KATOLIŠK CERKVEN LIST.
„Danica" izhaja vsak petek na celi poli. in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 >rl. 20 kr.. za četert leta 1 tr! 2«» kr V tiskarniei sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr..za pol leta 1 gl. 80 kr., za "4 ieta 90 kr.. akn zadene na ta dan praznik, izide ..Danu-a" dau poprej
Tečaj XLIV.	V Ljubljani, 11. grudna 1891.	List 50.
Sveti večer.
(Množica pastirjev na paši.)
Kaj milo se petje v višavah glasi. Kaj v noči naenkrat tako se svetli? Pač takega petja ni čul še nikdo. Tako se nikdar ni bliščalo nebo!
Porvi pastir svojemu drugu:)
Glej tam gori na višavi Trume angeljskih duhov, Slušaj petje po dobravi, To pozdrnv za nas je nov!
(Drugi pastir že star:)
To prikazen ni naravna. Groza, strah pretresa me. Pač bo pa to kazen javna, Ki zadela nas bo vse.
Poslal nocoj je Rešenika. Ki mir prinaša vsem stvarem. Skrivnost neskončna, prevelika Prikrita zeinskim je očem.
Tje v Betlehem takoj hitite. Darujte svoje mu serce. Zveličarja svetit molite. Ki greha zruši vse gorje!
iZI»«»r aivjeljev:)
Na visokem čast in slava Bodi tebi, večni Bog, Naj doni po zemlji sprava Od človeških ti otrok!
Saj se milostno ozerl Si na revni Evin rod, Spone greha danes sterl, Ti delivec vseh dobrot!
(Tretji pastir ves prestrašen:)
Serce trepeče.	To dneva ni zora,
Moči mi slabe,	Polnoč je še le;
Ko gledam žareče	A biti pa mora
Te nočne teme.	Iz božje roke.
On stvarnik mogočni Pokazal se je, Spremenil čas nočni Je v žarke svitle.
(Zbor pastirjev:)
Prizanesi nam Bog sile. In ne zruši nas na mah, Naše trepetajo žile, Pred teboj srno kakor prah!
(Angelj stopi pred nje:)
Ne bojte se, pastirji moji, Ce tudi čudo se godi. Pravični Bog v dobroti svoji Se vsmilil revnih je stvari!
Danes nam Odrešenika Si poslal na to zemljo; On je čast in večna dika, Predno stalo je neb«'».
iSlar pastir vsim :
Oj le hitro, bratje moji, Idimo tje v Betlehem, Tudi nam v dobroti svoji Pravi mir d.i revežem!
(Pastinek svojemu drui.ru:i
Pripravi darila, Oj bratec ti moj, Da daš jih Mesiju, Je rojen nocoj!
(Ta inu odgovarja • Jaz drugega nimam. Ko revno serce, To v dar bom položil V Njegove roke.
Naj milostno sprejme Kot spravni me dar f'e tudi Njegova I boga sem stvar..
(Z!*»r pastirjev z darili priprav!|«>ni}i na p««t:
Hitimo, hitimo, se čudo godi:
Mesija nocoj se na svetu rodi
Tam v kočici revni na slami leži.
Prostora za Njega po mestu več ni.
Zato mi hitimo, da molimo ga.
Kot kralja vse zemlje in človeka-Boga.
Prosimo ga tudi za svet blagoslov.
Saj On je delivec nebeških darov!
k«> «Mji.ifjo. pristopi paslir«"ek. ki je sam ostal pri r»-«li« i:
Ne morem k jaslicam hiteti.
Straži ti moram jaz no<oj:
Pa pesem hočem Ti zapeti.
t »j slušaj me, Zveličar moj:
Sem revna sirota.
Ti neba si kralj.
Ti sama dobrota.
Ki vse si mi dal:
Življenje in zdravje.
Nedolžno serce.
Neskončno si morje
Popolnosti vse:
Zato se me vsmili.
Mesija sveta.
Oj Jezušček mili.
Spoznam te Boga*
Pokli knc. v/.dijrii«' ročice in inoh.-
/ V. Smiil. t
Ivan bogoslovec, vojak.
< Dalje.)
Cvetna nedelja.
Ivan ni vedel, kaj bi počel od veselja, ko je videl, da njegove besede za velikonočno spoved pri vojakih niso bile zgubljene, in komaj je pričakoval dneva, ko bode zopet popeljal svoje tovariše k mizi Gospodovi, tovariše, katerih mnogi po veliki nesreči že več let niso bili pri spovedi in pri sv. obhajilu.
Prišla je sobota preti cvetno nedeljo in napotil se je Ivan v bivališče stotnikovo. Stopivši v sobo je spoštljivo {»o vojaškem običaji pozdravil in čakal, da ga bode stotnik vprašal, po kaj je prišel.
Stotnik je že marsikaj slišal o vzglednem vedenji našega Ivana in spoštoval ga je že davno A ko je videl, kako vpljiva njegova krepost in pobož-nost na disciplin«», pričel ga je tudi ljubiti. Kavno je bil odobedoval. ko je Ivan pristopil in bil je dobre volje, kajti le malo časa prostega so mu dajala vsakdanja težavna »»pravila, nbernil se je k Ivanu, podal mu kozare«-. vina ter ga prijazno vprašal: No, kaj je novega, dobri moj Ivan?
« i os pod stotnik. o«lvernil je. jutri se prične velikonočni čas m jaz in moji tovariši želeli bi. da bi se nam jutri sk»*rčile vaje za kako urico, ker bi radi prejeli sv. obhajil«». —
*) l.»-pa l.v.il t / i ij.ni <lar.'. k m prosimo tudi oim-nj. nih tvarin. 1'o/dravijviu? Yr.
—	Ha. če bi rekel, da hočeš samo ti iti. bi ti prav rad verjel, ker si zgojen po katoliško. A pajdaše mi poznamo predobro. Obhajilo jim še na misli ni. Mesto k obhajilu pojdejo kam popivat. —
-- Verjemite mi, gospod stotnik, nekateri od njih so prav dobro pripravljeni in prav močno žele, da bi mogli sedaj po cerkveni zapovedi prejeti sv. obhajilo. —
—	Mogoče, da si jih tako naglo spreobernil. Jaz vam ne branim; vendar se mi čudno zdi, da bi vojak, z brado kakor kozel, klečal v cerkvi pred duhovnom, kakor jagnje. — In pri tem pričel se je na ves glas smejati... (Vidi se, kako neveden je bil tudi stotnik.)
