občin Ormož in Ptuj
Leto: X	Ptuj, 26. aprila 1974
Številka: 6
VSEBINA
OBČINA ORMOŽ:
46.0dlok o davkih občanov v občini Ormož,
47.	Odlok o proračunu občine Ormož za leto 1974,
48.	Odlok o preprečevanju škode na poljih, vrtovih, gozdovih in drugih zemljiščih v občini Ormož.
OBČINA PTUJ:
49.	Statumi odlok za izvedbo statuta občine Ptuj
50.	Statutarni odlok o pošiljanju delegatov na zasedanje zbora občin skupščine Socialistične republike Slovenije
51.	Odlok o proračunu občine Ptuj za leto 1974
52.	Odlok o davkih občanov v občini Ptuj
53.	Odlok o spremembah odloka o komunalnih taksah v občini Ptuj
54.	Odlok o sprejetju načrta ureditve cone rekreacije pri vrelcu termalne vode v Ptuju
55.	Odlok o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo športno rekreacijskega in zdraviliškega centra v Ptuju
56.	Odlok o finančnem programu financiranja izvedbe rentgenskega slikanja (fluorografiranja) na območju občine Ptuj v letu 1974
57.	Sklep o uvedbi samoprispevka za sofinansiranje programa izgradnje komunalnih objektov na območju krajevne skupnosti Podlehnik
58.	Poročilo občinske volilne komisije v Ptuju o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Juršinci
59.	Poročilo občinske volilne komisije v Ptuju o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Podlehnik
-	46.
Po 5. točki 85. čleria statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 9-99/72) in po 6., 10. in 13. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 3/73 in 4/74) je skupščina občine Ormož na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. aprila 1974 sprejela
Odlok
o davkih občanov v občini Ormož
1.	člen
V občini Ormož se uvajajo občinski davki, kot določa ta odlok.
I.	DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA
2.	člen
Občinski davek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja se plačuje’po stopnji 0,20 %.
3.	člen
Za kategorije zavezancev, ki plačujejo davek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja po pavšalnih osnovah, se določijo naslednje pavšalne osnove mesečnega osebnega dohodka:
1.	od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic, zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih 600 dinarjev; *
2.	od osebnih dohodkov oseb zaposlenih pri krajevnih skupnostih - 600 dinarjev;
3.	od osebnih dohodkov ribičev in lovcev, zaposlenih v ribiških oziroma lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in organizacijah - 600 dinarjev;
4.	od osebnih dohodkov gospodarskih pomočnikov pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih - 600 dinarjev.
11.	DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI
4.	člen
Davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek od kmetijstva) se plačuje od negozdnih površin po skupinah katastrskih občin.
5.	člen
Območje občine se glede na relief in kakovost tal, oddaljenost in kupno moč tržišča
ter oddaljenost od prometnih zvez, razvrsti v II. in III. skupino.
6.	člen
V	II. skupino spadajo naslednje katastrske občine: Cvetkovci, Frankovci, Grabe, Hardek, Loperšice, Obrež, Ormož, Osluševci, Pušenci, Središče, Trgovišče in Velika Nedelja.
V	III. skupino spadajo vse ostale katastrske občine.
7.	člen
Občinski davek od kmetijstva se plačuje:
1.	V II. skupini katastrskih občin po stopnji
2.	v III. skupini katastrskih občin po stopnji
Ne glede na določbe 2. točke tega člena se v katastrskih občinah Bratonečice, Bresnica, Cerovec, Gomila, Koračice, Lahonci, Mali Brebrov-nik, Mala vas, Pršetinci, Bakovci, Rucmanci, Runeč, Senik, Stanovo, Strjanci, Šardinje, Tomaž, Trnovci, Vičdnci in Žvab plačuje davek po stopnji 20 %.
8.	člen
Občinski davek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda se odmerja zavezancem iz prejšnjega člena tega odloka po stopnji 32 %, od vrednosti lesa določenega za posek v letu iz katerega se davek odmerja.
Osnovo za odmero določi za davke pristojen upravni organ glede na količino in poprečno ceno lesa nà panju, ugotovljeno na območju gozdne organizacije, kije gospodarila z gozdom v preteklem letu po vrstah lesa in vrednostnih razredih.
9.	člen
Začasno so oproščeni davka od kmetijstva dohodki od zemljišč:
1.	ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna - za dobo 10 let,
2.	na katerih se nasadijo novi vinogradi, - za
dobo 5 let,	t
3.	na katerih se nasadijo novi sadovnjaki - za dobo od 4 do 10 let.
Oprostitve po prejšnjem členu se priznajo:
a) za vinograde s plemenito trto:
- na območju, kjer je predvidena družbena proizvodnja, če se zavezanec
vključi v obnovo po vseh sodobnih principih, od vsake površine,
- v ostalih vinogradniških rajonih, če zavezanec na sodoben način obnovi več
kot 10 arov vinograda;
b) za sadovnjake:
-	na območju kjer je predvidena družbena proizvodnja, če se zavezanec vključi
v obnovo po vseh sodobnih principih, od vsake površine,
- za jablane in hruške na vegetativni podlagi - za
dobo 5 let,
-	za slive in marelice - za dobo 8 let,
-	za ostalo sadje, - za dobo 4 let,
, - orehe - za dobo 10 let.
Za nove nasade na območju, ki ni zajeto v točki b) veljajo enake oprostitve
pod pogojem, da obnovljena površina ni manjša:
-	za jablane od 50 arov,
-	za ostalo sadje od 30 arov.
10.	člen
Začasne oprostitve davka iz 8. člena tega odloka se priznajo na predlog zavezanca.
O predlogu odloči za davke pristojen upravni organ potem, ko dobi podatke od za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnega upravnega organa.
Predlog je treba vložiti do konca leta v katerem so nastali pogoji za oprostitev. Če predlog ni podan pravočasno se oprostitev prizna šele od 1. januarja naslednjega leta, za pretekla leta pa se trajanje oprostitve skrajša.
■ 11. člen
Zavezanci davka od kmetijstva, ki vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se ne glede na višino osebnih dohodkov prizna posebna olajšava.
Za sredstva vložena v preusmeritev gospodarstva se štejejo sredstva, vložena za zgraditev in adaptacijo gospodarskih poslopij, za nabavo strojev in kmetijske opreme, sredstva vložena za preusmerjanje gospodarstva na živinorejsko proizvodnjo (za vzrejo in pitanje živine, za proizvodnjo mesa in mleka), za uvedbo pašno-košnega sistema, za izvedbo melioracij in za ureditev zemljišč, močvirij in pašnikov, če sredstva za melioracijo vložijo posamezni kmetje. Olajšava se prizna, če zavezanec vloži za navedene namene sredstva v višini vsaj 50 % katastrskega dohodka od svojih zemljišč, vendar najmanj 2.000 dinarjev.
Olajšava pripada zavezancu tudi, če skupaj z drugimi zavezanci nabavlja oziroma vlaga sred-
stva za kake namene, če njegova vloga presega v Odmerna osnova	se poveča osebni doh.
prejšnjem stavku navedeni znesek.	dinarjev	iz 1. člena odredbe
Olajšava je odvisna od višine naložb in sicer:
vložena sredstva v dinarjih
od 2.000 do 10.000 od 10.000 do 30.000 od 30.000 do 60.000 nati 60.000
znižanje odmer, davka od negozdnih površin
20%
30%
40%
50%
nad	do	višja	visoka
60.000	5 %	12%
60.000 70.000	8%	20%
70.000 80.000	11 %	28%
80.000 90.000	14%	36%
90.000 100.000	17%	42%
nad 100.000	20%	50%
Olajšava se prizna na posebno zavezančevo vlogo, ki ji je treba priložiti ureditveni program, ki ga je izdelala strokovna organizacija in potrdil za kmetijstvo pristojen upravni organ ter dokazila o vloženih sredstvih.
Posebna olajšava se prizna, če jo zavezanec uveljavlja do konca meseca marca po preteku leta v katerem so nastali pogoji za olajšavo.
12.	člen
Olajšave iz 62. člena zakona o davkih občanov priznava za davke pristojen upravni organ na podlagi predloženega dokazila o priznanju posebne dobe v dvojnem trajanju,-oziroma odločbe o priznanju statusa borca za severno mejo.
Olajšave, ki jih zavezanec enkrat uveljavi, priznava upravni organ po uradni dolžnosti vsako leto, dokler so za to dani pogoji iz 62. člena zakona o davkih občanov.
