vei je - iiuauiiuB D-Per III 19/1971 1119710366,3 L1 'x>^>UxX COBISS « LETO VII. ŠT. 3 + CELJE, MAREC 1971 GLASILO KOLEKTIVA 0 gradnji nove pekarne v Celju V letu 1968 izdelan plan razvoja podjetja Merx Celje med ostalim predvideva izgradnjo nove pekarne v Celju. Časovno bi se naj pekarna zgradila v letih 1970 do 1971. Zaradi znanih razlogov se bo terminsko gradnja pekarne prolon-girala in se realno računa, da se bo pekarna zgradila v letih 1972 —1973. Upoštevajoč navedeno dejstvo in potrebni čas za projektiranje tehnologije, potrebne strojne opreme in gradbenega dela bodočega objekta, je potrebno, da se v letu 1971 pribavi vse tehnična in druga dokumentacija. V juliju preteklega leta je bil dan nalog Tehnološko ekonomskemu biroju Zagreb, da izdela studijo za novo pekarno v Celju. TEB Zagreb je studio izdelal in jo v juliju preteklega leta dostavil podjetju v nadaljno obravnavo. Izdelana je študija na osnovi predvidenih potreb, skladno z razvojem občine Celje. Kapaciteta nove pekarne je 36 ton kruha in 60 do 70 tisoč komadov raznega peciva in žemelj v eni podaljšani izmeni. Za predvideno kapaciteto bi naj pekarna delala od 10 do 11 ur dnevno, kar predstavlja en in pol sedemurnega delavnika. V študiji je predvidena »Modernizirana klasična tehnologija« t. j. klasični zames testa, obdelava testa, pa kolikor je mogoče strojna, nakazane so tudi druge rešitve, ki pa za današnjo razpravo niso bistvene. Celotni tehnološki proces je obdelan tako, da je možno laboratorijsko programiranje proizvodnje. V glavnem se bo proizvodnja opravila na tako zvani direkten način, po potrebi pa je možno uporabiti tudi indirektni način. Strojna oprema je v idejnem osnutku v glavnem domačega izvora, proizvajalcev Termoelektra Beograd, Gos-tol Nova Gorica in Termotehnike iz Zagreba, z edino izjemo strojne o-preme za obdelavo in pripravo testa za žemlje in pecivo, za kar se predvideva polavtomatska linija za-padno nemške firme. Glede tehnologije je pripomniti le to, da idejni projekt ne predvideva naj novejšega, v svetu znanega intenzivnega kontinuiranega zameša testa. Predračunska vrednost po idejnem projektu je din 10,287.200,00 po ceni, ki je bila leta 1970 v mesecu juliju, vendar brez kurilnice, vgraditve cisterne, vseh priključkov, od- kupa zemljišča, prispevkov in drugega, kar je ocenjeno na 5 milijonov dinarjev in bi bila predračunska vrednost, po projektu TEB-a cca 16 milijonov starih dinarjev. Z ozirom na to, da naši predpisi zahtevajo, da se mora vsaka investicija, ki presega 50 milijonov starih dinarjev obvezno razpisati, je trgovsko podjetje Kovinotehna Celje, po našem nalogu v avgustu preteklega leta v zveznem uradnem listu objavilo konkurs. Konkurs predvideva dostavo ponudb v obliki inženeringa. V konkursu so navedeni tudi bistveni elementi, ki po-jasnujejo investicijo. Rok za dostavo ponudb je bil tremesečni in tako so morali interesenti dostaviti ponudbe Kovinotehni Celje do 20. novembra 1970. Na objavljeni razpis se je javilo večje število ponudnikov iz Zapadne Nemčije, Anglije, Holandske, Belgije in Češkoslovaške ter domači proizvajalec MINEL Beograd. Od vseh ponudnikov je razpisu zadostil le MINEL Beograd, ker je v svoji ponudbi zajel tehnologijo, gradbeni del, vso strojno o-premo z vsemi instalacijami, vendar brez zunanjih del in brez zuna-priključkov. Načrte za gradbeni del, je po nalogu MINEL-a izdelalo gradbeno podjetje INGRAD Celje. Če k ponudbi prištejemo še dela, ki v ponudbi niso zajeta in jih ocenimo na ca 5 milijonov starih dinarjev, bi bila predračunska vrednost za novo pekarno, po ponudbi MINEL-a 23,600.000,00 din. Tehnologija, t. j. zames in obdelava testa po projektu MINEL-a je skoraj povsem ista kot jo je predvidel TEB Zagreb, vendar ponudnik v svoji ponudbi dovoljuje spremembe, za katere bi se naj dogovorila investitor in izvajalec del. Ponudnik MINEL je v svo- ji ponudbi tudi navedel, da ponude-ni znesek velja za dobo le treh mesecev, ker za v naprej ne more ga-ratnirati te ponudene cene z ozirom na nenehno rast prodajnih cen skoraj vsega blaga oziroma materiala. Od zunanjih ponudnikov prideta v poštev le nemški in angleški. Tudi ti dve firmi sta dostavili nekom-pletni ponudbi, vendar v zagovor navajata, da je gradbeni del in vse drugo možno predvideti le tedaj, ko je dokončno urejena tehnologija in izbrana odgovarjajoča oprema. Z o-zirom na to, da ta dva ponudnika nameravata resno prodreti na jugoslovansko tržišče s svojimi proizvodi posebno še, ker je jugoslovansko tržišče v pogledu modernega pekarstva še neraziskano, saj se tehnologija praktično ni izpremenila zadnjih 40 let, sta ponudnika pozvala predstavnike našega podjetja na o-gled njihovih tovarn, kjer se izdeluje strojna oprema za pekarstvo in slaščičarstvo in da si predstavniki ogledajo tudi pekarne v Nemčiji in Angliji, kjer je njihova strojna o-prema v obratovanju. Obisk je organiziralo trgovsko podjetje Kovinotehna Celje in stavilo narazpolago potrebna devizna sredstva, dinarsko