—	Meni pa se to ne vidi nič posebnega, povzel je besedo Ivan. Kot deržavljani moramo spolnovati deržavne. kot vojaki vojaške, in kot kristijani cerkvene postave. In jaz sem prepričan, da se vojaki, ki spol-nujejo cerkvene zapovedi, vselej bolj vestno ravnajo po poveljih predstojnikov, kakor pa oni, kateri se nato nič ne ozirajo. In vsa hudodelstva, katera store kedaj vojaki, izvirajo od onih, ki nimajo nobenega verskega čuvstva več. Verjemite mi, gospod stotnik, da ni boljšega sredstva, krotiti razbrzdane vojake, nego vzbujati posrednje ali neposrednje v njih versko čutilo. —
—	Dobro, dobro, lahko greš ti in tvoji tovariši k obhajilu. Drugači naposled celo mene pregovoriš, da z varni vred igram to čudno pobožnost. Dobro, da nisem tak veternjak, kakor tvoji vojaki, ki bodo jutri šli k obhajilu, a popoldne že na stotine bruhali kletvine in bogokletstva! —
—	Seveda. navada je železna srajca, ki se ne da naenkrat odpraviti. Vendar prepričan sem. da bode sprejem sv. obhajila tudi v tem oziru blagodejno vplival in da se bodejo polagoma več ali manj odvadili gerdega preklinjanja. In ker ste gospod stotnik tako dobri, prosil bi Vas, da bi rekli gospodu polkovniku, naj bi dovolil veliki teden vojakom kako urico zjutraj prosto Kajti mnogo jih je, ki bi sicer prav radi šli k spovedi in sv. obhajilu, a si ne upajo sami tega prositi To bode gotovo vplivalo na red in obnašanje prostakov. ki so sedaj zelo razberzdani.
Stotnik, ki je bil po natori dober človek, spolnil je Ivanu prošnjo za vse one, katere mu je le-ta imenoval. ob jednem pa je obljubil, da bode prosil polkovnika, da se to dovoli celemu polku. In ganjen od zahvalnosti Ivanove, katerega si še ni upal posne mati. se je komaj zderžal, da se ni priporočil Ivanovi molitvi. Vendar mu je tudi tako povernil Bog njegovo dobro delo.
Dobri Ivan je hitel s pismenim dovoljenjem k svojim tovarišem, da jim naznani veselo novico. In sklenili so zjutraj na vse zgodaj iti v stoljno cerkev, kjer je bilo dovolj duhovnov in bi jim bilo zato toliko ložji spolniti svojo dolžnost. V ta namen podali so se prej kot druge dni v svojo spalnico, da bi si vsakdo izprašal vest in se pripravil na spoved.
Zjutraj na vse zgodaj, ko se jim je dalo znamnje, vstali so naglo, in se podali v stoljnico. Vse spoved-nice so bile že obdane od vernega ljudstva A ko je le-to videlo verle mladeniče vojake, rado se jim je umaknilo, dobro vedoč. da se vojakom v tak namen dovoli le malo časa.
Ko so se spovedali in prejeli sv. obhajilo, vernih so se kaj veseli in zadovoljni v vojašnico in
njihov dober vzgled je imel kaj dober sad. Pridobil je bil še tisti dan podčastnika druzega oddelka in to ni bil edini sad
Ivanov stotnik si ni mogel razložiti Ivanove prošnje. Saj vendar armada imladolaška) nima niti več svojih duhovnikov, in vojakom ni treba spolno-•vati cerkvenih zapovedi, si lažnjivo misli.
S takimi mislimi podal se je v posteljo. Zjutraj je vstal, preoblekel se civilno in se podal v cerkev, da bi videl vojake pri spovedi in pri obhajilu. I stopil se je v kot, da bi ga kdo ne spoznal.
In ko je videl toliko pobožnost. s katero so priprosti vojaki prejeli Telo Gospodovo, bil je še bolj začuden in iz cerkve se je takoj podal k polkovniku, da zadobi privoljenje, da bi vsi vojaki mogli opraviti velikonočno dolžnost. Polkovnik je želji radovoljno vstregel, ko mu je stotnik popisal, kako blažilne so cerkvene naredbe za vojake. Tako je po Ivanovem prizadevanji spolnila velika večina vojakov svojo velikonočno dolžnost.
Nekaj dni kasneje — bilo je velikonočni ponedeljek — gre Ivan zgodaj po svoji navadi v cerkev. In glej, duhoven je ravno obhajal pobožne ljudi. Na svoje veliko začudenje zapazil je Ivan med njimi --svojega stotnika. Ko je Ivan zapustil cerkev, došel ga je stotnik pred vrati, ter dejal: -Dragi moj sin. tebi se moram zahvaliti najpervo za Bogom za nebeško srečo, katero sem danes doživel: Dolgo sem se moral boriti sam seboj. A naposled je vendar zmagala boljša narava in sedaj sem srečen, popolnoma srečen ~ Pa sad je bil še obširniši.
(Dalje nasl.)
Poplačano usmiljenje do duhovnega pastirja.
Bil je vroč poletni dopoldan 1. IsTl. Pridno želi so prebivalci vsled rodovitnosti daleč okoli sloveče doline po svojih njivah, kar se pokaže okoli treh plamen iz hiše na koncu nekega kraja. Ker je pihal ravno liud veter, raznesel je iskre in ogorke na vse strani. Otroci, ktere so bili ljudje popustili doma brez varstva, derznili so se v lahkomišljenem veselji na ognjišči zakuriti in vergli so še goreče žepljenke na zraven zloženo suhljad, in prej ko se je moglo pomagati, bila je že streha v ognji. Sicer so takoj, ko so ogenj zapazili, dali znamnje z zvonom in vse hitelo je na prostor, kar je bilo v bližini, da bi pogasilo vsled velike suše in vročine hitro se razširjajoči ogenj. Ker so pa bile skom vse hiše te vasi krite ali z deskami ali s slamo, tudi naj trud-niše gašenje skoro nič ni pomagalo in naposled mislil je vsakteri le na to, da bi svoje lastno pohištvo o tel prevelike nesreče.
Med pervimi, ki so prišli na požar ter si prizadevali urno gasiti, bil je tudi gosp. župnik tega kraja, ki je svetovaje sarn začel delo ter pomagal, kjer je bilo le mogoče. Zelo se je gledalo na to, da bi se rešilo prav veliko dragocenosti, pa vedno bolj se je razširjal ogenj, od vetra zmeraj huje podpiho-van. Ko so menili, da je plamen že udušen, zažgali so lahki, od vetra daleč nešeni ogurki kako drugo hišo, in med tem ko je še na enem vaškem koncu vse pridno delalo, videli so neprevidoma plamen švigati tudi iz župnijske hiše, lepega pritličnega poslopja. Več mož hitelo je z župnikom tje, da bi re-
šili hišo; toda vse prizadevanje bilo je zastonj, ker je že strop gorel, in so tramovi padali t«r je bilo vse z gostim dimom napolnjeno; bilo je čisto nemogoče stopiti v hišo in na ta način je ogenj vse do dna pokončal; vse imetje župnikovo bilo je zgubljeno, razun nekterih. malo poprej domu pripeljanih poljskih pridelkov, ki so bili spravljeni v kleti, ničesar niso mogli rešiti. Vsled tako žalostnega dogodka iskal je župnik pomoči pred vsem tam. kjer jo je edino mogel še najti: šel je. ko so ogenj pogasili, v cerkev, pokleknil tu pred v tabernakelj skritega, ljubega Odrešenika ter ga prosil med solzami, glasno ihteč. z največjo ponižnostjo in vdanostjo v božjo volj.., za se in za svoje tako zel«» ponesrečene ovči«*e. da bi jih milostno rešil iz veli«ega pomanjkanja.
