ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA KRANJ,Titov trg
LETO VII. — ŠTEVILKA 19.
Kranj, 27. oktobra 1967
Premalo pozornosti mladim
so ugotovili na mladinski konferenci
V nedeljo, 8. oktobra, je imela naša mladinska organizacija redno letno konferenco, na kateri so položili obračun svojega enoletnega dela. V razpravi so govorili o pomanjkljivostih, ki jih je bilo opaziti v mladinski organizaciji v pretekli mandatni dobi, obravnavali in sprejeli tudi smernice za nadaljnje delo.
Splošna ugotovitev večine disku-tantov je, da je mladinska organizacija posvečala premalo pozornosti življenju in delu mladinskih aktivov po enotah ter idejni rasti mladih. Predvsem na ti dve področji naj bi TK v bodoče usmeril svojo aktivnost, čeprav ni zanemariti tudi ostalih področij (kulturno in športno), kjer so že doslej uspešno delovali. Mladinci na konferenci so spregovorili tudi o delovni disciplini, ki v zadnjem času v podjetju ni ravno zadovojiva. Dotaknili so se tudi šolanja. V
siranosti in neodgovornosti do svoje organizacije.
Vsekakor bi bilo dobro omeniti tudi to, da so bili na konferenco vabljeni tudi vsi vodje delovnih enot in služb, vendar pa se je konference udeležil le tov. Žnuderl. V tovarni dela četrtina mladih in ne vem, če je njihovo delo tako nepomembno, da se njihovega letnega obračuna ne udeležijo niti tisti, ki bi morali biti prvi zainteresirani za uspešnejše delovanje mladinske organizacije.
Zaključke z mladinske konfe-
zadnji številki našega časopisa ste čitali odgovore naših enajstih mladincev in ste lahko opazili, da si večina teh želi poglabljati strokovno znanje na tehnični gumarski šoli. Prav verjetno v podjetju še nimamo toliko tehničnega kadra, da ga ne bi imeli kje koristno razporediti oz. zaposliti.
Morda bi bilo prav, da bi v eni od naslednjih številk Save GIC ali pa kadrovska služba dala nekaj pojasnil o TGŠ vsem tistim, ki se za to zanimajo, in teh med poklicnimi gumarji ni malo.
Nadalje so delegati na konferenci ocenili tudi delo TK ZMS, ki pa je kljub nekaterim težavam in pa slabostim samih članov TK kar dobro delal.
Na konferenci je bilo tudi več delegatov drugih mladinskih aktivov iz gumarskih tovarn, in tudi takih, s katerimi naša mladinska organizacija že dalj časa sodeluje. Vsi so izrazili željo še po tesnejšem sodelovanju, ne samo na športnem in kulturnem področju, ampak tudi na političnem.
Kljub temu, da so na konferenci mladi postavljali več vprašanj in nakazali poti dejavnosti novemu TK, ne moremo reči, da je bila konferenca popolnoma uspešna. Pri tem mislim na udeležbo. Na konferenci je bilo le 36 mladink in mladincev. Vzrokov za tako slabo udeležbo je več, vendar jih večina ni prišla zaradi nezaintere-
članu mladinske organizacije in dosedanjemu predsedniku ideološke komisije. Za sekretarja je bil izvoljen Marijan Mrak, dosedanji blagajnik pri mladini, za blagajnika pa Alenka Kalan.
Po izvolitvi teh so mladinci prešli na volitve v posamezne komisije. Nova komisija pri TK ZMS Sava bo komisija za gospodarjenje. Ta komisija že obstaja pri sindikatu in pri ZK, imela pa bo nalogo, da bo delala na področju samoupravljanja, predvsem pripravljala mlade za samoupravljanje in delo v zvezi z volitvami. Komisija je 5-članska, njen predsednik pa je postal Tine Kuharič.
Ideološka komisija je tudi letos tričlanska, njen predsednik pa je Stefan Zrinski; tudi kulturna komisija je ostala tričlanska, predsednik pa je Lado Mraz.
Čeprav lansko leto ni pokazal vsega, kar zmore, pa si bo KMP — klub mladih proizvajalcev — letos zadal obsežno nalogo pri izdelovanju reklamnih izdelkov. Predsednik te komisije je tudi letos Zvone Gantar, pomagala pa mu bosta še dva člana.
športno komisijo bo vodil Jože Horvat, referent za povezavo z zunanjimi aktivi pa bo Jože Antolin.
Komite je zadolžil tudi posamezne mladince za delo po aktivih. Da bodo v najkrajšem času izvolili organe po aktivih, so za vsak aktiv posebej določili člana tovarniškega komiteja, ki bo organiziral volitve v aktive. Predsedniki aktivov pa bodo redno poročali o delu aktiva, problemih, težavah in uspehih, s katerimi se srečujejo pri svojem vsakodnevnem delu.
Tov. Anton Bajuk je bil na prvi seji novoizvoljenega TK ZMS izvoljen za predsednika. Pri delu z mladimi ima že precej izkušenj, saj je doslej opravljal vrsto odgovornih funkcij v mladinski organizaciji v naši tovarni. Uredništvo mu k izvolitvi čestita, želimo pa mu tudi kar najbolj plodno in uspešno delo!
renče pa bomo lahko preči tali v naslednji številki Save.
Nov TK je imel tudi že svojo prvo sejo, na kateri je konstituiral svoje organe.
Seji so .prisostvovali člani starega in novega komiteja; izvolili so sekretariat (predsednika TK ZMS Sava, sekretarja in blagajnika) ter predsednika in člane posameznih komisij.
Mladinci, člani tovarniškega komiteja, so zaupali funkcijo predsednika mladine tov. Antonu Bajuku, dolgoletnemu delovnemu
Na mladinski konferenci je prejela tov. Beba Brunskule nedeljeno priznanje. Izredno uspešno je vodila delo kulturne komisije, čestitamo!
Kot vsako leto, bomo tudi letos odšli na grobove umrlih sorodnikov, prijateljev in znancev. Posebno se spomnimo tistih, ki so darovali svoja življenja za našo svobodo.
__________Naš razgovor:
Edo Bertoncelj
V. Kaj bi lahko povedali o sodelovanju s Semperitom?
O. To, da danes spoznavam, da je izraz »sodelovanje« zelo relativen pojem. Lahko je tudi povezano s starim reklom, ki pravi: Povej, s kom se družiš, pa ti povem, kaj si! Namreč bistveno je, s kom sodeluješ, če sodeluješ z dobrim (boljšim) partnerjem, je sodelovanje lahko neprecenljive vrednosti, sicer obratno. Semperit je zanesljivo eden tistih, ki ima te dobre odlike, saj spada v evropski vrh v izdelovanju pnevmatike, zato lahko rečem, da sem zadovoljen, da je do tega sodelovanja prišlo.