protivrednost pa je krilo naše podjetje. Firma Werner & Pfleiderer iz Zapadne Nemčije in pekarne so obiskali: Vovk Igor, kot zastopnik uvoznika, Pleterski Ladislav in Pelko Ivan, kot zastopnika našega podjetja v dneh 9. in 10. novembra preteklega leta, fa BAKER PERKINS v Londonu pa generalni direktor Franc Petauer in Pleterski Ladislav, dva dni kasneje. Firmi sta nam omogočili temeljit ogled vse njihove opreme, kakor tudi ogled pekarn v Stuttgartu, Ha- novru in Hamburgu v Zapadni Nemčiji ter pekarni v Londonu in so nam na naša vprašanja dajali konkretne odgovore. Splošna ugotovitev za Zapadno Nemčijo je naslednja: — Klasičnih parnih peči z ročnim vsajanjem se praktično več ne izdeluje; pekarne, katere so pa te peči posedovale, jih zamenjujejo za polavtomatske, največ pa tračne avtomatske. — Zames testa se opravlja samo na direkten način z dodajanjem odgovarjajočih dodatkov s kratko-krajnim postopnim mešanjem. — Mešanje traja od 4 — 8 minut, z razliko od klasičnega, ki traja do 20 minut, uporabljajo se hitro gnetilni mešalni stroji. — Da se v novejšem času uporabljajo intenzivni kontinuirani mešalci, predvsem za večje količine iste vrste kruha. — Da je priprava in obdelava testa izključno stroja. — Da imajo proizvajalci opreme za pekovsko in slaščičarsko dejavnost na razpolago vsakovrstno strojno opremo od polavtomatske do popolnega avtomata z elektronsko ureditvijo. — Da na željo kupca izdelajo strojno opremo katerekoli zaželjene kapacitete, — da se pekovski izdelki v glavnem pakirajo že v proizvodnji in dobi maloprodajna mreža pekovske izdelke primerno pakirane, — da se daje v prodajo v proizvodnji ohlajen pekovski izdelek in da se pekovski izdelki, predvsem manjši komadi, prodajo po koli-jih. — V Londonu smo si ogledali poslovne prostore fa BAGER PER-KINS in so nam na upravi prikazali film, v katerem je bila prikazana veličina in kakovost strojne opreme, ki jo ta firma izdeluje za potrebe pekarstva, slaščičarstva, za proizvodnjo mehkih kolačev in keksov vseh oblik in kvalitete. Pri firmi sva dobila tudi tehnične podatke, ki pa žal niso bili povsem jasni, saj nismo mogli priti do zaključka, da bi njihova takozvana »Čalivut« tehnologija, katero v pretežni meri uporabljajo in jo je izdelal njihov inštitut, dala tako visoke iz-plene. Zastopniki firme so nenehno trdili, da ta tehnologija daje procent izpeke do 165, medtem ko nemška tehnologija daje procent izpeke do 145, v primerjavi z našo obstoječo tehnologijo, ki daje samo 136 do 138 procen-tni izplen. Podatke, katere sva dobila v eni izmed obiskanih pekam in uporabila za izračun izplena, sva dobila % izplen le od 150 do največ 152. Zastopniki obiskane firme so nama zagotovili, da bodo svojo trditev glede tako visokega izplena pismeno sporočili naknadno. V Londonu smo si ogledali dve pekarni, v katerih se proizvaja v glavnem kruh, težine do 800 g po komadu. V obeh tovarnah je bila strojna oprema fa BAKER PER-KINS za pripravo in obdelavo testa, kakor tudi peči s tem, da je bil iz-pečen kruh v posebnih hladilnih komorah, primerno ohlajen in nato strojno zapakiran. Značilno za ti dve pekarni je to, da je proizvodnja v celoti avtomatizirana in da praktično dela na proizvodnji kruha do momenta, ko se kruh zavije, le en polkvalificiran delavec. Odgovorni obratovodja pekarne ni strokovnjak stroke, temveč strojnik ali električar, seveda s fakultetno izobrazbo. Na naša vprašanja smo dobili naslednji odgovor: Tehnologijo mora, s predhodnim dogovorom inštituta, dati proizvajalec strojne opreme in je glavna skrb odgovornega v pekarni v tem, da skrbi za redno obratovanje, pri tem je mišljena strojna oprema in da se vsa proizvodnja odvija po v naprej določenem programu. Tehnologija obdelave testa in pečenja je v Zapadni Nemčiji, kot v Angliji v bistvu enaka, medtem ko se zames testa po tako zvanem »Čo-livud sistemu« pa bistveno razlikuje. Ta sistem je zasnovan na intenzivnem šaržnem mešanju tako, da se v odgovarjajoči kotel, kateri sprejme 280 funtov mase (približno 140 kg) avtomatski dozira potrebna količina moke in vode, dodatki kot so sol, kvas in druga pa vsakokratnemu zamesu ročno dodaja. S posebnim mehanizmom se v kotel dana masa hermetično zapre in se prične intenzivno postopno mešanje z dodajanjem električne energije do 300 vatov. Ta zmes ima to lastnost, da se dodana voda kemično veže in pride testo v nadaljno obdelavo v kompaktnejšem stanju, kar je za strojno obdelavo testa bistvenega pomena, pri pečenju pa voda mnogo težje izhlapeva in se s tem dobi pečen kruh, ki je enakomerno navla-žen in obdrži boljšo in trajnejšo vlago. Na ta način pečen kruh je večjega volumenskega izgleda in e-nakomerno navlažen, kar je s klasično tehnologijo izredno težko doseči. Razlika vlage v našem kruhu je od sredine do skorje celo do 2%. Kvaliteta moke, ki se uporablja za proizvodnjo kruha v ZapaUni Nemčiji bistveno ne odstopa od kvalitete mok naše domače proizvodnje. Moka, ki se pa uporablja v Angliji, je kvalitetno