O zavezancih, ki so jim priznane olajšave, vodi evidenco po kraju prebivališča pristojen krajevni urad.
13.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se pri odmeri davka iz kmetijstva prizna posebna olajšava v višini 1.000 din za vsakega otroka na rednem šolanju.
Zavezanec lahko uveljavlja pravico do olajšave za posamezno leto po uspešno končanem letniku do konca koledarskega leta.
Olajšava ne pripada zavezancem, katerih otroci dobivajo štipendijo v času šolanja.
14.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva ki so slepi, se prizna olajšava v višini 50 % od odmetjenega davka iz kmetijstva.
III.	DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA
OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA
OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
15.	člen
Razen zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige po določbah republiškega zakona o davkih občanov, morajo voditi knjigo prejemkov in izdatkov, tudi vsi ostali zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti.
Zavezanci prometnega davka morajo voditi tudi knjigo o opravljenem prometu.
16.	člen
Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, plačujejo občinski davek od presežka nad osebnim dohodkom po naslednjih osnovah in stopnjah:
osnova dinatjev od	do	po stopnji
10.000	25
10.000 20.000	28
20.000 30.000	31
30.000 40.000	35
40.000,60.000	39
60.000 80.000	43
80.000 100.000.	47
nad 100.000	50
17.	člen
Zavezancem, ki imajo višjo ali visoko strokovno izobrazbo, kakršno zahtevata delo in stroka, ki jo dejansko opravljajo, se na njihovo zahtevo višina osebnega dohodka iz 1. člena Odredbe o višini osebnih dohodkov poveča do 20 % za višjo oziroma do 50 % za visoko izobrazbo, za kar se uporabijo naslednja merila:
18.	člen
Zavezancem, ki zaposlujejo tujo delovno silo se na njihovo zahtevo višina osebnega dohodka iz
1.	člena v prejšnjem členu navedene odredbe zviša po naslednjih stopnjah:
število zaposlenih delavcev	stopnja
2	5	%
za	3	10	%
za	4	15	%
nad 4	20	%
19.	člen
Zavezancem, ki se ukvarjajo pretežno s storitveno obrtjo, ki ne zaposlujejo tuje delovne sile in katerih celotni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 din, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, ki sme znašati največ
4.000	din.
Pri odmeri pavšalnega letnega zneska je organ pristojen za odmero davkov dolžan upoštevati pogoje v katerih zavezanec posluje, vrsto in obseg dejavnosti, starost in pridobitno sposobnost zavezanca, delovne pogoje, opremljenost, kraj obratovanja in druge pogoje, kivplivajo na pridobivanje dohodka.
Zavezancem, ki se jim odmerja davek v pavšalnem letnem znesku pa jim opravljanje dejavnosti ni glavni poklic^ se ugotovljeni pavšalni znesek poveča za 50 %.
20.	člen
Zavezancem davka iz obrtnih in obrti podobnih gospodarskih dejavnosti, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo razen avtoprevoznikom in tistim, ki opravljajo obrt kot postranski poklic, se v skladu z 81. členom zakona o davkih občanov, prizna posebna olajšava.
21.	člen
Zavezancem davka iz osebnega dohodka od. samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti se priznajo olajšave v obliki znižanja odmerjenega občinskega davka v primerih:
-	ko je obrtnik star nad 65 let in zaposluje tujo delovno silo v višini 20 % odmerjenega davka,
-	ko obrtnik prične z delom - za dobo enega leta v višini 50 % odmerjenega davka,
-	ko obrtnik dela sam in je star nad 65 let -v višini 80 % odmerjenega davka.
Znižanje davka iz prejšnjega odstavka tega člena se ne prizna, če začne ali nadaljuje enako obrt zakonec ali njegov družinski član v istih poslovnih prostorih.
22.	člen
Davek iz obrtnih dejavnosti v odstavku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje od naslednjih dohodkov po stopnjah:
1.	od prodaje srečk in vplačil pri športni
napovedi ter pri lotu	10 %
2.	od prejemkov zavarovalnih poverjenikov	15 %
3.	od provizij zastopnikov ustanov za
varstvo malih avtorskih pravic	20	%
4.	òd	provizij	uličnih prodajalcev
časoptsov, knjig, revij in podobno	20 %
5.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov 20 %
6.	od dohodkov delavcev, doseženih z
opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči	20	%
7.	od dohodkov doseženih z opravlja-
njem postranskih kmetijskih dejavnosti	15	%
8.	od dohodkov delavcev, ki prilož-
nostno opravljajo storitve organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije	20	%
9.	od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu sklenjeni
v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. do 9. točke tega odstavka	20	%
10.	od dohodkov, doseženih s prodajo
izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirniške	20	%
11.	od dohodkov potujočih zabavišč	20 %
12.	od dohodkov doseženih po 3. in 4.
točki 76. člena zakona o davkih občanov	20	%
Od dohodkov, doseženih z obrtno proizvodnjo ni mogoče odmerjati davka po odbitku.
Davka od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davka po odbitku) so oproščeni dohodki, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja storitev krajevnim skupnostim.
IV.	DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA
INTELEKTUALNIH STORITEV
23.	člen
Občani, ki z osebnim delom opravljajo intelektualne in druge negospodarske storitve, plačujejo občinski davek od presežka nad osebnim dohodkom po osnovah in stopnjah iz 16. člena tega odloka.
24.	člen
Zavezancem davka od intelektualnih storitev, katerih celotni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 din in ne zaposlujejo tuje delovne sile se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, ki znaša:
-	za predstojnike cerkvenih
župnij do	1.800. - dinarjev,
-	za ostale duhovnike do 1.500. - dinarjev.
Cerkvene župnije plačujejo	davek v
pavšalnem letnem znesku do 2.000.- din.
Če presega čisti dohodek letno 25.000.-dinarjev se davek odmeri po dejanskem dohodku.
25.	člen
Davek od intelektualnih in drugih negospodarskih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se obračuna in plačuje po stopnji 20 %.
V.	DAVEK OD AVTORSKIH PRAVIC,
PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
26.	člen
Davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav (v nadaljnjem besedilu: davek iz avtorskih pravic) plačujejo zavezanci, ki so obdavčeni od vsakega posameznega dohodka ali po dejanskem dohodku po stopnji 3 %, za dohodke iz 3. odstavka 107. člena zakona o davkih občanov pa po stopnji 10 %.
Če so osebni dohodki iz avtorskih pravic po
3.	in 4. točki 3. odstavka 107. člena zakona o davkih občanov ustvarjeni v organizaciji strokovnih združenj, umetnikov in njihovih članov, se na take dohodke uporabi stopnja 3 %.
VI.	DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA
27^ člen
Zavezanec za davek na dohodke od premoženja je občan, ki ima dohodke od nepremičnin, premičnin ali drugega premoženja, če od takih dohodkov ne plačuje kakšnega drugega davka.
Davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, ki jih lastnik ali nosilec stanovanjske pravice doseže z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v n^jem, kakor tudi od dohodkov doseženih z oddajanjem opremljenih stanovanjskih prostorov.
28.	člen
Za premičnine iz 1. odstavka prejšnjega člena tega odloka se štejejo premičnine večje ali trajnejše uporabne vrednosti, katerih prometna vrednost znaša več kot 10.000.- dih.
Osnova za davek na dohodke od premoženja od dohodkov, ki jih lastnik ali imetnik stanovanjske pravice doseže z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, je znesek stanarine ali najemnine, prejet v letu za katero se odmerja
davek, zmanjšan za stroške vzdrževanja in upravljanja in za enoletno amortizacijo ter za stroške obratovanja, če te stroške plačuje lastnik sam.
Stroški vzdrževanja, upravljanja obratovanja in amortizacije, se določijo v odstotku od prejete stanarine oz. najemnine in znašajo:
-za stanovanjske prostore in garaže	'50 %
-	za poslovne prostore	50 %
-	za počitniške hiše	30 %
29.	člen
Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka na dohodke od premoženja od dohodkov doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se kot strošek upošteva 50 % doseženega dohodka.
30.	člen
Zavezanci, ki oddajajo opremljene sobe preko organizacije, ki je v občini zadolžena za oddajanje opremljenih sob, ne plačujejo dafvka na dohodke pd premoženja.
