58.632 gld. 74 kr., deležnikov 79, čistega dobička 92 gld. 16 kr. Hranilnica in posojilnica v Gorjah, registr. zadruga z neomejeno zavezo. Stev. 3759. 83 3-1 Ustanova za ženitno opravo. Pri podpisanem magistratu podeliti je za tekoče leto ustanovo za ženitno upravo v znesku 100 gld., osnovano po občinskem svetu ljubljanskem 1879. leta povodom srebrne poroke Njih Veličanstev. Do te ustanove imajo pravico poštene ter uboge, v Ljubljano pristojne dekleta, ki so se od 24. aprila 1895. I. sem omožile. Prošnje za to ustanovo je vložiti tukaj i i do 28. t. m. Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane, 1. dan februvarija 1896. i m itó M ilá SPS HS ttä m (¿Infon Wolf 3£&rolina CiPo1f roj. ^Dolin&r poročena. JSjtibtjana, dne 3. februvarija 1896. cJTLcoto -DiacGcja 5J> t&tRttitRtlČt&Tl&VČtttlČTlčttVČ t 87 1-1 Globoko užaljeni naznanjamo vsem sorodnikom in mnogobrojnim prijateljem pretužno vest o smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, deda, svaka, strijca in nečaka, blagorodnega gospoda Josipa Kordin-a, trgovca in hišnega posestnika, člana trgovskega sodišča, oskrbnika kranjske hranilnice, cenzorja avstr.-ogerske banke, upravnega svetnika kranjske stavbinske družbe Itd., ki je po dolgi in mučni bolezni v 71. letu svoje dobe, previden s sv. zakramenti za umirajoče, vdan v božjo voljo in mirno zaspal v Gospodu. Zemski ostanki drazega pokoinika se bodo dni 5. februvarija ob 4. ari popoldne v hiši žalosti, Pred škofijo št. 4, slovesno blagoslovili in potem na pokopališču pri sv. Krištofu položili k večnemu počitku. Svete maše zadušnice se bodo brale v četrtek ob 10. uri v tukajšni stolni cerkvi. Ljubljana, dne 3. februvarija 1896. Viljemlna Kordln roj. Thomaohltz, soproga. — Josip Kordln, inženir c. kr. državnih železnic; Adolf Kordln, uradnik štajerske eskomptne banke; Ernat Kordln, jurist, sinovi. — Frančiška Kulp roj. Kordln, Pavla Kordln, hčeri. — Frano Kemperle, zasebnik, s t r i j 0. — Antonija Thomsohltz, Olga pl. Rttllng Büdingen roj. Thomaohltz, svakinji. — Dr. Relnhold pl. RUllng-Riidingen, c. kr. svetnik deželne vlade, svak. — Ludovlk, Relnhold, Dfagda, PInl, Frano Joalp pl. Büllng-RUdln- gen, nečaki in nečakinje. — Magda Knlp, vnukinja. D u n a j s k a borza. Dni 3. februvarija. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. 05 kr. Skupni državni dolg v srebru ... . 101 , 20 „ Avstrijska zlata renta 4%......122 „ 55 . Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron . 101 „ 50 . Ogerska zlata renta 4»..............122 . 65 . Ogerska kronska renta 4», 200 kron . . 99 . 05 . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1020 „ — . Kreditne delnice, 160 gld............381 , 60 . London vista ..........121 „ 15 „ NcmSki drl. bankovci za 100 m. nem. dri. velj. 59 „ 22•/». 20 mark............11 „ 84 , 20 frankov (napoleondor)............9 „ 62 „ Italijanski bankovci........44 „ 20 „ C- kr. cekini......................6 „ 69 „ Dni 1. februvarija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne sreCke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4*, 100 gld....... Dnnavske vravnavne sreike 5 % ... . Dunavsko vranavno posojilo i. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 0% . n , dolenjskih železnic i% 150 gld. — kr. 156 . — 192 . _ 98 . 45 141 . 50 128 . 50 107 „ _ 112 „ — 98 „ 60 99 „ 25 223 „ — 169 „ 45 131 „ — 99 „ 50 n Kreditne srečke, 100 gld........197 gld. — 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 136 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........67 St. Gen6is srečke, 40 gld.......72 Waldsteinove srečke, 20 gld......52 Ljubljanske srečke.........23 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 174 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 8450 Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. ... 474 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 100 Dunajskih lokal, železnic delniška družba 62 Montanska družba avstr. plan.....86 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 170 Papirnih rubljev 100........12& 50 75 25 25 75 75 30 60 Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. ta varovanje za zgube pri irebanjlh, pri 1 »žrebanj* najbianjsega dobitka. K ■ 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M B R C U WollziilB it. 10 Dunaj, RiriaMIfintruii 74 B 66 potem papirjev Pojasnila"ZS v vseh gospodarskih in Inančnlh stvareh, i o kursnih vrednostih vseh ipokulaoi|tkih vrednettaih ev in vestni tvill za dosego kolikor je mogoče visooega .L____ .«»nin nvi nnnnlni varnnoti obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.