mnogo boljša, melje se izkjučno trda pšenica, predvsem kanadskega izvora in ko smo iz Anglije prinesli vzorec te moke smo ugotovili v našem laboratoriju, da je moka prvovrstne kvalitete. Po pharinografu izkazuje do 85 kvalitetnih števil, to je moka kvalitete Al in A2, z razliko do kvalitete naših domačih mok, ker imamo v blagovnem prometu moke kvalitete le BI in B 2. V slučaju, da bi se podjetje odločilo za nepopolno avtomatizacijo pri pečenju kruha na BAKER PERKIN-SOVIH pečeh in bi se del operacij opravljal z ročno delovno silo ter bi se pri peči morali zaposliti trije delavci, bi se ponudeni znesek znižal. Če primerjamo vrednostno strojno opremo, ki je bila ponudena, lahko ocenimo, da je oprema firme BAKER PERKINS znatno dražja od opreme, ki jo nudi firma VERNER & PFLEIDERER, vendar pa je treba pri tem pripomniti, da je garancija, ki jo daje angleška firma znatno u-godnejša od garancije nemške firme. Predstavniki angleške firme so nam zagotovili, da peči, ki jih izdelujejo, delajo do 40 let brez bistvenih popravil in da zato dajo tudi odgovarjajočo garancijo. Kovinotehna Celje je proizvodnemu sektorju dostavila vse ponudbe, ki jih je prejela na razpis. Dne 28. 12. 1970 se je v proizvodnem sektorju sestala posebna komisija, katera je došle ponudbe pregledala in ugotovila, da je prispelo v postavljenem roku 8 ponudb in da od teh pridejo v ožji izbor le ponudbe treh proizvajalcev. Navzoči so se sporazumeli, da je nujno opraviti ožji izbor ponudnikov, ker to zahtevajo naši predpisi in da je skrajni rok 31. marec 1971, da se podjetje odloči skupno s Kovinotehno in strokovnimi službami v podjetju za enega izmed navedenih kot dokončnega dobavitelja o-preme, ostalim pa sporoči našo odločitev, ker smo po zakonu to dolžni storiti. Ladislav Pleterski "1 Poročilo varstva pri delu za leto 1970 V drugi polovici preteklega leta je bila pri našem podjetju ustanovljena služba varstva pri delu, z nastavitvijo varnostnega tehnika, ki se izključno bavi s problemi varstva pri delu ter požarne varnosti. STATISTIKA NEZGOD IN EKONOMSKE IZGUBE V LETU 1970 PRI VELETRGOVSKEM, GOSTIN-SKO-TURISTlCNEM IN PROIZVODNEM PODJETJU »MERK« CELJE V letu 1970 je bilo 58 nezgod. Od tega jih je bilo pri delu 53, a 5 nezgod pa je bilo na poti na delo in iz dela. S tem je bilo izgubljeno 6688 ur zaradi nezgod v podjetju. O približno šest mesečnem delovanju te dejavnosti je težko govoriti o nekih večjih uspehih, saj vemo, da je naše podjetje raznoliko po dejavnosti, da se razprostira na širokem območju, kakor tudi to, da delovna organizacija do takrat ni imela izdelanih točnih stališč programov, pravilnikov in podobno. Zato ni čudno, da je sem prvi korak, pregled stanja posameznih sektorjev, obratov, poslovalnic itd., izzval razna oportunistična mnenja, ki s svojimi stališči vse prej kot pospeševala to dejavnost. Kljub temu pa ne morem preko nekaterih dejstev, ki kažejo že določene uspehe. Pri tem bi želel poudariti dobro sodelovanje predvsem s pomožnimi obrati, ki so odklanjali vsaj tiste nepravilnosti, ki bi lahko izzvale resnejše posledice. Tu lahko navedem nezaščitene naprave, stroje, ki so bili pod napetostjo, dotrajano električno instalacijo itd. Uspešno je bilo tudi sodelovanje pri nabavi dokumentacije novo odprtih, adaptiranih obratih ter tehničnih pregledih. NEZGODE PO SPECIFIČNOSTI OPRAVLJANJA DELA TABELA I Nezgode Nezgode Skupno o/() na delu na poti nezgod Proizvodni obrati 23 1 24 41,5 Transp. in pomožne dejavnosti 3 — 3 5,2 Skladišča 13 3 16 27,5 Trgovine 11 — 11 18,9 Gostinstvo — — — — Uprava 3 1 4 6,9 SKUPAJ 53 5 58 100% NEZGODE PO URAH TABELA II Ure 1 2 3 4 5 6 7 8 Na poti Skupaj Število primerov 5 4 2 8 9 8 12 5 5 58 NEZGODE PO DNEVIH TABELA III Dnevi Število primerov Ponedeljek 15 Torek 7 Sreda 6 Četrtek 11 Petek 9 Sobota 10 Skupaj 58 V tabeli I so prikazane nezgode po specifičnosti opravljanja dela, iz katere je razvidno, da je največ nezgod v proizvodnih obratih, katerim sledijo skladišča. V tabeli II so prikazane nezgode po urah delovnega dne. Enaki prikaz je narejen grafično, iz katerega je razvidno, da je porast nezgod med šesto in sedmo uro. V tabeli III so razvidne nezgode po dnevih ter grafični prikaz odnosa med številom nezgod in dnevi v pogostnost nezgode = Rezultat za MERK znaša 24. Resnost nezgode nam pove, kako težke so bile nezgode po izgubljenih dnevih in nam dobljeni rezu1 tednu. Razvidno je, da je največ nezgod v ponedeljek, potem do sredine tedna padajo in naraščajo proti koncu tedna. Naslednje tabele v Vestniku ne moremo objaviti zaradi prevelike razsežnosti, saj poimensko obravnava 58 primerov nezgod, vzrokov zaradi česa so nastale ter direktnih in indirektnih stroškov, ki so posledica nezgod. Dovolj razločno pa govori sumirani rezultat direktnih in indirektnih stroškov, ki znaša za delovne nezgode v preteklem letu 93.325,95 N din Pri izračunavanju stroškov je vzet najnižji možni faktor, kar pomeni, da je zgoraj navedena številka znatno višja. Za