Ko je preteklo kake pol ure. zapustil j«» »-erkev, zaupajoč na božjo vsmiljenost. Ravno pa ko je stopil iz cerkve, 11111 pride kmetovalec, tvgar hiša je bila pred ognjem obvarovana, prijazno naproti, ga spoštljivo pozdravi, kakor je imel vselej navado, ter ga prosi: ako bi ga — poljedelca — vrednega imel, da bi si izvolil stanovati v njegovem posestvu, ki je le majhno, pa vendar ima lepo leg«»: «»n s svojo družino si bode gotovo prizadeval, da mu ne bo ničesar manjkalo in da se bo imel tako dobro, ko v svoji lastni hiši. Župnik, ki je resnega moža že ve«" let dobro poznal, sprejel je ponudbo z veseljem ter je tudi takoj k njemu se podal. Gospo»linja. otroci in tudi družina čutili so se z ljubim gost«»m zelo počasteni; gospodinja je precej pri vstopu gospodu poljubila roko in vsi so vsak trenutek z največjim veseljem pripravljeni gospo«lu p«»streči, skušali so se v tem, kdo bi mogel dobremu gosp<jdu kaj postreči* Posebno pri otrocih, dveh dečkih in dveh deklicah, zapazil se je nek nemir iz hrepenenja. p««streči prijaznemu gospodu; več ur stali in sedeli so na dvorišču ter zerli na okna. da bi mogli, ako bi kaj želel, njegovo željo takoj spolniti.
Ž«! perve dni zbrali so se invnitniši vaški možje, da se posvetujejo kako bi kmalu pozidali župnijsko hišo: vsi — razun enega strinjali so se v tem. da se morajo prizadevati, svojemu pridnemu, obče spoštovanemu dušnemu pastirju sozidati duhovnemu stanu primerno hišo; tudi se je želja izrekla. da naj napravijo zbirko vsi. kt«»rih hiš ogenj ni pokončal, da dobi župnik, kakor tudi ponesrečeni sovaščani vsaj začasno pomoč; ta >v«*-t sprejel se je z največjo radovoljnostjo. takorekoč kot samoumeven: le najbogatejši mož vasi. čegar skopost pa je bila enako velika, ko njegovo bogastvo, bil je odločno nasprotnega mnenja, da bi se župniku privoščila kaka podpora, ker je bil po njegovem mnenji že tako dobro preskerbljen; vsaj on. pristavil je. za župnika čisto nič n«» podari.
Zbirka se je takoj pričela ter je znpšala ne majhno svoto; tudi iz sosednjih vasi pošiljali s«« velike darove. Ko so prebivalci, kterim naj bi se svota razdelila, slišali, da dobi župnik le toliko, kakor vsak posamezni izmed njih, pogovorili so se, naj se vsak odpovč desetemu delu sv«jjega daril, ter ga župniku prepusti. Silno ginjen sprejel je služabnik Božji prostovoljni dar svoje pridne občine. Ko je preteklo eno leto, mogel se je preseliti v svojo n« vo. lepo župnijsko hišo. S tem lepim, namenu vgodnim poslopjem ni občina častila le svojega dušnega pastirja, temveč ravno tako tudi samo sebe. Z božjo
pomočjo opomogli s> se ljudje zelo hitro od hudega udarca: Nebeški blagoslov bil je očiten pri njih delu; štiri leta zaporedoma imeli s<» nepričakovano dobro žetev, in kmalu je .stala vas zopet na novo olepšana. Videlo se ji je že na pervi pogled, da biva največje blagostanj«' v njej.	< k»!i-- uasI .
O^led po Slovenskem m dopisi.
Posnetek skupnega pastirskega lista lia ]>unaju mesca novembra zbranih nadškofov in škofov.
il>*».i«\» III.
škofje nadalje gov«»r»'* «» družini in dokazujejo, da za dozidanj»* Božjega kraljestvu na zemlji ni nič bolj tehtnega kakor družina, ki je pripravi javna šola za delo k večnemu zveličanju. Ne bodo pa zdaj govorili o razmerah in dolžnostih zakonskih ined seboj, kako se naj vzajemno posvečujejo. Govoriti hočejo 1.'. kakosno nalogo imajo starši do svojih malih. To nalogo zaznamuj«» sv. Pavel, ko piše: ..Vi ste moji ljubi otro«*i. za rad k te rili zopet ter-P i m porodne bolečine, dokler se ne v p o -dobi Kristus v nas." <1. «¡al. 4. 101 Po božji vravnavi so naši «»tro«i od nas prejeli telesno življenje: prejeti pa morajo po nas tudi dušno življenje. V mladih dušah se mora Kristusova podoba kazati, kazati se nj«.'g«»v nauk, njegove zapovedi, njegova svetost.
Otrok se mora dobro vt«»r«liti v večnih resnicah, in te nam podaja sv. vera. A ko inladi kristjan pri mnogem posvetnem znanji ne ve, kaj je namen in konec njegovega življenja, ako ne v«} odgovoriti na vprašanje: od k«xl siv kam greš? — kaj bode pač iz tacega «»troka med svet« »m. ki je polen dvomov in zmot. kaj bo z njim pri tolikih zmetenih ukih. ki si med seboj nasprotujejo, uu.u duh otemnujejo? Kaj bode z njim v teh viharjih življenja, ko nastanejo mračne ur«* terpljenja. ko začno strasti vladati ? 0 res, videli smo jih in vidimo jih «lan na dan otroke brez-wrskih družin, gojence brezverskih šol in odgojeva-lišč' Kavno da prestopijo perva mladostna leta, že so zgoli razdjanje poštenja, sreče in pozemeljskih upov. O katoliški starši! Kaj neki so vse lepe besede <• tako imenovani oliki, ki pa ne more izkoreniniti n«»bene pregreh«* in ne zasaditi nobene čednosti, v orimeri z nauki božjega razodenja. ktero človeka razsvitljuje in tolaži v vsili okoliščinah življenja! Te nauke s sv«»jo lastno besedo v«?epljite v duše svojim otrokom: k«*r tako nas opominja Duh božji: ..Ako imaš sine. uči jih iz mladega." (Kklet. 7, 25.) Ne opuščajte pa tudi jih vestno goniti k verskemu poduku, k pridigam in kerščanskemu nauku.
