xvn/letnik. V Gorici, 3. junija 1909. Izhaja vsaki četrtek ob 4. uri popolilne. Rokopisi s« ne vračajo. Ncfrankovann pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kioni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K t*50. Za Nemčijo je cenit listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 kron. Rokopise sprejema „Narodnn Tiskarna'* v Gorici, ulica Vet-turlni št. 9. Z 22. žt£viika. Naročnino in naznanila s p r e j c m a upravništvo. Gorica Senieiii.ška ulica št. 1(1 Posamezne številke se piodajajo v lobakarnnli v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem le-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu liaumgaitl v Korcujski ulici in na Korenjskcm bregu (Riva Como) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanico se račuuijo po petit ^v is la ti in sicer: če se tiska enkiat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. lzdajatelj in odgovorni urednik: ----------------------------------------- Važno za naše zadruge. Iz poročila g. poslovodje Prmrla na občnem zboru »Goriške zveze" dne 27. ntaja t. I. posnemamo sledeče misli: Na podlagi uspehov revizij polagamo zadrugam, da pazijo posebno na to: 1. Pazi naj se strogo pri oddajanju posojil na kakovost prošnjikov in dolžnikov. Ako je premoženjski položaj dvomljiv, naj se posojila ne dovole. 2. Vsa posojila naj se dovole izključno le pri sejali. V zapisnikih naj se vedno beležijo sledeči podatki: Ozna-čenje prošnjika in poroštva, znesek in rok posojila ter namen posojila. Kjer je to potrebno, naj se na podlagi posebnega sejnega sklepa dovoli načelniku, da sme v dogovoru z drugim odbornikom izplačati v slučajih posebne sile posojila manjšega zneska (od 100—150 K). Tako posojilo mora biti tudi pokrito s poroštvom in se mora v prihodnji seji odobriti. 3. Posojilnice naj imajo povsod uradne dneve in naj le pri teh občujejo s strankami. Pri uradnih dnevih bodita vedno navzoča dva odbornika. Bolje je, da se da kateremu odborniku mala odškodnina za to, nego da se v zadrugi vrine nered in mogoče tudi kaka izguba. Blagajna bodi vedno pod dvojnim zaporom, dvojniki blagajniških ključev naj se povsod izroče v zapečatenem omotu zvezi v shrambo. Vse posojilnice so po zvezi brezplačno zavarovane za škode po ulomu. Zavarovanje pa ne velja: ako Vimpolšek v (iurici. Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. l.ukcžič) v Gorici. se ključi blagajne nahajajo v uradnem prostoru, ali celo na blagajni, bodisi v ključavnici ali na vrhu blagajne. 4. Zadruge naj polagajo največjo pozornost na pravilnost zadolžnic. Podpisane morajo biti brez izjeme od vseh obve-zancev, pravilno izpolnjene in koleko-vanc. Na kolekovanje opozarjamo še po-sebe, ker je odredilo ministerstvo, da smejo finančni organi izvršiti preglede, zajamčene jim po zakonu 1889, ker niso zveze privolile v lo, da bi se finančnim oblaslnijam predložile revizijske listine. Nadzorstva naj večkrat v letu pregledujejo zadolžnice v tem smislu, posebno še naj preiskujejo varnost posojil in takoj odredijo potrebno, ako se jim kako posojilo ne zdi dovolj varno. Postopajo naj pri tem brezobzirno, kajti zavodi morejo s tem le pridobiti. 5. (jlcda naj se na to, da so vse pristopnice pravilno podpisane, ravno tako, da ima zadruga vse pismene odstopnice in. ako pravila predpisujejo, pismena naznanila odpovedi. Ustmena odpoved je v tem slučaju vsled pravo-rcka najvišjega sodišča neveljavna. Imenik članov naj bo spisan vedno do zadnjega člana in na vpogled vsakomur, tudi nečlan ti. Posojilnice, ki se nahajajo v okolišu enakih zadrug, naj sc iz imenikov doličnih zadrug prepričajo, ali niso njih člani tudi pri drugi enaki zadrugi. V slučaju, da so, naj se jim takoj naloži izstop pri drugi zadrugi. Ako ne odstopijo v določenem času, naj se jih izključi in odpove posojilo. Dvojno članstvo pri dveh enakih zadrugah z neomejeno zavezo je nezmisel in nevarno. 0. Glede knjigovodstva opozarjamo na to, da naj bode vedno tekoče in v popolnem redu. Ce nastopijo glede knjigovodstva in poslovanja sploh kaki dvomi, povpraša naj se »zveza" za svet, oziroma sprožijo naj sc posebni sestanki in tečaji. Razne sitnosti so se delale od strani posameznih javnih organov našim novim zadrugam, vsled česar smo bili prisiljeni izdelati veliko prizivov, ki so bili doslej vsi ugodno rešeni. Iz vspeltov teh prizivov smo dognali : 1. Sodišče je primorano držati se glede kolckovanja legalizacij podpisov odbornikov enotnega koleka 2 K. V tej zadevi smo na razne strani posredovali in uredili nedostatke. 2. Trgovsko sodišče mora overoviti prepise zapisnika občnih zborov zadrug koleka prosto, ko gre za spremembo pravil treba izvirnik zapisnika. Nadalje je sodišče primorano uradno in brez koleka poveriti prepise pravil temeljem izvirnika pri prošnjah za vpis novih zadrug. 3. Sodišče ui opravičeno zahtevati pri ustanovitvah zadrug, da naj določijo list za obvezne zadružne razglase, ako se v pravilih tozadevno nahaja določba, ki jo imajo pravila po našem vzorcu. 4. Posojilnicam nima pravice finančno ravnateljstvo odrekati pravice do pristojbinskih olajšav, dasi po vzorcu naših pravil nimajo izrecne določbe, da se deleži ne obrestujejo, ampak le določbo, da se ves čisti dobiček niora obrniti v prilog reservnemu fondu. 5. Neprijetnost so nam napravljali uradi tudi s tem, da so zahtevali^ od zadrug večkrat v letu plačevanje pristojbin in rentnin, ki imajo priznanje, da smejo plačevati enkrat v letu pristojbino in rentnino. Da se izognemo nevšečnostim, ki jih povzroča nepravočasno in nepravilno plačevanje davkov, je »zveza" napravila prošnjo na c. kr. finančno ministerstvo, da sme kumulativno plačati proti obračunu z zadrugami odpadajoče neposredne pristojbine in rentnino za vse pridružene zadruge. 0 vspehu te prošnje, bomo poročali zadrugam, ko dobimo njeno rešitev. Politični pregled. Poljaki proti nemški politiki. »Gazeta Povsechna" priobčuje članek ..Pred sodno naroda", v katerem očita ministru vitezu Bilinskemu in načelniku »Kola polskega" dr. Globinskemu. da sta Poljake prodala Vsencmcem, naglašajoč, da so pravosodnega ministra dr. Hochenburgerja rešili v proračunskem odseku samo poljski glasovi. Načelnik poljske ljudske stranke Stapinski je stavil v klubu in utemeljeval v enournem govoru resolucijo, v kateri zahteva radikalno spremembo politike poljskega kluba. V navzočnosti ministrskega predsednika barona Bienertha in ministra Biiinskega je izjavil, da ne bo poljska ljudska stranka nikdar vstopila v nemški blok. ki se ga misli s pomočjo Poljakov ustanoviti proti ostalim Slovanom. LISTEK. Podoreharji. Povest iz naših gor. Spisal Jos. Košanov. (Dalje.) Poldrugo uro sta se še vozila in pustila za seboj žalostno Borjano in prijazno Sedlo in pred njima se je prikazal Breginj. Iznad hiš so se dvigali dimi lako ponosno, kot bi hoteli do neba in zakriti svetle zvezde, ki so se vnemale ena za drugo... a lahki večerni vetriči so se tem oblakom zarogali ter jih razpihnili čez vas v prazen nič. Mate je vzel rog in zatrobil... Pred poštnim uradom je že stal poštar s ključem v roki. Ko se je vstavil voz, je stopil k njemu, ga odprl in nanesel došle stvari v urad. Mate je 'PregeI konja, ga odvedel v hlev, potem pa je spravil še voz pod streho ter stopil za Prosnidčanom v bližnjo