razumevanje vseh podatkov pa nam je potrebno, da izračunamo pogosnost in resnost nezgod. Pogostnost nam pove, kako pogosto se dogajajo nezgode in nam dobljeni rezultat služi za primerjanje z ostalimi podjetji. Pogostnost nezgode izračunamo : 1,000.000 x št. nezgod efektivne ure služi prav tako za primerjanje z o-stalimi podjetji in za nazaj. Nujnost pri doslednem delu vseh odgovornih oseb pa je nedvomno razvidna iz rezultatov statistike nezgod za preteklo leto. resnost nezgode 1,000.000 x izgubljeni dnevi x faktor invalidnosti efektivne ure Rezultat resnosti nezgode je za naše podjetje 350. Navodilo za delo pri blagajni SPLOŠNO: Prodajno osebje pri blagajni se mora zavedati, da je zelo važen člen povezave med prodajalno in (strankami) potrošniki. Zato je lahko zadnji vtis, ki ga odnese potrošnik iz prodajalne zelo odvisen od blagajniškega osebja. Številčni činitelji vplivajo na oceno in vtis potrošnika na ugoden način: čistoča (osebna nega), prijaznost, sposobnost red in iskrenost. Pred nastopom dela v blagajni mora biti blagajničarka strokovno inštruirana od poslovodje ali od njega pooblaščene osebe, ki jo seznani z vsemi nalogami. Ugotoviti mora: 1. Ali je nastavljeni datum pravilen? 2. Ali kontrolni in kupon trak deluje? 3. Nič kontrola. 4. Ali je točen menjalni denar? 5. Ali je dovolj menjalnega denarja? 6. Ali so nove cene, spremembe, akcije? Med delovnim časom ne sme imeti blagajničarka pri sebi nobenega privatnega denarja. Poslovodja določi, kje se lahko shranjuje privatni denar. Pri nezadostni zasedbi blagajn je blagajniško osebje zadolženo, da zahteva od poslovodje ali namestnika pojačanje. DELO PRI BLAGAJNI: Pred pričetkom dela pri blagajni se mora blagajničarka dnevno seznaniti z dnevnimi cenami in navodili. Obvestila morajo biti napisana, cene pa na dobavnicah. Obe listini mora blagajniško osebje podpisati. Pri prevzemu blagajne se mora menjalni denar prešteti in razlika takoj prijaviti. Ravno tako je potrebno izvršiti nulto kontrolo funkcioniranja blagajne s kuponom O. Istočasno mora blagajničarka pregledati in nastaviti datum, števec ter si oskrbeti kontrolni trak in zavojni material. Blagajničarke so odgovorne, da je dovolj menjalnega denarja v blagajnah do zaključka poslovanja. Vsaka blagajničarka je za svojo blagajno odgovorna sama. Zato je v normalnih okoliščinah prepovedano: — da kasirajo na isti blagajni dve osebi (ako se menja oseba, mora biti izvršen zaključek blagajne), — da se medsebojno menja denar; menjalni denar se mora izključno zahtevati od vodje prodajalne. TIPKANJE: Vsak artikel mora biti tipkan posamično. Stranka mora dobiti čitljiv in brezhiben kupon, ki se mora ujemati s kupljenimi artikli. Morebitne napake pri tipkanju in kasiranju je popraviti kot sledi: Ako je artikel tipkan s prenizko ceno, potem se mora razlika odtipkati takoj za napačnim tipkanjem. Istočasno mora biti stranka opozorjena na napako in popravek. Napačno odtipkan previsok znesek se ne sme za razliko obračunati z naslednjim artiklom. V vsakem primeru se mora kupon zaključiti in zahtevati parafiranje od poslovodje ali namestnika v prisotnosti kupca. Kupon se nato prečrta in shrani kot denarna temelj niča v blagajni. Kontrolni trak se vrti do zneska napačnega kupona in ga mora isto parafirati pooblaščeni (poslovodja — namestnik). Nato se kupon kupca na novo tipka in izroči pravilen kupon. Če ima kupec premalo denarja, je treba kupon zaključiti, parafirati od pooblaščenca in kot denarno temelj ico hraniti v blagajno (isto kot napačen kupon). Blagajniško osebje prosi vljudno kupca, da vrne toliko artiklov, da lahko ostanek plača. Poročilo varstva pri delu GRAFIKON K TABELI II 12345678 URE Poročilo varstva pri delu Prepovedano je izdajanje blaga, ki ni plačano. Pri zamenjavi, reklamacijah ali razlikah mora blagajničarka vedno poklicati poslovodjo. Upravičene reklamacije je potrebno rešiti hitro, širokopotezno z vsakokratnim opravičilom. Steklenice, ki se ne zamenjajo za polne, se obračuna pri vrednosti prvega artikla. Vračilo denarja za steklenice mora parafirati na poseben kupon poslovodja. KASIRANJE: Glasno in razločno je treba znesek na kuponu prečitati. Zložene bankovce je potrebno razgrniti, vrniti kupcem razliko in šele nato staviti plačani denar v predal. (Za plačani denar se morajo uporabljati obtežilniki). Takoj nato se mora denarni predal zapreti. Pri zaprtem predalu ne sme biti pri blagajni nikakršen denar. Blagajničarke so dolžne izročiti vrnjeni denar skupno s kuponom v roke kupca. Kupone, ki so jih stranke pustile, je takoj raztrgati. Skrbeti je treba, da kupec dobi kupon, ker lahko reklamacije, predvsem pa zamenjavo blaga, opravi le s predložitvijo kupona. Kjer se nudi prilika, pomaga blagajniško osebje pri pakiranju kupcem. Pomoč je cenjena. (Neopazna kontrola tatvin). Dobro blagajniško osebje pazi tudi, da se racionalno uporablja zavoj ni material. Med kasiranjem je opustiti vse nepotrebne pogovore, informacije in vprašanja. Družinske