Potfftfa* pavšallrana.
LetoII., štev. 70
Izhaja o8» 4 zjutraj«
Btane celoletno . . 180 K
resečno.......15 .
ca zased, ozemlje. 300 , ca inozemstvo . . <0fe
Oglasi za vsak m® vIStno stolpca (53 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (Sil mm) , 1 ,
V Ljubljani, sreda dne 23. ntareen92f
Posameznaštev. 1 K

Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
'^UrednfStvo:
Miklošičeva ceste St, Ki/I. 'K; Telefon it 72.?
Upravnlštvo:
Sodna trfiea Sta -Telefon It«..
IfctEoafcr. pošt C«fcifra<U Stef.Il.afc
Ljubljana, 22. marca.
Danes objavljamo informacije pariškega «Journala» o novih boljševiških pripravah. Trockij pomnožu-je armado in organizira veliko nabavno akcijo. Francoski list piše, da pripravlja boljševiška Rusija novo veliko ofenzivo proti zapadu in da hočejo moskovski diktatorji še enkrat dvigniti svoj krvavi prapor ter ga ponesti med sosedne narode.
Pariška vest se nahaja v očitnem protislovju z dogodki zadnjega časa in izjave boljševiških voditeljev jo o-stro dementirajo.. Pred par dnevi je ■bil sklenjen v Rigi rusko-poljski mir, v katerem se je Sovdepija odpovedala vsaki propagandisiični akciji napram Poljski, podpisana je angleško-ruska pogodba, ki vzpostavlja skoraj normalne odnošaje med Veliko Britanijo in gospodom Ljeninom, predsednik sovjetske eksekutive Kalinin proglaša vojne za končane in sporoča Ameriki željo po vzpostavitvi normalnih trgovinskih odnošajev.
Navzlic vsemu temu je nesporno opažati v ententnih krogih nervozno razpoloženje. Dognano je, da so bolj-seviki imeli izdelan ves načrt za svojo veliko ofenzivo, ki bi naj na desnem krilu udarila na Poljsko, na levem sunila proti Carigradu in v cen-trumu vznemirjala Češko in Madžarsko. V kolikor smo informirani so bile Trcckega namere evropskim kabinetom že precej podrobno znane in v gotovih krogih se je govorilo o velikem obrambnem načrtu, ki naj bi organiziral enotno evropsko vojaško fronto proti boljševiški. opas-nosti. S temi govoricami v zvezi so bile in so še v zvezi-razne vesti o mobilizacijah; še nedavno smo slišali, da je na Češkoslovaškem že poklicana armada pod orožje. Take in podobne vesti so biie sicer energično dementirane z besedami in dejanji, dokazujejo pa vsekakor občo vznemirjenost. Kot najjačji protiar-gument proti govoricam o novih boljševiških avanturah se navaja angleško-ruska pogodba, češ nikdar bi Anglija ne vstopila v trgovinske odnošaje s Sovdepijo, ako bi verjela, da še ni konec boljševiške ekspanziv-nosti. Reči moramo, da ta argument ne drži. Pogodba z Rusijo za Angleže ni rezultat političnega, temveč čisto trgovskega računa: vsled miru s Poljsko, v katerem si je Rusija za sigurala svoboden tranzit za nemško blago, je dosedanja blokada, ki jo je antanta vzdrževala, postala brezpredmetna in angleška trgovina in industrija, ki se nahaja v precej mučni krizi, se noče dati izpodriniti od nemškega konkurenta. Besede boljševiških voditeljev pomenijo seveda še mani ter niso nikaka garancija proti boljševiškim dejanjem.
Mnogo važnejši nego zunanjepolitični dogodki pa so pojavi notranjega razkroja, ki se navzlic kronštatski zmagi množijo cd dne do dne. In še večje važnosti je popuščanje v boljševiškem programu. Ljenin je dovolil kmetom, da smejo po oddaji gotove predpisane množine žita, s svojimi pridelki svobodno razpolagati. To pomeni povraiek k staremu kapitalističnemu sistemu v eni najvažnejših panog ruskega gospodar-£!va." Boljševiški program je v eni tvojih najbistvenejših točk speljan aa aosurdum. Da je mož jeklene volje in Krvave brezobzirnosti, kakršen ■e Ljenm, moral storiti ta smrtni greli na svoji edinozveličavni ideji, nam je bolj nego sto raznih vesti potrailo, da se boljševizem v Rusiji mora posluževati najobupnejših sredstev za svoj obstoj in da se res nahaja na kritični točki svojega eksistenčnega boja. Že je z dejaniem priznal nevzdržnost diktature ogromne manjšine nad ogromno večino naroda. Ali ne bo skušal sebe in svet pre-
Bolfševiki pripravljajo
nove udarce
konec borbe ruskega naroda proti boljševiškemu režimu.
Washington, 22. marca. (Brezžiaio.) Po vesteh iz Stockholnia so bili po zavzetju Kronštata vsi protifevoluci-jonami častniki ustreljeni po četah, ki so vdrle v mesto. Mrtva trupla so pometali v morje.
Moskva, 22. marca. (Brezžično.) Dne 19. marca so vkorakale v Ba-tum rdeče revolucionarne čete. V Batumu ostale čete prejšnje georgij-ske vlade so prestopile še pred korakanjem rdečih čet. Ruska komisija, katero je prejšnja georgijska vlada aretirala, se je vrnila v Tiflis.
Berlia, 22. marca. ^Frankfurter Zcitung» javlja iz Rige, da je bil 16. t. m. podpisan dogovor med rusko sovjetsko in Kemal pašino vlado. Po tem dogovoru odstopa Kemal Ba-tum Georgiji, sovjetska vlada prizna Carigrad kot iurško prestolnico, a turška vlada dovoli Rusiji svobodno uporabo morskih ožin.
MOSKVA, 22. marca. (Brezžično.) Predsednik vseruskega glavnega izvr-. - ,, , , . ... sevalnega odbora Kalinin je kongresa jor oo odločeval o izvedbi na-i Zedinjenih držav in predsedniku Har-lh oajatev po predlogih za to dingu poslal noto, kjer se izjavlja, '*—~	da sovjetska Rusija cedaj, ko eo mno-
ge države sklenile z njo mir, kot posebno abnormalno in škodljivo občuti, da nima nobene pogodbe z Ameriko. Vseruski c-srednji izvrševalni odbor zatorej predlaga, cia se edpešije posebna dclegacija v Ameriko, cia se uvedejo pogajanja z ameriško vlado gle-„	:ae mmie vec.» fjc 0dicčitve o medsebojnih odnesajih
Pariz, 22. marca. Poveljnik Kron- 0 vzpostavitvi trgovine med Rusijo
PARIZ, 22. marca. (Izv.) «Jour-nal» poroča, da se je vršil v Moskvi velik vojaški svet pod predsedstvom Troc!:ega. Na tem posvetovanju se je sklenilo: 1.) razveljaviti vse odredbe o defai mobilizaciji, odrediti nove vpoklice, da bo znašal efektiv ruske vojske štiri milijone Ijadi. 2.) povečati koEjeniške divizije od 15 na 23; 3.) odrediti popolno mobilizacijo brodovja in vsposobiti vse ladje za vojno službo; 4.) prepeljati polovico podmornic iz Baltiškega v Črno morje; 5.) podvzeti vse potrebne mere, da se more izvršiti istočasno prevoz vojske na kavkaško, romansko ia poljsko fronto in vzpostaviti možnost prvovrstnih komunikacij med temi frontami; 6.) naročiti ruskim gospodarskim misijam v inozemstvu, da naj izvrše neodložno svoje nakupe in kupljeni materija! po najkrajši poti odpravijo v Rusijo.
Moskva, 22. marca. (Brezžično.) Kalinin je dne 20. marca otvoril sejo vseruskega osrednjega, izvrševainega odbora z govorom, v katerem jc obrazložil nalogo zasedanja. Izvrševal-ni odbor turalnih
ustanovljene komisije, o volitvah v vaške in občinske sovjete in o ratifikaciji sklenjenih pogodb. Glede sklepa miru s Poljsko je dejal predsednik: <Z mirom, sklenjenim v Rigi, je izginila naša poslednja zunanja fronta iu mi se nadejamo, da v bodoče ne bo nobene take fronte več.»
Poljaki zahfevaja delitev Gornje Slezije
DEFINITIVNI REZULTATI ŠLEZIJSKEGA PLEBISCITA.
Berlin, 22. marca. «Achtuhrblatt» javlja iz Bazla: Pariški «Matin» poroča, da je poslala poljska državna vlada vrhovnemu svetu noto, v kateri prosi, naj bi se napravili koraki za to, da hi se razdelila Gornja Šle-zija tako, da bi prišli oni kraji, ki so glasoval; za Poljsko, k poljskem o-zemljn. Francoska vlada je načelno žc sklenila, da bo po moči ugodila Poljakom.
njih rezultatih plebiscita se smatra, Pariz, 22. marca. (Izv.) Po dossda-
tia bo tekla meja do Kovla ali Krop-nica ob Odri ter se potem obmila v sevemovzhodno smer tako, da dobe Poljaki del s poljsko večino. Pri določitvi meje sc bo upoštevalo samo mesta in vasi, ne industrijskih središč.
Berlin, 22. marca. (Izv.) Giasont uradne ugotovitve je izid plebiscita v Zgornji Sleziji sledeči: Nemci716.400 glasov, Poljaki 471..406 glasov. V okrožju Bytom so dobili Nemci večino, v okrožju Katovice 75.481 za Nemce, 69.243 za Poljake. Strzclce jc dalo malo poljsko večino. ,
Volitve in meščanska vojna
v Ifaiiji
štata general Kozlovski je izjavil, da je padec trdnjave sledil edincie radi pomanjkanja municije in hrane. Pobuna v Kronštatu je bila samo začetek velike protiboljševiške akcije, njegov padec pa nikakor ne pomenia
in Zedinjenuni. državami.
