201. številka.
Trst, v petek, 14. oktobra 1S98.
Tečaj XXIII.
EDII0ST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DROŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon St*. &70.	4 nVČ.	V edinosti Je m»«!
„Edlaost" izhaja dvakrat na dan, razun nedelj in
praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja ob 9. uri zjutraj.
Naročnina znaša:
Obe tadanji na leto . . . gld. 214— Za samo večerno izdanje . „ 12'— Za pol leta, četrt leta in na mesec razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Na drobno se prodajajo v Trstu zjtitranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske zjutranje Ste-
+vilke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več.
Ogla.t
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. 1'oslana. osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo nrednUtvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. ^ Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema iipravnlfitvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
1'redništvo in tiskarna se nahajata v ulici Cariutia Stv. 12. I pravnlštvo, od* pravništvn in sprejemanje Inseratov
v ulici Molin piccolo Atv. 3, II. nudstr.
Lastnik lconsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
biti ho izvoliti, temveč da se takoj preide v specijalno debato. Prvi del tega predloga je 1 >i 1 vspre-jet jednoglasno, drugi del pa s 25 proti 1U glasovi. P osi. Grom je omenil več izjav, ki jih je pq Banffy v današnji seji ogerske poslanske zborni! in jc stavil na grofa Thuiia dotična vprašanja. Grof Thun jc rekel, da po izjavah ministerskcga predsednika Banft'y-ja že ni prišel čas, da bi mogla ogerska vlada v svojem parlamentu predlagati samostojno uravnavo nagodbenega vprašanja, ker so se še le predložile dosedanje predloge. Kar pa se tiče BanfFy-jeve izjave, da bc naj sprejme nagodha neizpremenjena, tedaj to po menenju grofa Thuna ne pomeni ničesar druzega, nego to, da ho se ohc vladi zjedinile za neizpremenjeno v »prejetje sti puli rane nagodbo.
Na vprašanje, kuj bi se bilo zgodilo, ako bi ne bilo moči zapričeti stvarnega posvetovanja, je rekel ministerski predsednik, da ni da bi se moral o tem izjaviti, ker imata zbornica in odsek resen namen delati. Ko je še govoril ministerski predsednik, se je seja zaključila.
Prihodnja seja bode jutri zvečer.
TeineSv tti* 13. Danes zjutraj je skočila z tira lokomotiva mešanega vlaka med Jablonieo in Me-hadijo, zbok česar se jo brzovlak v Budimpešto zakasnil za dve uri. Izmed osobja na mešanem vlaku je nekaj lahko poškodovanih.
London 13. Kakor poroča Reuterjeva pisarna iz Tangerja, se tam govori, da so se v Ta-žiletu pojavili resni nemiri. Velika vojaška moč, pod vodstvom vnuka sultanovega, je skušala polastiti se državnega akladu.
Pari/ 13. Policijski komisarji so bili danes poklicani k preiskovalnemu sodniku. Kaj je temu povod, se ne ve, vendar pa se domneva, da odre-
dijo policijski komisarji danes zvečer preiskave v lokalih nekaterih sindikatov.
Itelgrad 13. Srbska vlada je vsprejela po-ibi]p Italije na konferenco proti anarhistom pri-
Benctke 13. Cesar Viljelm in cesarica Avgusta Viktorija, v spremstvu državnega tajnika pl. BiUowa, sta dospela opoludne sem, kjer sta ju na slavnostno okrašenem kolodvoru vsprejela italijanski kralj in kraljica, nadalje ministerski predsednik Pelloux, minister za vnanje stvari Cancvaro, korni poveljnik, predsednik mornarske oblasti, prefekt in beneški sindako. Kralja sta se pozdravila prisrčno.
Yokohama 13. Kakor javljajo |iz Sfiula, je minister pravosodja odpuščen, ker ni preprečil, da bi ne bila druhal pohromila usmrčenih zarotnikov.
50 let napora Jugoslovanov.
(Tz »Nove Dobe«).
Jugoslovanstva politiško, gospodarsko in društveno delovanje, njega moralne in materijalue vspehe v minolih 50 letih živo smo želeli naslikati v proslavo leta 1848.
Dobro promislivši stvar, uverili smo se, da ne moremo podati te slike, a še manje zaznamovati si kakih trajnih in sijajnih vspehov.
Slike poli tis kega gibanja ne moremo narisati, ker nam niso naši politiki še napisali ne politiške zgodovine najnoveje dobe, ne razvoja stranke, v kateri so se borili oni, nc delovanja onih mož, katerih načel so se držali. Oni puščajo nas, deco svojo, »zlatnu svoju mladež«, na razpotju, brez kakega kažipota, brez kake politiške literature, brez resnih studij in razprav....
Izdajatelj in odgovorni urednik Pran Godni k.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše vesti.)
Dunaj 13. (Zbornica poslancev.) Poslanec liorber (nemška ljudska stranka) jc predlagal, naj se porabijo v pokritje izdatkov za uravnavo plač državnih slug prebitki iz let ;1890. do 189(5. Pri glasovanji se je vladina predloga v smislu predloga poslanoa dr. Pietaka (poljski klub) izročila budgetnemu odseku z naročilom, naj isti o tem poroča zbornici tekom osmih dnij. Ko se je vladina predloga, tičoča se služabniških plač, jednoglasno izročila odseku, se je zapričelo prvo čitanje vladine predloge o budgctnem provizoriju.
Poslanec D o b e r n i g (nemška ljudska stranka) je izjavil, da njegova stranka obsoja način, po katerem vlada uporablja i? 14. Vlada da postopa pri tem protiustavno. Jezikovne naredbe da stoje na dnevnem redu in ljudsko gibanje bode rastlo tako dolgo, dokler ne bodo Nemci maščevali sramote, ki se jim je storila.
Poslanec D* A n g e 1 i je izjavil, da bode italijanski klub glasoval za to, da se izroči predloga odseku, toda brez prejudicije za bodočnost. Italijani da si pridrže svobodne roke proti vladi.
Debata se se je potem pretrgala in seja se je zaključila, ne da bi se bilo zgodilo kaj posebnega.