V. Katere koristi si po vašem mnenju lahko obetamo?
O. Koristi so lahko tako mnogotere in velike, da jih na tem mestu zanesljivo ni mogoče vseh opisati. Lahko pa odgovor posplošimo v enem stavku: časovna prednost v delu, razvoju, organizaciji in praktičnosti, ki jih je to veliko podjetje našlo in jih danes ima, vse to nam v sodelovanju z njimi omogoča preskok 20 let časa, naporov in stroškov.
V. Kakšne težave bomo imeli pri prevzemu tega znanja?
O. Odgovoriti na to vprašanje je zelo težko. Kajti pred vsemi nami (celotnim kolektivom) stoji naloga: bomo sposobni in hoteli to prednost, ki nam je dana, uporabiti? Smo pripravljeni določene navade opustiti? Bodo sodelavci, zadolženi za našo (interno) reformo, dobili vsestransko pomoč tudi od vseh upravnih in političnih organizacij in ostalih sodelavcev. Predvsem bodo potrebne določene spremembe v mišljenju, delu in organizaciji. Delo v Semperitu je zelo racionalno. Dolgoletne izkušnje so naredile te ljudi zelo praktične, če bomo hoteli uspeti v evropskem merilu v proizvodnji pnevmatike, jih moramo v marsičem posnemati.
V. Kaj lahko na splošno rečete o ljudeh v Semperitu?
O. Tukajšnji ljudje so name In na ostale sodelavce napravili izreden vtis. Vsi so izredno prijazni in brez izjem zelo urejeni. Točno in zanesljivo opravljajo vsak svoje delo. Ljudje, ki vodijo proizvodnjo, so do nas izredno pozorni in ljubeznivi, vendar hitri in precizni. Na vsakem koraku je vidno, da jim je čas dragocen.
V. Kot vodja grupe sodelavcev, ki so trenutno zaposleni v Semperitu na ključnih delovnih mestih za proizvodnjo pnevmatike ste gotovo naleteli na določene težave. Ali lahko poveste, katere, oziroma kakšne so bile te težave?
O. Naše podjetje do danes ni imelo izkušenj s takim sodelovanjem in je to prvo. Kljub temu, da so bili zbrani najboljši sodelavci, so težave bile, vendar smo jih složno rešili. Sicer je ta odgovor nepopoln, saj smo v Semperitu šele dober mesec.
Če sl pri odhodu v Semperit nisem dovolil dati izjave, pa danes upam reči, da posebnih težav gotovo ne bo oziroma takih, ki jih ne bi zmogli, saj so skupaj sami dobri fantje, ki svoje delo poznajo In vedo, zakaj so tukaj.
Opomba urednika:
Na neki razpravi o sodelovanju s Semperitom je nekdo dejal: »Zavedati se moramo, da ne bomo imeli nobenih koristi od tega sodelovanja, če ne bomo vzporedno s tem uredili v naši tovarni vrsto stvari — organizacijo dela, delovno in tehnološko disciplino idr. — ki prvenstveno vplivajo na proizvodnjo.« Prepričan sem, da večina s tem soglaša, kajti »naši fantje« se v Semperitu lahko navadijo njihovih metod, postopkov, toda njih je dvajset. Ostane pa nas še 1.900!
Med našimi delavci, ki se nahajajo na praksi v Semperitu, je tudi Franc Sire, eden naših najboljših konfekclonerjev.
OKTOBER
B0N Julija
Z P Miran
3	T Vitomir
4	S Frančišek
5	C Marcel
6	P Vera Dan artll.
I Simeon Abraham Danijel Samo Maks Edvard . Nedeljko njSjN Terezija
16	P Jadviga
17	T Mira
18	S Luka
19	C Etbin
20	P Irena Urška
I Zorislav Severin
24	T Rafael
25	S Darijan
26	č Lucijan
27	iP Sabina
28	IS Simon fgglN Ida rSOIP Sonja
I 31 IT Alfonz

NOVEMBER
>
/MAS Dan mrtvih
1 C Dušanka ® 3 P Silva S Karel JN Savina P Lenart Zdenka Bogomir Nevenka Andrej Martin IN Emil Tj P Stanislav
14	T Borislava
15	S Leopold
16	Č Jerica
17	P Gregor
18	S Milko jX3N Elizabeta
4U P Srečko
21	T Marija
22	S Cilka
23	č Klemen
24	P Janez
25	S Katarina N Konrad P Bernard T Jakob S Dan republ. |C Andrej
@
€
DECEMBER
SjPlN Smilji
ITP Danii
T Aljoška S Lucija č Dušan P Kristina IS Albin JN Lazar P Rado T Urban S Julij C Tomaž P Dan JLA ]S Viktorija JN Eva P Dušan T Štefan S Janez C Živko 29 P Tomaž Branimir 1 Silvester
Konferenca organizacije ZK Sava
DELOVNI KOLEDAR ZA ZADNJE TRI MESECE
V	zadnjih treh mesecih letošnjega leta je še 64 delovnih dni. V oktobru jih je 22, novembra in decembra pa po 21. Oktobra in novembra je po devet prostih dni — vključno nedelje — decembra pa celo deset.
Kot je že v prejšnji številki zapisal tov. Balanč, delovni koledar ni doživljal nobenih sprememb in tako kaže tudi za zadnje tri mesece.
V	mesecu oktobru smo delali dve soboti: 7. in 14. Izkoristili jih bomo ob koncu meseca — 30. in 31. oktobra pred republiškim praznikom Dnevom mrtvih, ko bomo prosti skupaj pet dni.
V	mesecu novembru bomo delali te sobote: 4., 11. in 18. ter 25. Te sobote bomo koristili 27. in 28. novembra ter eno v mesecu decembru. Ob koncu novembra in v začetku decembra bomo prosti kar cel teden — od 26. novembra do 3. decembra.
V	mesecu decembru ni planirano večje število prostih dni. Prosti bomo tri sobote in pet nedelj.
Surovine za delo do konca tega leta so zagotovljene, tako da ni pričakovati večjih izpadov v proizvodnji.