gostilno. ■Navadno je bilo tako : vsak možakar, ki ga je vzel med potjo na voz, je pred vasjo izstopil ter namignil .Mateju: ..Kar bi moral plačati zapijeva". In .Mate je bil zadovoljen. Pol ure pozneje je zapustil Pros-nidčan Breginj in jo mahal po revni cesti proti domu. Dolga je bila pot, a vendar ni hotel ostati čez noč pod tujo streho. Tam iznad Krna se je prismejala kakor obraz razposajenega dekleta polna luna in razlila srebro in zlato čez gore in dolino v veselje in zadovoljnost Petra lluhija. »Ob laki noči, da bi ostajal v Bre-ginju, ko je tako lepo hoditi, kakor po dnevu, ali še lepše". S takimi mislimi je šel spočetka svojo pot, a polagoma je začel misliti drugo. Oddaleč so se prikazali širni gozdi prosniški in on jih je gledal in težko mu je postalo, ko je pomislil, da jih bodo sekali tujci in delali z njimi dobičke. A kmalu se je potolažil, že je potipal z roko ob žep. kjer je imel denar. »Gotovost je le dobra stvar", je zgovoril polglasno v noč in krog usten se mu je pojavil zadovoljen smehljaj. Cesta je šla navzdol in dospel je do Nadiže, ki drvi vsa divja pa ozki strugi, da priteče čimprej v dolino in se razširi, kolikor ji bo drago: saj ljudje ji itak ne branijo... Onkraj je začela pot zopet naokreber, in ko je bil Buhi na vrhu ne visokega prelaza, je pogledal z veseljem v srcu na domačo vas, ki je sanjala v mali dolinici, kakor gruča belih golobov, ki so prileteli bog- veodkod daleč in so se spustili tam pod temnimi gozdovi na tla, da se odpočijejo. In še posebno se je vzveselil Hubi. ko je zapazil, da dva teh golobčkov še nista zaprla rdečih oči. Doma je ugledal še luč in pri sosedu Rupanu, kateri je tudi prodal svoj del gozda 1’odore-harju. »Se me čakajo", jo pomislil Muhi in podvizal korake. Skoraj tekel je. V par minutah je bil pri prvih hišah in kmalu potem doma. Na kratko je povedal ženi, kaj in kako, in ko mu je povedala, da ga čakajo pri Rupanu. ie odšel tja. »Bog vam daj dober večer!" je pozdravil lluhi. »Bog daj, Bog daj!“ mu je odgovoril Rupan in ž njim še trije drugi kmetje, ki so čakali denara. »Sedemsto sem prinesel". Tako je rekel Huhi, vzel denar iz žepa ter ga del na mizo. »Drugo splača, ko poseče, kakor je rekel, ne?" je prašal eden kmetov Mu-hita. In on mu je potrdil in povedal vsem skupaj, da pride Dodorehar brž enkrat v oktobru z delavci tja gor. No in potem so začeli deliti denar. Počasi je šlo. a zračunili so nazadnje vendar le tako, da so dobili vsi enako. »Je že nekaj — so si mislili — a je treba pomisliti, da bomo zraven še celo jesen in zimo služili, pa kar doma. In to je tudi nekaj!" V takih mislih so odšli vsak na svoj dom. IV. Lepa je pomlad v gorah, ko po dolinah že zeleni in se oglaša v bukovju za vasmi kukovica s svojim plahim, zategnjenim kuu-ku. a krije visoke vrhove še beli sneg, lesketajoč se v poljubih solnčnih žarkov kakor dragoceni biseri, ki pokrivajo v bajkah začarane hribe... (Dalje prihodnjič.) Dvoboj med dvema drž. poslancema. V četrtkovi seji državnozborskega proračunskega odseka je Vsenemec Malik očital Čehu baronu Rosbergu, da je renegat. Baron Rosberg je pozval Malika na dvoboj, katerega je Malik vsprcjel. Dvoboj se je vršil v petek na pištole. Iz dvoboja pa sta oba odnesla zdravo kožo. Ali ni to vrhunec nesramnosti, da si drzne človek, ki sliši na ime Malik, torej na skozi in skozi slovansko ime, očitati baronu Rosbergu renegatstvo zaradi tega, ker je njegov priimek nemški? Nova pogajanja z Maž ari in njib zahteve. Cesar je poveril dr. \Vskerlu nalogo. da se z avstrijsko vlado im eni in ogrskimi strankami na drugi strani jame pogajati, da reši krizo, ki je na Ogrskem nastala in se vleče dalje. We-kerlc je sestavil program, ki vsebuje velike gospodarske in vojaške koncesije za Ogrsko, med drugim carinsko ločitev. v polkih pa uvedbo mažarskega službenega jezika. O ločitvi banke in mažarskeni poveljevalnem jeziku ni govora. ker cesar tega pod nobenim pogojem ne dovoli. Ogri hočejo Avstriji „koncedirati", da se sedanja pogodba uveljavi do leta l'>27. Srbija se zopet oliorožuje. Srbski vojni minister se je obrnil do raznih tovaren za orožje s pozivom, naj mu napravijo ponudbe za izdelovanje 87.000 pušk in za 80.000 patron za puške. Odstavljenega sultana zopet odpeljejo ? Odstavljenega sultana odpeljejo na otok Rodus. Darovi. Jubilejni darovi za »Slovensko s i r o t i š Č e“: P. n. »Centralna posojil-n i c a", v drugič 400 K. Jos. Kosec, župnik v Kamnjah 10 K, Franc Stepančič, ekonom v centralni bogoslovnici 10 K. Franc Ravnikar, trgovec (iorica 1 K, Longinus Hocdk. prior usmilj. bratov 5 K, Friderik Lenardič, vikar 3 K. Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.! Za »Slov. kršč. soc. zvezo": Dr. Frančišek Kos, profesor v Gorici 10 kron. Domače in razne vesti. NA ZNANJE. Kakor Je bilo naznanjeno v zadnjem »Primorskem Listu", stopili smo v zvezo poštnega čekovnega prometa. Naročniki, kateri prejmejo položnico, naj zapišejo nanjo svoto, ki Jo dolžujejo »Primorskemu Listu" in naj Jo kmalu odpošljejo. Kdor ne more naročnine takoj poslati, naj poloinico shrani, da Jo porabi o svojem časa. Na ta način si naročniki prihranijo stroške za znamke, ker za položnice ni treba nobene znamke. S II O I) -Slovenskega katoliškega delavskega društva- v Gorici bo v nedeljo dne (>. junija cb 3' j pop. t. j. po blagoslovu pri sv. Ignaciju v restavraciji „C e n t r a 1“. V Vipavi je bila v nedeljo lepa slavnost. Zbrali so se telovadci z Vipavskega in z Goriškega v velikem številu. V uniformi je bilo 160 »Orlov". V Logu so se zbrali telovadci /. Goriškega in z Notranjskega ter se uvrstili v sprevod, na čelu katerega je svirala vojaška godba. Ko so prišli v trg Vipavo, je pričela sv. maša na prostem, kateri je prisostvovalo mnogo ljudstva. Po maši.je bil lep obhod po trgu. Telovadce so vipavska dekleta obsipala s cvetjem. Popoludne se je vršila javna telovadba. Nad 100 telovadcev Je izvajalo lepo proste vaje ob zvokih vojaške godbe. Po telovadbi se je pričela veselica »Pod skalo" in neprisiljena zabava se je razvila med mnogobrojnim občinstvom. ..Soča" se na surov način zaganja v to slavnost in venomer zmerja »Orle" s čuki in kritikuje nastop telovadcev v Vipavi. »Soči" svetujemo, naj raje pove, kako so se obnašali njeni ..Sokoliči" v pondeljek v Črničah. Tu bi imela dovolj gradiva za kritikovanje in zabavljanje. Skupščina slovenskih krščanskosocialnih zvez v St. Jakobu v Rožu na Korošken) se je vršila na Jinkošti ob velikem navdušenju in mnogobrojni udeležili. Skupščino je otvoril dr. Krek, ki je povdarjal v svojem nagovoru, da današnja skupščina in sploh cela slovenska krščansko-socialna organizacija je protest proti narodnim umorom, je protest proti duševnim morilcem, ki trgajo posamezne naše ljudi od prs skupne naše matere domovine slovenske. Zatem je pozdravil skupščino voditelj koroških Slovencev dr. Janko Brejc, ki je rekel, da slovensko vprašanje mora postati identično s koroškim vprašanjem. Pred 25 leti je bila slovenska meja še eno uro nad Celovcem, danes pa je uže eno uro pod Celovcem. Zato prosim Vas, bratje Slovenci, pridite nam na pomoč v našem trdem boju z Železnim nasprotnikom. bogatim in oholim Nemcem. — O kranjski S. K. S. Z. je poročal .1. Tra-v e n. Iz poročila posnemljemo, da je imela kranjska S. K. S. Z. 125 društev. - O vipavski zvezi je poročal tudi •). Traven. Ta zveza šteje 1.1 društev.