Moskva, 22. marca. (Brezžično) Fo vesteh iz Odese so zastopniki Ukrajine in zastopniki romunske vlade sklenili pogodbo za medsebojno izmenjavo biaga.
na ofesoflisl IGrški voini minister je izjavil v in-. _„	tervievvu, da morajo Grki prehiteti
Beogras, 22. marca. (Izv.) Na ca- Turke z 'ofenzivo, nasnu seji mmistrsKega sveta, ki se je
vršila pod regentovim predsedstvom, Pariz, 22. marca. «Temps» javlja je Pašič referiral o zunanjepolitičnem iz Londona, da je tam dosežen po-poiožaju s posebnim ozirem na posle- poln sporazum med Anglijo, Fran-dice sklepov londonske konference. cjj0 jn Italijo v turško-grškem vpra-Beograd, 22. marca. (Izv.) Nas po- šanju. v imenu zaveznikov bosta slanik na tolg^em d^u Milan francoski in italijanski poslanik pred-Rabe, je bil danes pn regentu v av- ^ ^J prot^{ protj ^
Beograd, 22. marca. Pred današ- novi oboroženi akciji Grške v Aziji, njo seio ministrskega sveta je regent	_ _ ,
Aleksander sprejel v avdijenci beo-, iSRISna 10 KfOnSKin grajskega francoskega poslanika. ^ j	i&ankOVSeV
»rffcfSar^Effl ns.' Beograd, 22. marca. (Izv.) Finanč-Ri<t»f »4«2 snet no ministrstvo je izdalo državuim b!a-dSinja piacsla	gajnam nalog, da sprejetih lOkrcn-
Bsriin, 22. marca. (Izv.) EaUata skih "»viSanlc ne smejo več spušča« v je, kaor znano, zahtevala od Nemci- ?roi?.<*	^
je, da plača do 23. marca 1 milijardo,lzvrsi!a »<lhova zamena-mark v zlatu. Čaje se, Aa namerava ■ •	- » i- -
Nemčija plačilo odkloniti, kar bo, POlniCnB POiO«ai storila s posebno noto v sredo. Bese-' „ . „„	,. . ....
dilo nete danes še ni izdelano. t Beograd, 22 marca. (Izv.) M.m-
j sirski svet jc danes razpravljal tudi o
Nove g?ike avanture
London, 22. marca. (Brezžično.)	popolnoma složna. Po poročilu iz Aten se poda kralj Zagreb, 22. marca. (Izv.)' Semkaj
Konstantin na fronto v Malo Azijo,	jc prispel bivši zunanji minister dr.
kjer prevzame vrhovno poveljstvo.	Trumbič.
Rim, 22. marca. (Izv.) V parlamentarnih krogih se govori z vso gotovostjo, da je današnja seja zadnja seja pred razpustom zbornice. Govori se, da bo 3. aprila parlament razpuščen, da se nove volitve vrše 15. maja, a nova zbornica se snide že 7. junija. V tem smisiu je izdelan tudi kraljevski dekret o razpisu volitev za Julijsko in Trientinsko Benečijo. Giolitti vztraja na razpustu, dasi so mu celo njegovi najbližji politični prijatelji predočevali nevarnost takega poskusa. Današnji listi prinašajo poročila o krvavih dogodkih, ki so se odigrali te dni po Italiji, zlasti v Milanu in. v južni Italiji iu ugotavljajo, da je sedanji čas najneugodnejši za volitve. <;Giornale dTta!ij?.;> prinaša članek pod naslovom: <Volitve ia meščanska vojnam, v katerem opozarja vlado na nevarnost eksperimenta z novimi volitvami, ki bodo razburile in zdivjale že sedaj divje politične strasti.
Rim, 22. marca. V Cantarinu, kjer so velikanska posestva italijanskih veleposestnikov, je prišlo do spopadov med poljskimi delavci in lastniki posestev, katerim so prihiteli na pomoč fašisti. Delavci so zasedli
razna veleposestva, zažigali gospodarska posestva in pobijali živino; karabinjeri in vojaki so z veliko muko preprečili nadaljnje spopade, a nemiri se še vedno pojavljajo.
Milan, 22. marca. Do krvavih spopadov med fašisti in socialisti je prišlo povodom proslave «peterih dni > v spomin bojev za osvobojenje Milana od Avstrijcev. Socialisti so streljali na neko skupino fašistov, ki so sneli rdečo zastavo. Takoj nato jc prišlo do spopada, streljalo se je cd obeh strani, tako da sta bili ubiti dve osebi, 11 je ranjenih, a policija ie izvršila okoli 200 aretacij. Ubita je neka 421etna žena in nek reški legi-jonar. — Zvečer so se izgredi ponovili pred delavskim domom, odkoder jc padla bomba. Tudi tu je bilo mnogo ranjenih. Policija je izvršila preiskave v raznih socialističnih in komunističnih društvih in zaplenila veliko število orožja in municije. Zaprla je veliko število znanih delavskih voditeljev. Danes so vdrli fašisti v delavski dom, pregnali navzoče socialiste z revolverji in bombami ter demoiirali prostore. En socialist jo ubit, mnogo ranjenih.
ne življenskc moči in ofeuzivnosti, to je vprašanje, na katero si Evropa danes še ne upa negativno odgovoriti.
Agresivni načrti ruskih boljševi-kov pa niso edina zadeva, ki greni življenje. Nemška taktika napram londonskim sklepom entente je taktika pasivnosti. Najnovejša poročila pravijo, da bo Berlin odklonil tudi plačilo ene milijarde zlatih mark, ki bi jih moral jutri izročiti zaveznikom. Enientni kabineti razinišijujejo sedaj o poostritvi sankcij in vse izgleda, da je vprašanje okupacije nadaljnjih delov nemškega ozemlja, predvsem
se, da bi Pariz rad izvršil to okupacijo na posebno ostentativen način: izvršila naj bi se s sodelovanjem čet vseh «aliiranih in asociiranih* držay in naj bi predstavljala nekako obnovitev one skupnosti, ki je v dnevih versaillskega miru predstavljala solidarnost Evrope napram povzročitelju vojne.
Danes fe bil v Beogradu poti predsedstvom regenta ministrski svet, ki jc razpravljal o zunanje-političnem položaju. Tudi naša država je prizadeta po dogodkih, ki ce pripravljajo Naš narod ima eno željo: živeti v
Demokrati en sporazum s muslimani
BEOGRAD, 22. marcu. (Izv.) V smislu sklepa včerajšnje sujt demokratskega kluba je poslal danes Ljuba Davidovič Nikoli Pasiču sledeče pismo: c Gospod predsednik! Demokratski klub jc po dolgi debat: o sporazumu z muslimansko zajednico in po referatu ministra Krizniana sklenil, da sprejme sporazum v načelu pod sledečimi pogoji:
1.)	Sporazum se nanaša le na Bosno in Hercegovino in nima vpliva na bodočo rešitev agrarne reforme v drugih krajih.
2.)	Imejiteljem gospodarskega prava v Bosni in Hercegovini sc ne more dati nikaka odkupnina za zemljo, prizna pa se jim za likvidacijo gospodarskega prava v interesu soci-jaluc pravice denarna pomoč, ki se izplača po degresivni stopnji enkrat za vselej.
3.)	Wmct mora dobiti zemljo brezplačno in ne plača ne odškodnine ne odkupnine.
4.)	Za prvo silo, dokler se novi odnošaji derinitivno ne likvidirajo, sc izplača avans, ki ite sme presegati vsote 70 milijonov dinarjev.
5.)	Demokratski klub jc priprav ljen sprejeti sporazum iz političnih ozirov, ker je brez sporazuma predložitev ustave nemogoča in iz ekonomskih razlogov, ker je s tein agrarno v prašanje za, Bosno in Hercegovino likvidirano. Zeli pa, naj se istočasno uva-žujejo in izpolnijo sledeči: nižje navedene zahteve:
I. Da sc v južnih krajih' izvede takojšnja intabulacija zemljišč, dobljeni!; na podlagi predhodnih odredb za one. ki zemljišča res obdeljujejo. H. Od muslimanske zajednice naj
variti z novimi dokazi svoje dozdev- i pa Berlina na dnevnem redu. Cujc miru. & vrniti k redu in bh:jro:ian;t!. iVnoRhiic oristanek za uzateweaie_agrarna banka.
in izvedbo agrarne reforme v severnih krajih, v Vojvodini in na Hrvatskem, v demokratskem duhu s tem, da s-zmanjša zemljiški maksimum in da s< čim prej izvrši zakonita razlastitev in preide zemlja v last zemljoradnikov.
III.	Izvrši naj se izplačilo invalidov in vnese v budžet kredit za vse invalide. Ukinejo naj se vse ovire za delo vanje invalidskih sodišč.
IV.	V proračun za 1921./1922. nat se vnese kredit v znesku 20 milijonov dinarjev za ustanovitev fonda za izobrazbo in gospodarsko okrepitev invalidov.
V.	Država naj prizna vojno odškodnino kot svoj dolg in izda za odškodnino tri mesece potem, ko postanejo odločitve sodišča za vojne odškodnine pravomočne, državne obveznice.
VI.	Dižavnc obveznice za vojno odškodnino izda država v onem iznos i vsote, ki io določijo sodišča. Izdela naj se siiema plačevanja, pri čemer naj se ozira na vire, s katerimi država razpolaga iz prejemkov iz reparacij skega fonda.
VII.	Rekvizicijp, ki jih izvrše nas." oblasti, naj se izplačajo v gotovini :n za izplačilo in povzdigo poljedelstva ctvori kredit 80 milijonov dinarjev.
VHf. Otvori naj se takoj državni kredit za povzdigo obrti v znesku 20 milijonov dinarjev, za povzdigo domače industrije, ki služi nujnim porrr-bant prebivalstva pa 10 milijonov dinarjev.
IX.	Za izvedbo kolonizacije naj .v stavi v letošnjem budžetu primeren kredit, za prihodnje leto pa 40 mili jonov dinarjev.
X.	Osnuje nai se takoj državna
Udruženje želfezničkih či-novnika in Zveza fugoslo-venskiti železničarjev
(Dopis iz železničarskih irogov.)
Zveza jugoslovanskih železničarjev je^ začela v zadnjem času proti Udruženju željezničkih činovnikov borbo, ki jo hoče, kakor se čuje, izvesti z vso odločnostjo. V svojem listu že odkrito napada uradnike, ki so .odpovedali Zvezi' pokorščino in se združili v Udruženju. In da bi njih agitacija bila uspešnejša, so se začeli posluževati javnega časopisja, ki jim zaradi političnega ozadja gre na roko. Tako smo čitali te dni v
Slovane, ki se hočejo v narodnem in državnem oziru dostojno vesti in ki s svojim delom tudi koristijo državi. Vedeti je treba, da se železničar ne napravi v enem, dveh ali treh letih, temveč da mu šele težko večletno delo vtisne pečat železničarja. Takih, starejših izkušenih uradnikov danes primanjkuje ter jih bo še par let primanjkovalo v vsi državi. Uradništvo je, ker je bilo včlanjeno v Zvezi, ži-zadnje dve leti pravzaprav v
«Jugoslaviji» poročilo o sestanku j bojnem stanju z več kot polovico železniških uradnikov v Zidanem i nižjih uslužbencev ne-Zvezarjev. Vse mostu dne 13. marca, ki izzveneva v
Občinski snet
Ljubljana, 22. marca.
Redno javno sejo ljubljanskega občinskega sveta je otvoril župan dr. Tavčar ob 5. uri popoldan in ko je konstatiral sklepčnost se je prešlo na dnevni red.