Oprostitev po tem členu se prizna rta pismeno vlogo zavezanca, katera se vloži do 31. januarja za preteklo leto s potrebno dokumentacijo.
31.	člen
Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah:
osnova dinaijev od	do	po stopnji
10.000	20
10.000 20.000	25
20.000 30.000	30
30.000 40.000	35
40.000 60.000	41
60.000 80.000	47
80.000 100.000	53
nad 10.000	60
38. člen
Davčni zavezanec je dolžan davčnemu organu občine dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe in za odmero davka.
Davčna napoved je enkratna, nove obveznosti in morebitne spremembe lastništva in vrednosti stavbe se prijavljajo davčnemu organu do 31. januaija vsakega leta.
Obliko in vsebino davčne napovedi predpiše davčni organ občine.
39. člen
Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od stavb se spremeni, ko se vrednost točke v primerjavi z vrednostjo iz leta 1972 poveča za več kot 25 % in je novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka od stavb v naslednjih letih. Pri valorizaciji se upošteva tudi povišanje vrednosti točke za leto 1973.
40.	člen
Občinski davek od premoženja se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah:
-	stanovanjske stavbe, stanovanja
in garaže	0,15%
-	poslovne stavbe in poslovni
prostori	0,20 %
-	počitniške hiše	0,30%
41.	člen
Občinski davek od premoženja se odmeija vnaprej. Odločba o odmeri davka je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali spremembe davčnih predpisov.
42.	člen
Občinski davek od premoženja se ne plačuje od kmetijskih stanovanjskih stavb, ki se ne dajejo v najem pod pogojem, da je lastnik ali uživalec stavbe kmečki zavarovanec.
DAVEK OD PREMOŽENJA
32.	člen
Zavezanec za davek od premoženja je lastnik, oziroma uživalec stavbe, delov stavb, stanovanj, poslovnih prostorov in garaž (v nadaljnjem besedilu: stavbe).
Davek se plačuje od vsake stavbe ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali pa jo daje v najem.
33.	člen
Osnova za davek od premoženja je vrednost stavbe. V vrednost stàvbe se zajemajo tiste lastnosti stavbe ali elementi opreme, ki imajo značaj nepremičnine in se ob morebitni prodaji prodajo kot nepremična celota.
34.	člen
Vrednost stavbe se ugotavlja s točkovanjem. Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za Ugotovitev vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš na območju občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 7/73).
Pri določanju vrednosti stavbe se določbe č, d, e, f, k, 1 in m točke 24, tér točka 21., 28., 29. in 30 navedenega pravilnika ne uporabljajo.
35.	člen
Vrednost stavbe se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stavbe pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza stavbi in z vrednostjo točke.
Za uporabno tlorisno površino se' šteje tlorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih °niar in drugih zaprtih prostorov stavbe.
36.	člen
Vrednost točke znaša 23,00 din glede na kalkulativno gradbeno ceno kvadratnega metra uPOrabne tlorisne stanovanjske površine oblikovane v letu 1972.
Za stanovanjske zadeve pristojni organ občine ■nora do 31. januaija vsakega leta za preteklo lato sporočiti davčnemu organu občine vrednost točke.
37.	člen
, Vrednost poslovnega prostora se poveča za J0 % ne glede na to ali so ti poslovni prostori ^stavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekti.
43.	člen
Davek od premoženja plačujejo tudi občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmete in posedujejo gozdna zemljišča, katerih površina presega 0,50 ha. Davek plačujejo od celotne površine gozdnih zemljišč. Davka ne plačujejo lastniki, katerih skupni čisti dohodek v letu za katerega se odmeija davek ne presega 20.000 din in skupni čisti dohodki vseh družinskih članov niso presegli 10.000. din letno na družinskega člana.
44.	člen
Davek od gozdnih zemljišč iž prejšnjega člena se plača v višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč.
45.	člen
Davek od premoženja plačujejo nadalje občani, ki posedujejo:
1.	tovorna cestna motorna in priklopna vozila, ter kombi vozila;
2.	stroje, orodje in inventar, če s temi sredstvi pridobivajo dohodek;
3.	motorne čolne in druge plovne objekte na motorni pogon. Davka po 3. točki tega člena ne plačujejo lastniki motornih čolnov in drugih plovnih objektov, ki jim je ribištvo osnovni vir sredstev za preživljanje.
46.	člen
Davka od premoženja iz 1. točke 45. člena tega odloka se ne plačuje od vozil, ki sé pretežno uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo.
Davek se določi v letnih zneskih glede na vrsto vozila, nosilnost, število konjskih moči oziroma delovno prostornino motorja.
Davek se odmerja na podlagi evidence o registriranih vozilih. Davčna obveznost nastane z dnem vpisa vozila v evidenco o registriranih vozilih in preneha z dnem izbrisa iz evidence.
Davek za tekoče leto se odmeri do 28. februaija in se plačuje po določbah 195. člena zakona o davkih občanov. Ce se vozilo izbriše iz registracije, se odpiše del davka, ki odpade na čas po izbrisu.
47.	člen
Davek iz 1. točke 45. člena tega odloka se plačuje v naslednjih letnih zneskih:
1- za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila namenjena za prevažanje določenih tovorov glede na nosilnost:
do 3. tone 1.000.- din od vsake začetne tone od 3 do 4 tone 5.000.- din od 4 do 5 ton 8.000.-din
+ 4.000.- din za vsako nadaljnjo začetno , tono nosilnosti.
2.	za delovna vozila - ne glede na nosilnost in težo: 120.- din;
3.	za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov - glede na nosilnost kot za tovorna vozila, navedena v 1, točki;
4.	za delovne priklopnike ne glede na nosilnost in težo 60 din
5.	za vlečna tovorna vozjla:
a)	za traktorje
do 25 KM 120 din nad 25 KM do 40 KM 170 din nad 40 KM do 63 KM 220 din nad 63 KM 220 din
Jr) za vlečna vozila s polpriklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki;
6.	za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja:
nad 125 ccm do 250 ccm 30 din nad 250 ccm do 500 ccm 40 din nad 500 ccm do 1000 ccm 60 din nad 500 ccm do 1000 ccm 60 din nad 100 ccm 60 din
za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več;
7.	za kombije - glede na delovno prostornino motorja:
do 900 ccm 500 din nad 900 ccm do 1350 pcm 800 din nad 1350 ecm do 1800 ccm 1.100 din nad 1800 ccm do 2500 ccm 1.400 din nad 2500 ccm do 3100 ccm 2.000 din
48.	člen
Od strojev, orodja in inventala iz 141. in 142. člena zakona o davkih občanov se plačuje davek glede na vrednost po.naslednjih stopnjahr
če znaša osnova	znaša davek
do 50.000 din	1	2 %
od 50.000 do 150.000 din	2,5 %
od 150.000 do 350.000 din	3 %
nad 350.000 din	3,5 %
49.	člen
Od motornih čolnov in drugih plovnih objektov na motorni pogon, glede na moč motorja po 20 din od vsake začete konjske sile.
DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
50.	člen
Občani in zasebne pravne osebe, ki pri igrah na srečo zadénejo dobitek, plačajo od takega dobitka, davek po stopnji 10 %.
POROŠTVO
51.	člen
Poroštvo za plačilo davčnih obveznosti sme davčni organ zahtevati od davčnega zavezanca, ki opravlja obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve, če ne poravna svojih davčnih obveznosti v roku 6 mesecev od njihove zapadlosti, če davčni . dolg presega enoletno odmero in je ugotovljeno, da ni pogojev za odpis že zapadlih obveznosti. Poroštvo obsega pismeno poroštveno izjavo dveh porokov, za katera davčni organ ugotovi, da sta lahko poroka, ker sta lastnika nepremičnega- premoženja ali imata osebni dohodek iz delovnega razmeija. Pri presoji poroštvene sposobnosti' davčni organ upošteva obremenjenost nepremičnega premoženja ali osebnega dohodka.
52.	člen
Davčni organ lahko na pismeno vlogo zavezanca odloži plačilo zapadlega davka:
-	če ugotovi, da so realizirani dohodki davčnega zavezanca bistveno manjši od dohodkov od katerih je bil zavezanec obdavčen;
-	če je zavezanec utrpel v zadnjih treh mesecih pred zapadlostjo davka osebno nesrečo
ali bolezen ter elementarno nezgodo ali smrt v družini;
- 'če vlaga v razširitev poslovanja znatnejša sredstva v razmerju do obsega poslovanja.