— O telovadnih odsekih je poročal dr. L. Pogačnik. Telovadnih odsekov šteje zveza 58 z 2049 člani. Uniformo ima 500 telovadcev. — O štajerski zvezi je poročal prof. dr. 11 on j ec. ŠtajGfska ima 115 izobraževalnih društev včlanjenih. — O koroški zvezi, ki šteje 25 društev, je poročal dr. Ehrlich. — O go-riški S. K. S. Z. je poročal Fr. Kremžar. Iz poročila posnemljemo, da šteje zveza 51 društev. Predavanj je bilo po deželi 200. — Tržaška S. K. S. Z. šteje o društev. — Na skupščini so govorili še razni drugi govorniki. Med velikim navdušenjem je predsednik dr. Brejc zaključil skupščino. Prodaja novega vina. — Včeraj so se zbrali pri tukajšnji trgovski zbornici zastopniki trgovske zbornice, oni kmetijske družbe, zastopniki dež. odbora in zastopnik zadruge goriških gostilničarjev, da se na poziv tržaškega namestništva izrečejo o tem, kedaj naj bi se smelo novo vino na drobno točiti. Po daljšem govoru tajnika kmetijske družbe Huguesa so se izrekli za to, da s e s m e n o v o v i n o t o č i t i k o j ko se je pridela brez nikake o m e j i t v e časa. ker skušnja uči, da novo vino ni zdravju ne-vam o. Imenovanja. — Stavbeni svetnik Karol Oberst v Trstu je imenovan za višjega stavbenega svetnika; stavbenemu svetniku Fdvardu Bonavia je podeljen naslov in značaj višjega stavbenega svetnika. Imenovanje. — Za ravnatelja na tuk. c. kr. višji realki je imenovan g. Viktor Slop pl. Kadenberg, dosedaj profesor na c. kr. višji realki v Celovcu. Italijansko vseučilišče. »Neue Freie Preše" tolaži Italijane, prorokujoč jim. da se bode v državnem zboru našla večina, ki hode glasovala za to. da se italijanska pravna fakulteta ustanovi v Trstu in ne na Dunaju ter zaklinja Italijane, naj se tesno oklenejo njih naj-boijših prijateljev Nemcev. ..Piccolo". ko priobčuje te novost, guga se med upom in strahom in pravi, da bode uže v prihodnjih dpe|i poditi v tP|l| pqgledti odločilna beseda. Gibanje Čehov na darskem polju. — Cehi so vložili v zadnjem času na vlado prošnjo z« kon-cesijonirjanje češko anierikanske izsc-ljevalne banke, ki bi posedovala zavarovanje denarja med Cehi v Ameriki in stari domovini. Ta banka, kojo snuje »Osrednja banka čeških hranilnic", bi imela osnovno glavnico dveh milijonov kron. Potem nameravajo ustanoviti delniški mlin. s kapitalom 1 in pol milijonov kron in končno delniško drušfvo za kletarstvo v Kralj. Vinogradih s kapitalom enega milijona kron. »Edinost" pristavlja k tej vesti to-le opombo : »To velja več lqKor prazne šumne veselice! Učimo se od Čehov!" Bravo »Edinost"! Saj ti ne delaš nobene reklame za šumne veselice, marveč le za ..tilie", kjer bodo „le boben, piščalke in cimbale pele", kakor je razvidno iz dopisov iz Sežane, iz Komna, iz Rihemberga itd., katere prinašaš prav v isti ištevilki kakor omenjeno vest in omenjeno pripombo! Izpred porotnega sodi tča. Včeraj se je pred tukajšnjim porotnim sodiščem morala zagovarjati neomožena 22-letna Uršula Z ti p p c I iz Čampo-longa zaradi detomora, katerega je izvršila nad svojini lastnini komaj rojenim nezakonskim otrokom dne 26. januarja t. 1. Obsojena je bila na 3 letno ječo. — Danes' in jutri se vrši pred istim sodiščem kazenska obravnava proti Jožefu Kavčič, katerega toži državno pravdništvo radi ubojstva. Obravnavi predseduje višjesodni svetnik Rutar, obtožbo zastopa državni pravdnik J egi ič. a zagovornik je dr. Gruntar. Električna gonilna sila za alpske železnice. — Kakor poročajo, namerava železniško ministerstvo izrabiti vodno moč Save pri Kranju za proizvajanje elektrike, ki bi gonila alpske železnice. Kranjski deželni odbor sc temu upira z vsemi silami, ker bi hotel ohraniti omenjene vodne moči za domačo industrijo. Nem-ki »Schulverein" je imel leta 1908. 807.000 K dohodkov, to je za celih 180.000 K več nego leta 1007. Poleg goriomenjenega zneska je še 300.000 kron iz zapuščin, tako, da iznašajo vsi dohodki tega agresivnega ponemčeval-nega društva preko 1,100.000 K. Za sodne uradnike. — Pravosodni minister dr. Hochenburger je predložil gosposki zbornici zakonski načrt, s katerim se ima začasno skrajšati pripravljalna služba sodnim praktikantom na dve leti. V zadnjem času je namreč nastalo občutno pomanjkanje sodnih uradnikov v raznih deželah. Da se temu ne-dostatku odpomore, je minister skrajšal triletno obligatno službeno prakso sodnim praktikantom, oziroma avskultan-tom na dve leti. Iz centralnega semenišča v Gorici. Šolsko leto v goriški bogoslovicni konča letos dne 17. julija. Posvečevanje novih duhovnikov bo 18. julija. Obsojen vohun. V Zagrebu je bil te dni na 5-letno ječo obsojen inže-ner Alojzij Perišič iz Spijeta. Prijeli so ga pred časom blizu Zemuna in prepričali so se, da je vohunil v korist Italije. Bil je svoj čas uslužbenec državne železnice. Italijanski vohun. Finančni stražnik Zanetti, ki je v pondeljek zvečer v Pulju pri gozdiču Fizela v bližini morske obali imel službo, zapazil je pod gozdičem nekega elegantno oblečenega gospoda v starosti 50 let. ki je pazljivo ogledoval okolico ter si napravljal neke narise. Zanetti videč to, tekel je hitro na krov neke tam blizu zasidrane vojne ladije ter povedal podčastniku, ki je imel na krovu službo, kar jo vide|. pqt|j!a§|nik se je podal na pzpačeno me§|q. Npznanec, ugledavši pot|čf|sft]ikž(, skočjj je hitro pokoncu, potegpi| je iz žepa revolver ter ga nameril na podčastnika rekoč mu, da ga koj ustreli, ako napravi le še eden korak proti njemu. 1’odčastnik, uvidevši nevaren položaj, v katerem se je nahajal, se je hitrih korakov povrnil na krov ter dal znamenje »alarma". Prihitelo je več mornarjev in sestavili sta se dve patrulji, ki sta hiteli proti kraju, kjer se je poprej nahajal neznanec. Preiskali sta gozdič in njegovo okolico, a o neznancu ni bilo ne duha ne sluha. RabiJatna gospa. — V torek je nizala neka gospa B a d e r, stanujoča v Trstu v ulici Mifamar, svoji služkinji. naj otepe tapete ali prostirače in sicer na oknu, obrnjenem proti dvorišču. Vratarica dotične hiši, neka Ivana Sumrada je prišla vsled tega k gospej ter jo je opozorila, da hišni gospodar ne dopušča, da bi se otepal prah s ta-petov in drugih reči na oknu. Gospa Bader pa se ni zmenila za ta opomin, marveč je zaukazala dekli, naj nadaljuje svoj posel. Vratarica se je kmalu vrnila zopet k gospej ter jo prosila, naj vendar opusti njena dekla otepanje ta-petov na oknu, ker bi sicer ona imela sitnosti. Gospo Bader pa je ta drugi opomin tako razkačil, da je šla po revolver ter ustrelila iz njega jedenkrat na vratarico, rekoč: »To naj ti bode za odgovor". K sreči ni bila vratarica zadeta, in šla je po redarje, ki so rabijatno gospo Bader aretirali. Boj na tržaškem vollvnem shodu. V Trstu se je na soc. demokraškem vo-livneni shodu v gostilni Belvedere steplo 150 socialnih demokratov in 100 Slovencev. Socialni demokratje so metali na Slovence kozarce, steklenice, stolice in mize. Prenehali so šele, ko je prišlo 50 redarjev z golimi sabljami. V gostilni je vse razbito. V Postojni je bilo v pond. okolu 10.000 tujcev. Manifestacija čeških moravskih katoličanov. Na binkoštne praznike so priredili češki moravski katoličani sijajen kongres v Olomucu, katerega se je udeležilo