Dunaj 13. Nagodbeni odsek je imel danes zvečer sejo, v kateri je odklonil predloge levice, osobito one o načinu, kako naj se vodi generalna debata in je sprejel predlog Bilinskcga, po katerem naj se takoj prične generalna debata skupno o vseh predlogah. Ob jednepi je bilo rečeno, da se ne bodo dopuščala generalna debata o predlogah poročilih pododseka, katerega bode treba more-
PODLISTEK,	53
Čuvaj se senjske roke!
Zgodovinska povest.
Spisal A. Senoa. Poslovenil F. S. Cvetkov.
XVI.
Leto je bilo minulo, leto miru in pokoja. Milo je sijalo pomladno solnce skozi okna meniške cerkve, veselo bleste nad grobnicami senjskih junakov, nad mramornatim kipom Matere Božje v meniški kapeli. Ob Materi Božji sti goreli dve voščeniei. Bilo jc vroče, prijetno iti milo, kakor sladek sen ob zori. Cerkev je bila prazna. Na jedenkrat so zažvenke-talc po tlaku junaške sablje. Pred oltar Matere Božje je pokleknil junak v sijajni obleki z junaško sabljo, junak visokega čela, žarkega očesa, črnih bi k, a pred oltarjem je klečala deklica, sladkega, mračnega pogleda. Zivahneje je zablesketalo solnce na srebrnih gumbih mladeničevih, na zlatem dekličinem vencu, ob žarki solzi, ki jej jc trepetala kakor biser v črnem očesu. — A okolo njiju so se zavrstili plemiči in posestniki, ob njiju je stal kapitan Danilo Barbo. Pred oltar je stopil frančiškan, oče Viktor, in vprašal mladeniča:
»Juriji Ljubiš-li to pošteno deklico?« »Ljubim !« je odgovoril junak smelo in oko se mu je zasvetilo kakor strela. Menih je vprašal nevesto: »Klara! Ljubiš li tega poštenega mladeniča?«
»Ljubim!« je dahnila deklica istotako, kakor
ranega jutra dahne rosna roža.
+
* *
V hiši Posidaričevi so se poslavljali gosti.
»Sreča naj vama cvete, novoporočenca!«, je rekel o odhodu kapitan Danilo — »ej, da bi bil moj pobratim Martin živ! Koliko veselje ! Obraz mu jc zopet svetel pred svetom, to je priznal sam cesar. A Dominisu je lice črno, on vživa beneško plačo za svoje izdajalstvo na stolici spletskega nadškofa. Z Bogom, otroka! Pozno je. Jutri se moram vrniti v službo na Reko.«
Jurij in Klara sta ostala sama. Skozi odprta okna je migljala mesečina, mil vetrič je pihljal od morja. Junak je objel mlado ženo ter jo sprovel nežno pred sliko kneza Martina, na kateri je čudno igrala nočna svetloba.
»Blaga duša junaškega mučenika !« je dvignil mladenič glavo proti sliki, »glej me pred teboj s tvojo jedinieo, mojo Klaro. S sveto prisego sem se ti zaklel za tvojega življenja, dajo bodem ljubil in branil. Sprejmi zopet mojo zakletev, pogledi z očesom na naju, oče, in blagoslovi naju !«
Čudno je zatrepetala mesečina na sliki, aječfe je spustila Klara glavo na junaške prsi mhuleničevc.
»Jurij, moj Jurij!«, je dvignila za trenutek glavico. »Glej zlato verižico, katero mi je dala pokojna babica. Jeden rubin je bil izpal pred letom dnij, včeraj sem ga zopet našla in dala sem ga de-jati v verižico. Vzemi jo, detli jo pod ključ, danas sreča ne ostavi nikdar!«
»Nikdar! duša !« je objel vojvoda Klaro. XVIJ.
Dne 21. decembra 1014. se je zbralo na trgu : »Piazza dei fiori« v Rimu silno mnogo ljudij, da se nagledajo nenavadnega čudesa, da pogledajo, kako se sežge na gromadi pod vedrim nebom mrtvo telo. Morda kakega rimskega triumfatorja ? Ne, telo prokletnika. Plamen je silno plapolal, silno se je vil črni dim pod nebeške oblake. Štirje črnooblečeni sluge so donesli na ramenih črno mrtvaško krsto brez imena, brez znamenja, brez križa. Odkrili so rakev. V njej je ležal prekrižanih rok bradat cerkveni dostojanstvenik, temuorumene polti, v svilnati obleki ; ljudstvo se je prekrižalo in odstopilo, a sluge so vrgli truplo v plamen. Živahnejše je vs-plamtel plamen, živahnejše je zaprasketala groinada in črneje se jc vil dim pod vedro nebo. In gro-mada je zgorela do pepela in svet sc je razšel, le jasna noč seje razprostirala nad pogoriščem. Do gro-tnadc se je priplazil zgrbljen, visok starec, bele glave — dominikanec in začel razkopavati s palico pepel, kimaje z glavo.
»Oče!« gaje vprašal človek, prištopivši k redovniku, »kaj iščeš?
Redovnik je dvignil glavo in pogledal vpvaštlea.
»Oprosti! Jaz sem tujcc. Koga so tu sežgali ?«
»Dominisa.«
»Kaj, onega slavnega učenjaka in škofa.«
»Slavnega ?«
»Tako govori svet.«	(Pride še).
Xa g <>« p o <1 a r p k e ni polja je še slabše, ako sploh more slabše Uiti. Gospodarska vprašanja so bila pastorke našim politikom in Se danes ne more vse Jugoniovanstvo v svoji inteligenciji imenovati imena, ktera bi označevalo naš narodno-go spodarski program. A vendar smo narod oratarjev in težakov, kmetovalcev in pastirjev, kateremu so se velikaši odrod i li in potujčili. Zastonj imamo morje, in celrf veliko moijft, zastonj smo na najveći zapadno evropski reki (in ob vseli nje poglavitnih pritokih), ki se izliva v odprto morje, zastonj je v nekaterih krajih pravih zalog žita, v drugih neizčrpnih rudnikov, v tretjih bogatih gozdov ; in to je tim huje, ko je Bolgar zastonj ne-nadkriljiv poljedelec in Slovenec uzoren štedilee, ko je Srbin naj podjetni ji trgovce, Hrvat uajsmeleji mornar, — zaman so se združila vsa bogatstva narave in duševne spretnosti; mi smo vendar le ostali sužnji židovske špekulacije, nemškega izže-raanja, italijanskega srda, grškega preziranja, nasilja Madjarnv in Turkov — vse to le zato, ker srno nesrečna, uboga raja — a mogli bi biti naj-bogateji, gospodarski najsamostalncji narod v Evropi. Kako moremo torej opisati gospodarsko delovanje Jugoslovanstva ob tako očiti zaostalosti in uprav grešni brezbrižnosti za gospodarska vprašanja vseh naših strank in politikov ? !