Jože štular
Kako bomo določila novega pravilnika o delitvi OD speljali v praksi
Centralni delavski svet je na 5. redni seji dne 27.7.1967 sprejel pravilnik o delitvi OD in novo analitsko oceno delovnih mest. Zaradi tega, ker je bilo treba za uporabo določil pravilnika ustvariti potrebno evideno, in sicer: zbrati podatke o dejanski izobrazbi ter trajanju zaposlitve vseh delavcev v tovarni in razporeditvi na delovna mesta, je DS ob sprejemanju pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in AODM sprejel tudi nekaj dodatnih sklepov, ki veljajo samo prehodno. V omenjenih sklepih je bilo točno določeno, kaj mora kdo izdelati in do kdaj, da bo možno izplačilo po novih pravilih od 1. 10. 1967. Ta datum smo sicer že precej prekoračili, vendar, ker bodo izplačani OD za oktober 15. 11. 1967, menim, da je prav, da si pred tem datumom ponovno na kratko osvežimo določila novega pravilnika o delitvi OD. Ker je dokaj pomembno, da delavec vsaj približno ve ne le, koliko OD bo dobil, ampak tudi, zakaj ga bo dobil, morda tale članek ne bo popolnoma odveč.
Nova določila o nagrajevanju, ki jih od 1. 10. naprej uporabljamo v proizvodnih delovnih enotah, niso bistveno različne od dosedanjih, po katerih je bil izplačan še OD za september. Sredstva za OD bodo odvisna od:
—	količine izdelkov v enoti časa,
—	zahtevnosti dela,
—	kvalitete izdelkov,
—	trajanja zaposlitve.
Na osnovi predpisane količine izdelkov v enoti časa (količinske norme), analitske ocene DM, ki predstavlja oceno zahtevnosti dela, ter planske vrendosti točke bodo izračunane cene dela za posamezne delovne faze oz. operacije in tako imenovane primopredajne cene dela za posamezne izdelke. Takšne cene bodo osnova za obračun OD na osnovi obsega dosežene proizvodnje posameznega delavca ali cele delovne enote.
Tudi stažni dodatek je že obstajal, vendar je bil zaradi izgube vrednosti dinarja v zadnjih letih zgolj simboličen.
Nagrajevanje po kvaliteti je okvirno določeno tako za delavce v proizvodnih delovnih enotah kot za vse ostale. Razlika je le v merilih, ki jih posamezne DE za to uporabljajo. Delavcem v proizvod nih DE bo OD za kvaliteto izračunan na podlagi podatkov službe kakovosti. Glede na to, koliko odstopajo rezultati, ki kažejo kvaliteto dela vsakega posameznika, od povprečnega doseganja kvalitete dela delovne enote, v kateri dela (kvalitetna norma), bo OD za kvaliteto dela delavcev v proizvodnih DE za 20 % večji ali manjši od OD, ki bo izplačan na osnovi obsega proizvodnje.
Andrej Košič, predsednik UO in analitik sistema delitve OD
7. oktobra so se prvič sestali člani konference organizacije ZK Sava. V eni prejšnjih številk Save smo objavili kratko vest o reorganizaciji, ki jo je na svoji prvi seji konference, kot vodstveni organ komunistov v delovni organizaciji, tudi potrdila.
Člani konference, sestali so se v sejni sobi skupščine občine Kranj, so razpravljali in potrdili tri predloge, ki jih je pripravil prejšnji tovarniški komite ZK Sava.
Predloge je TK pripravil na osnovi razgovorov in razprav po osnovnih organizacijah in na več svojih sejah, nanašali pa so se na:
—	sklep o reorganizaciji,
—	rešitev kadrovskih vprašanj v zvezi z novostmi v organizaciji ZK,
—	poslovnika dela konference in sekretariata.
Sklep o reorganizaciji je v bistvu takle:
9 organizacijo zveze komunistov v tovarni gumijevih izdelkov Sava Kranj sestavljajo -trije oddelki: avtopnevmatikarna, tehnična hala in oddelek obrat I. V vseh treh oddelkih je skupaj 151 članov organizacije ZK. Oddelek vodi sekretar, ki ga izvolijo člani oddelka. Sekretarji so:
v oddelku avtopnevmatikarna Rudolf Stojan,
v oddelku tehnična hala Jože Boltez,
v oddelku obrat I Ivan Pintar.
9 vodstveni organ zveze komunistov je konferenca, ki jo sestavlja 45 članov, izvoljenih v oddelkih. Konferenca se sestaja po potrebi, najmanj pa štirikrat v svoji mandatni dobi (dve leti).
9 operativni in izvršni organ konference je devetčlanski sekretariat, ki ga vodi sekretar, izvoljen na konferenci;
9 za sekretarja sekretariata je bil izvoljen Jože Kocijan;
9 za pomoč pri -delu konference, sekretariata in oddelkov so pri konferenci postavljene tele komisije:
1.	komisija za ekonomska vprašanja, predsednik Golob Franc,
2.	komisija za samoupravljanja in informiranje, predsednik Ivan Petelinšek,
3.	kadrovsko-organizacijska komisija, predsednik Vlado Lah,
4.	komisija za ideološka vprašanja, predsednik Lojze Veselič.
Člani konference so na prvem sestanku z manjšimi pripombami in dopolnitvami vse predloge TK potrdili.
Poleg teh OD, ki smo jih navedli bodo iz proizvodnih DE delavci oblikovali OD tudi na osnovi delovne dobe v tovarni Sava ali pa izven podjetja.
Na vseh ostalih tako imenovanih »režijskih« idelovnih mestih so osnove za izplačilo OD naslednje:
—	AODM popravljena z osebno oceno,
—	povprečna stopnja produktivnosti proizvodnih DE,
—	kvaliteta dela,
—	trajanje zaposlitve,
—	dejanska stopnja izobrazbe,
—	posebna merila v nekaterih DE.
Nekatere od teh kriterijev smo imeli že v dosedanjem pravilniku o delitvi OD oziroma regulirane z dodatnimi začasnimi sklepi. Osebna ocena, ki predstavlja znižanje AODM v primerih, če delavec ne izpolnjuje pogojev delov-
V razpravi je sodeloval tudi sekretar občinskega komiteja ZK tov. Martin Košir.
Dejal je, da sedanja reorganizacija pomeni kvalitativni korak naprej pri delu naše organizacije. Opozoril je, da z reorganizacijo sprejemamo bistveno večjo odgovornost za naše delo in delovanje, zato je nujno, da se vrste formirajo tako, da bodo res sposobne opravljati in jih bodo opravljale v skladu z razvojem samoupravljanja in družbenih odnosov.
Določena pasivnost, ki se je pojavljala v zadnjem času v organizaciji ZK, je bila posledica nespremenjenih metod dela in odnosov znotraj same organizacije.