Vtisnite zgodaj v mladostne duše še veliko pravilo kerščanskega življenja: _ 1 i o j se Boga in spol nuj njegove zapovedi!" (Ehl«jz. 12, 13.) Le en«» pravo hu«l«< je. naj večje hudo na zemlji, preloinljevanje l »ožji h zapoved. Naj bi bili pač vi, katoliški starši. " tem prepričani, kakor ona mati, in naj bi t--roj govorili. kakv-r je govorila ona svojemu sinu: ..K«> bi vedela, da boš kdaj kak smertni greh storil. videla bi te raji umreti pred svojimi očmi!u t ujte t«.rej nad mladimi ser« i in zatirajte do časa strasti, ki se v njih zbujajo; gl«jte na njih druščino
in ne terpite grešnega puha v njihovi bližini; hodite pa tudi sami pričo njih po potih spolnovanja božjih zapovedi, ter pred vsem, kar tiče naše otroke, imejte pred očmi poglavitno kerščansko načelo: „Kaj pomaga človeku, ako ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo terpi! (Mat. 1»>. 26.t
Nadalje govore škofje, kako je potrebno Boga in sv. vero očitno spoznavati in pred ljudmi pričati Vaše hiše. pravijo, naj bodo pravi tempeljni Božji, kjer je vse prekinjeno s sveto vero, vse nanjo kaže. Pogani so imeli svoje hišn«i bogove (malike), klanjali so se jim po svojih palačnih lopah, kakor tudi na k«'»čnih pragih. — katoliški kristjani pa. ki pravega Boga poznajo mu odrekajo vsakdanje če-ščenje in pogosto po hišah nimajo ne enega znamnja, ki bi spominjalo na Boga! Priverženee lažnjivega preroka (Mohameda) ne opusti poklekniti, če tudi na of>sti, ko se k temu kliče. — razbistreni katoličani se pa nič ne zmenijo za molitev in nikdar ne zber«'» svojih otr«'»k krog sebe k molitvi, ne zjutraj, ne zveččr. ne pri mizi. O koliko očetov in mater spozna prepozno, kaj so storili, ker so otroke odredili brez pobožnosti in strahu božjega! Bog vas milostno obvari tako žalostnih skušenj! Napeljujte torej otroke k pravemu katoliškemu življenju, skerbite. da prejemajo ss. zakramente, pa tudi sami ne bodite mlačni in vnemami do cerkvenih in pobožnih opravil. temveč z besedo in lastnim izgledom jih privadite. da se vdeležujejo milosti in življenja sv. Cerkve.
K sklepu t«jga oddelka škofje z vso močjo staršem k serou ženejo nasledke, ki izhajajo iz dobre ali pa iz slabe odgoje pri otr«>cih. Kolika sreča in koliko tolažilo — pravijo — bo za vas, katoliški starši, ako v svojih družinah širite kraljestvo božje! Še nekaj let. in nastopil bo na vaše mesto ves drugi rod in hodil mirno grobov, ki bodo vaše kosti krili. Kakošen pa bo ta rod? To je skrivnost v Božjih rokah, ki je po nekoliko pa tudi v vaših rokah. Ta rod bo taki. kakor ste ga vi odgojili — pogrezoval se bo globokeje in globokeje v gnjusob », ter se po-greznil v duhovno gnjilobo. ako pustite, da vam odrašča brez vere in bogoljubnosti! Srečen pa bo in krepak zoper vse viharje, ako ste ga zgojili v Kristusu in za Kristusa.
Obrača se dalje pastirski list na šolsko vzgojo in zaterjuje, da ne v ljudskih šolah in ne v višjih učiliščih po novejših postavah Cerkev v avstrijskem ljudstvu ni v stanu vspešno gojiti kerščanske vere in ogrevati se h kerščanski čednosti; zato pa raste odtujenje od kerščanstva pri vsih stanovih, ne da bi mogla Cerkev to zavirati. Z vso živostjo so izrekli škofje svoje pritožbe tuli na pristojnem mestu — žal, da dozdaj brez vspeha. Ne bodo pa umolknili, temveč ponavljali bodo pritožbe v svojem imenu in v imenu katoliškega naroda, dokler se ne bode ozerlo na pravične zahteve sv. Cerkve. ..Vi pa. pravijo, bo-dete med tem v svoji hvale vredni gorečnosti še nadalje tirjali in polpirali katoliške šolske naprave, med katerimi varn priporočamo tudi vstanovitev katoliškega vseučilišča •... Pristavljajo pa zopet, da tudi najboljše šole bi ne mogle veliko opraviti, ako ne pripomaga doma verska, v čednosti vterjena družina. Pa tudi nevarnosti krive vzgoje se bodo zmanjšale, ako gospoduje v družinah pravi katoliški duh in tam dobiva varstvo in zavetje vera in krepost. Ravnajte se zvesto po opominu modrega moža.
..Zjutraj sej svoje seme in zvečer naj še neha tvoja roka, ker ne veš, ktero bo bolje vzhajalo." (Ehl. 11, G.)
Ljubljana. (Slovesnosti.) Oba praznika v nedeljo in v torek, je bila stoljna cerkev gosto na-polnovana. še zlasti pri pontilikalnih mašah. Veliko pontiiikalno mašo patrona sv. Nikolaja dan so imeli milgsp. stoljni prošt dr. Leonard K1 o f u t a r. ker su bili premd. gospod knez in škof vsled dunajskega potovanja še nekoliko bolehni: na Šmarni dan pa so Pre vzvišeni sami med veliko azisteneo opravili pontiiikalno mašo in ob koncu podelili papežev blagoslov za popolni odpustek, kakor je privoljeno o»l sv. Očeta in navada dvakrat v letu.
Namesto pridig in keršč. naukov so v Šenklavžu in drugod po cerkvah brali skupni pastirski list avstrijskih škofov, čigar čverstos. resnobo in postavnost vsi razumni hvalijo.
Vi ličen ei jeva družba je na Matere Možje dan imela zjutraj spodbudno opravilo v Marijanišču. zvečer pa je bil navadni shod obilno obiskan. Poročal je preč. gosp. predsednik o zidavah in delih v Marijanišču in preč. gosp kanonik A. Zameji«- je imel ginljiv nagover o radovoljnem uboštvu Marije Device, i »b.i sta povdarjala. da pri mnozih revežih darovanja za nje že pešajo.
Iz Amerike. St. Paul. Minn. Zjed. Perž. Ameriške. P», nov. 181)1. Prečastiti Msgr. ! lîavno mi je prišel v roke rEinsiedler Kalender" 1892 za Zjedinje-ne Deržave Ameriške, katerega Vam pošljem, ker vem, da Vas bo zanimal. ) Tu najdete življenjepis s podobo rojaka našega milg. opata dr o. P.ernarda Ločnikarja O. S. B. V spisu „nadškof Friderik Katzer" imenuje se tudi ..Zgodnja Danica", katera je v mladem serci nadepolnega mladeniča vzbudila sklep podati se čez širni ocean in darovati se ameriškim misijonom. Prevzvišeni Friderik Ksaverij Katzer tudi kot nadškof Mihvauški ni pozabil ..Zgodnje Danice". Ta mila zvezda sveti se v spomin Zg 1 )anice v gerbu sedanjega nadškofa Mihvauškoga v Deržavi Wisconsin. —
Tudi ostalo .Koledarjevo" berilo je zanimivo. Posebno so spisi Krištof Kolumb. Častitljivi Alexander Luzzago in o socijalistih našemu času jako primerni.