Preidimo sedaj na krvavo našo rano, narodno vprašanje! ;Da, o tem hi lahko podali sliko, — a naši potomci je ne bi razumeli in čim verneje bi izražala obupno naše stanje, tem nena-ravneja in ueverjetneja hi za zdela kasnejim rodovom. Kdo namreč naj veruje še par desetletij, da je znak hrvatskega patrijotizma: tajiti Srbe, in srbskega : brisati Hrvate ?! Komu se bode še zdelo v kratkem naravno, da Bolgari in Srbi tekmujejo pred sultanom samo radi slabosti v podlosti, a Hrvatje in Slovenci prosjačijo pred raznimi Thuni in Windisehgrati! In kar je se neumevneje": da sti Bosna in Makedonija (mesto da bi nam bili narodni ognjišči) postali — narodnim grobom. Za to torej ne maramo risati take slike, ko nase uborno novinstvo, vzlic vsemu svojemu iskrenemu in nehli-njenemu rodoljubju, često tudi proti svoji volji, zbira dovolj Bnovi, da naše potomstvo, nad grobovi svojih očetov, ne bode moglo druzega, nego da vzdahne užaljeno »odpustimo jim, ker niso znali, kaj so delali«.
I)a, nikjer nismo znali, kaj delamo, zlasti v mednarodni politiki, v diplomaciji gotovo ne. Tu smo bili in žali Bože, smo še danes lahka igračica toliko svojim sosedom, kolikor drugim vlastim; tu smo dokazali vso svojo nerodnost, svojo nesposobnost vzlic vsem prirodnim darom našega naroda, vzlic vsej velikanski znameni-tosti slovanskega plemena. N a r o d in Slovenstvo! I)a smo prav umeli razsežno važnost teh dveh pojmov, imelo bi Jugoslovanstvo danes drugi pomen v Evropi, bilo sbi odločujoč činitelj v obči težnji človeštva za napredkom. Ali namesto onega svobodnega naroda, ki si je ohranil divno vstrajnost v delu, nepremagljivo silo v obrambi, božansko iskro v veri, veselje življenja v pesni, bogatstvo znanja v govoru, namesto o tem ljudstvu, bi moral biti temelj društveni organizaciji, podlaga politiški svobodi in izvor gospodarski sili, govorili smo in govorimo še o »nizkem« ljudstvu, o »zabitem« človeku. Kako naj ne ovenemo, ko smo se sami odrezali od korenik! Kako naj ne bodemo krhki in slabotni, izaesavši si življenski sok. Sveto pismo pravi, da se ruši hiša na pesku, a mi smo zidali gradove v — zraku!
In Slovanstvo! Namesto da vtem ogromnem sklopu narodov gledamo in vidimo najpopolneji tlel človeštva, zaničevalo so je celo v nas Slovanstvo kakor suženjskt> pleme. (Starfievid z šovinistiške višine svoje!!) Namesto da vidimo v samostalni literarni in do neke mere tudi politiški organizaciji slovanskih narodov podlago in jamstvo svobodnega zazvitka misli in vsestranskega napredka, navdušujemo se Jugoslovani po uzoru pruske, franeozke in angleške centralizacije za enotni skovani književni jezik in morda še kdo za skupno državno vlado.	(Dalje pride).
Politični pregled.
V TRSTU, dne 14. oktobra 18J»8. Državni zbor. O včerajšnji seji zbornice poslancev smo že spororoSili v glavnem. Zakon o
i uravnavi plač državnim slugom se je torej soglasno I izročil proračunskemu odseku z nalogom, da spo-roči zbornici tekom 8 dnij. Kako stvarne so sploh j debate od s»ani Nemcev, vidi se na govoru glav-i nega govornika »proti«, dra. Pergelta, ki ni mM drugače, nego da je tudi o tej priliki, ki nimaili-, kake dotike z narodnimi in politiškimi vprašanji, | zaključil z jezikovnimi naredbami in z vsklikom, da to ministerstvo se ne bode moglo držati. — 'I udi mi smo tega menenja, da se to ministerstvo i ne bode moglo držati, ako bode še nadalje hotelo šteti na gumbih : bi ali ne bi — toda tega pa ne smatramo tako za gotovo, da bode prihodnje ministerstvo bolj po volji gospodu Pergeltu in drugim kandidatom iz njegovih vrst za ministerska in mesta dvornih svetnikov, nego je sedanje. Mi se nadejamo, da se bode kolo Avstrije vrtilo naprej in ne nazaj.
Istotako nam je prorokoval koroški posl. Dobcrnig — ti so posebno hudi — o prvem čitanju računskega provizorija,da XX. stoletje bode videlo polom konservativnega plemstva, a grofu Thunu da bije zadnja ura. Zaključil pa je : »Sodnik sveta pa je zgodovina!« Dobro, dobro, in ta zgodovina pripoveduje mnogo, kako so Nemci jemali drugim narodno last. Saj je bil taka žrtev tudi — posl. Dobernig. Vsaj njegovo ime vzbuja tako domnevanje.
Italijani in vlada. Te dni je imelo na-čelstvo italijanskega političnega društva za Istro svojo sejo, v kateri so se razgovarjali o političnem položaju in o taktiki italijanskih poslancev v parlamentu. Predsednik in državni poslanec Bar toli je sporočil, da italijanski poslanci so zavzeli pozicijo — pričakovanja. Zngotovljal je, da Italijani niso imeli nikakih dogovorov ni z vlado ni se strankami na desni ter da hočejo tudi za bodoče ostati nezavisni. Slednjič jo pograjal vlado, daje o zadnjih izgredih premalo strogo postopala z Slovani. In potem so gg. načelniki pol. društva sklenili izjavo, s katero so tudi grajali vlado radi nedostatne strogosti, s katero povdarjajo, kako neopravičene so zahteve ptujih agitatorjev v teh pokrajinah, in s katero nalagajo italijanskim poslancem, naj se tesneje združijo z nemško opozicijo.