mnogo tisoč katoličanov. Na Binkošti so priredili romanje na Sv. goro, drugi praznik pa so zborovali. Enako so priredili na. drugi praznik slavnosten obhod po mestu, katerega se je udeležilo nad 6000 kalolikov. Na shodu popoludne so govorili razni državni poslanci, ki so izražali veselje, da se katoličanstvo na Moravskem širi. Tudi olomuški škof dr. Bauer je govoril in podelil zbranim svoj nadpastirski blagoslov. Govorile so tudi nekatere ženske. Nekaj socialnih demokratov je skušalo shod motiti, a so se korenito blamirali. Odposlali sta se udanostni brzojavki papežu in cesarju. Ministri na potovanju. — V torek popoludne se je z gradežkim parnikom pripeljal v Trst minister za notr. stvari bar. llardtl, ki se je isti dan zvečer odpeljal na Dunaj. — Včeraj se je s parnikom »Zara" v Trst pripeljal finančni minister vitez Bilinski s soproga. Zvečer sta se odpeljala na Dunaj, Prestolonaslednik Fran Ferdinand in soproga se baje začetkom julija po-dasta skozi Trst in Pulj v orijent na daljše potovanje. Mestne novice. m Birmancev je bilo na Binkošti v stolnici veliko število. Stolna cerkev je bila natlačena ljudstva, ki je prisostvovalo sv. maši, katero je daroval naš prevzvišeni knezonadškof ob obilni asistenci. Enako je bilo mnogo birmancev popoludne pri sv. Ignaciju. m Goričani v Benotkah. Na Binkošti se je peljalo v Benetke kakih 300 go-riSkih Lahov. Kakor čilamo v italijanskih -listih, so se ti naši Lahi v Benetkah prav dobro počutili ter so v polni meri dali duška svoji ljubezni do blažene dežele, s katero, kakor pravijo, bi se tako radi zjedinili. Pri tej priliki so položili na grob tam umrlega Goričana Antona Rotte venec. Govoril je neki dr. Brumat. Rekel je, da so prišli Goričani iz zemlje tuge in žalosti k grobu someščana Rotte ter da so prinesli na njegov grob cvetlice .ljubezni in spomine, da bi iz tega groba .zasijala luč slave nad Goriško, nad Benetkami in nad celo Italijo. — Večje nesreče ni bilo. Iz goriške okolice. g Čipkarsko šolo otvori država te dni v Sovodnjah. Prostore da županstvo. Domača dekleta naj se pridno poslužijo te prilike in naj se vpišejo v šolo v obilnem številu. Stariši naj dajo svoje hčere namesto v nezdrave tovarne v •čipkarsko šolo. S čipkanjem si bodo več zaslužile in si tudi zdravja ne bodo pokvarile, g Opatjeselo. — Vojaška naborna komisija v Gorici si je izbrala v našem županstvu 31 krepkih mladeničev za vojake. g Št. Peter. Tukajšnje učiteljstvo 1 g. dekanom in g. županom je napravilo v torek izlet s šolskimi otroci na Bled, kjer je imel g. dekan sv. mašo. pri kateri so peli šolski otroci. Otrok je bilo 72. g Lokve, 27. maja — ob 11. pomoči : potresni sunek od severo-vzhoda proti jugo-zapadu. Pri naboru so se naši fantje dobro obnesli: od 12 vpoklicanih jih je 7 potrjenih. Nič bati vojske! Od vsakih 90 duš je dala lokvar-ska fara 1 vojaka. Vse za vero, dom, cesarja! g »Lokvarska km. del. hranilnica in posojilnica" je zaključila prvi mesec v drugem letu obstoja — maj — z 11.410-07 K prometom. Ra naj kdo reče, .da majhnim občinam ni treba hranilnice in posojilnice"! g Solkan. — »Katol. slov. izobraževalno društvo" v Solkanu priredi v nedeljo dne 6. junija t. 1. društveno .predavanje. Predaval bo gosp. dr. Karol Capuder o najnovejših iznajdbah za kmeta in obrtnika. Predavanje se bode vršilo v društvenih prostorih. Začetek jio poludanski službi božji. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Iz ajdovskega okraja. a Vel. Žablje, 30. maja 1909. Dne 21. t. m. umrl je tukaj nagle smrti 34 letni mladenič Peter Ceket. nečak pokojnega gos. vikarja v pokoju Franceta Ceket. Rajnki je imel kal notranje bolezni iz mladosti. - Zadnji čas je iskal pomoči v goriški bolnišnici. Ko-nečno mu je nemila smrt pretrgala nit življenja v najboljši moški dobi. Alir njegovej duši. V poldrugem letu so umrli štirje mladeniči v naši vasi v starosti 22 do 34 let. Bili so vsi pridni in pošteni. Petemu, 36 let staremu Antonu M e r k e 1 j se je pa omračil um in je hotel, kakor smo svoj čaš poročali, končati si življenj na železniškem tiru. Tako smo zgubili pet mladeničev v najlepši dobi. pet delavnih moči. stariši njih pa oporo na stara leta. Iz tolminskega okraja. t Podmelec. — Od S. K. S. Z. v Gorici poslani nam revizor je delovanje našega izobraževalnega društva tako pohvalil, da se nam je res treba varovati, da se ne bi vsled tega prevzeli ter postali leni. — To pa se ne sme zgoditi nikdar! — Pohvala ne bodi nam drugo, nego opomin, naj delujemo za-naprej še pridnejše in vstrajnejše. — Vič. gg. revizor nam je ob tej priliki pa tudi predaval: „0 razmerju med cerkvijo in šolo in o razmerju med šolo in učiteljem". Predavanje je bilo sedanjim razmeram tako primerno, da ni moglo biti bolje; zato so je pa tudi vsi pazljivo in z zanimanjem poslušali. Res, kedaj je bilo bolj kot dandanes treba vedeti, kakšne pravice imajo do otrok stariši. kakšne cerkev in kakšne država? Dokler sc stariši ne bodo zavedali, kako hudo so vsled liberalne šolske postave prikrajšani na svojih od Boga jim danih pravic do lastnih otrok, toliko časa tudi no bodo vedeli, kje stvar prijeti, da se razmere izboljšajo — otrokom, stari šem, cerkvi in gotovo tudi državi v blagor. — Veleč. g. predavatelju prisrčna hvala! Poleg pravih predavanj vpeljali smo v našem društvu zadnji čas tudi nedeljske izobraževalne sestanke, pri kojili obravnavamo razna važna vprašanja. kakor n. pr. o novem tiskovnem zakonu, o k o I p o r t a ž i, o domačem k n j i g o v o d s t v u, o pravilih dostojnosti.... Tudi teh prostih sestankov se pridnejši udje radi vdeležujejo. Cast jim! Dal Bog vstrajnosti tudi nadalje! Tudi naša podružnica deželne zavarovalnice za govejo živino napreduje po številu članov počasi sicer, a gotovo. Razni pomisleki so ljudi odvračali od zavarovanja, a s časom se že razkade te megle, in spoznali bodo vsi, da je povest o klerikalnem zmaju sicer divje-romantična, a navsezadnje vendar le izrodek bolne duše in razburkane domišljije. t Vabilo k rednemu občnemu zboru kmečke hranilnice in posojilnice pri Sv. Luciji, vpisane zadruge z neomejeno zavezo, ki bo dne 13. junija t. 1. ob 3. popoldne v župnišču z dnevnim redom: a) poročilo načelstva, b) odobrenje računa za 1. 