Kakor Vam je znano, začel je v Chieagi. der-žava Illinois (izg : Ilinoji. izhajati slovenski časnik / imenom „Amerikanski Slovenec". — Gotovo tega ni nihče bolj goreče želel, kakor jaz. — Ko sem lansko leto misijonaril med Slovenci, naseljenimi po raznih krajih Zjed. Deržav, pre videl sem. kako zelo potrebujejo Slovenci dobrega berila. - V Avstriji, žali, deržavne ljudske šole niso take. da bi vzgajale take katoličane, ki bi bili sposobni, v deželi na meša ni z vsakoverstnimi sektami, ne le zvesti ostali sveti veri, temveč jo tudi dostojno braniti proti zvitim napadom njenih sovražnikov. Zatorej, pravim, sem željno pričakoval dne. da izide tu v Ameriki list v siovenskem jeziku, ki bi vterjeval v sveti veri zapuščene rojake moje. svaril jih pred nevarnostimi. ki jim prête od vseh strani » in bi jih podučeval v pravicah in dolžnostih, katere mora znati vsak deržavljan v Ameriki. — Čakal sem in se trudil za vstanovitev
*i Serčna hvala! Ves j<> zanimiv. Yr.
*i slišite ¡Slovenci: nevarnosti za v«to. za dušo. za izseljence.
Vred.
slovenske cerkve v Jolietu (izg: Žoliet», 111.. kjer je veliko Slovencev naseljenih — v Jolietu ali v bližnjem velikem mestu Chieagi. ki tudi mnogo Slovencev šteje — mislil sem si, bi bilo pravo mesto za slovenski časopis, ker tu je središče Zjed Deržav. In berž ko ondotni Slovenci dobé svojega duhovnega pastirja, potem je prišel zaželjeni čas za vstanovitev slovenskega časopisa na katoliški podlagi
Gospod župnik Jolieški bi lahko pomagal pri izdavanji časopisa s svojim svetom in peresom, in to bi nam bilo porok, da bi list ne zašel na nevarna pota. —
Ali glej. neutegoma me nekega lepega mineso-škega jutra iznenadi Murnikov nAmerikanski Slovenec." Sodbo o listu, njegovi slovenščini, katolicizmu in slabo prezloženih nemških revolver-novelah prepuščam drugim; samo to naj omenim, da p -gle lavši na oglase, na zadnji strani, sem se prepričal, d.» je list strokovnjaško glasilo tergovcev z upijančljivimi pijačami. V čast mnogih slovenskih gostilničarjev pa bodi povedano, da ni bila njihova krivda, da .-o se njihova imena svetu naznanila. —
Kljub zaterjevanju da bode list strog » katolišk. nisem bil brez pomislika. ker duhovni pastir. Jolieški in Chicaški. čast. gospod F. S. Sušteršič. o t« j stvari ni nič vedel. Do zdaj je izšlo, ako se ne motim lo številk; Kedaj da izide prihodnja ne vem in g Murnik morda tudi ne. » —
To sem si štel v svojo dolžnost |>ojasniti. da bi ime ameriških Slovencev in njihovih duhovnikov ne terpelo škode Za ..Am. Slov - je odgovoren g. Murnik sam. —
Še nekaj je, kar nas peče ter nam ameriškim deržavljanom sili rodeči« *o v obraz.
Neki g. V. 11. je v .Am. Slov." in tudi v drugih slovanskih listih priobčil jako ginljivo pisano prošnjo za mile darove v prid nove slovanske ske cerkve v Cleveland u v deržavi Ohio «izg: Oiiajoi. Jaz bi g. V. II. samo opozoril na dekret 111. Cerkvenega zbora Baltimorskega, ki zahteva da inora vsak imeti poterdilo od svojega škofa, da ima pravico kolektirati. Darežljivi naši rojaki ta-in onstran morja bodo najbolj pametno storili, da s pošiljanjem daril poterpé. dokler g V. H. ne naznani, da je dobil poterdilo od p. n. administratorja Clevanške škotije — (Mil. g. dr. Richard Cilniour, ondotni škof je umeri». Menim tudi. da bi darežljivi Slovenci bolje storili, ako bi pošiljali darove bolj potrebnim misijonom. kakor je Clevelanški. Samo dolžnost do svete Cerkve in mojih rojakov me je vodila pri tem pojasnilu.	J. M. Solnce. misijonar
Pristavek S temi pojasnili je zaupljivo vstrežen«. Slovencem. Naša želja in svet sicer je: naj bi s«-vse te stvari z lepo poravnale. Ako „Amerikanski Slovenec." kar je čutiti v zadnji številki, neha izba jati. naj bi se zedinili vsi — duhovni in svetni ter izdajali kak slovenski list v takem smi>lu, kakoi želi č. g. Sjlnce. toda v začetku morebiti ne v taki obširnosti. kakor je .Am. Slov." - Mlademu, morebiti še premalo skušenemu g. V. H. pa naj bi naši blagoserčni rojaki prizanesli storjeni korak, ker gotovo je to storil iz gorečnosti za dobro stvar, «v tudi reč ni bila zrelo premišljena. — ^icer pa .Danic.»
V eni ¿adujili številk napoveduje ;ro>|». M.. d.« i>«v i oddati v dru;re roke.!
omenjen»4 prošnje za darove ni ne proglasila in tudi darov ne dobivala za ta namen. Vr.
Slovo od Suše.
K« »t labud sneženobeli, Dvigaš cerkvica se v zrak. 'i«»r na skali osiveli, llr»*penečih prošenj znak.
Pod tebe j se potok vije, Spira znožje ti hladn»j, Kot bi ljuba v do Marije
V	serca vlival nam zvest»'».
V	zračni nad teboj višini Mila pesen pa doni.
Ki Kraljice jo milini
V	čast krilatcev zbor drobi.
Tudi meni, zvezd Kraljica, Širi mlado se aereé, K tebi. zgodnja mi Danica, Vzdihi topli kopernč.
.Sprejmi v svoje me naročje, Tebi dam življenja cvet, Tebe ljubil bom otročje. Zá-te le bom vedno vnet/
„Ti pa Mati z manoj hodi. Kaži pravo v raj mi pot, Tvoja naj me roka vodi, Da se ognem svetnih zmot,!u
/•'. Smiii.
Razgled po svetu.