O tej laški komediji naj spregovorimo 'torej par besed. Gospodje »čakajo« torej ! Verujemo. Saj je »čakanje« ves ohseg laške državniške, diploma-tiške in politiške modrosti. To je tisto »čakanje« na ugodni trenotek, ko morejo zvijačno pograbiti po žrtvi, do katere si ne upajo v odkritem, odprtem boju. Po takem »čakanju« in no po junaštvu lastnega naroda, je nastala tudi sedanja zjodinjena Italija, tako, da je po vsej Evropi razširjen pregovor, da je bila mlada Italija skupaj — stepena, t. j.: da-si vsikdar tepcu i na bojnem polju, so vender vsikdar znali pograbiti po plenu. Tako »čakajo« sedaj tudi italijanski poslanci v državnem zboru, da-li ne pride trenotek, da po Btari navadi lokavo izvabijo iz vlade kako novo koncesijo. To jim verujemo torej, da — »čakajo«, ali ako nam govore, da hočejo ostati nezavisni, se jim mi le smejemo, kajti predobro vemo, kakor tudi vedo oni sami, da resnična nezavisnost od vlade bi bila njihova — politiška Bmrt. Kedaj je še hromi metal palico od sebe? Posebno veselost pa mora vzbujati njihova renomaža s tesnejim združenjem z nemško opozicijo.
Kakor da bi no poznali njihove slahe strani! Vsikdar so bili Italijani kakor peteršiljček na vsaki vladini juhi in plavali so na površju tem ve-seleje, ker so bile avstrijske vlade vsikdar tako slepe — in tu se pričenja žaloigra — da tem laškim patrijotoin nikdar ni trebalo niti toliko samozata-jevanja, da bi morali odlagati svoje bolo-rudeče-ze-lene distinkcije. Torej le ne renomirati z nezavist-jo, lc ne igrati komedije; ako za sedaj še ne plavate tako veselo na površju vladine juhe, ni to posledica vaše bojevitosti proti vladi in tudi ne Thunove nenaklonjenosti proti Italijanom, ampak je posledica dejstvu, da je slovanska kuhanica nekoliko bolj energično začela mešati po juhi in odganjati — italijanske cinke. Res, težko je biti človeku resnim, ko opazuje tako komedijaštvo!
Shoda stranke prava na Sušaku so se udeležili od Slovencem poznanih ličnosti: Vekoslav Spinčič, dr. Krek, kanonik Kalan, oba brata Trinajstima, Slavoj Jenko, dr. Janežič, Križ, Jelušio. Zagrebški listi podarjajo, da je vzbudila iskreno radost izjava kanonika Kalana, da se katoli-
ška-narodna stranka slovenska pridružuje stranki prava ter da rs p reje ralja nj e program. To veselje je povdarjal predsednik koali rane opozicije in poslanec Brest vensky — čegar prihod se je pozdravjal navdušeno — v krasnem govoru.
Dež. posl. Kalan je rekel v svojem govoru, da Slovenci spremljajo posebnimi simpatijami delovanje stranke prava in sicer zato, ker t<» stranko vodijo tri velike ideje, tudi nam sorodne iti sim-patiške; namreč ideja krščanstva, katero je v tako krasnih besedah povdarjal predsednik današnjemu shodu ; i <1 e j a hrvatskega državnega prava, ki je jedina zmožna na jugu osnovati oni branik proti izdajalcem, katerega Avstrija neobhodno potrebuje za ohranitev svoje veličine in za osrečenje slovanskih narodov na jugu; in ideja gospodarske organizacije za narod, kajti sovražniki naši so najprej naš narod gospodarski uničili, da so ga potem toliko ložje oropali njegovih politiških svoboščin. Sovražna sila nas je z umetno mejo razločila, a mi skrbimo, da mej-sebojna bratska ljubezen razruši to umetno mejo ter na njeno mesto postavi naravno vez. Saj kar je Bog združil, tega naj človek ne razdružuje Shodi, kjer se zbirajmo Hrvati in Slovenci, naj širijo idejo skupnosti Hrvatov in Slovencev mej oba naroda, časopisje slovensko in hrvatsko naj jo goji, da kmalu postane obema narodoma skupna last in merodavno vodilo v dosego nepremagljivega branikn na jugu države, v ponos in podporo Avstriji in v srečo slovensko - hrvatskega naroda, združenega na temelju hrvatskega državnega prava.
3hod je vsprejel resolucijo, s katero se odo-brujc deželnozborsko delovanje poslancev stranke prava, se obsoja politika monarhije na j u g u ter se nastopa proti samostojnemu carinar-Bkemu obrežju.
Na banketu so Slovenci obnovili svoje izjave in se jim je še pridružil dr. Janežič v imenu Istranov.
Madjarsko nadvladje v naši monarhiji se pojavlja v vseh strokah. List »Ostdeutsche Rundschau« je objavil dva tajna ukuza zapovednika vojne mornarice, podadmirala Spauna, ki dovolj jasno kažeta, kako drzni so postali sosedje onkraj Litve in kako odjenljivi so pred njimi mero-dajni krogi. V prvem teh ukazov nalaga podad-miral firmi Eisler & Co., naj v največi meri razširi dobivanje provijanta iz dežel ogerske krone in v drugem se naroča e. in kr. vojaškemu pristaniščnemu zapovedništvu, naj upliva na upravo mornarskega k o n-sumnega društva v P ulj i, da bo svoje potrebščine kupovalo v prvi vrsti v deželah ogerske krone. To nekvalifikovano postopanje podadmirala Spauna se sodi samo ob sebi. V Avstriji se dobiva za isto ceno ravno tako dobro blago kakor na Ogerskem. Škodo bode pa trpelo vsled tega osobito Primorska in druge obmejne dežele.
Domače vesti.
o interpelaciji laških poslancev radi dogodkov v Nabrežini lil Devinu. Gospodje so torej povdarjali, da so duhovniki hujskali slovensko ljudstvo ne le proti Italijanom, ampak tudi državni oblasti. Nič ne de, da niso naveli nijednega konkretnega slučaja, ki bi bil v dokaz za to težko obdolženje. Gospodje si mislijo in vedno delajo tako: Le vrzimo hitro pest blata, nekaj, več ali manj, že obtiči! Kolikor je, jo dobro — si mislijo gospodje. Zlasti, ko vedo, da govore ljudem, ki ali ne poznajo iznajdljivosti in drznega čela laške gospode, ali pa ki poslušajo iz srca radi, če kdo kaj slabega (če tudi neresničnega) govori o slovenskem ljudstvu in njega voditeljih. E, gospoda znajo izkoriščati ! Oni poznajo one druge, in vedo zajedno, da oni drugi ne poznajo njih.