Po pričakovanju se bodo te razmere postopoma urejevale, organizacija pa dobila novih moči za aktivno vključevanje v naš družbeni sistem. .
Tov. Košir je poudaril, da ni vprašanja v tovarni ali pa na terenu, o katerem člani organizacije ne bi mogli razpravljati. Potrebno je le, da se posamezni organi ZK močneje povežejo s članstvom in pripravijo takšne razgovore, sestanke in predavanja, ki bodo zadovoljevali — po oblikah in vsebini — možnosti za aktivno vključevanje vsakega posameznika.
Na predlog prejšnjega TK je konferenca sprejela tudi okvirni program svojega dela. Največ pozornosti je posvečeno samoupravnim odnosom, in sicer dosedanji stopnji razvoja, stopnji decentralizacije, samoupravljanju, uveljavljanju sprejetih samoupravnih aktov, nalogi članov organizacije ZK v procesu uveljavljanja samoupravljanja idr.
Poleg tega bodo člani organizacije ZK v Savi razpravljali tudi o gospodarskem položaju našega podjetja, o integracijskih procesih, življenjskem standardu in drugih važnih vprašanjih.
Na levi:
Rudolf
Stojan,
sekretar
oddelka
avto-
pnevma tika ma
►
na desni: sekretar ObK org. ZK Martin Košir
nega mesta, predpisanih z AODM, in kvaliteta dela, sta predstavljali integralno celoto. Nekdo je namreč kljub pomanjkljivi izobrazbi oz. prekratki praksi za določeno delovno mesto z zelo kvalitetnim delom lahko nadoknadil manjkajoče formalne pogoje delovnega mesta. Določila so bila morda manj stimulativna (ni bilo mogoče najbolje opredeliti delavcev med manj, bolj in najbolj prizadevni, ker je bila zgornja meja 100 % AODM, spodnja pa 80%). V principu je bil ta sistem gotovo dobro zamišljen. Problematično pa je postalo pri izvajanju, ker so rezultati pokazali, da približno 90 % delavcev zelo kvalitetno dela. Ne da bi poznali podrobneje zakon velikih števil, je vsakomur jasno, da ta podatek ne more biti realen.
Tudi stažni dodatek je že obstajal, vendar je bil zaradi izgube vrednosti dinarja v zadnjih letih zgolj simboličen.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Naloge so -res obsežne in pomembne, zato bodo imele konferenca in njene komisije toliko večjo odgovornost do članstva.
JOŽE ŠTULAR
Za sekretarja sekretariata organizacije ZK v Savi je bil soglasno izvoljen Jože Kocijan, dosedanji sekretar TK organizacije ZK
v e»i m W
Kot je vsem znano, mora poklicni gasilec poleg ostalih nalog tudi razporejati in vzdrževati gasilne aparate po tovarni. Med vzdrževalna dela spada tudi čiščenje, pregled šob in varnostnih ventilov. Tako delo je opravljal tudi v tehnični hali. Razumljivo je, da poklicni gasilec točno ve za vse aparate, kakšni so in kje so nameščeni, zato je zelo hitro opazil, da mu je v tehnični hali iz železnega nosilnega stebra zmanjkal gasilni aparat PH10. Spraševal je v neposredni bližini delavce, če vedo, kam je aparat izginil, vendar ni dobil ustreznega odgovora. Negativen odgovor je dobil tudi od vodje DE. Nekdo mu je celo dejal, da gasilnih aparatov nihče ne je in da takega aparata ni za kaj uporabiti.
Ne trdimo, da je kdo aparat odnesel iz tovarne, vendar menimo, da je izključno poklicni gasilec upravičen premeščati aparate. Prenašanje gasilnih aparatov iz delovnega mesta na delovno mesto oz. da se celo izgubijo, kot je navedeno v gornjem primeru, pa kaže na nediscipliniran odnos do gasilnih sredstev.
Ob tem primeru se nam vsiljuje vprašanje odgovornosti izmenskih delovodij in vodij DE. Pa ne samo to! Čuvanje gasilnih aparatov, razmeščenih po DE, spada v delovne dolžnosti vodij, izmenskih delovodij in vseh delavcev. V primeru požara bi bili vsi prizadeti.
Poškodbe pri delu smo obravnavali tudi s socialne plati
PREBERI TUDI TI !
Organizacija v poklicni šoli
Pred kratkim je bil skupni sesta-
fit&noTOojsta I "" M * 1
Socialna služba je v letih 1965/66 v neurejenih, kletnih, vlažnih in že drugič poškodovali, 19 % pa poleg alkoholizma, invalidskega zdravju škodljivih stanovanjih, tretjič, varstva, varstva otrok, medseboj- kar nedvomno vpliva tudi na raznih odnosov itd. obravnavala tudi položenje pri delu.	Vpliv alkohola
nezgode pri delu. Pri tem se je	Med poškodovanimi je 7% al-
opredelila predvsem na socialne	Razvedrilo	koholikov, 40 % jih zmerno ali
momente, ki botrujejo skoraj vsaki	5) (y0 nima nobenega dnevnega j^Mo več pije, ostali pa pijejo^ ob-
poškodbi. Ob tej raziskavi je ob- aij tedenskega razvedrila. Večina časno. Le redki pa so med njimi nek učencev šole, na katerem so ravnavala 100 članov kolektiva, ki j,ii porabi svoj prosti čas za ho- abstinenti.	izvolili vodstvo svojih organizacij,
so se poškodovali v letih 1965/66. norarno delo, nekaj od teh pa jih	Reči moram, da so učenci razumeli
Vsaki posameznik je odgovarjal gradi lastno stanovanje. Le 32 % Poučenost o varstvu P" delu naloge in so z vso resnostjo začeli na vprašanja, ki so bila vnaprej jih spi dnevno po 8 ur, 32 ”/„ po 38 % .poškodovanih je bilo teme- J tako da so v kratkem pripravljena. Analiza, ki je bila 7 ur in 350/ pQ 6 ur ali še manj. ^to seznanjenih s predpisi o var- z aeiom, tako da so v kratkem izdelana na podlagi individualnih	stvu pri delu. Nekateri so o tem času sestavih okvirni program
razgovorov, sodelovanja službe izraba dopusta	slišali na seminarju ob sprejemu svojega dela, ki so dopolnila de-
,„prL*el“^	Le 35 o/0 porabi svoj letni dopust	pro8ram* šole-
Za predsednika šolske skupnosti so izvolili učenca Rudolfa Stani-
Kako potekajo priprave za gradnjo na Kokrici
so mnogokrat vzrok za nastalo po-
V eni od prejšnjih številk na- skodbo pri delu. šega glasila smo pisali o name- Analiza zajema posamezna po-ravani gradnji montažnega nase- dročj a, ugotovitve pa-so naslednje: Ija na Kokrici, ki naj bi ga gradilo industrijsko montažno zdru- Spol in stan ženje IMOS. To podjetje nam je ^^animi^O'o/lna Tn 70^
službe, je dala nekaj pomembnih i^VVoma^Ostah ma“‘i2rabiio 50 P0116111 vodje' izmenski del°-ugotovitev ki vam jih posreduje- lzvcn doma- , pa, lzr , J“ vodje ali sodelavci, 31 % je bilo
s - —r„t sjars
deI°'	varstvu pri delu.	aktiva pa učenca Cirila Vidmarja.