člane, sorodnike in osebne prijatelje se ne sme streči. Pozabljeni denar ali blago je takoj prijaviti poslovodji in vpisati v evidenco najdenih stvari pri blagajni z navedbo datuma in vrednosti BLAGAJNIŠKI OBRAČUN: Zaključek blagajne je izvršiti takoj po končani izmeni — zapiralnem času, na od poslovodje določenem kraju in času. Pred izdelavo denarne specifikacije je izdvojiti iz blagajne vse parafirane kupone in temelj niče. Napačno izpolnjene denarne specifikacije je takoj stornirati in napisati nove. Specifikacije pri zaključevanju se mora pisati s kemičnim svinčnikom. Popravljanje je prepovedano. Blagajniške razlike različnih dni se ne smejo medsebojno obračunavati. Denarno specifikacijo mora potrditi in prevzeti poslovodja ali njegov namestnik, ki je s ključem zaključil — obračunal blagajne. Pred odhodom z delovnega mesta mora blagajničarka očistiti in pospraviti blagajno. Vsaka blagajničarka izpolni dnevno svoj karton za blagajniške rezultate (podpis). Te-meljnice in kuponi se oddajo z denarno specifikacijo kot gotovina v postavki odbitek. Vsaka manipulacija pri blagajni, ki ima namen korekture razlik, poneverb denarja ali netipkanje blaga (pri prevzetem plačilu) se šteje za hujšo kršitev delovne discipline in ima za posledico odstranitev z delovnega mesta in takojšnjo uvedbo disciplinskega postopanja. Tone Lažni'- Vsi podatki kažejo na nujnost ukrepanja vseh odgovornih oseb, za doslednejšo izvajanje tehničnega, kakor tudi zdravstvenega varstva, ki je pri našem podjetju na zelo nizki ravni. Vedeti bi že enkrat morali, da je v našem samoupravnem sistemu in tržnem gospodarstvu, varstvo pri delu dejavnost posebne- ga družbenega pomena, da je varnost nepogrešljiv predpogoj za produktivnejšo delo, za optimalno izrabo delovnih kapacitet in delovnega časa — ter ne nazadnje — da je varstvo pri delu tudi ena izmed samoupravnih pravic in dolžnosti delovne organizacije ter ljudi na delu. Ciril Blagotinšek GRAFIKON K TABELI III Po To Sr Če Pe So Ne t\vvv^ Iz personalne službe Meseca februarja so se zaposlili: 1. Unetič Franc, pek v pekarni Brežice, 2. Šibanc Edi, trgovski pomočnik v Vojniku, 3. Lipej Ivan, delavec v pekarni Brežice, 4. Mastnak Stanko, mesar, MM Otok, 5. Kranjc Marta, delavka, Povrtnina Žalec, 6. Križan Ljudmila, kuharica, Kozjak Radlje, 7. Gorišek Vanda, kozmetičarka, Tekstil Lj. c., 8. Jeki Franc, komisionar, v skladišču I, 9. Potočnik Ivan, delavec, embalir-nica, 10. Tamše Martin, šofer, skladišče Slovenj Gradec, 11. Dovečer Stjepan, mesar v MM Otok, 12. Lesjak Nada, delavka v poslov-nica 3 13. Pungartnik Anica, delavka v poslovalnici 3, 14. Pobirnik Franc, delavec-razva-žalec, v MM Dolgo polje, 15. Zalezina Franc, delavec v skladišču I, 16. Cvikl Milan, pek v pekami Vojnik, 17. Križan Tončka, delavka v po-slovnici 3. V istem času so odšli: 1. Muzelj Štefka, trgovska pomočnica, s privolitvijo, 2. Lampert Breda, trgovska pomočnica, s privolitvijo, 3. Vengust Štefka, trgovska pomočnica, s privolitvijo, 4. Kroflič Ivanka, trgovska pomočnica, invalidsko upokojena, 5. Janc Jožica, trgovska pomočnica, privolitev, 6. Colner Pavel, trgovski poslovod., privolitev, 7. Kranjc Jerica, trgovska pomočnica, privolitev, 8. Srebot Jelena, trgovska pomočnica, privolitev, 9. Podplatan Antonija, trgovska pomočnica, privolitev, 10. Zupanc Martina, trgovska pomočnica, privolitev, 11. Kerner Vera, trgovska pomočnica, privolitev, 12. Krže Zdenka, trgovska pomočnica, privolitev, 13. Oplotnik Renata, trgovska pomočnica, privolitev, 14. Kolar Marija, trgovska pomočnica, privolitev, 15. Maruša Danica, natakarica, privolitev, 16. Doler Nada, trgovska pomočnica, privolitev, 17. Radej Ivan, šofer, privolitev, 18. Kos Lidija, delavka, privolitev, 19. Kos Janez, mesar, privolitev, 20. Brčinovič Stjepan, delavec, privolitev, 21. Starlekar Pavla, delavka, privolitev, 22. Rihtaršič Janko, delavec, privolitev, 23. Lapuh Franc, šofer, privolitev, 24. Gajšek Janez, trgovski pomočnik, v JLA, 25. Jošt Jože, pek, privolitev, 26. Pavlič Bojana, delavka, privolitev, 27. Kos Janez, mesar, privolitev, 28. Užmah Franc, delavec, v JLA, 29. Krčovnik Ivan, trgovski pomočnik, privolitev, 30. Siter Ivan, izmenovodja, Mlin Slov. Konjice, inv. upokojen. POROKE Zakonsko zvezo so sklenili: Drobne Zlatka, Vedenik Anton, Omladič Franc, Trstenjak Jože, Brečko Štefka, Drobnak Angela, Kranjc Trenutno se ustanavlja pri SO — MERK v okviru komisije za rekreacijo in šport športno društvo, katerega odbor naj bi vodil delo športno-rekreativne dejavnosti našega kolektiva. Bodoče športno društvo, katerega člani nas bi zastopali z imenom »MERK« na vseh tekmovanjih oziroma ostalih rekreativnih dejavnostih, so si že zadali nalogo, da bodo poživili delo preteklih let. Predvsem želijo, da bi pritegnili v to delo mladega človeka in ga tako odtegnili iz ulic in gostiln, kjer navadno zapravlja svoj prosti čas. Hkrati bi neposredno prispevali k propagandi našega kolektiva in k izboljšanju medsebojnih delovnih