1908, c) volitev načelstva in nadzorstva in č) slučajnosti. Odbor. Iz kobariškega okraja. kd Od Fonov. — Pretečene dni, 1. junija so se vresničile mladinske sanje mrtvih in še živih naselnikov pri Fonih. Ta dan se je pripeljal podpisani pred rojstno hišo v lepi kočiji. Nova precej strma pot ni namenjena za tako vožnjo, ampak v olajšavo hoje in spravljanja pridelkov do državne ceste. Zaprek pri zgradbi ni manjkalo, podpor je došlo tudi nekaj od cestnega odbora in deželnega zbora; robot je bilo tonovskih na papirju 144, največ pa vojaških, ker oddelek pijonirjev je pripomogel lani in letos v vrednosti okoli 1800 K, za kar mu bodi hvala in zahvala. Jak. Fon, vikar. kd Smast pri Kobaridu. — Tukaj je umrla v zgodnjih letih svojega življenja Alojzija Koren, članica dekliške »Marijine družbe", katero je spravila v grob neusmiljena sušica. Krasno spremstvo na potu k večnemu počitku so pokojnici priredile »Marijine hčere", ki so pele pred hišo in ob grobu. Pokojnica je služila v Gorici pri veleč. g. dr. Žigonu, profesorju blagoslovja v Gorici. — Svetila ji večna luč! Iz cerkljanskega okraja. c Cerkno. — Na praznik sv. Trojice bode evharistični odsek našega K. s. i. dr. priredil lepo slovesnost. Blagoslovili bomo novo bratovsko zastavo sv. R. T. Te slavnosti se udeleži šestero Marijinih dr. iz sosednje Kranjske pa iz naših Novakov. Na slavnost pride tudi urednik »Bogoljub-a". sloviti go- vornik I. Kalan, ki nas bo navduševal v cerkvi in v društveni dvorani. - Vsa bratovska društva se zbero istega dne ob 1. uri popoludne na župnem dvorišču, odkoder odkorakajo z zastavami v cerkev sv. Ane. — Po končani cerkveni slovesnosti bode veselica nabožno vesele vsebine z zelo zanimivim sporedom. Vstopnina po 40 v, prebitek za novo zastavo! — Domačini, pridite na pošteno zabavo! c Police. — Zadnji dopis iz Polic nas je užalostil, pa ne zato, ker bi se ne strinjali ž njim, marveč zato, ker je vse resnično in pa, ker bomo morali zaradi enega trpeti vsi v dušnem in gospodarskem oziru! Kaka je še zmerom pot iz vasi do pod Komenka in na drugi strani iz Lazov sem gori v vas! Možje! Ne dajte se slepiti raznim Kaporarjem kapo-rarščkom, združite se in zberite za podžupana moža, ki bo delal ne le za se in (ioro, ampak tudi za poliško pod-občino! c Otalež. — V soboto 15. majnika t. 1. je imel naš 81 letni čebelar Jakob Brejce prva dva rojca, kar je gotovo nenavadna in zgodnja prikazen z ozirom na letošnjo dolgotrajajočo in hudo zimo in na lego Otalcža, ki je 603 m nad morjem. c Planina. — Na občnem zboru naše »Mlekarnice", ki je bil dne 23. pr. ni., so volili v zmislu pravil le nadzorstvo. Načelstvo je torej ostalo staro : 3 liberalci in en naših; v nadzorstvo pa je letos bilo voljenih: 3 naši in eden liberalec. Politična kambrica za »Slov. Narod" v naši mlekarnici ni bila na dnevnem redu. Mihajne tudi že ve, zakaj ne! lini naših, ki so bili na občnem zboru v večini, ki tvorijo tudi v mlekarnici sploh ogromno večino, so sicer, iz osebnih ozirov, kar pa ni lepo, volili v nadzorstvo najhujšega liberalca Andreja, a so tudi kar najodločneje izjavili, da kambriee za »Slov. Narod" ne puste delati. Ali paša Mihajne so izjavili, da tega ne bode nihče ubranil! — Bomo videli, kako se zadeva razvije. Mihajne naleti na odpor, kakoršnega ne pričakuje! — Za sedaj si dovolimo opozoriti slavno »Zadružno zvezo" v Ljubljani, da g. rezizorju, ki ga skoro k nam pošlje, naroči, da blagovoli tuk. načelstvo ozir. Mihajne, Palin, Andreja temeljito poučiti, v kakem razmerju do slov. zadružništva sploh in še posebej do »Zadružne zveze" je list »Slovenski Narod", ki mu imenovani 3 veljaki hočejo napraviti politično kambricov naš^ nepolitični mlekarnici. Nadalje že danes opozarjamo, da imajo tudi žene, vdove in sploh v članjenc gospodinje pravico voliti načelstvo in nadzorstvo seveda le po pooblastilu. Za danes — pika! c Cerkno. — Učitelj-sokol, g. Janko Grželj, je na binkoštno nedeljo peljal še 3 druge sokole: Pavletovega, Guštinovega in Ščurkovega — v Črniče pri Gorici. Radovedni smo, ali so se šli predstavit tamošnjemu g. dekanu Murovcu, ki ga naši liberalci sedaj povzdigujejo v tretje liberalno nebo, dasi so ga. ko je bival še mej njimi, po ba-rabsko napadali! Odkar ima par sokolov uniforme, se čuje spet bolj gostoma čukati tega in onega. Ne moremo zamolčati, da se v čukanju zlasti odlikuje mož, ki si je nekoč po Kanomljah nadel zelo imeniten naslov »Direktorja" od gotovih šol in ki najbolje ve, kateri hiši v Idriji bi še pristojal »cesarski orel"! Iz komenskega okraja. km Iz Velikega Dola. Dne 25. m. m. je imel v našem »Kat. slov. izobr. društvu" predavanje č. g. profesor Ivan R e j ec. Govoril nam je o blagostanju in njega sredstvih. — Naši slovenski kraji in zlasti južni so na zelo nizki stopinji blagostanja. Ljudje druge narodnosti in ptujci imajo povsod prednost pred nami domačini. Vzrok temu je, ker nimamo sredstev do potrebne izobrazbe, kulturnih naprav, trgovskih in obrtnih šol, pa tudi ne gospodarskih sredstev. Naša društva naj ne bodo za parado, marveč šola, kjer se vnema mladina v kreposti, sc obvaruje nesrečnega pijanstva in si po pravi izobrazbi utrdi značaj, da ne zgubi med svetom vere in narodnosti. Mi moramo skrbeti za gospodarski napredek našega ljudstva, a pri tem ne zabimo, da temelj vsega blagostanja časnega in večnega je vera. Ves gospodarski napredek nam ne bo nič pomagal, če zgrešimo svoj zadnji namen v večnosti. Č. g. smo hvaležni za pouk. Iz sežanskega okraja. s Povir. — Poročati Vam moram Žalostno vest, namreč o nesrečni smrti 13-letne deklice Antonije Živec. Na binkoštni pondeljek je šla imenovana deklica po vodo na bližnji studenec. Ne ve se kako, je padla v vodo, ki je do 2 metra globoka in utonila. Šele po dolgem iskanju jo je njen brat potegnil iz globočine na suho. = urar c. kr. državne zeležnice = v GORICI, Guspsh ulica it. 25. t aaaHBsaaaaa Zaloga pohištva. Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu v mestu jn na deželi, da sem otvoril zalogo vsakovrstnega pohištva in imam svojo lastno delavnico. Sprejemam naročila iz mesta in dežele; priporočam se velečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu in vsem drugim cenjenim odjemalcem za obilno naročbo. — Cene zmerne in poštene. Z najodličnejšim spoštovanjem, vedno udani mizarski izvedenec Alojziji Kerstan, Gabrovica 13, p. Komen. Naznanilo. Podpisani se priporoča slavnemu občinstvu za popravo in čiščenje raznovrstnih ur In čiščenje šivalnih strojev. Dela se izvršujejo dobro in hitro. — Ob enem priporočam tudi svojo zalogo ur in šivalnih strojev. Udani Franc Klinkon, urar in organist v Tolminu. Podpisani priporočam veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo izvrstno delavnico. = Izvršujem točno in pošteno po na-novejšili vzorcih. Pričakujem obilnega naročila in bilježiin z odličnim spoštovanjem IVAN S ULIC* OJ, krojaški mojster ulica sv. Antona 12, GORICA. VIKJCR TOFFOLI = (SORICA = Velika zaloga oljlcinega olja iz naj- ugodnejših krajev_______________________ IV Jedilno olje po 96 v. liter "H® Jedilno fino K 1*04 Muraiglia ... K 1 '28 istrsko „ „ 1'20 Bombay..........1 -20 Corfii „ „ 1'20 Bari......... 1--10 Pugtie „ „ 1-28 Lucca.................„ 1-60 Jesih vinski najfinejSo . . . „ 2-— Milo in luči. Priporočam čč duhovščini in cerkvenim oskrbništvom. Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 20 in via Se-minario 10. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica št. 25 priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. '\;vo Santos, Sandomingo, Java, Ce|-ion. Portoriko Itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor tazne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vist riža. Miljsveče prve In druge vrste, namreč ob '/> Kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič h Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in Iz Jocli-munn-oveu*i v Ajdovščini. Vse blago pn/t vrši«. Slovenska brivnica v Gorici, na Travniku št. 11. Podpisani brivski mojster se priporoča sl. občinstvom v mestu in na deželi za obilen obisk. Zagotavlja točno in nad vse znažno postrežbo. Obenem se priporoča slavnim narodnim društvom za maskiranje igralcev pri vprizo-ritvi raznih iger po zmernih cenah. — Prevzema vsa lasničarska dela. V zalogi ima toaletne predmete kakor: obveze za brke, mazilo za brke, brilan-tine, razno milo itd., vse najboljše kakovosti. V nadi, da sl. slovensko občinstvo blagovoli vzeti na znanje le-to obvestilo, se priporoča za blagohotno naklonjenost. Franc Novak, brivec. fŠJV Ut Lekarna ^ . | (ifistofoleili v Gorici! Prnve ln edine žol. kapljico ,H s mamko sv. Antona Pado- * vanakoga. ZdravilnH moč \ teh kapljic je ne-\ prekosljiva.