Politične beležke
-f Sestanek somišljenikov JDS za vodmatski okraj, kateri se je vršil dne 18. t. m. pri Bizjaku v Bohoričevi ulici in katerega se je udeležilo nad polovico volilnih upravičencev JDS, je pokazal splošno zanimanje
Zupan je prečital pismo predsed-
nika deželne vlade dr. Baltiča, ki naznanja svoje imenovanje in prevzemanje mesta predsednika deželne vlade, sporočajoč občini glavnega mesta, da bo imel vedno pred očmi njen napredek in koristi. Potem se je spomnil župan z lepimi besedami smrti dr. Oražna, občinski svetniki so poslušali ta govor stoje in na koncu govora zaklicali <S!ava dr. Oažnu».
žavni politiki. Predsedoval mu je g. obč. svetnik Simon Prapro*nik. O splošnem državnem položaju y podal gospod poverjenik Ribnikar jasno sliko ter očrtal delo raznih političnih strank v ustavotvorni skupščini. Gospod dr. Pgvel Pestotnik pa je z ozirom na bodoče občinske volitve obrazložil delo, katero čaka bodoči občinski svet, ki naj bi v hitrejšem tempu posvetil vse svoje moči ob-
te okolnosti so končno privedle uradnika do spoznanja, da je pri današnjih razmerah že iz službenih značaju Udruženja, v katerem ni in ozirov samo najbolje, ako se vse
slavospev Zveze in hoče javnost prepričati o nekem internacionalnem
ne sme biti mesta za narodnega železniškega uradnika. S tem sklepom eza, ki hoče veljati kot bojna organizacija, naprtila čisto po nepotrebnem še eno bojno fronto več. Čim več komplikacij, tem bolj jih je «nepolitična» Zveza vesela. Odkar ima g. Deržič Zvezo v rokah, ne pride ta organizacija do mirnega plo-donosnega dela. Vse, kar je do danes napravila, priča o brezglavosti njenih pravih vodij, ki so jim sveta le lastna naziranja, dočim je izobčen iz njenih vrst vsak še tako trden uradnik-rodoljub, ki ne prisega na Deržičevo modro zastavo ali mu ne sledi črez drn in strn. «Mi sami in samo mi» — to je geslo Zveze in njenega vodstva. Spominjamo se Zvezinih shodov: za štrajke, proti strajkom; za ultimatume in proti; za ministra saobračaja in proti njemu; za tega ministra proti onemu in obratno; proti političnim strankam itd. Zveza je pokazala tako vsestransko in tako raznosmerno delovanje, da je človeka, ki je malo pametno mislil, ozlovoijila ter ga prisilila, da se je umaknil iz njenih vrst. Delala je z vsem: z narodnostjo, z lakoto, z veselicami en gros, z muziko itd. Uradnik, ki je bil v njej včlanjen, je molčal in premišljal, ali mu to koristi kaj ali ne; spoznal je, da se v tako zmešnjavo ne more več vmešavati, tudi da ne more dolgo več odgovarjati za Zvezino (Deržičevo) početje. Zveza se je vtikala prav v vse; domišljala si je in si še, da je več kot država; prevzemala je včasih po svojih funkcijonarjih tudi policijske funkcije.
Znano je, da je med železniškim eradništvom še precej nes!ovanske°a uradništva. Kakor je želeti, da bi bilo železniško uradništvo v vsi kraljevini homogeno, vendar ne moremo iz političnih narodno-gospedarskih ozirov odobravati katastrofalne politike, ki zahtevi takojšnjo odstranitev^ vseh ne-Slovanov iz železniške službe in ki jo tako vehementno zastopa Zvezin režim. Udruženje se je postavilo iz zadnje navedenih razlogov na Zvezi nasprotno stališče ter sprejema
uradništvo nekako nevtralizira ter stopi iz boje :ned Zvezarji, komuni-•ii, socialist: itd. V taki službi, kakor je železniška, kjer se zahteva skoro vojaška disciplina, uradnik, ki je predstojnik nižjih uslužbencev, ne more in ne sme dopustiti, da mu
(U.11U7,	T - . , -	. .
Podžupan dr. Triller je prečital f^ubf.ne V svojem govoru se
svoj nujni predlog o zadevi ljubljanskih kolodvorov,
niče kot veriga ovira njen razvoj. Železnica se mora speljati drugače in glavni kolodvor postaviti drugje. Med več projekt: bi najbolj odgovarjal oni, ki predlaga, da se novi glavni kolodvor postavi zn Kolinsko tovarno. Potreba novega kolodvora in druge speijave že-Wnjške proge se čuti že dolgo in že
je dotaknil velike sokolske ideje ter . Proga južne želez- foz,!val somišljenike t^a okraja naj oklepa Ljubljano in oc,d<? ^lonjeni te, ideji, posebno -	seda], ko SokoI I v tem ckr_ju začne
mora kdo zalučati v 'obraz,'da je _ {dvajset let se delajo načrti, ki se pa
pristranski! Uradniku mora biti vsak se ni.so Slil-. Skrajni cas je, aa se
-	— ........ to zio odpravi m občinski svet je
sklenil poslati mihistrstvu javnih del predstavko v tej zadevi.
Sprejme se na znanje, da je zapustil pokojni Josip Lenče 10.0001< v svrho ustanove, iz katere obresti bi se podpirali obubožani obrtniki, v prvi vrsti gostilničarji slovenske narodnosti.
V odbor za upravo in nadzorovanje dekliškega internata «Mladike» se izvolijo gg. Senekovič, Jesin, Evg. Lah, Bezenšek, Petrič, Škulj in Von-čina.
Z ozirom na komunizacijo mestne hranilnice se določijo službeni prejemki tudi pomožnih uradnic hranilnice.
Sklene se kupiti za 110.000 kron 18 hektarjev obsegajočih travnikov kneza Auersperga v Rakovi jelši, ki
dober uslužbenec ljub, bodisi tega ali onega prepričanja. Vse drugo, kar si danes Zveza lasti glede notranjega mišljenja železničarjev, je stvar države in političnih sil; naša država pa je, hvala bogu, toliko močna in se že sama zaveda težkoč in nevarnosti, ki jo obdajajo, da bo sama opravila, kar bo treba v lastno zaščito. Čas je, da se strokovna društva res začno pečati s strokovnimi in gospodarskimi vprašanji, ne pa da se rinejo v politično ospredje.
Take in enake misli so vodile naše železniške uradnike, ko so si začrtali svoj delovni program in ustanovili svoje Udruženje.
Udruženje se ne bo dosti oziralo na ves boj, ki ga danes vprizarja Zveza proti njemu, ter bo ostalo zvesto programu, ki si ga je začr-
talo: združiti vso železnično inteli-ijih ima občina sedaj v najemu v genčno moč v Jugoslaviji tako, da j svrho pridobivanja sena za občinske bo imela od tega korist država sama. konje.
Zvesto temu programu se bo Udruženje lotilo intenzivnega podrobnega dela in doseglo brez vpitja več uspeha v prid domovine in članov, nego z demagoško reklamo. Uradništvo je edino v naziranju, da je v sedanjem času svetovnega razburjenja trezno in usmerjeno presojati svet, in sicer ne z ozkega ljubljanskega ali mariborskega vidika ali z vidika Deržičeve politične stranke, temveč iz onega širokega vidika, ki ima celotno domovino pred seboj. Uradništvo s širokim intelektualnim obzorjem bo sledilo Udruženju, ker ne more odobravati demagogije Der-žičev, Jarkov, Mohorkov in Šker-jancev — Železniški činovnik.
VEČJA OD NASILJA SOVRAŽNIKA, BODI NAŠA POŽRTVO-kot člane tudi take ne- VALNOST ZA TRPEČE BRATE! hoteli
Rešilo se je tudi več stavbnih vprašanj. Občina bo na Prulah sezidala stanovanjsko hišo in Jenkova ulica v Vodmatu se razširi.
Glede mestnega tlaka se sklene nabaviti za dva milijona kron kame-nitih kock za tlakovanje nekaterih ulic in trgov.
Tovorni avtomobili brez gume ne bodo smeli voziti po mestu in policijsko ravnateljstvo se naprosi, da poskrbi, da avtomobili sploh ne bi vozili prehitro po mestnih ulicah.
Ko je bil dnevni red javne seje že izčrpan, so se spomnili nekateri občinski svetniki, da se bližajo občinske volitve in so začeli govoriti — skozi okno. To je napravilo slab vtis, ker občina n.pr.nima nobene moči, da bi onemogočila izvoz mesa v Italijo in Avstrijo, kar bi nekateri
graditi svoj dom. Nadalje je poročal g. Val. Fortič o delu političnega društva za prihodnje občinske volitve. Interpeliral je g. poverjenika za so:ia!no skrbstvo glede obdaritve ubožnih slojev vodmatskega okraja, kar mu je g. poverjenik obljubil, da bo r&devolje podpiral to akcijo. (Politično društvo je v tem oziru priporočilo 35 ubožnih strank socialnemu skrbstvu, da jih za praznike oblago-dari in natura.) Gospod Obilčnik se je spominjal našega žalostnega poraza na Koroškem ter dokazoval, da leži krivda na tem porazu na SLS, katera je imela takrat vso politično moč v svojih rokah, in katera nosi tudi vso krivdo na neverjetnih sleparijah, ki so se vršile pri koroški akciji. Sestanek se je zaključil pozno v polnoč v splošno zadovoljnost.
-f Nezmiselne vesti o ministru Ku-kovcu. Od merodajne strani smo pooblaščeni, da najodločnejše demen-tiramo vest nekaterih listov o neuspehu potovanja ministra dr. Ku-kovca v inozemstvo. Ta vest je popolnoma izmišljena. Vlada je zadovoljna z delom ministra dr. Kukov-ca v Londonu. Njegova misija je imela mnogo uspeha.