Plačilo davčnega dolga se sme odložiti največ za dobo enega leta.	,
Davčni organ lahko na pismeno vlogo zavezanca dovoli obročno plačevanje zapadlega davčnega dolga, če je višina davčnega dolga v nesorazmerju s tekočim prilivom dohodka zavezanca.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
53.	člen
Občani so dolžni na javni poziv občinske skupščine predložiti komisiji za ugotavljanje izvori premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve pod pogoji, določenimi z medsebojnim dogovorom skupnosti slovenskih občin.
54.	člen
Za odpise vseh vrst davkov po 231. členu zakona o davkih občanov je pooblaščen občinski izvršni svet.
55.	člen
Zavezanci, ki so dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo napoved vložiti najkasneje do 31. januarja vsakega leta.
Zavezanci davka od premoženja iz 32. člena tega odloka morajo za leto 1974 na javni poziv vložiti napoved do 30. junija 1974.
56.	člen
Za odmero davkov občanom, ki z osebnim delom opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, se uporabljajo določbe 16. in 17. člena tega odloka tudi za leto 1973.
57.	člen
Za tolmačenje tega odloka je pooblaščen občinski izvršni svet.
58.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vesstniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. januarja 1974.
Z dnem ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o davkih občanov v občini Ormož (Uradni vestnik .občin Ormož in Ptuj št. 4-33/73).
Številka: 422-14/1974
Ormož, dne.25. aprila 1973
Predsednik
skupščine občine Ormož Franc Novak, 1. r.
47.
Po 2. točki 85. člena statuta občine Ormož ("Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 9-99/72) in 47. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v 'SR Sloveniji ("Ur. list SRS, št. 36-196/64, 43-334/67, 40-302/68 in 43-232/70) je/skupščina občine
Ormož na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. aprila 1974 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Ormož za leto 1974
1.	člen
Proračun občine Ormož (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) za leto 1974 zajema:
din
1.	Dohodke v znesku	14,367.740
2.	Razporejene dohodke v znesku 13,781.150
3.	Nerazporejene dohodke (tekočo
proračunsko rezervo) v znesku 406.590
4.	Izločene dohodke (prispevek za
uporabo mestnega zemljišča) v
znesku	180.000
2.	člen
Sredstva, kr so razporejena v glavnem namenu 03 v odstotku od dohodkov v znesku 400.000.-dinarjev pripadajo:
1.	Občinski konferenci SZDL Ormož v znesku 300.000.- din in se izločajo od 1. vrste proračunskih dohodkov „Davek na dohodek in davek iz osebnih dohodkov" v višini 9,17 %.
2.	Zvezi mladine Slovenije, občinski konferenci Ormožv znesku 100.000,- din od 1. vrste proračunskih dohodkov „Davek na dohodek in davek iz osebnih dohodkov" v višini 3,06 %.
3.	člen
Od lastnih proračunskih dohodkov iz 1. člena tega odloka se po odbitku izločenih in prenešenih sredstev odvaja v rezervni sklad občine V višini 1 %.
4.	člen
Dohodki proračuna, doseženi na podlagi odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 3-36/67 in 4-45/68) se pred razporeditvijo izločijo na poseben žiro račun krajevne skupnosti Ormož.
5.	člen
V dotaciji, ki je zagotovljena občinskemu gasilskemu skladu v določenem znesku v višini
120.000,- din so upoštevana tudi sredstva od dela premij za požarno varnost, ki bodo v letu 1974 predvidoma dosegla višino 30.000.- din.
6.	člen
Vsi dohodki, ki jih dosežejo s svojo dejavnostjo občinski upravni organi, sodni organi in organi za kaznovanje prekrškov so dohodek občinskega proračuna.
7.	člen
Sredstva, ki so razporejena v določenem znesku po postavki 1-01-1 za potrebe postaje milice Ormož po 51. členu zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 13-99/67), se odvajajo na žiro račun uprave javne varnosti, Maribor in sicer mesečno po dvanajstinah.
Sredstva, ki so razporejena za financiranje skupnih služb po postavkah 30 in 31-01-2 se
odvajajo na žiro račune pristojnih organov v skladu s pogodbami, ki jih sklene pristojni upravni organ.
Sredstva, ki so zagotovljena po postavki 46-03-2 ..Dotacija ostalim organizacijam in društvom" razdeli upravičencem izvršni svet občinske skupščine.
8.	člen
V	sklad za financiranje izgradnje komunalnih objektov v občini Ormož se stekajo proračunski dohodki od dela taks na registracijo motornih vozil in se uporabljajo za vzdrževanje cest III. reda.
9.	člen
Izvršni svet občinske skupščine razporeja sredstva tekoče proračunske rezerve za nepredvidene in za premalo predvidene potrebe po posameznih postavkah proračuna.
10.	člen
V	primerih iz prvega odstavka 64. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji, lahko izvršni svet občinske skupščine začasno omeji porabo proračunskih sredstev za največ 10%.
Ukrep po prejšnjem odstavku mora izvršni svet občinske skupščine predložiti občinski skupščini v potrditev.
11.	člen
Pregled in razporeditev dohodkov občinskega proračuna na leto 1974 je prikazan v bilanci dohodkov in splošni razporeditvi dohodkov po glavnih in bližnjih namenih proračuna občine Ormož za leto 1974.
12.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Or mož in Ptuj, uporablja pa se od 1. januarja 1974.
Številka: 400-3/1974-z
Ormož, dne 25. aprila 1974
Predsednik
skupščine občine Ormož Franc Novak 1. r.
48.
Po 8. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7-31/73) in 5. točki 85. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 9-99/72 in 11-72) je skupščina občine Ormož na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. aprila sprejela
ODLOK
o preprečevanju škode na poljih, vrtovih, gozdovih in drugih zemljiščih v občini Ormož
1.	člen
Zaradi preprečevanja škode in zavarovanja polj, vrtov, vinogradov, gozdov in drugih zemljišč ter poljščin in pridelkov na kmetijskih
PREGLED DOHODKOV IN RAZPOREDITVE DOHODKOV PO PRORAČUNU OBČINE ORMOŽ ZA LETO 1974
Vrsta	„ , dohodkov Dohodkl		Skupaj	Glavni namen	Razpored dohodkov	Skupaj din
1. 2.	Davek na dohodek in davek iz osebnih dohodkov Prometni davek, davek na premoženje in na	3,272.040	01-	Dejavnost organov v družbeno političnih skupnostih	6,027.350
	dohodek od premož.	5,103.000	02 -	Narodna obramba	27.900
3.	Takse	710.000	03 -	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij	562.500
5.	Dohodki po posebnih predpisih	35.000		in društev	
6.	Dohodki upravnih organov in drugi dohodki	457.768	04 -	Negospodarske investicije	2,005.150
7.	Dohodki od drugih družbenopolitičnih		07 -	Kulturno-prosvetna dejav.	58.800
	skupnosti	4,567.700	08 -	Socialno skrbstvo	1,752.000
9.	Prenesena sredstva iz prej. let	222,232	09 -	Zdravstveno varstvo	572.050
	Skupaj dohodki Izločitev dohodkov pred razporeditvijo po 4. čl. odloka o prorač. (6. vrsta doh. podobi. 621 j	14,367.740 • - 180.000	10 -11 -16 - 17	- 18	-	Komunalna dejavnost Dejavnost krajevnih skupnosti Intervencije v gospodarstvu Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let Krediti vezana in izločena sredstva	2,022.000 51.800 317.600 696.590 94.000
	Skupaj:	14,187.740		Skupaj:	14,187.740 		'
zemljiščih, se predpisuje s tem odlokom upravna kazen za storilca,, ki povzroči škodo na teh zemljiščih oziroma pridelkih.
2.	člen
Z denarno kaznijo od 20.- do 5.00 .- din se kaznuje za prekršek kdor povzroči škodo, s tem da:
1.	hodi ali vozi po tujih vrtovih, njivah, sadovnjakih, vinogradih in travnikih;
2.	kvari ali ruši plotove in ograje, ki služijo za zavarovanje obdelovalnih zemljišč;
3.	samovoljno napravlja steze in poti preko tujih zemljišč;
4.	‘ orje, kosi, pase živino ali seka drva preko meje lastnega zemljišča.