Rimsko vprašanje. Dneva 20. in 27. novembra v delegaciji sta bila silo tehtna za s».«danje okoliščine in posebej za stan papeža in sv. Cerkve. Tirolski poslane^ pl. Zallinger je želel z nekterimi besedami omeniti in po/.namnjati, kaj je avstrijanskim katoličanom in katoličanom vesoljnega sveta posebno na sercu oziroma na sv. očeta. Rekel je, da Avstrija in nobena vlada, kteri je kaj <lo načela in oblasti, ne m»*»' spolniti želje sovražnikov sv. Cerkve: da naj bi o papežu in njegovi posesti ne bilo več govorjenja. Katoliški svet ima vedno več vzroka silno nepokoj»in biti zarad tega, kar se v Rimu godi. Znane so pošastne dogodbe preteklih l»';t in laška vlada ni bila zmožna jih odverniti. Vlada ni odvemila bogo-skrunskega napada na zemeljske ostanke Pija IX; ni odvemila spominka, ki se je v obličji Vatikana postavil boriveu za nevčrstvo; ni odvemila cerkvenim pravi» ani in svobodi duhovstva sovražnega zakonika: ni odvemila grabeštva pri Propagandi in pobožnih naprav: ni odvemila oplenjenja stotine samostanov. — dr »pustila je to in takó, da bi frama-sonom vstregla. \"i ubranila letošnjega počenjanja mesca oktobra v Rimu in gorenji Italiji. Ali se tedaj inore zanvriti katoličanom vesoljnega svetá, ako žolč in zahtevajo, da naj se poglavarju katoliške i-erkve zopet d:t, kar so mu po krivici uzeli. Vsi katoličani moramo zahtevati prostost in polno, resnično
neodvisnost sv. Stola. Kdor se bori zoper svetno neodvisnost papeževo, ta se bori proti neodvisnosti katol. Cerkve, ktero papež vlada. Videli smo, da je bil Rim večkrat iztergan papežu-kralju; vnovo pa je bil papež po kteri si bodi vladi vselej zopet postavljen v svoje posestvo... Rimsko prašanje je pra-šanje vesoljnega sveta. Yn»'»marno dopuščenje rimskih okoliščin bi bilo odobrenje prekucije, priznanje revolucije. rogovilstva zoper vse prestole.
To je bilo jedro Zallingerjeviga govora. Znani Suess se je nekaj repenčil zoper Zallingerjeve misli; toda minister Kalnoky je očitno spoznal tehtnost papeževega in rimskega vprašanja in njegov govor se razlega zdaj daleč po sv»'tu.
Rekel je Kalnoky. da zadeva, ki jo je poslanec Zallinger sprožil, je vprašanje, veliko vprašanje, ktero je velikim duhovom in politiškirn glavam, tudi že pred Zallingerjem. dalo govoriti in globoko misliti. Dozdaj se ni še našlo djansko rešenje tega praša-nja in Kalnoky meni, da tudi delegacija od njega ne pričakuje, da bode to težavno prašanje razlušče-val; le dve točki iz te reči želi omeniti, in sieer točki, kteri ima vlada pred očmi. Perva točka je, da si je vlada popolnoma svesta nezmerne večine katoliškega prebivalstva v naši domovini in torej dobro pomni, da se na njih občutke, opravičene želje in zahteve mora ozir imeti, kolikor je mogoče. Vlada tudi le želi, da stanje sv. Očeta naj bode tako, ka-koršno zahteva popolna neodvisnost, ktera se spodobi in je potrebna glavarju katoliške Cerkve. Zakaj, še le ko bi bila zadovoljnost na ti strani stalna, bil bi zares vstanovljen mir, kakor ga želimo, med papežem in laškim kraljem. To so naša naj gorkejsa vošila in ako moremo k temu kaj pripomoči, ne bomo nikoli opustili na to delati, kar koli bomo mogli. — Druga točka zadeva mir z laškim narodom, s kteri m tudi zavezo imamo, ktero pa laški frama-soni in irredentorji slabo respektirajo in je skoro odveč daljne Kalnoky-eve besede o tem navajati, ker z njimi skoro podira, kar je v pervi točki tako lepo zaterdil. Toliko pa je iz ministrovega govora gotovo, da za avstrijansko vlado rimsko vprašanje ni rešeno.
Rim. »Sv. Oče bodo mesca grudna obhajali eno skrivno in drugo očitno konzistorijo. V pervi bode najberžn prekoniziran (razglašeni novi pozno-gnjezi-janški nadškof Monsgr. dr. p 1 S t a b 1 e v s k i. — V sedanjem kužnem času v samem stoljnem katoliškem mestu lastni brezbožni sinovi svojo mater katoliško Cerkev in njenega poglavarja vedno huje tarejo in preganjajo; nasproti se pa sv. Cerkev po naj daljniših krajih od leta do leta bolj veselo razširja in vterjuje. Tako so sv. Oče zopet v kratkem na Japonskem namesto sedanjih vikarijatov vstanovili nadškofijski sedež v mestu Tokio in 3 škofije, kterih sedeži so: Nagusaki, < >saka in Hokodata.
Na Nemškem stroškov in davkov za vojno in orožje ni ne konca ne kraja; zopet letos se napovedujejo nova in višja bremena v tem oziru. Sv. pismo do silovitega orožja prav malo derži; to nezmerno oboroževanje utegne pomeniti nasprotno, da ima namreč Prusija hudo vest in strah, ter da se ji bliža veliko ponižanje. V petih letih (1880- 181)0) je nemški deržavni zbor dovolil 922 milijonov mark za vojno na suhem in na morji. K temu je bilo letos dovoljenih 205 milijonov mark za armado in 90 mi-
lijonov mark za mornarico, skup 1217 milijonov. Kako silno veliko bi se bilo moglo koristnega storiti deželam tudi le z enim delom te nezmerne svote!
Zagreb. Spomin na dr. Spevca: pod tem napisom ima „Katol. List" v Zagrebu naslednjo opombo: O bivšem g p red stoj ni št v u za bogoslovje od 17. pros. 1 S8<» 20. nov. 1.S91 je odverženo: 1. Veroznanstvo na zrelostni poskušnji. 2. Vsakdanja sv. maša v srednjih šolah in na učiteljski šoli in z njo zedinjeni vadnici. o. Procesije v križevem tednu in na sv. Marka dan v pripravnici in vadnici. 4. Veronauk v tergov-ski šoli. ."). Semestralno izpraševanje iz verouka v pervem polletju na srednjih šolah. ^Agramer Zeitungu v svojem članku „Die Aera der Talente" 2?. nov. po pravici pravi: „Djanje, ktero je dr. Spevec razvijal kot sekeijski načelnik za bogočastje in nauke, je zapustilo globoke brazde na ledini ljudstva/ — Xa njegovo mesto je zdaj imenovan dr. Izidor Keršnjavi. vseučiliški profesor. Spevec pa na mesto dr. Livija Radivojeviča. predsednika herv.-slav. dalmat. stola sedmerice, kteri je šel v pokoj.