d*- “	J!^i£2£g2‘£
V prvi izmeni se jih je poškodo- vali na poškodbe pri delu. Ce na- slednje; skrbetl mora za izboljša-valo 22 °/o, v drugi 21 % in v tretji vedene faktorje primerjamo med učnega uspeha, za urejanje
seboj, nam bo slika še bolj jasna, odnosov, za organizacijo proslav
in športnih prireditev. Zaradi obsežnih nalog so bile imenovane še posamezne komisije, ki bodo probleme svojega področja morale obravnavati globlje, pripraviti pa bodo morale tudi konkretne predloge, da bi šolska skupnost lahko sprejela učinkovite sklepe.
Namen dela šolske skupnosti pa
57 %.
Delovni staž
21 % se je poškodovalo takih, ki
EŠES
ceno za kompletno stanovanjsko	jektiva. Iz teh podatkov sledi, da	novincih	opatarja na	to,	da o
hišo (ključ v	rolke). Našim bral-	se v večini -poškodujejo -poročeni,	potrebno	v času	uvajanja	poskr-
cem smo te	podatke s kratkim	iz razgovorov prizadetih -smo ugo-	beti za -temeljit	pouk	o varstvu
komentarjem	tudi posredovali. In-	lovili, da imajo poleg drugih pro-	Pn delu-
teres je med člani kolektiva zelo blemov	Zadovoljstvo pri delu
velik, saj je bilo preko 40 intere- kot so neurejene stanovanjske
Izrazito pa izstopajo naslednji:
—	neurejeno varstvo otrok,
—	neurejena prehrana,
—	slabe stanovanjske razmere,
—	nočno delo,
—	neurejeni odnosi,
—	neurejena delovni pogoji,
—	nepoučenost o varstvu pri delu.
Z odstranitvijo ali vsaj zmanjšanjem navedenih faktorjev bi ne-
vetiK, saj je mm juc-vv ™	~ azmerej neurejeni odnosi med 31% članov kolektiva, ki so se dvomno znižali odstotek poškodb 3a",u]. v	ua	uu'
sentov, izbrali pa smo 25 ta , zakoncema	problemi pa so ooškodovali, ni zadovoljnih na pri delu. Podatki so zaskrbljujoči, ravnavM1 svojo problematiko, am-
ki imajo pripravljena denarna	nedvomno	vpiivali	na	nastalo po- svojih delovnih mestih. Na vpra-	zato bi bilo -prav, da	se odgovor-	Pak tudi v tem, da bi se	učenci
sredstva in bi lahko pričeli^ z	£kodb0.	šanje odnosov v delovni enoti jih	ne službe v podjetju	prizadevajo	spoznavali z delovanjem	samogradnjo. Vseh parcel je približno	je 43 o;u odgovorilo, da niso zado-	za odstranitev škodljivih vplivov	upravnega mehanizma, ker	je po-
50 (zemljišče še ni sparcelirano).	Delovno	mesto	in	starost	voljni z medsebojnimi odnosi.	in za naš skupni cilj,	to je, da se	trebno teorijo predmeta (DEV-EP)
n3 hi 7»devo okoli gradnje čim- Iz raziskave je razvidno, da se	bomo pri našem delu počutili apiicjratj v vsakodnevno življenje.
Da bi zadevo OKOII grauiijc C :r	noškodb zgodilo na no Število ponovnih poškodb	varni, zdrava in zadovoljni.
prej rešili, smo se obrmh na sta- iEmh delovmh m^Th Največ Kar 46 % je bilo -takih, ki so se	BLA2 STUDEN
novanjsko podje je J’ . članov kolektiva se poškoduje v to zemljišče odkupilo od pnvat- starosti od 30 do 40 let nih lastnikov in naredilo vso gradbeno dokumentacijo, s prošnjo, Varstvo otrok da nam pojasnijo, kako je z grad- iz analize je ugotovljeno, da se njo na Kokrici. Od predstavnikov je poškodovalo 73 % tistih, ki ni-stanovanjskega podjetja smo do- majo urejenega varstva svojih bili naslednji odgovor:	otrok.
Zemljišče in celotna gradbena
Določila novega pravilnika o delitvi OD v praksi
S tem se učenci usposabljajo hkrati za proizvajalce in uprav-Ijalce, s tem pridobivajo osnove za poznejše delo v samoupravnih ogranih podjetja ali družbenopolitičnih skupnostih.
Z željo, da bi te pomanjkljivosti v izjemnih primerih, na splošno Mladinski aktiv svojega progra-odpravili, smo v nov pravilnik	o	pa ne. Zato je v pravilniku spre-	ma n*	sestavil,	ga bo	pa v naj-
delitvi OD vnesli naslednje:	j c t princip, po katerem se ta dva	krajšem	času. Poročilo	iz semi-
-	..	,	,	, t	1. Manjkajočo izobrazbo lahko kriterija med seboj izključujeta; narja učencev je bilo dovolj bo-
dokumentacija	sta	se	vedno	last	7, %	ima	dnevno tri	obroke|	nadoknadi daljša ustrezna stro„	drugače povedano - nekdo, ki po-	Sato. in	n^atere	m.sh	so vredne
tega podjetja, ker	IMOS	«0	z. o	-	28 %	pa	samo	po	dva ah	celo	en	kovna praksa; ta princip sicer	ni	gojev po AODM ne izpolnjuje in	ozlvltve-
tobra še ni uspel zbrati ovo j obrok hiane.	absoluten, je pa nujen pri sedanji njma 100% osebne ocene, ne more Z namenom, da bi organizacije
finančnih sredstev, da 1 to o	.	strukturi zaposlenih;	dobiti OD po kvaliteti dela.	dobro delovale, smo na šoli iz
ifimil Na stanovaniškem podjetju Urejenost stanovanjskih razmer	.	.	,	v.. v , 1 v.,. .