Kje bi si drugače upali trditi, da so slovenski duhovniki hujskali proti državni oblasti! Tako delajo vedno: kadar hočejo pokriti sebe, potiskajo pred-so državno oblast. Italijanska gospoda, pa branitelji državne oblasti! Gospodje so zlezli na vrhunec neiskrenosti. In pa še pred tem slovenskim ljudstvom, kateremu tiči pretiran strah pred vsako avtoriteto notri v kosteh, tako, da postaje često
uprav smešno in «la človek ne ve, ali bi »e smejal, ali bi poniloval to ljudstvo. In take tožbe si upajo izrekati proti takemu ljudstvu ljudje, ki no-torično mrzć vsako avtoriteto, ako jim ista ni na uslugo, ljudje, ki se leta in leta branijo izvrševati sklepe državne avtoritete, ki se niti ne menijo za ministerske naredbo, ki ne spoštujejo niti izrekov sodišč v vseli instancah in ki se še babajo s tem po javnih zbornicah ! (Glej goriško občino in tržaško mestno zbornico!)
Zato ponavljamo, da je interpelacija laikih {»oslancev vsevprek neosnovana, na mnogih mestih pa naravnost obrekovalna ter skrajno krivična za našo duhovščino, o čemer pa moramo konstatovati žalostno dejstvo, da sta takov interpolacijski nestvor, naperjen po velikem delu proti duhovščini, podpisala t u d i duhovnika H a z z a n e 11 a in Zanetti! Kaj pravite pobožnjaki, poštenjaki in resnicoljubi okolo »Amien«?!
ftupniški izpit je položil vrlo dobrim vspe-hom veleč. g. Fran Razpet, vikar v Orehku na Cerkljanskem. Čestitamo.
Spoštovane čitatelje opozarjamo na članek, ki smo ga začeli priobčevati danes pod naslovom »50 1 e t napora Jugoslovanov« in ki je posnet iz lista »Nova Doba*. To izborno urejeno revijo za književnost, politiko in sooijologijo izdaje zjedinjena hrvatska, srbska in slovenska akademiška omladina v Pragi in njih somišljeniki. Ćlankar sodi splošno obupno stanje našega Juga z visoko idejal-nega stališča in je imel v prvi vrsti pred očmi žalostne razmere Hrvatske in Srbije. Le tako moramo vsprejeti to uničujočo kritiko našo mizerije, ki je pa jako dobro utemeljena po mnogih nnštetih pre-britkih dejstvih in trpkih resnicah. Ker je namen člankarju brez dvoma naj plemeni tej i, menimo, da uprav to nas opravičuje, da naši javnosti podamo ta članek v izvirni rezki obliki :#v splošno premišljevanje !
Deputacija slovenskih odvetnikov je odšla na Dunaj, da se pokloni ministru za pravosodje in eventuvelno tudi ministerskemu predsedniku grofu Thunu. Deputacija je predložila sklepe shoda slovenskih odvetnikov in notarjev. Iz Trsta je odšel odvetnik dr. Gustav G r e g o r i n.
Na upravnem sodišču na Dunaju se je vršila danes predpoludne razprava na pritožbo mestnega magistrata tržaškega proti 'naredbi mi-nisterstva, s katero sta se dovolila spomenik pokojnemu Dragotiuu Martelancu v Barkovljah in pa dotična slavnost.
Peticije za vseučilišče In više sodišče v Ljubljani sotačas najbolj umestne. Na razna vprašanja, kako naj bi naše občine sestavile prošnje za vseučilišče in više sodišče, nasvetujemo naslednja obrazoa :
1.)	za vseučilišče:
Visoko c. kr. ministerstvo za uk in blagočaBtje!
Odbor občine ........ je v svoji seji
dne.....izrekel (soglasno) prepričanje, da je
ustanovitev vseučilišča v Ljubljani za Slovence in tudi druge narode na jugu Avstrije živa potreba, in je zategadelj sklenil, prositi visoko c. kr. vlado, da Čim preje izposluje takšno vseučilišče.
Ta sklep si usoja predložiti v najblagohotnejše uvaževanje udano podpisano županstvo.
ZupanBtvo v.......
(Pečat)	(Podpis*
2.)	za više deželno sodišče v Ljubljani:
Visoko c. kr. ministerstvo za pravosodje !
Odbor občine........je v svoji seji
dne......izrekel (soglasno) prepričanje, da
je ustanovitev višega deželnega sodišča v Ljubljani vsaj za Slovence na Kranjskem, Spodnjem (slovenskem) Štajarskem in na Koroškem v pravosodnem in gospodarskem oziru nujno potrebno, in je zategadelj sklenil, prositi visoko c. kr. vlado, naj blagovoli poskrbeti, da se čim preje ustanovi takšno više deželno sodišče v Ljubljani
Ta sklep si usoja predložiti v najblagohotnejše uvaževanje udano podpisano županstvo.
Županstvo v.......
(Pečat)	(Podpis)
Mestni muglstrat v Trstu še ziniraj noče sprejemati slovenskih vlog, »padajočih v njegov delokrog. Včeraj je poslal tukajšnji odvetnik, gosp. dr. Matej Pretner, slovenski rekurz našemu slavnemu mestnemu magistratu, a uradnik, ki bi ga bil moral sprejeti in vpisati v vložni zapisnik, tega
ni hotel storiti, kerje rekurz pisan v u 1 o -v enake in jeziku. Proti takemu nezakonitemu postopanju je vložil omenjeni odvetnik pritožbo na c. kr. namestništvo. Sedaj je vprašanje, ali pomore kaj to? Dvomimo, saj nas uči skušnja, da gospodje na magistratu delajo — kar h o č e j o. Sprejemajo laške in tudi nemške vloge, — a da hi viprejeli tudi kako slovensko ulogo, to Bog obvari! l)o tega jih do sedaj piso mogle prisiliti vse velemoči, ka-koršna je Avstrija. Je pač lepa ravnopravnost v nas!