-f Naš Peter Amienski. Po ravni Slavoniji, kitnjastem Sremu in ponosni Bosni potuje dr. Anion Korošec in kliče na križarsko vojno, stvar-ja oni enotni katoliški blok, ki mu je položil temelj med subotiškimi Madžari in bačvanskimi Švabi. Seveda je Korošcu jako težko govoriti med temi mnogimi narodnostimi, ki jih je zbral v svojem bloku, zato ni čudno, da danes v Sarajevu preklinja to, kar je včeraj v Slavoniji blagoslavljal. V Slavoniji med hrvatskimi kmeti bi bilo nevarno napadati Radiča, zato mu je Korošec deial komplimente in po-vdarjal njegovo borbo za avtonomijo, v Bosni so pa druga tla, zato je' na svojem nedeljskem shodu v Sarajevu zlomil Korošec svojo palico nad Radičem in obsodil njegovo izdajalsko politiko. Kdaj je govoril Korošec prepričanje in resnico? — Beograjski listi primerjajo to Koro-ščevo križarsko vojsko prav lepo z ono čedno nemško pravljico «o sedmih Švabih».
j -f Likvidacija črne gore. Z ozirom na gotovo dejstvo ujedinjenja 1 Črne gore z Jugoslavijo objavlja angleško ministrstvo za zunanje zadeve, da so prenehali z dnem 17. marcem 11. funkcijonirati vsi črnogorski konzulati na teritoriju Velike Britanije.
j + Gourra>:d v Beogradu. «Prav* da» poroča iz Pariza, da odpotuje z današnjim ekspresom iz Pariza general Gourraud, glavni komisar francoske republike v Siriji. Kot je dopisnik «Pravde» izvedel, ostane Gourraud en dan v Beogradu, kjer bo imel konferenco z našimi politiki. Gourrai.d je bil zavezniški informator na londonski konferenci o turško-grškem vprašanju. Iz Beograda odide v Carigrad, kjer bo konferiral z generalom Pelejem, komandantom francoske vojske v Turški, a bivšim šefom češko-slovaškega generalnega štaba. Od tu odpotuje Gourrard v Beiruth.
-f- Bolgarski komiti se pripravlja* jo, kakor poroča beograjska «Prav-da», na vpad v naš teritorij, in to v jugo-istočni Macedoniji okrog Ko-čana. V teh krajih je bil za časa volitev v konstituanto komitsko-komu-nistovski slab. Na bolgarski strani je organizator komitskih odredov znani bolgarski komitski vojvoda Brlov.
i -J- Evakuacija Dalmacije. V Tro* giru se je pretečeno nedeljo dopoldne sestala mešana komisija evakuacije prve skupine zasedenega področja. Določile so se vse podrobnosti za izvršitev evakuacije. Evakuacija se izvrši v času od 4. do 7. aprila. Železniški odsek Labin - Perkovič-Knin bo izročen dne 5. aprila.
I -}- Angleški kralj in Masarykova bolezen. Iz Prage poročajo 20. marca: Predsednik Masaryk je sprejel v prisotnosti ministra za zunanje stvari g. Jurija Clerka, ki mu je v imenu angleškega kralja izrazil svoje simpatije in željo, da bi kmalu o-zdravel in zopet prevzel vodstvo države, ki jo je vodil s toliko politično uvidevnostjo in tolikim uspehom.
-j- Francosko časopisje o šlezij* sketn plebiscitu. Pariški listi sprejemajo vesti o nemški plebiscitni zmagi s precejšnim razočaranjem. Po-vdarjajo, da ni mogoče dvomiti o tem, da je večina glasovala za Nemčijo. Vkljub temu mora dobiti Poljska pokrajine, ki so oddale večino glasov za Poljsko, kakor bi bila dobila Nemčija v slučaju Poljske zmage one pokrajine, v katerih bi se bila pokazala za njo večina.
-f Mayr pri Brianda. Dne 21. t m. je sprejel Briand avstrijskega zveznega kancelarja Mayra in ž njim finančnega ministra Grimma, ministra za prehrano Griinbergerja in avstrijskega poslanika Eichhofa. Predložili so želje Avstrije za pomoč.
+ Grčija kliče pod orožje novin« ce letnikov 1913, 1914 in 1915.
Velikonočni prazniki! Narod jih slavi t običaji, ki kažejo njegovo bistvo, njegov znacaj, njegovo dušo. Tu sem savla sli kanje pirhov. Lepa šega, ki izraža zmi-sel našega naroda za umetnost in lepoto. Dostikrat čujemo, da nimamo narodne umetnosti. Ni mi naloga, pobijati ta čuden nazor. Tu naj samo ugotovim, da imamo lepo narodno ornamentiko.
Eden del te ornamentike nam je ohranjen v slikanju pirhov. Ohranilo so je pri nas najlepše v Beli Krajini. V našem narodnem muzeju vidimo pa lepe pimere tudi iz drugih krajev, zlasti iz Slovenske Benečije.
Spominjam se. da sem v svoji zgodnji mladosti videl doma slikana jajca. A pozneje so mi izginili izpred oči Da pa jc bila v moji ožji domovini vdomačena šega. pirhe krasiti, o tem priča ime «p i-s a n k a>, kakor pravijo pri nas pirhom, ki pa sedaj niso več pisani, ampak z enim samim tonom anilinske barve pobarvani. In tako se je pozabil običaj slikanja «pisank» še v mnogih drugih krajih.
Kazni kraji imajo razno tehniko, pa tinti razen izraz v ornamentu.
Ni mi namena, to preiskovati. Navest' fiočem nekatere najvažnejše načine, kako je slikati jajca, z namenom, da bi. kdor se zanima, to poizkusil in pomagal, da ohrani del našega narodnega bistva.
Narod riše na iaica okraske najeno-
stavnejše vrste od vrstitev pik, črtic, križev, trikotnikov, kvadratov, listov, petelj, zvezd, rozet, srčkov — od silcsak-nih valovitih enostavnih črt do celih cvetk, podob živali (ptičev, kokoši, zajčkov [?] jagnjet) in večjih okraskov naj-česteje simboličnega pomena. Simbolične podobe se ozirajo največkrat na Veliko noč, izražajo pa seveda zelo radi obča srčna čustva in podpirajo ta izraz s pisavo, z besedami in celimi stavki.
Kdor hoče krasiti jajca v narodnem zmislu, mora to ornamentiko sam študirati. Brez tega lastnega študija ni nič!
Ne gre mi za vsebino omamenta, ampak moji zgledi in načini, ki jih hočem navesti, veljajo tehniki v obče, na kaj se jc treba ozirati, ko krasimo jajca.
Vsak predmet se mora krasiti tako, da okrasek naglasa njegove dele, ne pa, da jih prikriva.
Ne ustreza modernim pojmom o okrasku, da bi se krasilo jajca z velikimi dekorativnimi elementi, ki segajo čez vso površino, ampak namenu ustreza, pa tudi bolj učinkuje okrasek z majhnimi krasil-nimi delci, ki se vrste tako, da ritem, proporcijo in sestav omamenta že shva-tamo, ako jajce samo od ene strani opazujemo, ne da bi ga morali obračati v roki.
Za vsako tehniko slikanja je priporočljivo, da jajce umijemo z milom ali !;:• goin. Iznebiti se mora ma?.fne površin^, ki ne sprejema vsaj vodenih barv n<\ Ker je s polnimi jajci kri*, je najbolje, da se izpihnejo prej, ko sv slika io. Vse-
bina, ki dandanes ni poceni, sc lahko porabi.
Slika pa se lahko na naslednje načino:
Prvi način. Umito jajce da podlago ornamentu. S svinčnikom razdelimo površino. narišemo si glavne smeri in osnovne oblike okraska. Slikamo kar na belo luščino s čopičem, ki ga namakamo v vodene krovne barve. Kdor je spreten, nanaša ornament brez vsake predrisbe. šim bolj je okrasek enostaven, tem lažje je to, a vendar učinkuje.
Drugi način. Jajce se pobarva tako, kakor ga zna pobarvati vsaka gospodinja. Vzamemo kak oster inštrument (nož. iglo. dletce etc.) in razimo (kraspamo) jajce z njim risaje okrasek, ki se nam prikazuje počasi v beli barvi jajčje lu-ščine na dnu osnovne (rdeče, zelene, modre etc.) barve.
Tretji način. Na pobarvanem jajcu se izjedava okrasek s kako močno kislino (solna, žveplena kislina) tako, da namakamo oster klinček iz trdega lesa v njo. Z mokrim klinom pišemo okrasek v barvo na jajcu. Barva se tam razkroji, kjer pišemo s kislino in nastane bel ornament.
Četrti način. Raztali se vosek na špiritu ali na ognjišču V Beli Krajini ga imajo na žriavici. Vanj namakajo pisalo v obliki T ali T, samo da je del. ki je tu označen z navpično premo, tako dolg kakor kako drugo pisalo Cpcresnik, svinčnik), kratek pa kakih 50 <1n P! milimetrov Z voskom Tiisaje se ufne?f ornament na belo jnjee.
Lahko se pa tudi napravi pri kleparja 3 do 4 centimetre dolg, na širokem delu kak centimeter širok koničast zavitek (škarnicelj) z držanjem iz ploščevine. Na vrhu tega škarniceljčka je pol do 1 mili meter široka luknjica. V škamiceliček se dene vosek in potem se to pisalo z vo skom vred gTeje na gorečem špiritu. Tekoč vosek se z vrhom škarniceljčka niša je nanese na jajčjo luščino.
Tako opisano jajce se dene v barvo, ki seveda ne sme imeti temperatura vo-skovega tališča; biti mora liladneja. Leži tako dolgo v barvi, da dobi od nje dosti močan ton. Ko je suho, se vosek odrgne. Pod njim je ostal omament v belini jaj čje luščine.
Peti način je varianta črtriega tako, da najprej pobarvamo jajce s kakršnokoli barvo. To barvo posušimo in na njo na nesemo z voskom okrasek. Tako z vo-skomo pisano jajce denejo v Beli Krajini v repni co, ki kot baš dosti močna kislina izje povsod tam barvo z jajca, kjer ni voska. Na posušenem jajcu odstranimo vosek in prikaže se nam ona-ment v barvi, s katero je bilo jajce pobarvano.
Teh petero načinov se lahko kombinira zlasti prvi z drugim in tretjim, končno pa vseh petero načinov. — Tako dobimo res mnogobarvno lepo pisana jajca.
Pirhe v ve« barvah pa dobimo tudi takole z voščeno tehniko: Prenesemo na belo jajce z voskom ornament, potem pa ga denemo v rumeno barvo kot naj-svitiejšo. H u meno barvo na jajcu po-
krijemo z voskom tam, kjer hočemo imeti rumeno okraske. Sedaj denemo jajce v rdečo barvo, ki bo sprejelo povsod ta ton. kjer ni voska. Rdečo barvo krijemo z voskom, v kolikor hočemo imeti rdečo ornamentalne delce in denemo jajce v rjavo barvo (kuhano čebulovo vodo ali zelo močno kavino ocedo). Če hočemo še v tem rjavem tonu imeti krasilne dele, šo te krijemo z voskom in denemo jajco v čmo barvo. Temnejšega tona seveda ne moremo dobiti. Ko je tako pobarvano jajce suho, tedaj se odstrani vosek in prikaže se nam beli, rumeni, rdeči, rjavi omament na črnem dnu. Pot gre od svetle na temno barvo. Mislim, da je tu začetnikom pač treba prej osnutka, na katerem si barve notira, da se na jajcu risaje ne zmoti
V Prekmurju krijejo v obliki orna. mentov jajce z nitkami in potem barvajo.
Na Hrvaškem režejo šablone: ptičko in druge ornamentalne tvore iz papirja, jih prilepljajo na jajce, ki ga potem škrope z barvo skozi mrežo ali sito z ostro ščetko. Šablone se odstranijo. Pod njimi so beli okraski.