Kina Rovarstvo nikoli ne sturi dobro. Xa Kitajskem. kakor je že znano, so se nekaki sovražniki tujozemcev uperli zoper vlado in začeli zlasti kristi-jane čertiti in moriti. Vlada je zoper nje zagnala vojaštvo, 5 milj od Čao Jang-a se je spopadlo 4300 cesarskih s tremi tisuči rovarjev. Klanje je bilo strašno, nikomur se ni prizaneslo, tudi ranjeni so bili pomor jeni. Sploh je bilo pobitih kacih 1 loo rovarjev. r»oo domačih kristjanov je bilo pomorjenih v tem mesar-jenji. Tolažljivo pri tem je to. da se vlada resno poganja za preganjane in da se razodeva verska stanovitnost v onih daljnih pokrajinah naše zemlje, ko pa mi imamo v mirnih časih med seboj odpadnikov, ki so nasprotniki in zaničevavci svoje lastne vere. Kako bo pri sodbi s tacimi zagrizenciV
L Bratovske zadeve
molitvenega a p o s t o I j s t v a.
Nameni za mesec november distopad». a) Glavni namen:
Misi ji m i r Afriki. t KolICC. I
(Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII. \
Podjetje tolikega dela pa zahteva tudi svojemu obsegu primernih pripomočkov, kajti brez neizmerno velikih stroškov se ne da zadostno skerbeti za izobrazbo misijonarjev, za zidanje hiš. za daljna potovanja, postavljanje in ozalšanje cerkva in druge take potrebe. Za take reči je treba precej let stroške plačevati. dokler se ne morejo oznanovalei sv. evangelija tam, kj»'r so se naselili, z lastnimi močmi vzderževati. O da bi zmogle Naše moči to breme nase vzeti! Toda huda stiska, v kateri živimo, se upira izpolnitvi naše želje, in zato obračamo Svoj očetovski glas k Tebi. častiti brat. k drugim duhovnikom in vsem katoličanom, in priporočamo njih dobrodelnosti tako sveto in blago delo. 0 da bi se tega pač vsi vdeležili. če tudi vsak le z malim doneskom, da bo z razdelitvijo med vse breme vsaeega posameznega lažje, in da se bo nad vse razlila milost Kristusova, ki se s tem za njegovo kraljestvo poganjajo, in vsiin podelila mir. odpuščanje grehov in vsakoverstne dobre darove/
„Odločimo tedaj, da naj se vsako leto na dan. ko se obhaja povsod skrivnost razglašenja Gospodovega. poberajo za podporo omenjenega podjetja mi-lošnje v denarju. Ta petek pa smo pred vsem drugim zato izvolili, ker se je ta dan Sin P.ožji pervič ne-vernikorn razodel s tam. da se je modrim iz Jutro-vega razodel, katere zaradi tega prav primerno Naš prednik, sv. Leon, imenuje pervenee našega pokli- anja in vere. Živimo torej v terdnem zaupanju, da bo Kristus, naš Gospod, ganjen od ljubezni in prošenj svojih otrok, ki so luč resnice že sprejeli, z razodenjcin svojega božanstva tudi oni tako siromašni del človeštva razsvetlil in oprostil umazanega paganstva in žalostnega položaja, v katerem je tako dolgo zaničevano in porabljeno zdihovalo "
„Ne dvomimo, da bo Bog, polen usmiljenja, Naše prošnje za nesrečne zamorce milostno sprejel/ konč.i sv Oče in k njegovemu pozivu za miloščino v denarju pridenemo mi za mesec december udom molitvenega apostoljstva klic za miloščino v molitvi za afrikanske misijone. ker darovi šele po molitvi za-dobé svojo nadnaravno rodovitnost za kraljestvo Božje.
Široko polje je odperto naši gorečnosti. »d časa velikih iznajdb Vaska-de Gamovih.„ pisal je po pravici pred kakimi 20 leti predsednik zemlj«pisn«-družbe v Londonu, „kerščanska omika še ni videla tako širnega polja odpertega za delovanje svoj.ga apostoljstva. za delovanje svojega kupčijskega prometa Tudi rodovitno, hvaležno polje za apostoljstvo je A-frika. Pred letom 1*22 je imela katoliška Cerkev na afrikanskih tleh le enega škofa. Danes šteje tam 2 nadškofa. 12 škofov o-J apostoljskih vikarijatov ali prefektur in več kot looo duhovnov. Vergla je svojo mrežo čez vso Afriko; na vsih bregovih je začela svoje delo in hiti z različnih strani ob jednem v notranje tega dela svet;!.
Pa premagati je treba tudi velike zapreke. Ne preti samo smertonosn.. podnebje zdravju in življenju misijonarjev in hoče ves njih trud uničiti; še veliko pogubnejši za napredek misijonov je delovanje krivih naukov, ki so za dobro vedno nerodovitni in povsod razširjajo pohlepnost po zlatu, in lakomnost, ki povsod plevel zasaja. še veliko strašneje kakor vse težave Kristusovega bremena vplivajo na ondotne pagane zares ostudna in pregrešna evropska spačenost. s katero se pregrešajo navidezni kristijani. in prevzetnost s katero večkrat teptaj«, tako zvani olikam iznajdniki in zmagovalci najsvetejše človeške pravice d«»mačinov Dalje se zdi. da na žalostnem potomstvu Kantovem vsled stoletja terpečega ostudnega malik«ivalstva si«.ni skoraj živalsko ponižanje kakor prekletstvo. In >1«* Injič je grozna kupčija s sužnji, podpirana od breztežnega in brezserčnega nauka Mohamedovega, ki vkljub rta šeinu blagoserčnemu trudu še sedaj ni prenehala kervjo in solzami namakati notranje Afriko in ji vsik«» leto'p" st«.tisoč človeških duš i/.tergava in jih v ««i» upnost in sinert goniti. Vendar je pa naše upanj« oživel«» s tem. da se je k p«»tu in zgodnji sm»*rt: toliko misijonarjev, ki so delali v svojem pckli«u tudi že kri inučenikov v 1'gandi pridružila, in v n -vejšem času nam je bil kot posebni patr««n in ti"-gočni priprošnik «lan veliki aposelj /amor-ev. .>v P« ter K laver.
Glavni namen za mesec januvarij : s'im>7/¡¡rt'<f pral mskoitriim n-lirastrom /»'»:/»//'.
b» Posebni nameni:
1 r;. S. Kv/.i-bij. Poslani- duha molitve. • >«1|»ravl.i**iii** ».iaziiMV«-ni»-i!.i _špiritizma". Važne volitv-.
i li. S Sturmi). Saksonska in II» «Hiška. Razširjenj»' n .i/ivliHii»- m««Jitv»'ii»ira apostoljstva. i »hianit»'V sa»l»»v ljudskih tiii«ij«»ii»»v
Iv v S. V u n i hal d Ki«h«tetska škofija Druži»», sv. I'.••iii'.t' ii i l!.>j /.'. k«-rš»*aiidi» šolo. Vstaiiovn»' zadeve.