In zopet thkovine! Iz Barkovelj nam pišejo: Kar zaČudjeno sem čital v cenj. »Edinosti« št. 1(.)8 t. 1. izjavo c. kr. davčne administracije v Trstu, podpisano po g. Lvro, češ, da ni res, da omenjena administracija izdaja le nemško-italijan-ske tiskovine za izkaze stanovalcev in da ni res, da slavna ta oblast prezira slovenščino kakor nekak tuji jezik. Oho, počasi gosp. Lvro! V nas n. pr. je več zavednejših posestnikov Barkovljanov zavrnilo po tukajšnjem policijskem nadzorniku poslano ali vročeno jim ncmško-italijansko polo ter so zahtevali tiskovino v slovenskem jeziku. Ali modri tukajšnji policijski nadzornik, g. Ladovae, je zažugal dotičnikom, da bodo morali plačati 10 goldinarjev glob e, ako ne izpolnejo dobljenih nemško-laških pol ali pa ne podpišejo po njem izpolnjenih !
Gospod Lyro, kje smo?! Kako se strinja YTaša izjava s takim postopanjem ?! Sicer pa smo slavni e. k. davčni administraciji jako hvaležni za omenjeno izjavo v »Edinosti«, kajti ista nam bode ob priliki jako - dobro došla.	—s.
Italijanščina — državni Jezik. Vedno kaj novega in — lepšega! »Piccolo« bi rekel: Ogni giorno una. Neki železniški sprevodnik, seveda bivši vojak, je šel na tržaški magistrat, da bi poizvedel, kako je prav za prav z delitvijo jubilejnih medalj. Takoj na spodnjih stopnicah je srečal znanega magistratnega vratarja — Slamo! Da ne bi iskal sem in tja brez potrebe, hotel je železniški sprevodnik povprašati tega slovenskega Slamo, kam se mu je obrniti. Obgovoril ga je torej: Dobro jutro! Oni drugi: Bon žorno! Sprevodnik: Ali ne znate slovenski ? Slama: dio guardi, me kopo! (Bog varuj, se usmrtim !)
Ali ta slovenski — Slama zna biti tudi po-strežen, seveda vsikdar strogo varovaje svoje veliko dostojanstvo. Vprašal jo potem sprevodnika: Konnen Sie nioht deutsoh ? Sprevodnik: O ja, slo-veniseh und deutseh! Slama: Sprechen sie also deutseh, denndie Staatsprache ist deutseh und — italicnisch!
Sedaj vemo torej, g. Slama na magistratu nas je poučil: državni jezik v Avstriji je — poleg nemščine — tudi italijanščina!! Vidite, da se človek vsaki dan nauči kaj novega. Kdo bi sodil, da more prihajati toliko državniške modrosti iz — slovenske slame!
Nekoliko pojasnila dopisnikoma Iz učiteljskih krogov. Pišejo nam: Popolnoma prav imajo učitelji, zlasti v Istri, da se potezajo za zboljšanje svojega gmotnega stanja. Kdor pozna njih materijalno bedo, a ve ceniti napore njihovega poklica, mora jih obžalovati gotovo. Ali čudno se nam zdi, da gospodje delajo nekako paralelo med seboj in sodnimi slugi ter vzbujajo med ljudstvom menenje, kakor da bi poslednji uživali Bog ve kake plače ter da nimajo prav nikakega povoda, želeti si kakega poboljška. Toda stvar je drugačna — žalostna tudi za sodne sluge. Gospodje no vedo menda, da mi nismo ostali pri starih dohodkih, d o č i m p a j e draginja narasla. Dohodki so se nam skrčili, izdatki pa rasejo. To je narobe-razmerje. S tem letom nam je odvzetih 10—15 gld. mesečnih dohodkov, ker nas nadome-stuje pošta. Plača nam pa znaša 300 gld., izvzemši efektivne, ki imajo še malo doklado. Sedaj pa nam povejte, kako naj živi od tega družina, sosebno če je več otrok?! Po vsej pravici se torej tudi mi sodni sluge obračamo do naših državnih poslancev s prošnjo, da se potegnejo tudi za nas v ta namen, da se nam zboljša bedno stanje.
Prosimo odgovora. Dne 12. t. m. na večer je Bedelo na zatožni klopi tukajšnjega e. kr. deželnega sodišča šest zatožencev. Prvi, Poli Aristide, je bil zatožen, da se ni pokoril ukazom c. k. redarstvenih organov. Taje bil tožen sam.
Drugi, neki Brovedaui, za isti zločin — tudi sam!
Tretji zatoženi zaradi prepovedanih vtklikov, je tudi imel svojo obtožnico.
Zadnji trije pa: Vodopivec, Coter in Trigaii (eden Slovenec, dva Italijana) bili so toženi po skupni obtožnici!! Ne vemo, je-!i Vodopivec zahteval slovensko obtožnico ali ne, to pa vemo prav za gotovo, da inu je ne bi dali, ako bi jo bil tudi zahteval, ampak dali bi mu bili nepopolen prevod, na katerega pa bi bil moral čakati v zaporu najmanje H dni. Kaj taeega bi se ne bilo zgodilo v prvo.
Ker bi radi vedeli, zakaj se ravno z nami tako postopa, a z našimi nasprotniki sodeželani drugače, in ker si sami te razlike ne moremo raz-tolmačiti — prosimo odgovora. Sosebno pa bi jakr» želeli pojasnila, kako da se v jedno in isto obtožnico tako rado uriva po jednoga slovenskega obtoženca poleg dveh, treh Neslovencev ? ! Radovedni pa smo zato, ker se nam zdi, da tako postopanje prihaja iz ozirov na naše — jezikovne borbe!!
Plesne vaje v »Delavskem podpornem društvu« pričnejo prihodnjo nedeljo, dne 10. t. m. ob :"», uri popoludae. Plesalo se bodo od o. do H. ure vsako nedeljo in praznik.	Odbor.
Pevsko In bralno društvo v Lonjerju bode imelo svoj občni zbor v nedeljo dne 10. oktobra popoludne ob 5. uri v krčmi konsumnega društva.