odnosov, odnosov, ki so v razvoju samoupravnega sistema in izgradnji gospodarske reforme tako potrebni. Upamo, da bomo v naših prizadevanjih uspeli in pričakujemo razumevanje naših vodilnih organov. SMUČANJE: S smučanjem na Golteh v mesecu februarju se je pričela sezona sindikalnih športnih iger občine Celje, katerega je priredila ObZTK Celje. Prvič so se letos tega tekmovanja udeležili tudi naši predstavniki, ki so dosegli brez treningov in pod slabimi pogoji zadovoljive rezultate. Zmagal je Brilej — PROSVETA, pred Rosino — OBČINA in Zekar-jem — CINKARNA. Med 266 tekmovalci je bil 70. Hriberšek Bran- Lenka, Koštomaj Vinko, Potočnik Alojzija, Lakovšek Marija, Dretnik Vera, Grom Zora, Koprivnik Adolf in Ambrož Zinka. Kolektiv želi vsem novoporočen-cem mnogo sreče in osebnega zadovoljstva. ROJSTVA Cvek Mariji, Černelč Marti, Destovnik Filipu, Grajžl Mariji, Klemenc Frideriku, Golež Petru in Grobelnik Ani so se rodili sinovi. Golub Miri, Mihaelu in Sešel Mariji pa hčerkice. Čestitamo ! Slavica Perme ko, 89. Vovk Jože in 105. Knez, vsi iz skladišča I. Ekipno smo zasedli med 30. ekipami 22. mesto, kar je lep uspeh glede na to, da smo se tekmovanja prvič udeležili. Zmagala je LIBELA, pred ŽELEZARNO Store in CETISEM. NAMIZNI TENIS: Pravkar je v teku občinsko sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu. Naše podjetje zastopajo: Majcen, Volavšek, Tavčar in Rožič. Rezultati prvih treh kol: MERK : ŽIČNA 5 : 0 MERK : CESTNO PODJETJE 5 : 2 Majcen : Kitak 2 : 0 Tavčar : Sivka 2 : 0 Volavšek : Dobovšek 0 : 2 Majcen : Sivka 2 : 0 Volavšek : Kitak 0 : 2 Tavčar : Dobovšek 2 : 0 Volavšek : Sivka 2 : 0 MERK : OBČINA 5 : 1 Majcen : Čuček 2 : 1 Volavšek : Trebičnik 1 : 2 Tavčar : Stopar 2 : 0 Majcen : Trebičnik 2 : 1 Tavčar : Čuček 2 : 0 Volavšek : Stopar 2 : 0 Po prvih treh kolih vodimo na lestvici brez izgubljene tekme in imamo po prikazani igri realne mo-možnosti, da se uvrstimo v I. ligo tega tekmovanja. Lani smo zasedli v II. ligi 9. mesto. Šport in rekreacija SODNI KOfBCEK i sS Nepravočasna izvršitev odločbe ima za posledico upravno kazensko odgovornost Člane delovne skupnosti seznanjamo, da mora vsakdo na svojem delovnem mestu glede na značaj in naravo dela ter odgovornost upoštevati niz raznih predpisov, katere mora tudi podjetje spoštovati pri o-pravljanju svoje dejavnosti. Zlasti so pomembna priporočila inšpekcijskih organov, ki v postopku večkrat izdajajo posamezne odločbe, ki ugotovijo, da so kršena posamezna določila predpisov. Tisti roki, ki jih inšpekcijski organi postavijo v odločbi, so važni in jih morata tako pravna kot odgovorna oseba upoštevati, če se hočemo izogniti odgovornosti za prekršek. Odgovorna o-seba in pravna oseba morata v predpisanem roku javiti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in zahtevku v odločbi ugoditi. V danem primeru je bila podjetju izrečena kazen din 400,00 in odgovorni osebi 100,00 din, ker v smislu ureditvene odločbe inšpekcijske službe nista odpravili sanitarno higienskih pomanjkljivosti v prostoru skladišča za mlevske izdelke v Trbovljah. Prekršen bi naj bil člen 35 točka 1 Temeljnega zakona o sanitarni inšpekciji. V zagovoru, ki ga je obd. pravna oseba, torej podjetje »Mera« Celje, podala, je navedeno, da so le nekatere nepravilnosti bile v postavljenem roku odpravljene, vendar v celoti ni bilo zadoščeno odločbi, ker cestno podjetje ni asfaltiralo tal v skladišču. Lastno podjetje nima svojih večjih obrtnih delavnic in je zaradi tega vezano na naročila drugod. Ker je torej podjetje pri odpravi določenih pomanjkljivosti vezano na zunanje naročnike, ki pa z deli odlašajo, ne more garantirati, niti vplivati na to, da bi bile pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene v odločbi, v zakonitem roku odpravljene. Sodnik za prekrške je na zagovor obd. delovne organizacije lahko upošteval le z vidika olajševalnih okoliščin spričo dejstva, da je za tovrstni prekršek zagrožena denarna kazen za pravno osebo do 10.000,00 din, za odgovorno osebo pa do 500,00 din. Sodnik za prekrške pa ni mogel izreči oprostitve, ker je navedena kršitev izhajala iz dejanskega stanja in samih zagovorov. Na tem primeru hočemo opozoriti odgovorne osebe v naših osnovnih organizacijskih enotah, da morajo ureditvene odločbe pristojnih inšpekcijskih služb jemati povsem resno in se ne smejo zadovoljiti z izgovorom, češ da so svojo že opravili s tem, ko so delo zaupali dolo- čenemu izvajalcu. Pri tem je treba vedeti, da je le podjetje odgovorno in da je odgovorna tudi fizična o-seba, če je njuno poslovanje zatečeno v takšnem stanju, ki predstavlja kršitev določenih predpisov. Odločbi na ureditev odn. odpravo pomanjkljivosti pa tudi ni zadoščeno v smislu predpisov, če je del navedenih pomanjkljivosti odstranjen. Zato bo potrebno v bodoče posvetiti temu vprašanju, zlasti upoštevanju predpisov, več pazljivosti, kajti ne samo, da je kaznovana odgovor- na fizična oseba, kaznovana je tudi delovna organizacija, pri čemer seveda