Krasne pirhe slikajo v svojih originalnih slogih zlasti v Srbiji, Slovakiii, na Ogrskem, v Rumuniji itd. Na »drugem narodnem velevašarju* v Pragi "likajo letos lepe pirhe v več barvah dekleta v narodnih nošah.Tako pripovedujejo posetniki, ki so prišli iz Prage ;u so prinesli selnjj te izdclk* češke narod ne umetnosti.
*	NAŠ NOVI ARMIJSKI POVELJNIK. Iz Beograda nam poročajo: Pred odhodom na svoje novo službeno mesto, je bil komandant 4. armijske oblasti general Hadžič sprejet od prestolonaslednika in predsednika vlade Pašiča, ki mu je dal potrebne instrukcije za vodstvo poslov na novem službenem mestu.
41 ZA ČLANE MONOPOLSKE UPRAVE v novih pokrajinah države so imenovani Demetrovič, dr. Žerjav Srskič in Radovič.
*	IMENOVANJE. Matija Švirel- in Blaž Naglic pri poverjeništvu za-notranje zadeve sta imenovana za- računska revidenta v 9. čin. razredu.
*	ZA DVORNEGA SVETNIKA je imenovan bivši poverienik Fon, ,očj-vidno v — "»-ado za njegovo izredno požrtvovalno službo pri mariborskem okrožnem sodišču.
*	DIKTATURA POEDINCEV. Iz učiteljskih krogov nam pišejo: Klerikalci in nekateri naši nezadovoljne-ži vedno kriče o diktaturi v naprednih učiteljskih vrstah. V znanem proglasu se trdi, da so kandidati poverjeništva UjU «diktirani» kandidati! Kaj pa pravijo naši klerikalni in nezadovoljni tovariši in katehefje k imenovanju zastopnika katehetov, v višji šolski svet? Po uredbi ima ljubljanski škof pravico imenovati v višji šolski svet zastopnika katehetov. Te pravice se je ljubljanski škof že poslužil, a v vrstah kranjskih katehetov ni najdel primernega moža, ampak določil je kot zastopnika kanonika Nadraha, moža z žalostnim spominom iz Verstovškovega šolskega sveta. Škof daje katehetom tako spričevalo duševnega uboštva, da ne najde med njimi vrednega, ki bi jih zastopal v šolski korporaciji, ampak mora poiskati starega kanonika!
*	GOSPOD OGRIN. V današnjem «Slov»"cu» priobčuje bivši predsednik «I<omisije za stvarno demobiliza-cijo» dolg članek z ozirom na očitke, ki mu jih je napravil naš list zaradi njegove zlorabe demobilizačnega blaga v svoje zasebne namene. Gosp. Ogrin niše o vseh m^nčih in nemogočih stvareh, o centralistih. o Sokolu in o svojih prijateljih, le o tem ne pove ničesar, kako je pri komisiji pod raznimi firmami samo sebi polnil žepe. Zloraba poverjenega uradnega mesta za lastno okoriščanje to je bilo jedro naših očitkov in na te očitke bi radi imeli od njega odgovor. Gospod pa v «Slovencu» tudi še naprej lahko molči, ker bo dajal za javnost odgovor če ne nrej takrat, ko bo sedel na zatožni klobi.
*	VRL NARODNJAK. Društvo jugoslovanskih dobrovoljcev za Slovenijo je priredilo za pomožni fond di-jakov-dobrovoljcev javno zbirko, kateri so se odzvali brez izjeme v prvi vrsti naši denarni zavodi in zavedni trgovci. Samo eden je bil, ki je odklonil podporo, in to iz dveh razlogov: ker ne ve kdo so sploh dobrovoljci, drugič pa zato, ker za to našo državo plačuje že tako preveč davka! Samo invalidskega davka plačuje 20.000 kron. Ta vrl narodnjak je šef tukajšnje veletrgovine g. Feliks Urbane st. — Toliko v ravnanje narodnemu občinstvu.
*	MENE TEKEL. Na dan aneksij-«ke proslave so bili od nevidne roke
S tehničnega stališča je najmanj priporočljiv prvi način slikanja. Ne ugaja mi tudi ne šabloniranje. Druge tehnike pa so lepe zlasti slikanje z voskom.
Naj bi se običaj slikanja pirhov ohranil v narodu, da se mu okrepi narodna zavest in goji čut za lepoto kot eden najvažnejših ciljev narodne vzgoje. Lepe zglede imamo iz Bele Krajine iz šole pri Gradacu in znano je, da goji to umetnost v Beli Krajini nadučitelj Račič, pa še drugi. Saj pa tudi spada v šolo v okvirju sedanjih učnih načrtov za risanje na ljudskih in meščanskih šolah, ld so s svojimi »navodili* tako dobri, da jih ni treba prav nič izpreminjati, ampak Ie pravilno umeti in izvajati
^ Ljubljani, na cvetno nedeljo 1921.
Fr. Suher.
Prosvcta
—	Češka opera v Zurichu. Oskar Ned fral je dirigiral 13. t. m. v Zurichu z velikim uspehom »Predano nevesto*. Rav-nateljsvo gledališča je vsled tega velikega supeha sklenilo, da sprejme v re pertoir več čeških oper.
—	Amerikanskl dar beegrejski univerzi. Pred nekaj dnevi je prispel v Beograd g. Leo Oude Kasper, ki je prinesel prostovoljni prispevek carnegijevega fonda od Sin pol milijonov dinarjev za zi ilanje velike univerzitetske knjižnice v Beogradu.
Ljubljana, 22. marca, razširjeni tisoči malih rdečih letakov s sledečim besedilom: «Rop jugoslovanskega ozemlja pomenja začetek boja med Jugoslavijo in Italijo. Naša giava kloni pod nasiljem, a srce hrepeni po svobodi!» Na drugi strani je čitati: «Popolo italiano! I tuoi imperialisti ti preparano nuove car neficine. L'annessione chiama alla vendeta!» (Italijansko ljudstvo! Tvo imperijalisti Ti pripravljajo nove moritve. Aneksija kriči po oivoti!)
*	RADICEVI JUNAKI NA REGU. Od Sotle nam pišejo: Za 13. t. m. je napovedal Radič shod v Toplici, 15 minut od Podčetrtka cnstran Sotle, namenjen v prvi vrsti nr.širri štajerskim kmetom, ker r" hrvaški strani tako ni nobene večje vasi. Na shod je prišlo okoli 2000 nemškutarsko in boljševiško navdahnjenih elementov iz Pristave, Sv. Eme in drugod. Ko je vladni zastopnik takoj po otvoritvi shoda naznanil, da jc zagrebška vlada shod rrepovedala, so r.ahuj skane ženske navalile na njega in ga podrle na tla. Nastopilo je orožništvo, ki je na podivjance rnoravilo juriš in osvobodilo- vlrdncs; zastopnika. Da bi. videli, '—'-co divje ro zbežali Radi cevi s car ;kresi oboroženi junaki na vse strani, rosehno po pečini za hi šo. Muzikant se je skril celo v stranišče z bobnom vred. To je bil nac vse klaverni koilec prvega Radičeve-ga pohoda na našo Sotlo. Sicer pa se že opaža, da je v Zagrebu čisto druga netla. ki <"obro nometa.
*	ŽALNA MANIFESTACIJA V SPLITU. V nedeljo je mesto Spli v impozantni manifestaciji protestiralo proti aneksiji naših krajev po kraljevini Italiji. Velikanska množica prebivalstva je priredila sprevod po mestu. Trgovine so bile zaprte, mestu so vihrale črne zastave. V kinematografu so se sestali zastopnik vseh društev in soglasno sprejeli protestno resolucijo. Občinski svei je imel izredno sejo, v kateri je sklenil izraziti sožalje neosvobojenim bratom in jih zagotoviti, da ima domovina trdno vero v končno zmago pravice.
*	NAŠE OBČINE IN VOJAŠKE OBLASTI. Po odredbi vojnega ministrstva in v svrho uspešne vršitve posameznih odlokov vojaške oblasti, se bodo odslej .vsa določila zakona o ustrojstvu vojske kraljevine Srbije, v kolikor se tičejo sodelovanja občinskih funkcijonarjev, uporabljala za vse ozemlje naše kraljevine.
GIBANJE DEMOKRATSKE STRANKE NA ŠTAJERSKEM. V soboto se je vršil občni zbor krajevne organizacije v Slov. Gradcu, na katerem je bil izvoljen za predsednika sodni svetnik Ivan Romolt, v nedeljo pa občni zbor organizacije v Šoštanju, kjer je bil za predsednika zopet izvoljen nadučitelj Anton Skaza. Na obeh zborovanjih se je vršila živahna diskusija o bližajočih se občinskih volitvah in postopanju stranke v obeh krajih.
*	OBČINSKE VOLITVE V NAŠIH VEČJIH MESTIH se vršijo dne 26. aprila in sicer v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju in Kočevju. Občinske volitve v ostalih občinah se pričnejo začetkom maja in bodo končane do 20. maja.
*	Za STROKOVNO NADZORNICO kuharskih in gospodinjskih šol meščanskega značaja v Sloveniji je imenovana gdč. Jerica Zemljanova, voditeljica licejske gospodinjske šole, znana odlična strokovnjakinja.
*	PREPOVEDAN LIST. Ministrstvo notranjih del je s 15. marcem prepovedalo amerikanski list «Glas Naroda«.
*	POROKA. V Gradcu se je poročil železniški uradnik Milan Zupančič z gdč. Luizo Rosenkranz.
*	VOZNI RED za progo Ljubljana-Postojna-Trst. Za progo Ljubljana-Postoina-Trst je stopil v veljavo nov vozni red. Iz Ljubljane odhajajo na-slednii vlaki: brzovlak ob 4*20. 12-10 in 17-47; osebni vlak ob 14-20 in 18-20; mešani vlak ob 6-40. Prihajajo pa v Ljubljano: brzovlak ob 1*21, 10-50 in 18-17; osebni vlak ob 7'30 in 16-05; mešani vlak ob 19-00. Simplon-ekspres odhaja proti Trstu ob 17-02, prihaja pa od tamkaj ob 4-40.
*	ZARADI ČRNIH KOZ so prepovedani sejmi v celjskem okrajnem glavarstvu, in sicer v okrajih Celje, Laško, Šmarje, Vransko in Gornji grad. do preklica.