Dve različni izjavi. Na razpravi proti Vo-dopivou bila sta žnjim hkratu na zatožni klopi šo dva dobra patrijota italijanske narodnosti. To jo bilo za gospode na državnem pravdništvu seveda najlepše opravičenje, da jim ni trebalo pisati slovenske obtožnice.
Na tej razpravi torej je izjavil g. državnega pravdnika namestnik: >Tu ni govora 0 nikakem narodnostnem boju, ker so uprizoritelji dogodivših se demonstracij sami »individui volgari« !«
O členih laškega telovadnega društva pa jc rekel: »V »Ginastici« so se zbrali gospodje členi, da branijo napadeno jim lastnino.«
^	To bi bila torej izjava zastopnika državnega
pravdništva.
Drugače pa je povedal službeni branitelj dr. Padovan: »Prosim slavni sodni dvor, naj ima obzir na to, da so bili tiste dni vsi Slovenci skrajno razburjeni na Lahe!«
Kateri obeh gospodov je imel prav ? !
Odvetnik — slepar. Te dni so zaprli tu v Trstu na njega stanovanju v neki hiši v ulici Rossetti nekega 38-letnega človeka, ki se je izdajal za potovalnega agenta, za trgovca z vinom in profesorja. V resnici pa jo ta človek odvetnik Umberto Dellavcrde iz Treviso v Italiji, katerega iščejo italijanske oblasti, ker ima prebiti že več kaznij radi raznih sleparij, a so polog tega uvedeno proti njemu nove preiskave radi sličnih zločinstev.
Najprej ga bodo sodili tu radi krive prijave in sleparstva — živel jc luksurijozno, ne da bi plačeval — in potem ga izroče italijanskim oblastim.
Iz-pred sodišča. Oni italijanski podanik Vin-cenzo Biancato, ki je bil tožen radi žaljenja cesarske hiše, a bo je prvikrat razprava odložila, jo bil včeraj rešen obtožbe.
19-letni brivec Fran Burger iz Ljubljane je bil obsojen na 14 dni zapora radi javnega škandala. 20-letni Josip Fonda, 20-letni Ivan Umek, 20-letni Josip Žnideršič, 21-letni Josip Pelis, vsi iz Lokve, so bili obsojeni radi javnega nasilstva, storjenega zlobnim poškodovanjem tujega blaga, prvi na 7 mesecev, ostali 5 mesecov ječe.
25-letni Josip Jurčič, 25-letni Fran Kreševič, 20-letna Tereza Iljaš, vsi iz Ročic, so bili obsojeni radi prestopka tatvine, prva dva na 3 mesece, poslednja pa na 2 tedna zapora.
Prodajo se
tri posestva v vinorodnem kraju Istro, sestoječa vsaka od hiše z hlevi, vrtov, vinogradov, njiv, zemljiščzoljkami, senožeti, pašnikov in šum,obsezajo(v,a po priliki: jedno 15 hektarjev, in 7 ar., ali 2G oralov, drugo 7 hektarjev in 70 ar., ali 13 oralov, a tretje 18 hektarjev in 90 ar., ali 37 oralov.
Pobližje pri odvetniku
dru. M. Trinajstiću v Buzetu.
3'}-letni Ivan Kersi? je dobil ti mesecev radi javnega nasilstva.
100.000 kron 35.000 kron in 10.000 kron
*o glavni dohitki velike jubilejake razstavne loterije. Opo /arjamo naše čitatelje, ila se ti dohitki izplačajo tudi v gotovini z namo 20° „ odbitkom.
Koledar.
I>ane« v petek 14. oktobra: Kalim, kralj, hnmieijan, škof. Jutri v soboto 15. oktobra : Terezija, devica: Rrunon, ilvof.
Solnčni:	Lunin:
Ishod oh t>. uri 2f» min.	Izhod ob 5. uri 5» min.
Zahod „ 5. „ H. „	Zahod „ 4. „ !> „
Ta je 42. teden. Paues je 286. dan tega leta, imamo torej Se TI* dni.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Dllllrtj 14. (Zasebna brzojavka.) Deputacija odvetniško zbornice kranjske, v kateri so bili odvetniki dr. Mosehc, dr. Krisper in dr. Majuron, je bila vsprcjeta danes tudi od ministerskega predsednilnt grofa Thuna. Isti je obsojal postopanje višega sodišča v (»radon gledć ravnopravnosti slovenskega jezika. O vprašanju višega sodišča v Ljubljani in vseneilisša istotain se je izrekel neugodno za. sedaj in je le obljubil, da hoče prevdariti stvar.
Dllllilj 14. (Zasebna brzojavka.) Deputacijo slovenskih odvetnikov in notarjev, se-stoječo iz gg. dr. Serneea, Plantana, Gre-gorina so sprejeli ministri Thun, Ruber, Kaizl in Dipauli. Vsi so priznali opraviee-nje teženj Slovencev po jednakopravnosti ter so obljubili, da prouče predložene jim pritožbe. Povdarjali pa so zajedno težave na-enkratnega zboljšanja.
Dunaj 14. Ministerski predsednik grofThnn jc odgovoril na interpelacijo, na kako BtaliSče se je postavilo ministerstvo /.a vnanje stvari ozirom na predlog ruskega carja za mirovno konferenco. Rekel je: »Jaz morem odgovoriti, daje nas urad za vnanje stvari, ki jc to visokodušno in eminentno človekoljubno misel simpatično pozdravil, prijavil Petrograjskemu kabinetu, da avstro-ogerski vladi ne prihaja na misel, da bi kakor si bodi ovirala takov načrt in je rada pripravljena povspeševati istega kolikor možno; in tega mi ni treba posebno povdarjati, da v tem naziranju vlada popolno soglasje med našim ministerstvom za vnanje stvari in menoj. Da-si ne preziram težav, ki so na potu uresničenju te velike ideje, vendar hočem zaključiti to svojo izjavo z živo željo za uresničenje iste.«
Potem je ministerski predsednik odgovoril na interpelacijo Gambinija radi izgredov v Poreču, rekši, da vzroki tem nemirom niso bili ni narodni ni politiški, ampak posledica napetosti med kmeti in meščani. Posebnih odredeb ne treba v Poreču, ker tamošnji dogodki niso v nikaki zvezi s Tržaškimi in Goriškimi. Na iterpelaoijo o napadih na italijanske podanike odgovori potem, ko bode imel vse podatke, a kar se tiče izgredov v Trstu, ni smeti prezreti okolnosti, da so tam — med tem ko je bila vsa Avstrija zavita v globoko žalost vsled strašnega dogodka v Genevi — prirejali veseiice, z čemer je bilo najgloblje užaljeno čutstvo lojalnosti in udanosti do viadarske hiše. Vladi mora biti na tem ležeče, da vzdrži neskaljene prijateljske od-nošaje med Italijo in našo monarhijo. V prvi vrsti hoče ministerski predsednik odrediti vse potrebno, da se na avsrijskih tleh ne bodo ponavljali taki dogodki proti italijanskim podanikom, v drugi vrsti se bode najstrožje postopalo proti
vsem onim, ki bi zagrešili izgredov proti italijanskim podanikom, da napadeni dobe popolno zadoščenje.