niti enemu niti drugemu po-kaznitev ni v ponos, ampak nasprotno. Ob čestih kršitvah, kar pomeni lahko tudi ponavljanje kršitev določenih predpisov, bodo kaznovalni organi vedno upoštevali dejstvo, v kakšnih okoliščinah je bil prekršek storjen in ne nazadnje ob izreku tudi dejstva, da sta bili delovna organizacija in odgovorna oseba že predkaznovani. V takih primerih bo seveda prišlo do izreka ostrt kazni, če naj sledimo osnovnim načelom naše zakonodaje, da ima namreč kazen določeni prevzgojni namen. Ladislav Cmer, dipl. pravr Prispevek občanke Prednovoletno žrebanje za kupce naše zlate kave je le 200 izžrebancem prineslo veselje, drugim, morda posameznikom, pa seveda negodovanje. Razumljivo, gledano s stališča potrošnika, ki je za udeležbo na žrebanju kupil več vrečic zlate kave, kot je to storila upokojenka B. K. iz Celja, Muzejski trg, pa ni bila izžrebana, za njo izid žrebanja ni bil po volji. »V pričakovanju, da bo od petih poslanih vrečic zlate kave ena sigurno izžrebana«, je zapisala v svojem pismu »in da od vseh petih ovojnic niti eno ni pogodil žreb, da človeku marsikaj misliti«. Ker je bil izražen dvom v verodostojnost žrebanja, je uredništvo povabilo »prizadeto« upokojenko na razgovor in ji predočilo število udeležencev žrebanja inpostopek pri žrebanju. »Obožujem vašo zlato kavo«, je dejala, »celo verze sem ji namenila, vendar nisem bila izžrebana.« Ob kavici in naši skromni pozornosti je obljubila poslati svoj prispevek, ki ga v izvirnost objavljamo. OPOZORILO! Ponovno opozarjamo člane kolektiva, da takoj javijo pristojnem organu in naši personalni službi vsako spremembo stalnega ali začasnega prebivališča. S pravilnikom o opravljanju zadev službe javne varnosti (Uradni list SFRJ, štev. 34-417/70) je določeno, da opravlja služba javne varnosti kontrolo nad prijavljanjem stalnega in začasnega prebivališča občanov. Če se pri kon troli nad izvajanjem predpisov o evidenci stalnega in začasnega prebivališča ugotovi kršitev teh predpisov, se proti storilcu prekrška predlaga uvedba postopka za prekršek. Ko pri vas sem počaščena bila, »MERX« sem zlato kavo pila, da b’ se za pozornost zahvalila, verze te sem »MERX-u« namenila. Da ne bo nikoli vas bolela glava, zato skrbela bo »MERX« zlata kava! Da vam srce bo pravilno bilo, »MERX« vam zlata kava, bo — za poživilo! Po kosilcu ali malici, ne pokrijte si prej glave, dokler ne spijete, »MERX« — zlate kave! »MERX« zlata kava je iz Celja, ta prinaša dosti nam veselja! Ce lasje vam stali bodo kdaj na glav’ »MERX vam zlata kava vse popravi! Pomnite zdaj vsi to, da »MERX« zlata kava je le ena, njej enaka ni nobena, če želite zdravi biti, začnite to kavo piti! OBVESTILO Pri podjetju že od lani deluje namizno-teniška sekcija MERK. Vsi, ki bi želeli rekreativno igrati lahko dobijo vse potrebne rekvizite pri vratarju uprave v Kocenovi ulici 2/a. Na voljo sta dve mizi, seveda pa samo v popoldanskih urah. Jože Tavčar ml. MERX VESTNIK Urejuje uredniški odbor: Franjo Sarlah, Slavica Perme, Cveto Kolenc, Edo Steblovnik, Stanko Golav-šek. — Odgovorni urednik Ladislav Cmer, dipl. iur. — Izhaja mesečno. Tisk: Papirkonfekcija, obrat Valvasorjeva tiskarna, Krško NaMada 2.000 izvodov. IZ ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH Ur. L SFRJ 12/70 Člen 94. »Delavec, ki namenoma ali iz velike nepazljivosti povzroči delovni organizaciji na delu oziroma v zvezi z delom materialno škodo, mora povzročeno škodo povrniti«. V členu je povsem jasno povdar-jeno, da mora delavec povzročeno škodo povrniti le, če jo je storil namenoma ali iz velike nepazljivosti. Velika nepazljivost je takrat, kadar dobi malomarnost že znake brezbrižnosti in popolnoma indiferentnega (mlačnega) odnosa do dolžnosti. O materialni odgovornosti govorimo torej takrat, kadar ima določeno dejanje oziroma opustitev elemente civilnega delikta«, to je, da je kot povzročitelj škode kriv, da je dejanje, ki ima za posledico odškodninsko odgovornost, protipravno, da je med dejanjem povzročitelja škode in med samim nastankom škode vzročna zveza in da je škoda sploh nastala. Kot je iz člena razvidno mora biti škoda res povzročena, to je, da je dejansko nastala, mora pa biti tudi materialna, pomeniti mora zmanjšanje neke vrednosti, ne pa samo nematerialna (bolečina, zmanjšanje lepote ip.). Skoda mora res nastati v delovni organizaciji na delu oziroma v zvezi z delom. N. pr.: medsebojno prerivanje dveh delavcev iz objestnosti, pa pride do nesreče, se poškodba ne šteje za nesrečo pri delu, itd. Člen 95. »(1) Ce povzroči škodo več delavcev, je vsak posebej odgovoren za tisti del škode, ki ga je povzročil. (2) Ce ni mogoče ugotoviti za vsakega delavca posebej, kolikšen del škode je povzročil, se šteje, da so enako odgovorni in morajo škodo povrniti po enakih delih. (3) Ce povzroči škodo več delavcev z naklepnim kaznivim dejanjem, so storilci solidarno odgovorni za povračilo škode.