' KOLONIZACIJA DOBROVOLJCEV. Vprašanje kolonizacije dobro-volicev se bo moglo uspešno izvajati šele tedaj, ko se prično graditi hiše za stanovanja. Stavbeni materijal se bo jemal iz državnih gozdov Hrvatske in Slavonije kakor tudi iz gozdov veleposestnikov v gorskem kotaru. Ministrstvo cozdov in rudnikov ie
vse potrebno ukrenilo, da državni gozdarski uradi pospešijo pripravo ma-terijala in da poskrbč za njega do-važanje na. železniške postaje. Mini strstvo za agrarno reformo zahteva nujno potrebnih sredstev, da se izve-
clc tci cikcijii
*	ZBOROVANJE KOROŠCEV V LJUBLJANI. Naprošeni smo objaviti, da se vrši na velikonočni ponedeljek ob 2. popoldne v Ljubljani važno zborovanje Korošcev. Prostor in natančnejši spored se objavi naknadno.
*	NA USTANOVNEM OBČNEM ZBORU društva državnih upravnih uradnikov zdravstvenih in skrbstvenih zavodov in osrednjih oblasti za Slovenijo je bil za prvo poslovno leto izvoljen za predsednika upravite celjske javne bolnice Ivan Prekoršek
*	POVERJENIŠTVO SPLOŠNE ORGANIZACIJE VOJ. INV, VDOV IN SIROT za Ljubljano in okolico obvešča vse svoje člane in članic?, da je prejelo moko, ki se bo delila ofi 24. t. m. dalje. Vse organizirane člane in članice se opozarja, da se bo razdaljevalo le do vključno 30. t. m izvzemši 26. t. m. popoldne in obeh praznikov. Članske knjižnice ter vrečice ro približno 10 kg je prinesti seboj. V poštev pridejo člani in članico sodnega okraja Ljubljana.
*	USTANOVNI OBČNI ZBOR ZA NABAVLJALNO ZADRUGO DRŽAVNIH USLUŽBENCEV se nada ljuje v četrtek 24. t. m. ob 8. zvečer v Mestnem domu. Dnevni red: skle panje o ustanovitvi nabavljalne za druge, čitanje in odobrenje pravil volitev upravnega in nadzorstvenega odbora, slučajnosti. — Pripravljalni odbor.	k
*	OSREDNJA ZVEZA JAVNIH NAMEŠČENCEV IN UPOKOJEN CEV ima v sredo 23. t. m., ob 20. uri v posvetovalnici nujno sejo širšega odbora. Dnevni red: določitev kandidatov za načelstvo in nadzorstvo nove nabavljalne zadruge. — Predsedstvo.	k
*	IZ PODČETRTKA NAM PORO ČAJO: Na Jožefovo, okoli pol dveh popoldne, je na Mali Rudnici pričela goreti hiša posestnika Dravinca, ki jo je šele pred kratkim kupil od Ške-ta. Zaradi vetra se je ogenj naglo razširil, tako da so ognjegasci in orožniki le z največjim naporom rešili sosedna poslopja. Dravinčeva hiša je popolnoma zgorela. Njegov 6 tednov stari sinček je dobil tako »nočne opekline, da jim je že čez par ur podlegel. Požar je povzročilo nepremišljeno požiganje grmičevja v bližini poslopja.
*	IZ ŽETAL nam javljajo: V Ro-gatnici, občina Čermužiše, je na Jožef ^o ogenj uničil hišo in hlev posestnika Antona Puha. Zažgal je petletni sinček. Žena je komaj rešila kravo in golo življenje. Zgorel je ves živež in vsa oprava in je pomoč nujno potrebna.
*	PREZIDAVA ŠEMALNE VOJAŠNICE V CELJU v invalidni dom prične v doglednem času. Zidarska in tesarska dela za adaptacijo starega in zgradbo novega poslopja so razpisana in stroški proračunjeni na 1,400.000 kron.
*	POZABIL JE, DA JE OŽENJEN. Med originale spada vsekakor Ivan 'lajšman. krojač iz Sv. Jurja v Slov. Goricah. Mali mož se je kot vojak zaljubil v Reziko Puh iz Feldbacha, ne meneč se za to, da je že štiri leta oženjen. «Ledig in frei» si je znal izposlovati od cerkvene oblasti potrebne dokumente in hajd drugič v jarem. Najbrže pa se je prekmalu naveličal sladkosti drugega zakona. Gnalo ga je namreč domov. Ko se je vrnil iz Feldbacha k svoji prvi ženi, ga je ta, nič hudega sluteč, veselo pozdravila. V svoje začudenje pa je iz pisem, ki so prihajala iz Feldbacha spoznala, da ima men mož še drugo zakonsko ženo. Morda bi se cela stvar še kako poravnala, da ne bi bili vmes še ti preklicani paragrafi. Flajs-man se je zagovarjal, da ga je vojna duševno tako izmučila, da je pozabil, da je že oženjen. Mariborsko sodišče ga je zaradi bigamije obsodilo na pet mesecev ječe.
OROPANA DRŽAVNA BLAGAJNA. Deset razbojnikov in od-metnikov je napadlo na cesti Pod-gorica-Njeguš državni avtomobil, ki ; vozil blagajno. Dva orožnika in dva šoferja so pobegnili. Razbojniki so denar oplenili.
*	TATVINA V VLAKU. V vlaku med 7-itrrebom in c~*noborom je neznan žepar okradel neko trgovko.
zmaknil ji je ročno torbico, v kateri imela razne zlatnine v vrednosti 397.000 kron. Samo en par zlatih uhanov z briljanti je bil vreden 200.000 kron.
*	OGROMNA TATVINA. Dne 20. marca okoli 18. ure zvečer so v Zagrebu doslej neznani tatovi vlomili
stanovanje Viktorja Račiča ter odnesli gotovine, blaga in zlatnine v vrednosti približno 1 milijona kron. Odnesli so tudi zbirko znamk, katere je nabiral Račič nad 50 let.
= Izvoz mesa v Italijo ustavljen. Vče
raj je ustavila italijanska vlada do na-daljnega izvoz mesa iz Jugoslavije Italijo preko Postojne. Kakor nam zatrjujejo, je ta prepoved izšla radi tega, ker italijanska carinarnica v Postojni ne more zacariniti vsega blaga in je sedaj kolodvor popolnoma natrpan. Eksporterji skušajo sedaj mnogo že natovorjenega blaga spraviti v hladilnice ali izvoziti v Avstrijo.
■= Uvoz blaga z avtomobili prepovedan. Ministrstvo zj>, finance, generalna direkcija carin v Beogradu, je naročilo carinarnici v Borovnici, da ne sme v no benem slučaju in pod nikakim pogojem več dovoljevati neposredni prevoz blaga z avtomobili temveč se morA isto dova ž?ti iz inozemstva redovitim železniškim poton. To daje gremij trgovcev onim svojim članom na znanje, ki dobivajo blago iz It-alije.	k
= Zamenjava nežigosanih kronskih b-2n'covcev. Iz Unca pri Rakeku smo dobili dopi«, v katerem se nam poroča, da je v nanovo osvobojenih krajih, v lo-g£tSk->ra okraju, še jako mnogo avstrijskih nežigosanih bankoviv. Ko je italijanska vlada zamenjavala avstrijski densr, je bilo našo ljudstvo neorijenti-rano in radi nezaupanja do italijanske države ni hotelo zamenjati vsega avstrijskega denarja. Dopisnik nas vprašp, kaj se bo zgodilo s tem denarjem. Na to vprašanje lahko odgovorimo le to, da se v finančnem ministrstvi v Beogradu pri pravlja naredba, ki bi reši'a to vprašanje. Do sedaj se le toliko ve, da bodo avstrijski nežigosani bankovci zamenjani, Po kakem kurzu pa še ni odločeno. Mogočo jo tudi, da se zamenjalni knrz v naredbi sploh ne bo odločil, ampak da bo posebna v to določena komisija od slučaja do slučaja določil?, koliko dinarjev naj se izplača za avstrijske nežigo-sane bankovce.
— Anketa za organizacijo žiro prometa Včetrtek je pričela pod predsedništvom ljubljanskega ravnatelja drja. Debeljaka anketa, ki se bavi z reorganizacijo denarnega prometa potom žiro-prome*a Narodne banke. Naloga, ankete je tudi, da razčisti razmerje poštnih uradov do čekovnih uradov glede čekovnega poslovanja. Na tej anketi so zastopani poleg delegata poštnega ministrstva drja. Pau liča in zastopnikov tukajšnjega poštno-čekovnega urada, delegati poštnega ravnateljstva Split in po dva delegata poštnih ravnateljstev Zagreb, Sarajevo in Veliki Bečkerek. Z ozirom na obsežnosti tvarine bodo razgovori trajali več dni. Iz obče gospodarskega stališča je ta anketa radi tega važna, ker do sedaj nimamo čekovnega prometa za celo državo. Slovenski trgovec, ki kupi n. pr. žito v Banatu, mora seboj nesti ogromne svote denarja, ali pa ga preodkazati po privatnih bankah, ki pa bo v tem oziru še vedno slabo organizirane.
= Pripravljalni odbor za nabavljalno zadrugo v Mariboru sklicuje za torek dne 22. t. m. ob 18. uri v porotno dvo rano okrožnega sodišča ustanovni občni zbor zadruge.
= Nova tovarna v Ljubljani. Tvrdka Sajovic & Komp. je napravila na Celovški cesti 26 a (Sp. Šiška) tvomico kov5-nastih izdelkov. Tovarna je opremljena.
najmodernejšimi stroji in tehničnimi pripomočki, ima lastno topilnico in livarno, brusilnico in galvanotehnično de lavnico. Kakor čujemo, se bo pečalo podjetje specialno z izdelovanjem sifonskih glavic in sprejemalo v popravilo aparate za sodavičarsko in gostilničarsko obrt, za kar ni bilo v Jugoslaviji doslej še nobene tovarne. Z obratom se prične v kratkem. Pozdravljamo novo industrijo, s katero je storjen zopet en korak na poti naše narodno-gospodarske emancipacije.
= Ravnateljstvo mestnega dohodar-stvenega urada opozarja, da je treba med 1. decembrom 1920 in 28. februarjem 1921. v likvidovanje izročeno bolete do dne 1. aprila 1921 realizirati, ker po tem roku izgube vsako pravico do povračila.
= Potujoče poŠte Beograd-Zagreb in Beograd-Ljubljana, ki so bile doslej pod zagrebškim, oziroma ljubljanskim poštnim ravnateljstvom, so prešle v pristojnost beograjskega poštnega ravnateljstva.
= Odprava lekarniške koncesije. Osnn tek sanitetnega zakona, ki ga je izdelalo na široki moderni podlagi ministrstvo za narodno zdravje, predvideva odpravo lekarniških koncesij in bo mogel v bodoče vsakdo otvoriti lekarno, ki se izkaže s predpisano kvalifikacijo.