J'*, v S Kav sta. Rodoljubna pora I »a obiluosti Raz--iiia;. - "i ,.--tr;:i»i»' i »»življenj»' tr»'tj»-ira reda. Pi^vidimst v iz-•»■ii knii-. k ••ledarj.-v m časopisov pov»Miiit.'V vw- družinskih ...Vii.v k llo^u in družini
*_>«» ¡\ d v »*ii t u ;i n »*d •• 1 i a. Spre»»bei nitev poželjivih
I.	k» r ~ aiok» mu zata>vaiiju >am»-«ra s»-be. Zabranitev nevarnih plesnih in üh'daliskili veseli»-.
21. S. Tomaž A post. Oživljenje iu p»»množeiij»- vere. Dušna in t»I» sna čverst»»st za ve»"- duhovnikov. Dijaki na vi-«.»kili šolali.
S Kav ii a n. Dušni pastirji v kazniluhah. Vestno -¡•ohijevanie slu/ln-iie nn»lč»-čno«ti. Pravde in druff»- sodiiijske zadev»«.	I Dalje liasl. )
II.	Bratovske zadeve N. 1). Gospč presv.
Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. fi. presv Jezusovega Ser.a, sv. Jožeta, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata naših amr»'lj»v varhov in vsih naših patronov, Bog dobrota, odverni od naše dežel»- poboje, umore in samomore odpad, iu brezverstvo. prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, prekliujevanja in vse pošastne grehe in velike nesreče. — Pr»-žalosten družinski »»če v velikih stiskah živo priporočen v molitev za p»»nioe na priprošnje M. D. in sv. Jožeta, iu daruje 1 nld. za eerkev sv. .lož»-fa na Selil.
Zahvala.
Na priprošnjo Marije Mat»-re Božje, h kateri sem molila in zaupanje imela, »la bom uslišana, da postane moj brat duhovnik, j»* po endnih potili res vstopil v dnhovski stan. K»*r sem obljubila, ako I...... uslišana, v ..Daniti"' razglasiti. bodi s teiii obljuba «polnjena v povišanje časti brezmadežne Devi»»*. -I- R-
Listek za raznoterosti.
Na Dnnaju so v praznik čistega Spočetja popoldne imeli slavni shod. na kterem so sklenili poslati vlikansko zahvalo sv. očetu v Rim za imenitno encikliko o delavskem vprašanji. Vdeležili so s»? med drugimi prav imenitni gospodje, kakor: apost. vojni viknr Pelopotoezki. več članov metropoliškega kapiteljna. več ekscelencij. kakor Fiirstenberg, Fr. Falkenhayn. Vindišgraetz; izmed poslancev: dr. Gregorčič. dr. Lueger idr., več srenjskih svetnikov itd. Govorila sta: zlatar g. Anton Wedrall in poslanec knez Alojzij Lichtenstein; tehtno adreso je zložil n ni ver/ni profesor dr. Schindler, in bila je od shoda sprejeta z živo pohvalo. Že ima nad 15.000 podpisov in leži do 2o. t. m. za podpisovanja v umetniški prodajalnici g. Jan. Heindel-na na Dunaju.
Em. kardinal-nadškof je 9. t. m. odšel v Rim.
Kako gospodarijo prostomišljaki ? V Marseille-u na Francoskem so usmiljene sestre pregnali iz on-dotne bolnišnice in s tem ima mesto za to napravo 200.000 ni. stroškov več! Ondotni časniki po pameti zahtevajo. naj bi bili za ta dennr raji pomnožili število postelj v bolnišnici: ta naprava ima namreč h' Imm) postelj, ko jih ima pa Lijon looo. da si ravno Marseille nima men j prebivalcev mimo Lijona
Nevarna bolezen ..influença'1 se zopet zelo razširja in ljudi pobira, in sploh velike bridkosti s" slišijo z mnogih krajev. Pri tem pa se svet ne mara zmodro-vati. Na Dunaju hočejo celo tudi še nov teater zidati in t<» za kacih 700.000 gl. Pravijo, da to kazališče bode posvečeno „der Volksmus«- " „Vaterland" pa je radoveden, če tu n»' bode terpičenje „volksmuse*4. kakor v nemškem rVolkstheat.ruV Lj. pa „ljudsko" modrico hočejo častiti ali mar terpinčiti s slikami in podobami zunaj in znotraj poslopja, kakoršne vsako čisto oko žalijo.
V Solnogradu je 2U. listp. umeri ondotni stoljni prošt prečast. g. Frančišk Sal. Schleindl, star 77 let. K. I. P.
Maribor. Č. g. A. Podkortnik, kapi. v Mozirju, je postal župnik pri sv. Magdaleni v Dramljah. Č g. J. K an s ki je premeščen od sv. ANtona- v Slov. Goricah v Makole.
Pri sv. Duhu, 5. dec. 1891. (Poterdilo.) Toplo zahvalo za poslanih 80 gld., ktere sem prejel kot zbirko po „Zgodnji Denici" za dozidavo farne cerkve pri sv. Duhu v Velikem Temu.
Peter Ogrin. župnik.
Dobrotni darovi.
Za dijaško mizo: Iz Soriee č. g. župnik A nt. Janinik svoj in svojih faranov dar za vdeležbo pri božičnih ss. mašah P» gld. - N. 10 irld. — M. S. 2 gld. - Za dan sv. Jan. Kvang. 10 gld. — Iz Idrije več oseb za vdele-ženje pri božičnih ss. masah 1 gld. 10 kr. : — dve osebi enako 2 gld. — Z - ska ljudska šola pošlje borni 1 gld. z željami : da bi bila tudi njena mladina z učeništvoin vred deležna dobrote in sadii ss. mas na Sveti Dan. Živeli posnemovalci! _ (> g. kat. Rok Merčun 3 gld. — Tri osebe z Berda rza vdeležitev pri tistih o ss. božičnih mašah".
Za sv. Očeta: Po večletni navadi pokloni Ž — ska ljudska šola sv. Očetu kot mali novo-letni darek 2 gld.. in ob enem izrazi serčne želje: Naj bi bilo 1. 1892. za Nje leto zmage, slave, tolažbe in veselja! Prosi se ob enem tudi za Njihov blagoslov za mladino in učeništvo!
Za ubožno eerkev Prjedoru: J. K. 5 gld. in 6 koseev masne robe in 2 podobi pa majh»?n zvonček.
Za uboge laške redovnice: J. K. 2 gld.
Za r a z š i r j an j e sv. vere: (J. g. S. Zupan, nunski katehet v Skotji Loki. 20 gld.
Za pariško bratovščino za duše v vieali: Iz Idrije 3 gld.
Za misij one: Oseba po č. g. J. H. 1 gld.
Za sv. De tins t vo: Ljudska šola v Ž—h daruje za 1. 1892. siromašni darek 1 gld. z namenom: da bi bila Sv. Družina v izgled in zavetje njeni mladini in učeništvu. — (";. g. S. Keržič, katehet, 2« gld. 50 kr.