« Iz določil člena je razvidno, da če povzroči škodo več delavcev, odgovarja vsak v razmerju krivde. Kolikor ni mogoče ugotoviti, kolikšen del škode je kdo povzročil, se šteje, da so enako odgovorni. Ce je škoda narejena z naklepnim kaznivim dejanjem, odgovarjajo vsi solidarno, to je vsak za vse, od vsakega se terja lahko vsa škoda ali od določenih vsa škoda. Ce so pri povzročitvi škode udeležene še druge osebe, ki niso člani delovne organizacije, odgovarjajo delavci po zakonu, kot navedeno, drugi pa po splošnih načelih civilnega prava. Člen 96. »(1) Obstoj škode in okoliščine, v katerih je škoda nastala, koliko znaša in kdo jo je povzročil, ugotovi komisija, ki jo imenuje organ upravljanja, določen v splošnem aktu, oziroma, če je bila škoda povzročena s kršitvijo delovne dolžnosti, organ, ki je določen za izrekanje u-krepov za kršitve delovnih dolžnosti. (2) Ce delavec noče povrniti škode, ugotovljene po prvem odstavku tega člena, lahko uveljavlja delovna organizacija odškodninski zahtevek s tožbo pri sodišču splošne pristojnosti.« Obstoj škode in okoliščine morajo biti komisijsko precizno ugotovljene. Ugotovitev izvrši komisija, ki jo imenuje svet sektorja, v primerih, ko je uveden zoper kršitelje postopek zaradi kršitev delovnih dolžnosti, pa ugotovi škodo komisija za ukrepe. V nobenem primeru se ne more delavcu vzeti zneska ugotovljene škode ob izplačilu osebnih dohodkov, če delavec noče povrniti škode, ampak se lahko odškodninski zahtevek uveljavlja le s tožbo pri sodišču splošne pristojnosti. Kot delavci so v teh primerih mišljeni vsi tisti, ki kakorkoli delajo v interesu delovne organizacije, to je tudi učenci, pripravniki in vsi drugi ne pa za tiste, ki so v razmerju po pogodbi o delu (čl. 142. TZDR). Vsi odškodninski zastarajo v treh letih. Člen 97. (1) Za škodo, ki jo povzroči delavec na delu ali v zvezi z delom komu drugemu (posamezniku ali pravni osebi), je odgovorna delovna organizacija, pri kateri je bil delavec na delu takrat, ko je povzročil škodo. (2) Za škodo, ki jo povzroča komu drugemu v zvezi z opravljanjem službe ali druge dejavnosti državnega organa oziroma organizacije, ki opravlja zadeve javnega pomena, s svojim nezakonitim ali nepravilnim delom njun delavec — je odgovorna družbeno-politična skupnost oziroma organizacija, v kateri se opravlja služba oziroma druga dejavnost. (3) Oškodovanec ima pravico zahtevati odškodnino tudi naravnost od delavca, če jo je ta povzročil s kaznivim dejanjem. Iz člena je jasno razvidno, da o-govarja za škodo, ki jo povzroči delavec ali v zvezi z delom komu drugemu, delovna organizacija. V teh primerih odgovarja delovna organizacija za vse škode, torej tudi za nematerialne. Tretje osebe v tem primeru so le tiste, ki niso člani iste delovne organizacije. Odškodnina se torej zahteva le od delovne organizacije in samo v primeru, če je škoda povzročena s kaznivim dejanjem, lahko oškodovanec zahteva odškodnino naravnost od delavca. Člen 98. »Delovna organizacija oziroma družbeno-politična skupnost ima pravico od delavca, da ji povrne škodo, ki jo je izplačala komu drugemu, če je delavec povzročal škodo namenoma ali iz velike nepazljivosti. Zahtevek proti delavcu zastara v šestih mesecih od dneva, ko je bila drugemu izplačana odškodnina«. Delavčeva regresna odgovornost za škodo je le v primeru, če je delavec povzročil škodo po svoji krivdi (naklepno, iz velike malomarnosti), ne pa zaradi slučaja ali zaradi majhne in običajne, navadne malomarnosti, ker v tem primeru nosi rizik delovna organizacija sama. Pomembno je, da zahtevek proti delavcu, da ji povrne škodo zastara v šestih mesecih od dneva, ko je bila drugemu izplačana odškodnina (ne od dneva povzročene škode!). Delavec je odgovoren za škodo le osebno, samo s svojim premoženjem ne pa s premoženjem drugih oseb, na primer sorodstva, svoje žene itd. Pri odtegnitvah od osebnega dohodka velja tudi tu le 1/3 od osebnega dohodka. Ugotovitev, da je škoda res nastala po krivdi delavca, je nujna. Ugotovljeni manjko n. pr. sam zase še ni zadosten temelj za odškodninsko odgovornost poslovodje prodajalne, ker je potrebno ugotoviti, ali je škoda res nastala po njegovi krivdi ipd. Člen 99. (1) Iz opravičenih razlogov je lahko delavec deloma ali popolnoma oproščen plačila odškodnine, razen če je namenoma povzročil škodo. (2) Pogoje, organe in postopek za odločitev iz prvega odstavka tega člena določa delovna organizacija s splošnim aktom. Novo v tem členu, je to, da sedaj ni le delavski svet pristojen za delno ali popolno oprostitev plačila odškodnine, ampak je to lahko tudi drugi organ, kot se to določi s splošnim aktom. Ne more biti delavec oproščen plačila odškodnine, če je povzročil škodo namenoma. Ce je povzročilo škodo več delavcev z naklepnim kaznivim dejanjem, odgovarjajo po načelu solidarnosti, to je »vsak za vse«. Delovna organizacija v takem primeru lahko izbira ali bo izterjala škodo od sodelujočih delavcev po deležih (ki jih lahko določi), ali pa bo celotno škodo izterjala samo od enega delavca itd. HODEC Jože, dipl. oec.