Zbornica je prešla na dnevni red.
Dunaj 14. Italijanski klub je danes razpravljal o nagodbi. ^Klub ni popolnoma nasproten nagodbi (aha!) Tržaški poslanci pa zahtevajo na vsak način drugo železniško zvezo s Trstom. Govori se tudi, da liberalno veleposestvo išče nekake zveze z italijanskim klubom.
Dunaj 14. Češki klub je predložil svojim členom poročilo o pogodbi. Poročilo, meni, da pogodbo je možno vsprejeti, ne da bi to vstvarjalo kaki prejudic za drugo postopanje stranke.
Pariz 14. Sindikat železniških delavcev poživlja iste, na vstopijo v štrajk. V posebnem na-
znanilu pa izjavlja sindikat, da, čim bi Franciji pretila kaka nevarnost, bodo vsi štrajkajoči zopet na svojem mestu. Vsi kolodvori so zasedeni po vojakih. Tako je pripravljeno vojaštvo tudi v Lvonu, Amiensu in pn drugih pokrajinskih mestih.
Pariz 14. Razni listi hočejo vedeti, da je jeden generalov zasnoval zaroto proti vladi. Vlada pa je izvedela o tej zaroti od neke politiške osebe. Sploh se širijo te dni govorice o nameravanem državnem prevratu na korist jednemu pretendentov na franoozki prestol.
Kancja 14. Turško vojaštvo je že začelo pospravljati svoj materijal za prevožnjo v Suda, kamor imajo priti turške ladije. Mesto je zapuščeno popolnoma od prebivalstva in je odprta le jedna sama kroma.
Praktikanta
sprejme takoj
Tržaška posojilnica in hranilnica"
(registrovana zadruga z omejenim poroštvom)
Prošnje je uložiti do 16. t. m.
Stanovanje
(1 ali 2 sobi ter kuhinjo)
išče mala poštena slovenska obitelj. Naslov pove uredništvo »Edinosti«.
Ml. U. Dr. Ant. Zžhorsky
priporoča svojo pomoč na porodih, abortih in vseh ženskih boleznih, kakor: nerodnosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseli slučajih
bolezni. Ordinuje ulica Carintia 8, od 9.—11. in od 2.-4.
)OOOOOQQOOQQOOOQOQt
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. I — TRST
Kuloira pohištva za jedilnice, spalnice in spre-ji'm niče, žlmnlc in peresni«, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni hali konkurence.
TEODOR SLAB AN J A
srebrar
ulloa Moreni 12 y GORICI nIie* Morelli »2
priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrebri v Ognju po najnižji ceni. Dasi pa za morejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preČ. p. n. gospod naročevalee sam lahko določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
---
Splošno kreditno društvo
v Ljubljani, Dvorni trg* št. 3
■prejema in izplačuje hranilne vloge vsak dan, obresti 4 lL°l0 polumesečno ali ^ 4°/0 od dneva vložitve do dneva vzdige. — V tekočem računu (Giro-konto) se računajo obresti od dneva vložitve do dneva vzdige za zdaj po 3l/*0/o-
Rentni davek plača društvo samo.
Posojila in kredit V vsaki obliki, obresti so po S l/ss% >u P° ®°/o» brez vsakih troškov ali
prispevkov. Poštno-hranilnične položnice in pojasnila brezplačno v pisarni ali po pošti. Členi se sprejemajo iz naših pokrajin, potrebno je le z izjavo pristopa naznaniti, koliko glavnih deležev po 100 gl. se želi. Uradne ure od 0.—dopoludne in od S.—5. ure popoluilne.
Zadi	lin tanje Whm Oktobra	1.	glavni dobitek 100.000 kron vreden 2.	glavni dobitek 25.000 3.	glavni dobitek (0.000 v gotovini z odbitkom 30°/0
nimaiclfo Cl*Opl/a nn RH IIP priporočajo: Glusenpc BoluNio, Alessandro Levi, Mmidl A: UUlIdJdKC 51 dLKB |IU %IU 110. Comp., „Mercurio Triestlno", Is. Neumnim, Uluseppe Zoldan iu Eurico Schifl'nuinu.		
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Izhaja v Trstu (1 v »krat na dnu raz u n nedelj in praznikov.
Zjutranje izdanje itfhftjft ob 7. uri zjutraj, večeruo pa ob 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje ob 9. uri popoludne. — Naročnina znaSa: Obe izdanji gld. 21*—; samo večerno izdanje gld. 12-—, (poBlednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne števiike stanejo: Zjutranje izdanje 3 kr., večerno 4 kr.
V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-le ulicah in trgih:
Piazza Caserma št. 2. — Via Molin piccolo št. 8. — Via S. Michele St. 7. — Ponte della Fabra. — Via Kivo Rt. 30. — Campo Marzio. — Via delle Poste nuove St. 1. — Via Caaerma št. 13. — Via Belvedere št. 21. — Via Ghega St. 2. — Volti di Chiozza št. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Acquedotto. — Via Istituto št. 18. — Piazza Barriera. — Via S. Lucia. ~ Piazza Giuaeppina. V okolici se prodaja:
Na dreti pri gosp. Pogoreleu, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (Drejač) in pri Sv. Ivami prir gosp. Ani vdovi GašperSič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost"' v Gorici v tobakarni g. Josipa Schwarz v Šolski ulici.
Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovcnoev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in hramba nam po zakonu zajamčenih pravic.
Rojaki, uvažujte nase geslo: „V edinosti je moć!"	iiJSf^v
<