men io da bodo kJolikor bi IMOS 49 % jih ima urejene stanovanj- 2. Osebna ocena m kvaliteta dela 3 Stažni dodatek je doživel naj. vrst učiteljev določili tud, men-™ ' odstopil’ morali pač sami ske razmere, ostalih 51% pa živi se lahko dopolnjujeta v praksi le več	emb te primerjamo torje ki bodo sodelovali m P<>
zadevo urtZ tako, da bodo to	-	magah šolskim organizacijam. S
zemljišče dali najboljšemu ponud-
Prehrana
s prejšnjo obliko. Zneski so pre-
niiku, ki bi prevzel skrb za orga- Tud. takšna stanovanja vplivajo na delavčevo osebno počutje, zato sedanjega dodatka ki ga imenu-nizirano gradnjo celotnega ah vsaj p0zdravljamo vsa prizadevanja za rešitev stanovanjskih problemov. Jemo dodatek za leta zaposlitve, ne
.	,	1 •	is- _ l: 1__ ^1 z-v	1	J	1	/I ■ -to H o 1125/-v zH/"xrrn
....	,	, ’	„ .	__, skupnimi napori učencev in učite-
cej višji, poleg tega pa je smisel ]jevPlahko upPamo na uspešno delo.
JOŽE KOCIJAN
dela naselja. Kolikor se bodo samoupravni organi s to gradnjo strinjali, bomo lahko -dobili zemljišče najmanj za 15 stanovanjskih enot.
Ko nam bo o tej zadevi kaj več znanega, va-s bomo o tem obvestili.
8,5 milijona za dograditev stasiovanj
Delavski svet podjetja je že spomladi sklenil, da bo tudi v jeseni odobril določeno vsoto za dograditev individualnih stanovanjskih hiš članov kolektiva. Komisija za delitev sredstev sklada skupne porabe je v ta namen imenovala posebno podkomisijo, ki sl je gradbene objekte ogledala in se prepričala o dejanskem stanju zgradb prosilcev ter dala predlog DS podjetja za razdelitev razpoložljivih sredstev.
Delavski svet podjetja je na zadnji seji odobril 14 delavcem podjetja kredit za dograditev individualnih stanovanjskih hiš. Ker je šlo v večini primerov samo za opravilo določenih obrtniških del, ki so nujna pred vselitvijo, bomo s temi sredstvi omogočili najmanj 10 sodelavcem vselitev v udobno stanovanje še letos.
Z dodelitvijo kredita v jesenskem roku se je število delavcev, ki so letos dobili posojilo za reševanje stanovanjskega vprašanja, povzpelo na 42.
PETER ZIGANTE
V prihodnji številki bomo objavili daljši sestanek ob 20-letnici gumarske šole. Sestavek je pripravil Jože Kocijan.
le v nagradi za daljšo dobo zaposlitve, kar je ekvivalentno daljši delovni praksi, ampak tudi v stimulaciji izobraževanja.
Dosedanja politika, da je bil npr. delavec — dijak srednje tehnične šole — kmalu ali pa takoj
po vpisu premeščen na tehnično merila za ugotavljanje vrednosti delovno mesto, se ni obnesla. Dl- točke, in sicer SOP % od skupnih i„k „ i, „==, ob,«ai. d, „„ solo e**«-; končal v predpisanem roku, ven- nosti nabave po planski nabavni dar so bili redki, ki jim je to cenii dd
uspelo. Odbitek AODM zaradi ne- Način ugotavljanja kvalitete de-
izpolnjevanja pogojev je bil bolj ja kot osnove za delitev -j----20%
simboličen, tako da je bilo za zneska bo rv vsaki »režijski« de-zaključek šole prav malo stimu- lovni enoti izbral svet delovne iaciie	enote oziroma zbor delavcev, pred-
log pa izdelal vodja DE.
Sedanji dodatek na leta zapo- jako smo nekoliko preleteli slitve pa skuša pomagati tudi pri glavne oblike nagrajevanja delav-tem problemu. Kljub temu, da cev v naši tovarni za redno delo. naziv dodatka ne ustreza najbolj. Seveda pravilnik vsebuje še mno-upamo, da bo dosegel svoj namen, Sa določila, ki jih ni mogoče obda bi vzbudil željo po dodatnem delati' ker bl	na
.	,	.	_	.	,	sopisnega prostora. Verjetno pa
izobraževanju. Prejemali ga bomo -e navedene oblike vzbujajo po-
namreč vsi glede na dejansko izo- misieke, da je sistem delitve pre-brazbo in leta zaposlitve v naši kompliciran. Morda resi. Upošte-tovarni ali izven nje.	vati moramo naše Izredno razno-
liko proizvodnjo, v dokajšnji meri
Za kvaliteto dela bodo stimuli- tudl vpliva na kompliciranost sirarn le tisti, ki izpolnjujejo v ce- stcma delitve OD. Zato imamo loti zahteve delovnega mesta, to zdaj v okviru možnosti Izdelan se pravi, imajo zahtevano izobraz- pravilnik, za katerega nihče ne bo in dovolj let prakse. Stimula- more trditi, da je za toliko časa, cija se bo gibala od + do —20% kolikor bo tovarna »stala«. Ravno osebnega dohodka, ki bo izraču- nasprotno, ob prvi priliki, ko bo-,, «zxtxih ■„	mo ugotovili za nekaj področij
nana na podlaga AODM in pov- d da je mogoče[ upoštevajoč
prečne vrednosti točke proizvod- nove evidenčne poti# uvesti boljši, nih DE. Ta princip bo veljal v en0stavnejši in stimulativne j ši na-večini DE pomožne dejavnosti in čin nagrajevanja, bomo to tudi strokovnih služb, nekatere delov- poizkusili.
ne enote pa bodo imele posebna	ANDREJ KOŠIČ
Tečaj za zapisnikarice
Piše:
Julka Šavs
Delavski svet je na svoji seji, 14. 4. 1967, zadolžil gumarski izobraževalni center, da za administratorke, ki so na sejah organov upravljanja delovnih enot dolžne pisati zapisnike, organizira kratek tečaj.
Organizirali smo dvodnevni tečaj, ki se ga je bilo po dogovoru z vodji proizvodnih delovnih enot dolžno udeležiti 16 administratork. Namen tečaja je bil seznaniti administratorke z načinom pisanja zapisnika, njegovo obliko in arhiviranjem kot to določa poslovnik organov upravljanja delovnih enot, poleg tega pa še z vodenjem ORG-registra.