= Anglo - Jugoslovanska petrolejska delniška družba je protokolirana v Zagrebu. Osnovna glavnica znaša 80 milijonov kron. Družba je ustanovljena s sodelovanjem londonske Asiatic Petrol Co. in Narodne banke d. d. v Zagrebu. Družba se bo bavila s prometom, nakupom in prodajo pretroleja, zemeljskih plinov, zemeljskega koksa, asfalte, ter z izkoriščanjem bitumena na industrijski in drugi način. Nadalje hoče ustanavljati to-vrne za kemično industrijo, plinarne toteme, za cement, za metalurgieno industrijo itd.
= Prepoved izmene kronskih novčanic pri naših zastopstvih v inozemstvu. Ge-
neralna inšpekcija finančnega ministrstva je odredila, da se v inozemstvu pri naših finančnih delegacijah, poslaništvih, itd. ne sme izvršiti izmena kronskih novčanic v kronsko-dinarske novčaniee.
= Mariborski trg. Na sejem, ki se ja vršil 18. t. m je bilo prignanih 82 šče-tincev, 1 koza in tri ovce. Cene so bile sledeče: plemenske svinje kg žive teže 28—30, polpitane svinje kg mrtve teže 31 K, letošnji prasci 300—400, jesenski 500-800, ovce 240—300, koze 400 K. Kupčija je bila slaba.
_Borza 22. marca
Zagreb, devize: Berlin 231 do 231'50, Milan 555 do 565, London 554, Pariz 980 do 984, Praga 190'25 do 191, Švica 2400 do 25000, Dunaj 21'70 do 21'80, Newyork 141, Budimpešta 45 do 49. — Valute: dolar 135 do 137, avstrijske krone 22 do 22'50, rublji 70 do 75, češke krone 182, franki 975, napo-leoni 465, marke 223 do 228, leji 199. — Blagovna borza: pšenica 1100, ječmen 590, oves 400, koruza nova 470. moka nularica 1550. zdrob 1600, otrobi 350, vse franko Zagreb. Beli fižol franko Trst 682, pisani 625. Svinjska mast franko Zagreb 4500, soljena slanina 4050, nemška sol 585, lužni kamen 2000.
denar blago
Banka za Primorje s * .	1000
Hrvatska eskomptna banka . 1370 1390 Jugoslavenska banka . . • 555 558 Ljubljanska kreditna banka
Praštediona ..,»»« Rečka pučka banka , i i < Eksploatacija drva > « • « Gutman . . i • « • ■ s Slavonia ..!■■»•• Srpska banka: < < > > < » Narodna banka : -. s i i Trgovsko-obrtna banka * » Jadranska banka. . • ■ •
Gorania...... » «
Banka Brod na Savi . • • Dubrovačko parobrodno dr. Slovenska eskomptna banka Narodna šumska industrija .
Beograd, valute: dolar
910 11200 11300 420 430
1170 740 615 400 1850 690 303 6100 635 740 34'50
1450 1470 1190 745 625 410 2000 700 305
745
do
34*70, fanti 138 do 139, franki 241 do 243, lire 138 do 140, leji 49 do 49'50, levi 43 do 43'25; marke 57'25 do 57'50, češke krone 45'50 do 46'50, avstrijske krone 5'70 do 5'80, napoleoni 118 do 119. — Devize: London 138 do 138'50, Pariz 243 do 245, Ženeva 610 do 615, Praga 47'50 do 47'70, Dunaj 5'45 do 5'50, Berlin 57 do 5T50, Milan 140 do 141. — Efekti: Narodna banka SHS 3000 do 3025.
Dunaj, devize: Berlin 1081'50 do 1087'50, Curih 11662'50 do 11712'50, Budimpešta 228'50 do 230'50, London 2625 do 2645, Milan 2605 do 2625, Newyork 677 do 681, Zagreb 461*75 do 465'75, Pariz 4655 do 4695. — Valute: marke 1081 do 1087, franc. franki 4630 do 4670, švic. franki 11625 do 11675, ogrske krone 225*50 do 227*50, lire 2595 do 2615, dolarji 671 do 675, dinarji 1830 do 1850.
99-75 99.75 214— 79.25 3804.— 1650—
1700-— 1257.— 3096.— 4700*—
3755*— 5440— 3570— 7930 — 14000-—. 4703— 11000— 9720— 10000.—
Avstr. kronska renta • • t i ., majska renta i i i » i Ogrska kronska renta s s i ■ V. avstrijsko vojno posojilo » <
Turške srečke.....» «
Avstr. kred. zav. za trg. in md. Anglobanka . > t t » « * • Bankverein • « s » » » » » Landerbank .;*•»•«» Avstro-Ogrska banka i i • « Bosanska zemaliska banka • » Zivnostenska banka s » * » Državne železnice i s s • Lombarde . s s s j • • Alpine-Montan . s ; ' ' ' Praška železna Industrija • Trboveljska premogokopna • Leykam. papirnica ...» Kranjska železna industrija .
Zenlca-železo.....•
Berlin: Italija 236*75 do 237*25, Pariz 432*05 do 432*95, Švica 1068'90 do 1071*10, Dunaj 18'23 do 18'27, Praga 82'025 do 82*225, Budimpešta 20'595 do 20*655. London 242'50 do 243, Newyork 61'93 do 62'07.
Curih: Berlin 9'375, Newyork 578, London 22*55, Pariz 40*15, Milan 22*60, Praga T16, Budimpešte l^, Zagreb 4'—, Bukarešta 7*90, Varšava 0*725, Dunaj 1*775, avstrijske krone 1'10.
Praga, devize: Berlin 121'75 do 123'25, Curih 1308*50 do 1311'50, Milan 297*50 do 299*50, Beograd 209*50 do 211'50. Dunaj 11 do 12. Varšava 10*50 do 11'50, Zagreb 52 do 53, Budimpešte 25 do 26. — Valute: dolar 74 do 75, dinarji 200*50 do 202'50. avstrijske kror.e 11 do 12, funti 293 do 295, lire 294'50 do 296*50.
Vremensko poročilo.
Liabliana 306 m nad morjem
Dan	m i	s ili V1JS >	i« S. a M	Vetrovi	Nebo r
	7. ari	7M1	t-o	d. eevvzh.	megla jasno
21. muc	U. ari	7*1-8	13 7		
	(L ari	741-7	8 0	brez vetra	n
Sreda'« včerajšnja temperatura 7-«, normalna *"6 Vremenaka napoved: lepo toplejše vreme Soloce vahaia ob 5 53 zaneta ob is"i7
Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik .Vit, {?. Jelene,
18
Hugfa Conway:
Iz teme v
Roman.
Ni ne za ljubezen ne za zakon! Na ves glas sem se nasmejal ob misli na nezmiselno in vedno ponavljano zatrjevanje starkino. Ako je bila na svetu kaka ženska bolj ustvarjena za ljubezen in zakon, je bila to moja lepa Pavlina! Rad bi vedel, kaj je mogla s tem misliti. Ko pa sem se spomnil, kako goreče je ona molila v cerkvi pri San Giova-niju, sem sklepal, da je bržčas želela, da bi Pavlina postala nuna. To sklepanje bi pojasnilo vse.
Zdaj, ko sem podkupil Terezo, sem se nadejal, da bom brez opazovanja ali motenja užival Pavlino družbo. Starka je vzela denar in bo nedvomno storila vse v njeni moči, da ga dobi še več. Če bi mogel pregovoriti dekle, da mi dovoli prebiti vsak dan nekaj ur v njeni družbi, se mi ne bi bilo treba bati ovir od Te-reze. Podkupnina je bila sprejeta in ie bila uspešna, dasi me je kar rdečica zalivala ob misli, kakšnega sredstva sem se moral poslužiti.
Ker sem imel drugi dan dopoldne važne posle, sem moral odložiti vse svoje ljubavne poskuse do drugega večera. Izostati sem moral več ur od doma, ko pa sem se naposled vrnil v Maida Vale, me je kakor strela iz jasnega neba zadela vest, da sta moji sostanovalki odšli. Gospodinja ni vedela, kam ste se podali. .Tereza, ki je očividno imela denar za plačevanje stroškov, je plačala, kar je bilo treba, in je s svojo mlado gospodinjo odšla. Več ji ni bilo mogoče povedati.
Vrgel sem se na stol in preklinjal laško prekanjenost; ko pa sem se domislil na laško lakomnost, nisem bil docela brez upanja. Morebiti mi Tereza piše ali me obišče. Nisem pozabil poželjivih pogledov, s katerimi je pogledovala denar. A mineval je dan za dnevom brez pisma, brez sporočila.
liste dni sem izvečine taval po
mestu v prazni nadi, da naletim na begunki. Šele zdaj, po tej drugi izgubi, sem pravzaprav spoznal veličino svoje strasti. Ne morem popisati hrepenenja, ki me je obhajalo, da bi še enkrat videl tudi lepi obraz. Ali bal sem se, da je bila ljubezen samo na moji strani. Ako je imela Pavlina samo minljivo zanimanje zame, je bilo nemogoče, da bi bila odšla tako skrivši in skrivnostno. Njeno srce je bilo treba šele osvojiti in jaz sem se zavedal, da ne bo nobena ženska ljubezen zame nič vredna, dokler ga ne osvojim.
Vrnil bi se bil na svoje staro stanovanje v Walposki ulici, ako bi se ne bi bal zapustiti Maida Vale, da me Tereza, če bi bila zvesta svoji obveznosti, ne bi zgrešila. Tako sem ostal tam, dokler ni še preteklo deset dni počasi in ravno, ko sem začel obupavati, je prišlo neko pismo.
Pisano je bilo laško in podpisano z imenom Maneul Ceneri. Pisec mi je samo sporočal, da bo tako prost in me bo tisti dan okrog poldneva obiskal.
O namenu obiska ni bilo besedice v njem, vendar sem vedel, da more biti v zvezi samo z eno rečjo — z željo mojega srca. Tereza me toraj vendarle ni prevarila. Pavlina bo moja. Z mrzlično nepotrpežlji-vostjo sem čakal, da se prikaže ta neznani mi Manuel Ceneri.
Malo minut po dvanajstih so ini ga oznanili in pripeljali v sobo. V hipu sem ga spoznal. Bil je oni človek srednjih let in okroglih ram, ki je v senci cerkve pri San Giovaniju v Turinu govoril s Terezo. Ni dvoma, da je bil on tisti «il dottore*, ki je o njem omenila starka, da je varuh Pavlinine usode.
Ob vstopu se je vljudno priklonil, me s hitrim pogledom premeril, kakor da bi skušal -spoznati, kaj more posneti iz moje zunanjosti, nato pa je sedel na stol, ki sem mu ga ponudil.
«Ne bom se oproščal zaradi svojega obiska», je pričel, «saj ste gotovo že uganili, zakaj prihajam.*
lifn pn stara, tudi pokvarjena iljii Cfi dvckolesa, šivalni, pisala! la razni stroji. F. BATJEL, Ljubljana, Stari trg 28. 274 12—9
kupi. Naslov se izv6
na (lveh ali še bolje na štirih kolesih se v upravi «Jutra».