—Te ' kaP1->icB “reMjo ■ red*0 prebav- Ijouje, de ae jih dvakrat na dan A ^ po jedno žličico fP (V»r«t»e.i» popjje<_ Okrepi lelociec, 8tor6, da ogine ‘i-:- kratki** času omotica in rotna lenost (nirtvoat). To kap. a' Ijico tndi storš, da človek raje jf Časa steklenici 60 vi $ $ A Si. I C l»3fia StCKIBRSCI DU V! £ Zaloga. Podpisani pripordča p. n. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino z lesom, cementom, peskom, drvmi in ogljem na Volčjidragi pri postaji c. kr državne železnice. Josip NARDIN, trgovec. Peter Cotič, čevljarski mojster, Gorica, Gosposka ulica 1 Raštej 32. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. N&ročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne. Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje v prid družbe sv. Cirila in Metoda. $ ČUStePS 8 Keil-ov lak najbolji lik za mehke pode Keil-ovct bela glazura a 90 v. Keil-ovo mazilo za črevlje a 30 v. Keil-ov zlatilni lak za okvirje i 40 v. Keil-ovo voščilo za pode A 90 v. Keil-ov lak za slamnike v vseli barvali vedno v zalogi pri tvrdki: Konjedic & Zajec, Gorica. Postojna: A n t o n D i t r i c h. Reka: mirodilnica F. J ec h el. Ljubljana: Leskovič & Meden. Mali Lošinj: G. P. B u d n a. Pulj: Augusto Zuliani. Rovinj: (j i u se p p e de Ves c o v i. Šebenik : F a u s t o 1 n c h i o s t r i. Tolmin : L ud. Kacafura. | mp Prosiva zahtevati listke! 1» u o N O Ph k Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, jer vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Eno krono Iiaicru «1. občinstvu. (lene jako nizke. ♦ « ♦ ❖ ❖ ♦ ❖ ♦ * Ušesno olje višjega štabnega zdravnika in fizika dr. G. Schmiodta odstrani kmalu in popolnoma časno gluhoto, ušesni tok, ušesno brenčanje in nagluho. Cena steklenice K 4 z navodilom vred. Dobi v a s e v I c k a r n i O. CRIST0F0LETTI-Ja v GORIOI. m Prosiva aahtevati listke! Sr * Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici regiHtrovanu zadruga z. omejeno zavezo oje pri naiup menjsm potrebščin m pri proaaii •'v- '/v* ♦'v kmetijskih pridelkov, v ^ Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE“ v Gorici, TEKALIŠČE JOS- VERDI ŠT- 32- S i: ' ; »i {finske stlshalnice Ercoie“ nainoveišesa in izvr- so naše stiskalnice stnega sestava so 9 strojem za dvostroki- n trajni pritisk; jamčimo, da se sok popolnoma iztisne, bolj ko pri vseh drugih stiskalnicah. Hidravllške brizgalnice „5»phoiito“ Delujejo same. Posode za grozdje' sadje, plugi za vino grade, sušilnice za sadje; ročne stiskalnice za seno ; mlatilnice za-vrsteno, mlatilnice za pSenlc stitnice za žito, rezaln stroji za kimo in ročnimalnl za žito, razne velikosti! se Se raznidrugi gospodarski stroji. — Izdelujejo in, prodajajo z jamstvom kot posebnost najnovejše, izborne, priznane in odlikovane ___ Ph. Mayfarth-OVe in dr. Nagrajeni v vseh Jl«»vah z »ec ko »up •> " zlatimi, srebrnimi ln dantnlmi kolalnaml. tvarnlce gospodarskih ln vinarskih strojev na ilutitrovani ceniki in muogobrujnl poli' Dunaju, II. Taborstrasse 71. vale v dokaz. ^ Preprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi, kjer ie nismo zastopani 10*0+010*01+0***+****+^ -- - išče upravništvo javne I JUllOVIllK^ bolnišnice usm. bratov v Gorici, veščega slov., ital. in nemškega jezika, Natanč-neji pogoji in podatki, se izvedo pri prijoratu oziroma pri upravništvu označenega zavoda. JVfa^nanilo. »Centralna posojilnica registrovana zadruga l omejeno zavezo“ v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4 V o (štiri in pol od sto) Posojila se bodejo dajala članom: a) na vknjižbo po 5‘40l0 (pet in en četrt od sto; b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.) Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec. GORICA, 4. novembra 1908. ODBOR. i Priloga „Prim. iistu" šf. 22. z dne 3. junija 1909. Vinska razstava na Dunaju. (Konec.) Od slovenske strani je razložilo slov. soriško kmetijsko društvo grganjo, zelen vlaški rizling, slankamenko in kraljevino; Baša Al., Dornberg 111, kla-renco; Kavčič Stefan, Dornberg 96, grganjo, tnejino in muškat; Rijavec Jos. Dornberg 351, grganjo; Baša Jos., Dorn-berg 92, grganjo; Mrevlje Iv., Dornberg 28, glero; Vodopivec Andr., Dornberg 76, glero; Kostar Lovro, Dornberg 5, glero; Mrevlje Josip, Dornberg 8, vlaški rizling, bel burgundec, rebulo, sauvignon in silvanca; Pelicon Ig., Dornberg 188, grganjo; Šinigoj Andr., Dornberg 247, me-jino; vinarsko društvo v Dornbergu grganjo; Vodopivec Jos., Dornberg 132, muškat: Šinigoj Jos., Dornberg 193, vlaški rizling; Cotič Ivan, Dornberg 219, mejino; Plahuta Urh, Dornberg 43, muš kat, malvazijo in mejino; Bizjak Iv., Dornberg 195, mejino, vlaški rizling, renski rizling in burgundec; Mlečnik Andr., Dornberg 250, silvanec in glero; Rijavec Iv., Dornberg 87, grganjo; Žorž Fr., Dornberg 156, mejino; uprava posestev grofa Coroninija v Šempetru rebulo, vlaški rizling in burgundec; Rub-bia Jos., Vogersko, vlaški rizling in rebulo ; Fornazarič Josip, Vrtojba, in Gorkič Fran od istotam, rebulo; Kmetijsko društvo v Sempetnk rebulo; Vodopivec Jos. iz Prvačine, zelen; Zorn Jak.; Prva-čina, grganjo; Faganel lv., Prvai^ina, muškat; Gregorič Al., Prvačina, pergolo; Gregorič Josip, Prvačina, špičko; Klančič Anton iz Podgore, rebulo; Fogar Al. iz Pevme, vlaški rizling, burgundec, zelen in rebulo; Fiegl Rudo iz Pevme, rebulo; Šinigoj Josip iz Biljane, rebulo; Toroš Ant.; Medana, rebulo; Toroš Josip, Me dana, rebulo; Pcrin Henrik, Medana, rebulo; Kristančič Ivan, Višnjevik, rebulo irt glero; Šinigoj Andrej, Dornbe‘rg, re bulo; grof Coronini iz Šempetra, vlaški rizling; Rubbia Josip, Vogersko, vlaški rizling; Lužnik AL, Dornberg, vlaški riz-y ling; Saunig Iv., Bilje, vlaški rizling; V Perin Henrik, Medana, glero; Mlečnik And., Dornberg, sauvignon; slov. kmet šola v Gorici, sauvignon; Fogar AL, Pcvma, zelen; Gregorič AL, Prvačina, pergola; slov. kmet. šola v Gorici, ci vidin; uprava grofa Coroninijevih po sestev v Šempetru, rulandec; Kocjan Ivan, Žirje, rulandec; Turk Anton, Sepulje, rulandec; Komel Josip iz Šempasa, vlaški rizling; Skomina Iv. iz Dornberga 67, grganjo; dr. AL Franko iz Solkana, rulandec; baron Teuffenbach iz Pevme, rebulo; Zamar M. iz Barbane, rebulo; Saunig Iv. iz Bilj, rulandec, vlaški rizling, grganjo in . burgundec in Pečenko Krsto iz Gorice, grganjo. trna- vina so razstavili: Starc Fil. iz Tomaja, kraški refošk; Ostrouška Iv. iz Tomaja, refošk; Turk Leop. iz Tomaja, refošk; Turk Ant. iz Dutovlj, refošk; Černe Emil iz Tomaja, refošk; Strekelj Ant. iz Gorice, refošk; Gregorič Josip iz Prvačine, modro frankinjo; grof Coronini iz Šempetra, modro frankinjo; grof Coronini iz Šempetra, barbero; Rubbia Josip z Vogerskega, kabernet fran.; Baša Jos. iz Dornberga 92, refošk; Mrevlje Jos. iz Dornberga 8, refošk; Rijavec Anton iz Dornberga 98, refošk; vinarsko društvo v Dornbergu, refošk; Šinigoj Jos. iz Dornberga, 193, refošk; Cotič Jos. iz Dornberga 