Da bi ugotovili nivo znanja slovenskega jezika, ki je za vsako administratorko nujno potrebno, so administratorke pred tečajem pisale slovensko nalogo — spis »Moje naloge na delovnem mestu«. Ta preizkus znanja je pri večini udeleženk pokazal pomanjkljivo znanje slovenskega jezika.
Tečaja se je prvi dan udeležilo
13 administratork, drugi dan pa 10, obakrat sta bili dve opravičeno odsotni.
Po razlagi so administratorke pisale zapisnik na seji komisije za kadre, kar pa jim je delalo precejšnje težave. Menim, da je vzrok to, da administratorke doslej niso pisale zapisnikov, da imajo pri svojem delu večinoma opraviti s številkami in le zelo malo s korespondiranjem, da jim je bila na seji obravnavana problematika tuja in da imajo rtudi pomanjkljivo osnovno znanje saj samo ena obvlada stenografijo in le nekaj strojepis.
Pisanja zapisnika se 4 administratorke niso udeležile, in to neopravičeno, 4 so preizkus uspešno opravile, ostale pa nezadovoljivo. Najboljši uspeh je dosegla Francka Brešar iz mehanične delavnice.
O rezultatih tečaja smo poročali upravnemu odboru in predlagali, da bi tečaj ponovili za vse administratorke, ki se ga niso udeležile ali pa ga niso uspešno opravile.
Upravni odbor pa je na svoji seji, dne 26. 9. 1967 sprejel naslednji sklep: Administratorke, ki neupravičeno niso prišle k drugemu preizkusu znanja, se premeste na taka delovna mesta, ki ustrezajo njihovi strokovni usposobljenosti. Administratorke, ki so preizkus delale, pa ga niso uspešno opravile, bodo ponovno obiskovale tečaj, poleg tega pa še krajši tečaj iz slovenskega jezika. Kolikor preizkusa znanja tudi po drugem tečaju ne bodo uspešno opravile, se jih ustrezno premesti.
Tako kot je določeno z navedenim sklepom, naj KS in GIC dosledno ravnata tudi v drugih primerih strokovnega izpopolnjevanja delavcev.
Podoben tečaj bomo v prihodnjih dneh organizirali za administratorke in korespondentke strokovnih služb. Nato bomo tečaj ponovili za tiste iz obeh skupin, ki ga niso uspešno opravile. Organizirali bomo tudi tečaj slovenskega jezika.
Letos praznuje pionirska organizacija 25-letnico svojega obstoja. Po vsej domovini posvečajo temu jubileju posebno pozornost. Obuditi želijo spomin na tiste pionirje, ki so z junaštvom svojih akcij, s svojimi mladimi življenji že v NOV dokazali, da so sposobni izvrševati najtežje naloge. Velikokrat so bile te naloge tako velike, da jih tudi starejši, izkušeni tovariši ne bi zmogli. Vsem tem in vsem pionirjem, graditeljem pri obnavljanju naše domovine, posvečamo skromen prostorček.
Pred kratkim so o proslavi pionirske obletnice v Kranju razpravljali na seji koordinacijskega odbora Zveze prijateljev mladine. Naprosili so delovne organizacije, ki izdajajo svoja glasila, da bi v njih odmerili manjši prostor, kjer bi pionirji objavljali svoje sestavke.
O predlogu je razpravljal tudi naš uredniški odbor in soglasno sklenil, da bomo v naslednjih nekaj številkah objavili po en ali dva sestavka, ki jih bodo napisali pionirji, otroci delavcev, zaposlenih v našem podjetju. V našem glasilu bodo sodelovali pionirji osnovne šole Simon Jenko.
Ob zaključku proslav bodo najboljše prispevke nagradili.
V današnji številki objavljamo:
NA AVTOBUSNI POSTAJI
Bilo je okoli dveh popoldne, ko sem s počasnimi koraki šel mimo avtobusne postaje. Naenkrat sem se spomnil, kaj če bi pogledal, kako se odvija življenje na postaji ob dveh, ko je največ ljudi.
Iz tovarn so se zgrinjali delavci in uslužbenci. Večina jih je pohitela na avtobusno postajo, da se z avtobusom odpeljejo domov. Ljudje so se prerivali sem ter tja in nestrpno čakali. Prodajalec časopisov je hodil pred postajo gor in dol ter kričal: »Kupite Delo, Ljubljanski dnevnik, Pavliho za pametne Slovence, Sportske novosti, kupite!« Na drugi strani ceste pa slaščičar: »Sladoled, sveži, pristni sladoled, kupite!«
Toda ljudi je bilo vedno manj in tudi avtobusi vedno manj polni. In kaj je ostalo za potniki? Za cel voz papirčkov, cigaretnih ogorkov, raztrganih časopisov in drugo.
Vse to nam dokazuje, da so koši za smeti za upokojitev in kako kulturni smo mi Slovenci.	AHAČIČ Brane, S.b
NAJSVETLEJŠI DOGODEK MOJEGA ŽIVLJENJA
Deževen dan je bil. Igral sem se na dvorišču s prijatelji. Tišina je bila. To jesensko tišino je pretrgala sirena avtomobila. Mi otroci smo kot ponavadi stekli proti avtomobilu. Bil je voz rdečega križa. Voznik in njegov pomočnik sta izstopila in odšla v hišo. Napeto smo pričakovali, koga bosta pripeljala. Pred vežnimi vrati sem zagledal svojo mater in ob nji je stopala sestra in se jokala. Planil sem v jok in stekel k njej. Odhajala je v bolnico. Bila je bolna na srcu. Vsak dan jo je bolelo, toda zatajila je bolečine. Pobožala me je in stopila v avto. Motor je zabrnel in avto je odpeljal. Dolgo sem gledal za avtomobilom in ko je odbrnel, sem sedel na obcestni kamen in jokal. Po mene je prišla sestra. Takrat mi je bilo 5 let.
Ker ni bilo mame in jaz še tako majhen, nisem mogel brez njene ljubezni, naju je s sestrico pazila neka gospa. Dolgo časa sem čakal mater, toda ni je bilo. V bolnico nisem smel. Po nekaj mesecih se je mati vrnila. Isti avto, katerega sem zasovražil, je prišel. Saj takrat je sijalo sonce in avto je pripeljal srečo v naš dom.