5.	samovoljno na tujih zemljiščih trga sadje in druge plodove, razen gozdnih sadežev, trga cvetje, lomi veje, koplje zemljo, pesek, kamenje in podobno, grabi steljo ali odnaša vinogradniško kolje, če povzročena škoda ne presega 30.- din.
6.	odmetava ali odlaga na tuja zemljišča smeti, kamenje in druge predmete ali odpadke oziroma kako drugače povzroča nesnago ali nerodovitnost zemljišča;
7.	pušča perutnino in drugo živino na tuje zepljišče;
8.	poškoduje, seka ali lomi drevje ob vodah, na bregovih ali nasipih;
9.	pase živino izven ograjenega zemljišča brez nadzorstva ali drugega zavarovanja.
3.	člen
Za prekršek iz prve do devete točke 2. člena se pravna oseba kaznuje z denarno kaznijo od 100.- do 30.000.- din, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 20.- do
2.000.-din.
4.	člen
Za prekrške, kijih store mladoletne osebe so odgovorni njihovi starši, oziroma skrbniki, če se jim dokaže, da so zanemarili mladoletnikovo vzgojo.
5.	člen
Z dnem ko prične veljati ta odlok preneha veljati odlok o preprečevanju škode na poljih, vrtovih in drugih zemljiščih Uradni vestnik okraja Maribor, št. 32-530/63 in Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 6/65.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 320-8/74
Datum: 25. aprila 1974
Predsednik
skupščine občine Ormož Franc Novak l.r.
I
49.
Na podlagi 219. člena statuta občine Ptuj je skupščina občine Ptuj na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. aprila 1974 sprejela
STATUTARNI ODLOK za izvedbo statuta občine PTUJ
1.	člen
Statut občine Ptuj se začne uporabljati, ko ga razglasita občinski zbor in zbor delovnih skupnosti skupščine občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: občinska skupščina), če glede uporabe posameznih njegovih določil ta odlok ne določa drugače.
2.	člen
Določbe statuta občine Ptuj, ki se nanašajo na sestavo organizacijo ter pravice in dolžnosti občinske skupščine in njegovih organov ter na sestavo in organizacijo drugih organov občine, se uporabljajo od dneva, ko se prvič sestane nova občinska skupščina.
3.	člen
Prva seja zborov občinske skupščine se opravi najpozneje 29. aprila 1974.
Prvo sejo zborov občinske skupščine skliče predsednik občinske skupščine sedanjega sklica.
!
4.	člen
Svetom občinske skupščine preneha mandat z izvolitvijo občinskega izvršnega sveta.
Dosedanje komisije in druga telesa občinske skupščine opravljajo delo v mejah svoje pristojnosti, dokler ne bodo konstituirane nove komisije in druga telesa občinske skupščine v skladu s statutom občine.
5.	člen
Občinski upravni organi nadaljujejo delo v mejah svoje pristojnosti, določene z veljavnimi predpisi.
Do dneva izvolitve občinskega izvršnega sveta, vodijo upravne organe dosedanji predstojniki, ki jih je'imen ovala občinska skupščina.
Tajniku občinske skupščine in dosedanjim predstojnikom temeljnih upravnih organov preneha funkcija ob izvolitvi občinskega izvršnega sveta.
6.	člen
Dokler ne bo izdan novi zakon o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji, opravlja pravice predstojnika v Zvezi z uresničevanjem samoupravljanja delovnih ljudi v upravnih organih občine Ptuj v smislu drugega odstavka 13. člena odloka o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih in drugih organih občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 14-158/67) namesto tajnika občinske skupščine predsednik občinskega izvršnega sveta.
'	7. člen
Občinsko javno pravobranilstvo nadaljuje delo v mejah svojih pristojnosti, določene z veljavnimi predpisi.
8.	člen
Dokler ne bodo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti konstituirane v skladu z ustavo Socialistične republike Slovenije, odločajo pristojni zbori občinske skupščine samostojno o zadevah, ki bi jih morali sprejemati z ustreznimi skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti. Pred sprejemom končne odločitve morajo pristojni zbori skupščine občine obravnavati stališča skupščine samoupravne interesne skupnosti na ustreznem področju v njeni sedanji sestavi.
9.	člen
Odloki in drugi splošni akti skupščine občine Ptuj ostanejo v veljavi, njihove določbe, ki niso v skladu s statutom občine Ptuj, pa se morajo uskladiti do 7. marca 1975.
10.	člen
Ta odlok začne veljati, ko ga razglasita občinski zbor in zbor delovnih skupnosti občinske skupščine.
Odlok se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 022-1/74-1
Ptuj, dne 23. aprila 1974
'	Predsednik
skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak 1. r.
50.
Na podlagi 294. člena novega statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5-45/74) je skupščina občine Ptuj na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti z dne 23. aprila 1974 sprejela
STATUTARNI ODLOK o pošiljanju delegatov na zasedanje zbora občin skupščine Socialistične republike Slovenije
1.	člen
Za delegiranje delegatov na zasedanja zbora občin skupščine Socialistične republike Slovenije se v skupščini občine Ptuj oblikuje izmed članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma članov družbeno političnega zbora občinske skupščine skupina delegatov, ki šteje devet članov.	_>-•
Vsak zbor občinske skupščine izvoli v skupino delegatov iz prvega odstavka tega člena po tri člane.
2.	člen
Skupina delegatov izvoli izmed sebe vodjo skupine.
3.	člen
Skupina delegatov na svojih sejah določa delegata za posamezna zasedanja ali pa za posamezna vprašanja, ki so na dnevnem redu zasedanja zbora občin skupščine Socialistične republike Slovenije.
4.	člen
Skupina delegatov določi praviloma delegata iz svoje sredine, lahko pa določi delegata tudi izmed drugih članov delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma drugih članov družbeno 'političnega zbora občinske skupščine.
5.	člen
Ta statutarni odlok začne veljati, ko ga razglasita občinski zbor in zbor delovnih skupnosti občinske skupščine. Odlok se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 022-2/4-1
Ptuj, dne 23. aprila 1974
/ Predsednik skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak 1. r.
51.
Na podlagi 47. in 64. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 36-196/64, 40-302/68 in 43-232/70) ter 219. členu statuta občine Ptuj. je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 23. aprilaJ974 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Ptuj za leto 1974
1.	člen
Skupni dohodki proračuna občine Ptuj za leto 1974 znašajo 48,770.815 dinarjev, od tega namenska dopolnilna sredstva 2,018.000 dinarjev. V posebnem delu proračuna se razporedi v tekočo proračunsko rezervo 300.000 dinarjev.
2.	člen
V rezervni sklad občine Ptuj se izloča 1 % od vseh dohodkov, ki pripadajo proračunu občine Ptuj, razen od prenesenih sredstev, namenskih dopolnilnih sredstev in dopolnilnih sredstev iz solidarnosti.
3.	člen
Sredstva za krajevne skupnosti razporedi na posamezne krajevne skupnosti na predlog občinskega izvršnega sveta zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine.
4.	člen
Državni organi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi za delo, ki so jim dodeljena. Kot sredstva za delo uporabljajo tudi dohodke, ki jih dosegajo s svojo dejavnostjo. Organi ta sredstva skupno s sredstvi občinskega proračuna razporedijo s svojim finančnim načrtom oziroma predračunom.
5.	člen
Občinski izvršni svet je pooblaščen razporejati sredstva tekoče proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna in za izplačila za izredne, nepredvidene izdatke, o čemer mora naknadno poročati občinski skupščini.
6.	člen
Občinski izvršni svet je pooblaščen, da odloča o kratkoročni zadolžitvi občine iz sredstev rezerv, če proračunski dohodki dotekajo neenakomerno; za posamezne namene iz prve in tretje točke 96. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti pa do višine
100.000	dinarjev.
7.	člen
Proračunska sredstva se delijo med letom praviloma enakomerno med vse uporabnike, če ni v posebnem aktu občinske skupščine oziroma v pp qdbi med občino in uporabnikom sredstev drugače določeno.