539
3-2
Lesene pipe sa vino vseh velikosti, najboljše kakovosti, kakor tudi medene pipe za vodovod itd. nudi A. Snšnik, želez-nina, Zaloška o. 21, Ljubljana.
DRAGO BESELJAK
Anoninii (n infcrmačni zavod, LJubljane, Cankarjevo nabr. 5.
K/70
d- onadrtropna z devetimi stanovanji (eno j takoj prrosto), veliki vrati, obsežnim vrtom v bližini južnega kolodvora, sposobna za , špcdicijsko podjetje, se pod ugodnimi pogoj', ?>roda, Ponudbo na. Anončni savorl BKAGO BE3KLJAK, Ljubljana.
rniraa siisa
ii skoraj nova, z vrtom, 5 sob, kuhinja, klet. mizarska delavnica, vodovod iu elektrika, v bližini Ljubljane, se proda. Ponudbo na Anončni zavod DRAGO R/71 BESELJAK, Ljubljana. 2—2
Prs3©scs* s soprogo , &?ss otrok, Sšše sobo.
!	Nagrada 1COO K.
I Ponudbe	poil ,,Hirna stranka" na
LAnoačni	zavod DRAGO BESELJAK.
' S2	Ljubljani. 54(5 2—1
S
Mestni stavbenik
VIN 6RICELJ
Ljubljana, Slomškova 19
Telefon 527 472 6
se priporoča za vsa gradbena dela; za napravo na-- - čriov in proračunov. - -
porini avto
jako dober in hiter voz i elegantno odprto karoserijo za štiri osebe
se po ugodni ceni proda.
547 Naslov pove uprava «Jutra>. 6—1
Ob!, konces. zavod za pokončavanje podgan, miši in mrčesa, Kolodvorska ulica št. 39.	415 52—20
ar j ev
(samcev)
potrebuje državni rudnik. Biti
morajo po poklicu rudarji. Ponudbe na Upravo S on j sluh 532 Kudnika, Srbija. 4-4
Njegova angleščina je bila gladka, a tuji naglas prav izrazit.
«Nadejam se, da sem prav uganil*, sem odvrnil.
«Jaz sem Manuel Ceneri. Zdravnik sem po poklicu. Moja sestra je bila mati gospice Mareheve. Prihajam iz Genove zaradi vas.*
•»Potemtakem vam je znana moja želja — največja želja mojega življenja.*
«Je, vem. Poročili bi se radi mojo nečakinjo. Veste, gospd Vang-han, imam mnogo vzrokov za to, da želim, da ostane moja nečakinja samica, ampak vaša snubitev me je nagnila, da si celo stvar bolje premislim.*
«Pavlinin stric je govoril o njeni bodočnosti, kakor da bi bila bala bombaža.*
«Pred vsem*, je nadaljeval, «sem obveščen, da ste iz dobre rodbine in bogat. Ali jc rc: tako?*
«Moja rodbina je ugledna. Imam dobre zveze in skoraj da lahko rečem, da sem bogat.*
«Nadejam se, da me o poslednji točki povoljno prepričate.*
Priklonil sem se prisiljeno, vzel polo papirja in napisal svojemu pravnemu zastopniku nekaj vrstic s prošnjo, da poda donesniku tega pisanja vse zaželjene informacije glede mojega imetja. Ceneri je zganil pisanje ter ga vtaknil v žep. Nemara je bilo videti mojo nevoljo, ki sem jo občutil spričo kramarske natančnosti njegovega poizvedovanja.
«Dolžan sem biti prav natančen v tej zadevi*, je rekel, «ker nima mota nečakinja premoženja.*
«Ne pričakujem ničesar, niti ne želim.*
«Nekoč je imela denar — veliko jremoženje. A je že zdavnaj izgub-jeno, kaj ne, da ne boste vprašali, cako in kje?*
«Ne morem drugega, kakor da ponovim svoje prejšnje besede.*
«Pa dobro — zavedam se, da nimam pravice zavrniti vaše ponudbe.
(Dalje prihodnjič.)
Uiilfl lz^)rano- naravno, belo ali rdeče, novo I Vlllu ali staro, po vrlo nizki coni na malo ali veliko, pošilja v poslanih sodih Clglar, trgovina vina, Stubiea, Hrvatsko, Zagorje
329 SO—19
St 831.
Razglas.
— do K
•60
IT— 12*— 10-40 7-40 5-60 5'—
c-so
Odsek stavbne stroke t Zvezi industrijcev, imenoma Zveza stavbenikov, zidarskih in tesarskih mojstrov, je v seji dne 17. marca 1921. razpravljal ureditev mezd stavbinskega delavstva in sklenil tako:
1.)	Ker stavbinsko delavstvo navzlic našim pozivom in šest tednov čakanja ne more poslati na razgovor o obnovitvi kolektivnega dogovora med delodajalci in delojemalci stavbne stroke pooblaščenih, zastopnikov, morajo delodajalci v zadevi sklepati in skleniti sami.
2.)	Določila kolektivnega dogovora z dne 29. marca 1921., odnosno dogovor z dne 7. julija 1920. (za Maribor z dne 26. julija 1920. in iz mesec* novembra 1920., za Celje dne 31. julija 1920.) ostanejo v veljavi Vendar se mezde revidirajo ter se za Ljubljano in ostalo slovensko ozemlje sklene kakor v točki 3.) do 6.).
3.)	V Ljubljani, mesto, ter neposredni okolici do maksimalne razdalje 3 km (tri kilometre) zračne distance od Glavno pošte, veljajo dosedanje mezde s povprečno 20% (dvajset odstotnim) poviškom, in določno te mezde na uro:
a)	polir	K 14
b)	preddclavec . ....... 11
c)	zidar, tesar ....... „ 8
d)	težak nad 18 let .... 1 „ 5
e)	mlad. delavec do 18 let. . . „ 4"—
f)	delavke........»4'—
g)	vajenci......... 3'60
Te nove mezde stopijo v veljavo dne 21. marca 1921.
4.)	Za industrijske kraje v okrajnem glavarstvu Ljubljanska okolica, za gorenjska me3ta in industrijske kraje na Gorenjskem veljajo dosedanje mezde s povprečno 10% (deset odstotnim) poviško in določnom te mezde na uro:
a)	polir	K 13-— do K 16 —
b)	preddelavec ......
c)	zidar, tesar......
d)	težak nad 18 let . . . .
e)	mlad. delavci do 18 let . .
f)	delavke........
g)	vajenci........
5.)	Za Celje 80 % (osemdeset odstotkov) ljubljanskih mezd po točki 3).
6.)	Za ostalo Kranjsko in Štajersko 75% (sedemdesetpet odstotkov) jubljanskih mezd po točki 3.).
7.)	Mezde za Ljubljano po točki 3.) in za kraje po točki 4.) se raz* glašajo obvezno za vsa podjetja označenih ozemelj.
Glede Maribora se prepušča pristojnim združitvam delodajalcev, da pristanejo na mezde ljubljanske po točki 3.) ali, da samostojno določijo mezde, vendar ne smejo biti te mezde višjo nego ljubljanske. Glede ostalega ozemlja Slovenije je smatrati naredbe po točki 5.) in 6.) za predlog in se iristojne združitve delodajalcev poživljajo, da na ta predlog pristanejo.
8.)	Te novo določene mezde veljajo za stavbno sezono 1921. in do-očno do 30. septembra 1921.
V Ljubljani, dne 17. marca 1921.
Odsek stavbne stroke v Zvezi mansfrijcev.
Načelnik:	^ Tajnik:
F. Ravnikap s. r.	ŠaMje
10' 7'
5' 3 3
60 20 60 60 60
16 11
9 6 5 4
6'
50 80 20 40 20
s. r.
EEDE3E35235E
Obvestilo.
Obveščava conj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Turiaiovski čevlji domačega Izdelka.	522 29
Ani. in Jož. Brajer-Kapele
Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št. I.
Tehnika pisarna i LJubljani
zaposli uradnike
tudi penzijonista, za ves dan ali popoln dne. Retlektirj. se n* tehnike, eventualno na registratorja. — Pismena obvestila pod ,,Tehni£ka pisarna" na upravo <Jutra>.
Naročajte
ianski Zvon
Naznanjam si. občinstvu in gp. trgovcem, da sem prevzel od g. Bačnerja izdela vasjo prvovrstnega čajnega peciva ter se ccnj. odjemalcem najtopleje priporočan
izdelovanje in prodaja vsakovrstnega peciva, medlo in 2nia bonbonci na debelo. Ljubljana, Opekarska oesta 26.	551 3—1
letnik 1921.
Ljubljanski Zvon je najstarejši in najboljši slovenski leposlovni mesečnik. Novi letnik prinaša celo vrsto povesti in člankov, ki bodo zanimali vsakogar. Izšel je popolnoma novi opremi
206 24
QjCn|n; eir>r\H " Imperial, Underwcod, Remington, rlOdllll OllUjl. Centu-y, Kontinental, Mercedes, Yost I. dr.
Razmnoževalni aparati: ffiSE*&
rolograf
\ZctIiUširina barvnih trakov, pravih anglo-VClIftd tflIUUd ških> v vseh širinah, prlma ogij. papirja to. vseh potrebščin za razmnoževalno aparato, kakor: bsrve, črnila, Fixat, Preservat, voščeni papir itd.
* pri tvrdki	515 3-1
FRANC BAR, Ljubljana
Cankarjevo nabrežje 5, tel. 423
moderna mehanična delavnica za popravila vseh vrst pisalnih in računskih strojev ter kontrolnih blagajn.

Celoletna naročnina znaša 180 K, polletna 90 K, četrtletna 45 K. Izhaja vsak mesec.
Upravnišivo Ljubljanskega Zvona Ljubljana, Sodna ulica 6
Ravnokar je Izšla brošurica:
Svetovna volna
v pesmih In slikah, I. zvezek. Izdala, in založila »Domovina". Cena 4 krone, m
Dobiva se pri kolporterjib. v trafikah in t npravi ..Domovine"
Sodna ulica 6.
obleke, površnike za gospode, kostume, pomladne toalete za dame«
oblek, moderniziranje kostumov v osmih dneh.
Lastna zaloga najfinejšega blaga 5n Samic (RoBhaar) za obleke. Uradniku obleke na obroke!	Cene delu za moške obleke 690 K, ženske kostume 650 K.
ga im um i p
tvrdka J. DOLENC »-«
Ljubljana, Hilšepjeva ulica. št. S
sa priporoča za nakup najboljših instramentov izvrstnih tovarn po najsolidnojših in nizkih cenah.
516 6-4
S. Potočnik. Šelenburgova ulica 6/1, Ljubljana,