JOKIC Miloš, 8.c
Obljubljena fotografija: zlata značka za nov vzorec ležalne blazine. Priznanje smo prejeli na jesenskem zagrebškem velesejmu.
Lahko bi bilo bolje
Pred štirinajstimi dnevi se je začelo sindikalno prvenstvo v malem nogometu, ki ga je organizirala občinska zveza. V prvi kvalifikacijski skupini sodeluje tudi moštvo Save, iki je v predtekmovanju v svoji skupini zasedlo drugo mesto.
Naši igralci so po nepotrebnem izgubili tekmo proti Iskri in si tako zapravili možnosti za osvojitev prvega mesta. Doslej smo igrali takole:
Sava —- Iskra	0:3
Sava — Kovinar	3:3
Sava — Standard	3:0
Sava — Central	6:1
Stanje v točkah:
Iskra 7 točk Sava 6 točk Standard 4 točke Kovinar 3 točke Central 0 točk
Za Savo so nastopili: Bajželj, Matjaševič, Mileč, Lutar, Hlebec, Feher, Korenjak, Lukič, Gruden, Golob.
Dragi urednik!
Približal se je čas, ko sem vzel slovo od prelepe Ljubljane in se preselil v Novo mesto. Ker sem spremenil vojno pošto, vas prosim, če mi pošiljate vaš list v Novo mesto. Doslej sem ga redno dobival in se vam zato najlepše zahvaljujem.
Celotnemu kolektivu želim veliko uspešnih in delovnih dni pri delu. Posebno pa pozdravljam sodelavce iz skladišča surovin.
ROPRET Miha,
V. p. 3957 Novo mesto
Dragi urednik!
Že več kot pol leta sem na odsluženju vojaškega roka in sem sl zaželel vaš list, iz katerega bi vsaj delno razbral situacijo in problematiko celotnega podjetja. Slišal sem, da sodelujete s podjetjem Semperit. Vsem skupaj želim veliko uspeha v tem sodelovanju, saj sem vesel, da bi naše podjetje našlo pravo mesto v Evropi tako po proizvodnji kot tudi po kvaliteti.
Na koncu pa prav lepo pozdravljam sodelavce in tovariše iz svoje delovne enote SOP, pozdravljam tudi ostale delavce, s katerimi sem bil zmeraj v prijateljskih odnosih in mislim, da bomo še, ko se vrnem iz JLA.
še enkrat vas vse skupaj prav lepo pozdravlja gardist
GROS Alojz,
V. p. 6734-21, Valjevo-Srbija
Obema prav lepa hvala za pozdrave in dobre želje, časopis bosta prejemala na poslane naslove.
Tudi od nas prej mita lepe pozdrave in oglasita se še kaj!
Urednik
ŠPORT • ŠPORT
Sava - druga na sindikalnem prvenstvu Kranja v odbojki
V »B« ,skupini so odbojikaši Save osvojili I. mesto, medtem ko so v finalni tekmi za las izgubili prvo mesto.
Sindikalni svet Kranja je organiziral športna srečanja v več panogah. Med drugimi tudi v odbojki.
Tekmovanje je bilo organizirano v dveh skupinah (A, B) po štiri moštva. Sava je igrala v grupi »B« poleg ekip Kovinarja, Tekstilnega športnega centra in PTT. Ta skupina je ibila za razliko od »A« zelo izenačena. Vendar pa je bila Sava favorit. Zato so bila srečanja napeta in zanimiva. Sami rezultati to še samo potrjujejo.
Prvo tekmo smo igrali z ekipo Kovinarja. Po začetni nevarnosti, ko smo izgubili prvi set, smo zaigrali aktivneje in se tako »oddolžili« za poraz v zadnjem srečanju.
Druga tekma s TŠC ni bila nič lažja. Kajti neizkušeni mladeniči so svojo slabo stran nadoknadili z borbenostjo. Za nagrado pa so si priborili tudi drugi set. In sploh so nam dali dovolj dela.
Vredno je omeniti, da so se mlajši igralci, kot Gerbajs, Dolšak, Zrinjski in Kramer lepo potrudili in so imeli »predstavniki« starejše generacije kakor Mohar, Rotar in Lah, dostojne soigralce. Nekaterim manjka samo še več uigranosti in tekmovalnih izkušenj, voljo in željo po športnem udejstvovanju namreč imajo. In to je tudi najvažnejše, ko govorimo o rekreativni obliki udejstvovanja članov kolektiva, za kar pa so potrebna minimalna sredstva ter majhna pozornost starejših.
Tretja -tekma s PTT ni predstavljala posebnih težav. Zato so lahko sodelovali v igri tudi rezerve Gorše in Cmovodja. To igro smo dobili brez izgubljenega seta. Posamezni rezultati iz »B« skupine: Sava : Kovinar 2:1 (12:5, 15:12, 15:9)
TŠC : PTT 2:0
Kovinar : PTT 2:0
Sava : TŠC 2:1 (1:9, 13:15, 15:8)
Kovinar : TŠC 1:2
SAVA : PTT 2:0 (15:3, 15:1)
Vrstni red po grupah:
»A« 1. Iskra
2.	Standard
3.	IBI
4.	KŽK (ni tekmoval)
»B« 1. Sava
2.	TŠC
3.	Kovinar
4.	PTT Finale
Iskra : Sava 2:1 (15:12, 14:16, 16:14)
To je bil finale v pravem pomenu besede. Borba za vsako točko je prišla tukaj še posebno do izraza. Manjkalo ni ne nervoze in ne preranega optimizma z obeh strani. Priznati pa je potrebno, da sta obe ekipi dali od sebe maksimalno znanje in trud. Na obeh straneh ni manjkalo številnih dramatičnih potez. Ekipi Iskre in Save sta bili popolnoma izenačeni, kar je razvidno tudi iz rezultatov. Po zadnjem žvižgu objektivnega sodnika Erlaha nam je bilo žal, da nismo mi na mestu tovarišev iz Iskre. Toda ob zadovoljstvu, -da je tekmovanje potekalo v pravem športnem vzdušju, k čemur so prispevali svoj delež tudi odboj kaši Save, -smo bili kljub »samo« drugemu mestu zadovoljni. Lahko pa je zadovoljen tudi sindikat, da smo dostojno zastopali barve kolektiva Sava in obdržali tradicijo uspehov savskih odbojkarjev. VLADO LAH
POPRAVEK
V 15. in 16. številki Save je bil objavljen članek z naslovom Studen Blaž: Popotovanje po Zahodni Nemčiji. Avtor članka nisem jaz, temveč Magda Kreft.
BLAŽ STUDEN