Ce zaostaja pritekanje proračunskih dohodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz 1. člena tega odloka, sme občinski izvršni svet
PREGLED DOHODKOV IN RAZPOREDITEV DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE PTUJ					
Vrsta dohodka t	DOHODKI	skupaj dinarjev	Številka glavnega namena	RAZPORED DOHODKOV	skupaj dinarjev
1	•2	3	4	5	6
I. SREDSTVA PRENESENAIZ PREJŠNJEGA LETA		•	I. SREDSTVA ZA SPLOŠNO PORABO	
Prenesena sredstva Vsega prenesena sredstva	6.229 6.229	01 02 03	Dejavnost organov družb. pol. skupnosti Narodna obramba Dejavnost družb.-pol. organizacij in društev Negospodarske investicjje Vsega sredstva za splošno porabo (01 do 04)	22.762.257 '920.000 1.846.000 2.060.000 27.588.257
II. SREDSTVA DOSEŽENA V TEKOČEM LETU				
Prometni davek na premož. in na dohodek od premoženja Takse Dohodki po posebnih predpisih Dohodki upravnih organov in drugi dohodki Dohodki od drugih družbenopolitičnih skup.	• ab «J	V/V/ 27,304.000 3,015.000 160.000 650.000 7,405.586	07 08 09 10	II. SREDSTVA ZA SKUPNO PORABO Kulturno prosvetna dejavnost Socialno skrbstvo Zdravstveno varstvo Komunalna dejavnost	935.000 10,522.000 2,515.558 3,320.000
Vsega sredstva dosežena v tekočem letu	48,764.586	11	Dejavnost krajevnih skup.	1,500.000
S			Vsega sr. za skup. por. (05-11)	18,792.558
	IV. SREDSTVA ZA INVESTICIJE IN	
	INTERVENCIJE V GOSPODARSTVU	\ 1,150.000
16	Intervencije v gospodarstvu Vsega sredstva za invest. in intervenc.	
		
	v gospod.(15,16)	1,150.000
V. DRUGA SREDSTVA
17	Tekoča proračunska rezerva in obvez, iz prej. let	800.000
18	Izločena sredstva rezerv	440.Ó00
Vsega druga sredstva (17-19)
1,240.000
SKUPAJ DOHODKI
48,770.815	SKUPAJ RAZPORED DOHODKOV	48,770.815
začasno zmanjšati zneske sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene. O takem ukrepu mora svet obvestiti občinsko skupščino in ji predlagati ustrezno spremembo proračuna.
8.	člen
S sredstvi, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene in zanje ni odrejen neposredni uporabnik ali nosilec, razpolaga občinski izvršni svet oziroma od njega pooblaščen odredbodajalec.
9.	člen
Pregled dohodkov proračuna občine Ptuj za leto 1974 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1974, kije sestavni del tega odloka.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ptuj in Orihož, uporablja pa se od 1. januaija 1974.
Številka: 400-1/74-1
Ptuj, dne 23. aprila 1974
Predsednik
skupščine občine Ptuj , Franjo REBERNAK, 1. r.
52.
Na podlagi 6., 11. in 13. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-73/72, 3-5/73, 14-117/73 in 4-28/74) ter 69. in 219. člena statuta občine Ptuj je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. aprila 1974 sprejela
ODLOK
o davkih občanov v občini Ptuj
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, ki se financirajo iz občinskega proračuna, plačujejo občani v občini Ptuj davke.
2.	člen
Občani v občini Ptuj imajo ob enakih, z zakonom in s tem odlokom določenih pogojih enake obveznosti glede plačevanja davka.
3.	člen
Občina Ptuj s tem odlokom uvaja obveznosti plačevanja davkov, ki so njen dohodek in samostojno določa njihovo višino.
4.	člen
Podatki o celotnem dohodku, davčni osnovi in višini davka zavezancev so javni.
Podatke iz prejšnjega odstavka objavlja davčna uprava občinske skupščine prek sredstev javnega obveščanja ali na krajevno običajen način.
5.	člen
7 Poleg davčnih zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige po določilih zakona o davkih občanov, morajo voditi knjigo prejemkov in izdatkov tudi vsi ostali zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ter zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev. Zavezanci prometnega davka morajo voditi tudi knjigo o opravljenjem prometa
Zavezanci iz prejšnjega odstavka morajo pošiljati davčni upravi mesečna poročila o doseženem skupnem prometu do 20. v mesecu za pretekli mesec.
Zavezanci davka iz kmetijstva, ki bodo obdavčeni po dejanskem dohodku, morajo voditi knjigo prejemkov in izdatkov ter seznam osnovnih sredstev.
6.	člen
Pogoji, pod katerimi so občani na javni poziv dolžni komisiji za ugotavljanje izvora premoženja predložiti podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve^ so določeni s posebnim odlokom v skladu z dogovorom slovenskih občin. i
7.	člen
Izvršni svet občinske skupščine je pooblaščen, da na predlog davčne uprave odloča o odpisu vseh vrst občinskih • davkov zaradi neizterljivosti.
Davčna uprava lahko začasno odloži plačilo davkov in prispevkov oziroma dovoli obročno
plačevanje, če zavezanec dokaže, da je plačana realizacija, bistveno manjša od fakturirane, kakor tudi v drugih opravičenih primerih (bolezen, smrt, elementarne nezgode itd.). Odlog oziroma obročno plačevanje se dovoli tudi v primeru, če bi takojšnja izterjava ogrozila preživljanje zavezanca in njegove družine.
H. VRSTE DAVKOV
1.	DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA
8.	člen
Davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: davek iz delovnega razmerja) se plačuje po stopnji 0,20 %.
9. člen
Za zavezance, ki plačujejo davek iz delovnega razmeija pavšalno, se določijo naslednji mesečni pavšalni zneski:
din
a)	za,gospodinjske pomočnice in gospodarske pomočnike, ki so zaposleni pri zasebnikih
b)	za osebe, ki so zaposlene pri krajevnih skupnostih:
-tajniki -ostali delavci
c)	za ribiške in lovske paznike
50
80
60
50
V kolikor bodo ti zavezanci plačevanj prispevke samoupravnim interesnim skupnostim, prenehajo plačevati davek po tem členu in pričnejo plačevati davek po stopnji iz 8. čl. tega odloka.
Ce zaposlitev traja manj kot polni delovni čas, se mesečni pavšalni znesek sorazmerno zniža.
Davek iz delovnega razmerja v pavšalnem znesku se ne plačuje za gospodinjske pomočnice in gospodarske pomočnike, ki so defektni in se zaposlijo s posredovanjem socialne službe.
2.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
10.	člen
Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz
kmetijstva) se odmeija od katastrskega dohodka negozdnih površin za posamezne skupine katastrskih občin po naslednjih stopnjah:
-	v drugi skupini	47 %
-	v tretji skupini	a) 38 %
b) 33%
-	v četrti skupini	28 %
Zavezanci, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje in kmetje - kooperanti, ki so zdravstveno in pokojninsko zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, so oproščeni občinskega davka iz kmetijstva do višine, ki ustreza stopnji 18 %.
11.	člen
V	drugo skupino katastrskih občin v smislu 10. člena tega odloka se uvrstijo naslednje katastrske občine:
Apače, Borovci, Brstje, Bukovci, Cirkovce, Dornava, Dragonja vas, Draženci, Formin, Gajevci, Gerečja vas, Gorišnica, Hajdina, Haj-doše, Sp. Jablane, Zg. Jablane, Krčevina pri Ptuju, Lancova vas, Lovrenc na Dravskem polju, Mala vas, Markovci, Mezgovci, Mihovce, Moškanj-ci, Muretinci, Nova vas pri Markovcih, Nova vas pri Ptuju, Pleterje, Pobrežje, Podvinci, Pongerce, Prvenci, Ptuj, Rogoznica, Sela, Skorba, Slovenja vas, Sobetinci, Spuhlja, Starošinci, Stojnci, Stražgojnca, Šikole, Trnovec, Zabovci, Zagojiči in Župečja vas.	,
V	tretjo skupino se uvrstijo naslednje katastrske občine:
Biš, Bišečki vrh, Bolečka vas, Bratislavci, Desenci, Desternik, Doklece, Dolič, Dragovič, Drbetinci, Drstelja, Gradiščak, Grajena, Grajen-ščak, Grlinci, Hlaponci, Hvaletinci, Janežovski vrh, Janežovci, Jiršovci, Jurovci, Juršinci, Kicar, Krčevina pri Vurbergu, Kukava, Lešje, Levajnci, Ločič, Ločki vrh, Mestni vrh, Mostje, Pacinje, Podlože, Polenci, Polenšak, Prerad, Zg. Pristava, Ptujska gora, Rotman, Sestrže, Slomi, Stogovci, Švetinci, Šturmovci, Tibolci, Trnovska vas, Trnovski vrh, Sp. Velovlak, Zg. Velovlak, Vitomarci, Vintarovci in Zamušani.