176, refošk; Bizjak Ivan iz Dornberga 195, refošk; Harej Andrej iz Dornberga 85, refošk; Večerina AL iz Tomaja, kraški teran ; goriško kmetijsko društvo, burgundec, teran, modrofrankinjo in modri burgundec; Rijavec Ivan, iz Dornberga, refošk. Kraški teran so razstavili še gg.; čigon Karl z Vojšlce, Lozej Alojz z Voj- šice; Kovačič Josip iz Komna; Turi AL iz Komna; Godnič Mir. iz Komna; Va lentinčič Ig. iz Komna; Jazbec David iz Svetega; Jazbec Ant., iz Svetega; Cotar Josip iz Škrbine; Pipan Jos. iz Škrbine in Dugulin Josip tudi iz Škrbine. Modro rankinjo je razstavil tudi Fr. Kocijančič iz Podgore, istotako tudi rdeč burgundec. Proti koncu so se oglasili in razstavili še kraški teran : Čefuta Marija iz Tomaja; Pipan Maks iz Kobiljcglavo; Sila Mat. iz Tomaja; Čefuta Anton iz Tomaja in vinarsko društvo iz Tomaja, Faganel Ant. iz Prvačine je razslavil gočevino in Švara Josip iz Komna, kraški teran. Svoboda pri soc. demokratih. Soc. demokratje se radi bijejo ob prsi, češ, pri njih je doma svoboda vesti in svoboda prepričanja. Toda če malo bližje pogledaš delovanje teli ljudi, se hitro prepričaš, da njih svobodoljubje sega le do mej soc. demokraško-frama-sonsko-liberalnega evangelija; karkoli pa ne spada sem, to pa ti gospodje preganjajo in zatirajo huje, kakor je kdaj kak tiran svoje podložnike. O tem vedo povedati delavci krščanskega prepričanja, ki jih je usoda zanesla med sodruge. Znan nam je nek slučaj, ko je prišel krojaški pomočnik z dežele v Trst k nekemu mojstru, da si izpopolni strokovno znanje. Bil je poštenih kmečkih starišev sin in vzoren mladenič veren seveda. To je pa ostalim pomočnikom rdečkarjem tako presedalo, da so ga z vsega početka bojkotirali: niso govorili ž njim, posoditi mu niso hoteli nobenih priprav, ko ni vedel, da jih mora prinesti s sabo, pokazati mu niso hoteli ničesar in med sabo so na lašč govorili ostudne in bogokletne stvari, o katerih so vedeli, da sc poštenemu kmečkemu fantu naravnost zadirajo srce ko strupene pušice. Dosegli so, kar so hoteli: fant je zdržal med tako sodrgo le en teden, potem pa je pobegni nazaj domu. Sc Bog, da je imel kani A kaj pa tisti nesrečniki, ki so prisiljeni služiti si skorjico kruha v mestu? Izročiti se morajo nemili osodi in iti na cesto — ali pa se ukloniti terorizmu socijev in vstopiti v njih »svobodoljubne" vrste. To namreč ni le posamezen slučaj, ki smo ga gori navedli, marveč to je vobče taktika soc. demokratov. Vestfalski soc. dem. poslanec Severing je na nekem shodu to naravnost učil sodruge in reke! „Vi, sodrugi, s »krščanskimi" ne smete govoriti, jim ničesar pokazati, da ne bodo mogli nič zaslužiti in da bo zadnji njih mož ven zgnusen (hinausgeekelt). Vsi delavski krščansko-socialni listi redno prinašajo poročila o tem ..podrobnem" delil patentiranih delavskih prijateljev, ki so v tem oziru res interna-cijonalni. Toda »svobodoljubje" socijev ni vedno samo negativno, marveč oni tudi še drugače udejstvujejo svoj lepi program. Ako se krščanski delavec ne da pregnati od kruha na gornji način, potem mora služiti šocijem laž in de-nuncijanstvo. Izmed mnogih le en slučaj I Dunjaski sodrug Kulzacijo, je demincir.il orožnikom predsednika krščanske mladinske organizacije, kot tatu. Prisodili razpravi se je pokazalo, da se je Kul-hanek zlagal in obrekoval in obloženi je bil seveda oproščen. Sedaj pa je ta tožil Kulhaneka radi obrekovanja in pravicoljubni sodrug je bil obsojen na 150 K globe. To pa Kulhaneku ni bilo všeč in je vložil priziv. Na prizivni razpravi pa je sodnik dognal Kulhanekovo čedno delovanje še bolj kot podlo de-nuncijanstvo in je sodruga naravnost vprašal, da li je on po poklici policijski agent! Konec je bil pa ta. da se je so-druiMi globa spremenila v 14-dnevni zapor. 0 istem sodrugu se je tudi dog nalo. da je naznanil člane kršč. mla dinske organizacije radi protinravnih zločinov, ki se seveda nikdar zgodil niso. Pisal je dalje pisma pod tujimi imeni, da bi škodoval krščanski mladinski organizaciji itd ild. In taki pod leži igrajo veliko vlogo v soc. dem stranki. Sodrugi pa se ne sramujejo tudi drugih sredstev v boju za »svobodno prepričanje"; nož, kol, palica dleto, pest vse to jim pride prav ne morda'proti »krvosesom" kapitalistom, marveč proti tovarišu delavcu, ki noče Kristusa zamenjati za Marksa in druge židovske svetnike soc. demo kracije in s svojimi krvavimi žulji vzdrževali gosposke rdeče voditelje. To je inkvizicija, lo! Drobtinice. - Tu je bil 'rebivalstvo je Potres v Kalabriji zopet močan potres, silno prestrašeno. Koliko prlspova država za ljudsko šolstvo. Država prispeva za ljudsko šolstvo le 562.152 K, čeprav znašajo stroški 87 milijonov 609.960 kron, ki jih pokrivajo občine, okraji in dežele. Torej znaša državni prispevek le 0 64 odstotkov vseli stroškov. Na Pruskem prispeva država 40 odstotkov za ljudsko šolstvo in na Francoskem 222 milijonov za šole sploh. Ker so učitelji splošno zadovoljni, da se ljudsko šolstvo podržavi, naj bi se poslanci potegovali za podržavljenje, zakaj s tem bi bilo tudi deželnim financam najbolje pomagano, ker bi se jim odvzeli tako veliki izdatki. Milijoni za vojaške kuhinje. »Arbeiterzeitg." javlja, da je vojaška uprava naročila za armado 6000 letečih kuhinj, in sicer 4000 za skupno armado, 2000 pa za domobranstvo. Stroški za te kuhinje so znašali 20 miljjonov kron. List pripominjal, da sc la znesek ne nahaja v proračunu, da ga je torej vlada izdala brez odobrcnja parlamenta. Zrakoplov »Zeppelin II." ponesrečil. V nedeljo se je zbralo v Bero-linti na trgu Tempclhof nad 100 tisoč radovednih Berolincev. Prišla je tja tudi cesarska dvojica iu mnogo visokih dostojanstvenikov. Pričakovali so tam prihod zrakoplova »Zeppelin 11.", katerega pa ni hotelo biti od nikoder. Prav tam blizu, kjer se je ponesrečil prvi Zeppelinov zrakoplov, namreč blizu GOppin-gena, ponesrečil je tudi ta drugi, Grof Zeppelin je hotel spustiti svoj drugi zrakoplov na travnik, takozvani »Rathskel-lervviesc", da bi si nabavil bencine, ki mu je pošla. V tej priliki pa je zagnal veter zrakoplov proti neki veliki hruški s tako silo, da se je zrakoplov zaplel med vejevje, katero ga je tako hudo poškodovalo, da ni mogel dalje. Torej Zeppelin ima s svojimi zakoplovi vedno le smolo. Milijonarka poročila redarja. Iz Nevv Vorka poročajo, da ie milijonarka Julija Morosini poročila redarja Arturja Wernerja, kije rešil njo in njenega očeta, ko so se jima splašili konji. Čez 100 lot priznal zločin. — V Darmanesti na Bolgarskem je nedavno umrl nek Simon Magister, star 129 let. Na smrtni postelji je izpovedal, da je pred 100 leti s sekiro ubil svojo zaročenko iu njeno truplo sežgal, da bi izbrisal sled zločina. Dve mesti razrušil potres. V Meksiki je bi! 20. pr. m. katastrofalen potres. Mesti Gužuian in Pihnano sta popolnoma razrušeni. Oče zapovedal sinu, naj ga ubije. Iz Stuttgarta poročajo: Gostilničar\Veiss je dal svojemu 23 let staremu sinu v roke revolver ter mu zapovedal, naj nanj strelja. Slaboumni sin je res streljal na očeta, a ga ni zadel. Nato ;e oče zapovedal sinu. naj ga pobije. Sin je zagrabil sekiro in ž njo očela ubil. Sina so odposlali v blaznico. Hajdnova stoletnica. V liisen-stadlu se je vršila v četrtek 100-lctnica nemškega komponista llajdna. ki je zložil tudi našo cesarsko