V	tretjo b skupino se uvrstijo naslednje katastrske občine:
Bodkovci, Novinci, Rjavci, Sakušak, Senčak, Slavšina in Zagorci.
V četrto skupino se uvrstijo naslednje katastrske občine:
Belavšek. Belski vrh, Bolfenk, Brezovec, Cirkulane, Čermožiše, Dežno, Dobrina, Dolena, Dolane, Dravci, Dravinjski vrh, Drenovec, Gorca, Gorenjski vrh, Goricak, Gradišča, Gradišče, Gruškovec, Gruškovje, Hrastovec, Jablovec, Janški vrh, Kočice, Korenjak, Kozminci, Kupčinji vrh, Sp. in Zg. Leskovec; Ljubstava, Ložina, Majski vrh, Medribnik, Meje, Nadole, Mali in Veliki Okič, Paradiž, Pestike, Podlehnik, Pohorje, Pristava, Repišče, Rodni vrh, Sedlašek, Sitež, Skorišnjak, Skrblje, Slatina, Stanošina, Stoperce, Strajna, Sveča, Trdobojci, Turški vrh, Vareja, Mala Virnica, Velika Varnica, Veliki vrh, Zakl, Zavrč in Žetale.
12.	člen
Davek iz kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se odmerja od vrednosti lesa, določenega za posek v letu, za katerega se davek odmerja in sicer po stopnji 22 %.
Vrednost za posek določenega lesa se določi po vrednostnih razredih za en kubični meter lesa in to:
Vred. razred	les iglavc. din	les Ustav, din
L	60	30
II.	55	26
III.	50	22
IV.	45	18
V.	40	15
VI.	35	12
VIL	30	10
VIII.	25	-
Vrednostni razredi gozdnih površin zajemajo naslednje katastrske občine:
Prvi vrednostni razred:
Apače, Bolečka vas, Borovci, Brstje, Bukovci, Cirkovce, Dornava, Dragonja vas, Draženci, Formin, Gajevci, Grajena, Gerečja vas, Gorišnica, Hajdina, Hajdoše, Janežovci, Sp. Jablane, Jurovci, Zg. Jablane, Kicar, Krčevina pri Ptuju, Lancova vas, Lovrenc, Mala vas, Markovci, Mestni vrh, Mezgovci, Mihovce, Mostje,
Moškajnci, Muretinci, Nova vas pri Markovcih, Nova vas pri Ptuju, Pacinje, Pleteije, Pobrežje, Podlože, Podvinci, Pongerce, Prvenci, Ptuj, Rogoznica, Sela, Skorba, Sobetinci, Slovenja vas, Spuhlja, Starošinci, Stogovci, Stojnci, Stražgojnca, Sikole, Šturmovci, Trnovec, Tibolci, Zabovci, Zagojiči, Zamušani, Župečja vas.
Drugi vrednostni razred:
Dolane, Dolena, Doklece, Dravinjski vrh, Dragovič, Goričak, Hlaponci, Jablovec, Lešje, Prerad, Zakl, Zavrč, Gradiščak..
Tretji vrednostni razred:
Čermožiše, Desenci, Dobrina, del (ob cesti), Drenovec, Drstelja, Grlinci, Janžovski vrh, Kozminci, Levajnci, Ločič, Ločki vrh, Sp. Leskovec, Mala Varnica, Majski vrh, Podlehnik,. Polenci, Polenšak, Pristava, Ptujska gora, Repišče, Sakušak, Sestrže, Sitež, Slomi, Stanošina, Sp. Velovlak, Veliki vrh, Žetale.
Četrti vrednostni razred:
Belavšek, Belski vrh, Biš, Bratislavci, Brezovec, Cirkulane, Desternik, Dežno L, Dobrina, Dolič, Drbetinci, Dravci, Gorca, Gorenjski vrh, Gradišča, Gradišče pri Leskovcu, Grajenščak, Gruškovec, Hrastovec, Janški vrh, Jiršovci, Juršinci, Krčevina pri Vurbergu, Kukava, Kupčinji vrh, Medribnik, Meje, Nadole, Novinci, Paradiž, Pestike, Pohoqe, Zg. Leskovec, Zg. Pristava, Senčak, Skrblje, Slatina, Stoperce, Sveča, Švetinci, Trnovska vas, Turški vrh, Vareja, Vitomarci, Žetale.
Peti vrednostni razred:
Dežno II, Gruškovje II (pri Treh vodah), Kočice, Korenjak, Rodni vrh, Rotman, Sedlašek, Skorišnjak, Strajna, Trdobojci, Vintarovci in Zagorci, Zg. Velovlak.
Sesti vrednostni razred:
Bišečki vrh (Sovjak), Gruškovje, Hvaletinci, Okič Mali, Okič Veliki, Trnovski vrh in Velika Varnica.
Sedmi vrednostni razred:
Bodkovci, Ljubstava, Rjavci in Slavšina.
Osmi vrednostni razred:
Bišečki vrh (Črmljenšak), Bolfenk in Ložina.
14.	člen
Davka iz kmetijstva so oproščeni vsi zavezanci, katerih skupni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 100 dinarjev.
Zavezanci davka iz kmetijstva v četrti skupini1 katastrskih občin, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje, ter kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju so oproščeni davka, če nimajo več kot 3.000 dinarjev skupnega katastrskega dohodka od negozdnih površin.
Ostali zavezanci v četrti skupini katastrskih občin so oproščeni davka iz kmetijstva, če nimajo več kot 1.000 dinarjev skupnega katastrskega dohodka od negozdnih površin.
15.	člen
Davka iz kmetijstva so oproščeni zavezanci, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje za zemljišča:
let
1.	ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa
so z investicijami zavezanca postala uporabna	10
2.	na katerih zasadijo nove vinograde	5
3.	na katerih zasadijo koščičarje in peškarje 6
4.	na katerih zasadijo orehe in lesko	10
5.	na katerih zasadijo jagodičevje (ribez,
kosmuljo, maline in robido)	2
Zavezanci iz prvega odstavka tega člena se oprostijo jplačila davka samo, če so bila vsa dela na zemljiščih opravljena po navodilih in nadzorstvu za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnega občinskega upravnega organa, strokovno in skladno s programom razvoja občine Ptuj.
Oprostitev za novo zasajene vinograde se prizna, če zavezanec na novo zasadi več kot 20 arov površine, za nove nasade po 3. in 4. točki prvega odstavka tega člena in druge dolgoletne nasade pa, če zavezanec zaradi več kot 30 arov površine.
16.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in v preusmeritev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se prizna posebna
olajšava v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 66. člena zakona o davkih občanov.
Olajšava je odvisna od višine naložb in znaša:
vložena sredstva v dinarjih od	do	znižanje odmerjenega davka od negozdnih površin
nad , 10.000	20%
10.000 do 20.000	30%
20.000 do 40.000	40%
40.000 do 60.000	55 %
60.000 do gO.OOO	70%
80.000 do 100.000	85 %
nad 100.000	100%
Navedene olajšave se priznajo za naložbe v tekočem letu, za katero se davek odmeija. Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo po tem členu, do konca januarja naslednjega leta.
Zavezanci, ki bodo uveljavili olajšavo po tem členu, morajo imeti izdelan program gospodaije-nja. Program gospodarjenja izdela strokovna pospeševalna služba kmetijske organizacije oziroma zavoda ali kmet sam.
Če zavezanec prične s kmetijskimi stroji opravljati storitve drugim pred pretekom treh let, se priznana olajšava ukine in davek ponovno predpiše.
Natančnejše pogoje, merila in postopek za uveljavljanje olajšave po tem členu določa poseben pravilnik, ki ga sprejme občinski izvršni svet.
17.	člen
Zavezanci davka iz kmetijstva, ki preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se prizna posebna olajšava v višini 20 % stroškov šolanja, vendar za poklicne in srednje šole največ 1.400 dinarjev, za višje in visoke šole pa največ 2.000 dinarjev od odmerjenega davka iz kmetijstva. Stroške ugotovi davčna uprava po preteku šolskega leta.
Zavezanec lahko uveljavlja pravico do olajšave za posamezno leto po uspešno končanem letniku do konca koledarskega leta.
Olajšava ne pripada zavezancem, katerih otroci dobivajo štipendijo v času šolanja.