himno. Prišlo je tja z Dunaja mnogo odličnjakov, med njim naučili minister Stiirgh, namestnik grof Kielmanscgg, župan Lucgcr in drugi. Med slavljeni je držal dr. Lucgcr v cerkvi govor, v katerem je rekel, da polaga s ponosom venec na grob začetnika avstrijske himne. Svoj govor je končal z besedami: »Živio cesarstvo per omnia saecula saeculorum". Popo-ludne je bila svečanost na dvoru kneza l;sterliazyja, kamor je došel en uradnik in naznanil, da se dr. Lueger z zastopniki Dunaja ne more odzvati k slavnosti na dvor madjarskega kneza, kjer se ne sme svirati cesarske himne. Gospodarske vesti. Gosenice po sadnem drevju so letos močno škodovale. Posebno gosenice prsteničarja so nastopile na posameznih drevesih v celili gručah in objedale liste in cvetje. Pridno obiranje in mastenje je največ zaleglo. Tudi zanaprej je treba to golazen z obiranjem in maščenjem zatirati. Spričo pomanjkanja krme, ki se nam letos obeta, bo kazalo sejati več zelene turšice po strnišču, kajti po slabi prvi košnji ne bo dosti otave. Saj tako uče izkušnje! Kdor more otavi gnojiti z razredčeno (z vodo stanjšano) gnojnico, naj gnoji ob deževnem vremenu otavi. Tako delajo tudi Švicarji in imajo seveda najlepše vspelie. Izpod svinjakov in iz govejih hlevov bi se lahko nabralo dosti gnojnice tudi pri nas, ako bi imeli gnojnične jame in tlakane staj-j. Za kratek čas. P iskro vez je zaklical na kmetovem dvorišču: »Imate kaj za zvezat?" »Kopo slanic potisnite, da ne bo dež šel vanjo", je bil odgovor kmetov. Oče in sin sla sc prepirala. Sin odgovarjal surovo očetu. Tedaj je rekel oče: »Sin, ko bi jaz kdaj tako govoril s svojim očetom, to bi padalo po hrbtuI" Sin: »No, lepega očeta ste. potem imeli!" Oče: »Lepšega kot ti", je oče razjarjen odgovoril. Z a d o š č e n j e. Janezek: »Užalil si mojo sestrično lilo; kako se postopiš?" Karol: »Pripravljen sem vsaki čas zadostiti". Janezek: Dobro, potem daj mi polovico svojega zajutreka". Kinematograf Salon Central. Vidno od 2(J. maja do 7. jun. PROGRAM: L Izlet v Sudan. 2. Arhitetski učenec. 2. 13 jih je pri obedu. 4. Čuvaj banke. 5. Zgubil sem zamorca, o. čarovne škarje. 7. Raziskovalci biserov. 8. Francija in njena mornarica. 9. Srdita gospa. Nepnklicljive znižane cene! Predstavo ob delavnikih ob '/2 8. in 9 uri zvečer. V praznikih iu nedeljah predpoldne v ‘2ll uri; popoldne ob 2. 3. 4. 5. ti. 7. 8. in ‘J. uri. Loterijske številke. 3(i. miija. Dunaj................10 8 66 44 Gradcc.............. 76 66 59 9 53 40 štev. 1364 Op. Razglas. Naznanja se, da javna dražba zastavil I. žetrtleta, 1.1. mesecev jannvarja, feliruvarja in marca 1908, začne v ponedeljek, 1!l. junija 1909, ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in pon-deijke, od 9. ure zjutraj do 1. po-poludne. Ob sredah in sobotali mcseca junija bodo v dražbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi, od 10. do 12. predpoludne in od 3. do 5. pop. V (j o r i c i, 12. maja 1909. Od ravnateljstva zastavljalnice. POZOE! Edini specijalisf - optik I« Primožič Gorica na Kornu st. 13, priporoča svojo bogato zalogo optičnih predmetov kakor: raznovrstna očala bodisi iiiklasta ali zlata v vseh števikah, (Bergkristal), leče itd. vse le po zdravniških predpisih. Velika izber: barometrov, toplomerov, zdravniških toplomerov, kukal za lovce in hribolazce, vage za vino, žganje in razne druge tekočine, mikroskopov ter drugih predmetov spadajočih v to stroko. Popravila se izvršujejo točno n po zmernih cenah, — Cena blagu konkurenčna. Na željo se pošilja blago tudi na doni. Za innogobrojna naročila se toplo priporoča J. Primožič, optik. Tvrdka Giuseppe Pieh so prosoli s 1. julijom t, 1. z Via ttastello št. 19 na Travnik št. 23, 1 * " m 1 *1 1 - 1 1 ~—* *--*-■*-■—*! *-i-*-r*i- ii-*n*-r~*-i~*i~- »—~m<*- a -i i)-| ii_n ilircu ~»i_m »XjV» ~i kjer je bila do zdaj trgovina Franc Braunitzer. Od 15. maja do I. julija f. 1. bo tvrdka Giuseppe Pich razprodajala vse v trgovini nahajajoče sc blago 20°|o do 50°|0 popusta. Kuhinjska in gospodinjska šola v Gorici. Naznanja sc s tem sl. občinstvu, da sc je »Kuhinjska Sol a" v Gorici zopet otvorila dne 27. maja in sicer v „S. Gregorčičevem Domu" v I. nadstropju, ulica Vctturini. Učenke, ki bi hotele obiskovati to Solo. oglasijo naj sc pri vodstvu te Sole, ki sc nahaja v prej omenjeni hiši. Plača se samo za pouk za vsako učenko po 24 K na mesec. One učenke pa, ki bi hotele v »Kuhinjski šoli" hrano dobivati in tam stanovati, plačajo 60 K na mesec. V »Kuhinjski šoli" postreženo bode sl. občinstvu z vsakovrstnimi tečnimi in okusnimi jedili po zmernih cenah. Stalni gostje se sprejmejo. Vodstvo šole se priporoča za obilen obisk. Marija Grebenc, lastnica-voditcljica. IVAN SCHINDLER, Dunaj lll.|i., Erdbergstrasse 12. pošilja že veliko l^t dobro znane Stroje vsake vrste za poljedelstvo. Mline za sadje in prozrtje, stiskalnico za sadje in grozdje, škropilnice, poljska orodja, stiskalnice za seno, mlatilnice, vitle, trijerje, čistilnice za žito, lu.ščiliiice za koruzo, slamoreznice, stroj za rezanje repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake in gnojnice, vodovode, železne cevi, svinčene cevi. 0<1 sedaj po zopet zilutno znižanih cenah! Kavno tako vse priprave za kletarstvo: medene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konopljene cevi. gumijeve plofie, »•roj za točenje piva, Skrinje za led, st-oje za sladoled, priprave za izdelovanje sodovke in penečih vin, mline za dišavo, kavo itd. stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne Ichnice, decimalne tehnice; zelezno pohištvo, železne blagajne, Šivalne slrojo vseh sestav, orodja in slroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje pleskarje itd, Vse a večletnim jamstvoml Po najnpflnejših plačilnih popjih, tudi na obroke! Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno, prekupci in agentje zn/eljeni. = Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Piše naj se naravnost IieMnilei, Dunaj ///]/ Erdbergstrasse št- 12. lil Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina r.a drobno in debelo. Najceneje kiipovnine nlrnl>erške«a in drnhneKH Iih«u ter tkanin, preje In nitij. 1'otrebfldine za pisarne, kadilce In popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje. Potrebščine aa krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci maSno knjižice. Hiiia obuvala za vse letu i«. Posebnost: •emena za zelenjave, trave In detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. mizarska ANT. ČERNIGOJ Gorica Tržaška ul. št- 18. Zaloga pohištva iz lastno delavnice. Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd. Vsakovrstna dela ra stavbe. Delavnico cBPhvenih posod In cirhviniga orodja Fr. Leban Sorica, Maglstratna ulica štev. S. Priporoča preč. duhov-ičini svojo delavnico cerkvenega orodja In cerkvenih posod, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja In prenavlja stare reči. Blago ib razpošilja franho. »Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" HaH' Dunajska cesta št. 19. (Medjatova hiša) zavaruje 1. proti požarni škodi vsakovrstna polsopja, zvonove, premičnine in pridelke; 2. proti prelomom zvonove, in 3. za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam Edina domača slovenska zavarovalnica! Svoji & svojim! ME SIM El J