18.	člen
Zavezancem, ki so slepi, se prizna olajšava v višini 50 % od odmerjenega davka iz kmetijstva.
19.	člen
Za priznanje posebne olajšave zaradi elementarnih nezgod se uporabljajo določbe 59. člena zakona o davkih občanov. Komisija za ocenitev škode ustanovi in njene člane imenuje predstojnik davčne uprave občinske skupščine.
3.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI
20.	člen
Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz obrtnih dejavnosti) po dejanskem dohodku se do višine osnov dogovorjenih ali določenih na podlagi 9/a člena zakona o davkih občanov plačuje po enotni stopnji 0,20 %.
Od osnov, . ki presegajo osebni dohodek dogovorjen ali določen na podlagi 9/a člena zakona o dàvkih občanov se plačuje davek po naslednjih stopnjah:
osnova dinarjev	stopnja %
do 10.000	25
od 10.000 do 20.000	29
od 20.000 do 30.000	33
od 30.000 do 40.000	37
od 40.000 do 60.000	41
od 60.000 do 80.000	45
od 80.000 do 100.000	49
nad 100.000	50
21.	člen
Za povečanje osebnih dohodkov obrtnikov in zavezancev drugih gospodarskih dejavnosti v smislu 1. in 3. člena odredbe o višini osebnih dohodkov, do katere plačujejo občani, ki z osebnim delom opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti enake prispevke in davke kot jih plačujejo delavci v združenem delu (Uradni Ust SRS, št. 1-2/74) se določijo naslednja merila:
1.	Zavezancem iz druge točke 1. člena omenjene odredbe, ki imajo dejansko višjo in visoko strokovno izobrazbo, kakršno zahteva delo in stroka, ki ju opravljajo, se na njihovo zahtevo višina osebnega dohodka iz prvega odstavka odredbe poveča po naslednjih pogojih in merilih:
odmerna osnova	stopnja pov. bruto
dinatjev	osebnega dohodka v %
višja visoka izobrazba izobrazba
do	60.000	5	12
od 60.000 do	70.000	8	20
od 70.000 do	80.000	11	. 28
od 80.000 do	90.000	14	36
od 90.000 do 100.000		17	42
nad 100.000		20	50
2.	Za pripravo in vodenje delovnega procesa se na zahtevo zavezanca poveča osebni dohodek, ki je določen v 1. členu omenjene odredbe, odvisno od števila zaposlenih delavcev -(»močnikov in sicer:
število zaposlenih	stopnja povečanja v %
pomočnikov
za 2 zaposlena	5
za 3 zaposlene	10
za 4 zaposlene	15
nad 4 zaposlene	20
22.	člen
Davek iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zlasti zavezanci, ki zaradi bolezni, starosti, prometne lege poslovnih prostorov, zmanjšanja povpraševanja po izdelkih in storitvah, sezonskega poslovanja in drugih upravičenih razlogov ne morajo doseči čistega dohodka 25.000 dinatjev in ne zaposljujejo tuje delovne sile. Višina letnega pavšalnega zneska je odvisna od konkretnih okoliščin, v katerih zavezanec posluje.
Najvišji letni pavšalni zneski davka po posameznih dejavnostih so naslednji: * 1 11
najvišji pavšalni
dejavnosti	letni znesek v
______________________ dinarjih
1.	predelava nekovin	3.200
2.	predelava kovin	4.000
3.	elektro stroka	3.200
4.	izdelovanje kemičnih izdelkov	3.600
5.	izdelovanje gradbenega materiala	3.000
6.	predelava lesa	2.800
7.	predelava papirja	3.000
8.	izdelovanje tekstilnih izdelkov	2.400
9.	predelovanje kož	2.600
10.	izdelovanje gumijastih izdelkov	3.600
11.	proizvodnja žiVil	3.000
12.	tiskarne in knjigoveznice	2.600
13.	izdelovanje in popravljanje drugih
neomenjenih izdelkov	2.800
14.	gradbena obrt	4.000
15.	osebne in druge obrtne storitve	3.000
16.	gostinstvo	3.600
17.	avtotaksi	3.200
•	23. člen
Zavezancem davka iz obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic in ne presežejo 25.000 dinatjev čistega dohodka letno, se davek' odmetja v pavšalnem letnem znesku tako, da se v 22. členu določeni zneski povečajo za 50 %.
Kadar se zavezancem, ki opravljajo obrtno dejavnost kot postranski poklic odmerja davek po dejanskem dohodku, se ta plačuje do višine osnov dogovorjenih ali določenih na podlagi 9/a člena zakona o davkih občanov po stopnji 25 %, od presežka pa po progresivnih stopnjah iz 20. člena tega odloka.
24.	člen
Davek iz obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje po naslednjih stopnjah:
1.	od prodaje srečk, in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu in od prejemkov zavarovalnih poverjenikov 20 %
2.	od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, ulič-
nih prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, ob zbiranju naročil za časopis, knjige, revije in podobno ter od dohodkov, doseženih za opravljanje postranske kmetijske dejavnosti	10 %
3.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov
in dohodkov potujočih zabavišč	20 %
4.	od dohodkov delavcev, doseženih z priložnostnim opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu v skladu s predpisi o delovnih razmerjih in od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabnih umetnosti ali z razmnoževanjem ali z izdajanjem drugih avtorskih del, ki ne
štejejo za izvirnike	15 %
5.	od osebnih dohodkov zakonca, ki
dela najmanj polovico polnega delovnega časa v gospodarski dejavnosti zavezanca in je zavarovan kot družinski član (3. točka 76. člena zakona o davkih občanov)	20 %
6.	od dohodkov oseb, ki priložnostno
opravljajo obrtne in druge storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije, če te osebe nimajo dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti	30 %
7.	od osebnih dohodkov družinskih članov, ki delajo najmanj polovico polnega delovnega časa v gospodarski
dejavnosti zavezanca in so prijavljeni kot samostojni nosilci za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje od višine osebnega dohodka, ki je vpisan v plačilni list; za obračunavanje prispevkov (4. točka 76. člena zakona o davkih občanov)	20 %
8.	od priložnostnega zbiranja odpadnega materiala	10 %
Plačevanja davka po odbitku so oproščeni dohodki občanov, ki delajo na domu pletarske izdelke iz šibe za organizacije združenega dela ter dohodki sezonsko zaposlenih obiralcev hmelja.
25.	člen
Zavezancem davka iz obrtnih in obrti podobnih gospodarskih dejavnosti, ki vlagajo sredstva za razširjeno reprodukcijo, razen avtoprevoznikom in tistim, ki opravljajo obrt kot postranski poklic, se v skladu z 81. členom zakona o davkih občanov prizna posebna olajšava.
26.	člen
Zavezancem davka iz obrtne dejavnosti, moškim starim nad 65 let in ženskam starim nad 60 let ter invalidom z več kot 40 % invalidnostjo, ki opravljajo obrtno dejavnost brez tuje delovne sile in ne dosežejo 15.000 dinarjev čistega dohodka letno, se občinski davek ne odmeri. Če ti zavezanci zaposljujejo enega pomočnika, se jim odmetjeni davek zniža za 50 %.
Zavezancem davka iz obrtnih dejavnosti, razen avtoprevoznikom, se prizna za prvo leto obratovanja posebna olajšava v obliki 4 % mesečnega znižanja odmerjenega davka. Olajšava se prizna samo, če zavezanec prične prvič z obratovanjem v občini Ptuj.
Zavezancem, ki opravljajo obrtno dejavnost avtomehanika, preciznega mehanika za vse vrste naprav, elektroinštalaterstvo, elektromehanika za hladilne naprave, elektromehanika (previjanje motorjev, popravljanje in vzdrževanje električnih strojev in or.) in inštalaterstvo, se prizna za drugo in tretjo leto obratovanja olajšava v obliki 3 % mesečnega znižanja odmerjenega davka.
Olajšave po drugem in tretjem odstavku tega člena se ne priznajo zavezancem, ki so opravljanje dejavnosti nasledili, nadalje v primerih, da že eden od družinskih članov opravlja kakršnokoli obrtno dejavnost pa drugi član na novo začne ločeno opravljati obrtno dejavnost, razen tega pa tudi v primeru ustanovitve skupne obrtne delavnice, če je eden ali več ustanoviteljev že imelo obrtno dovoljenje.
Za zavezance davka iz obrtnih dejavnosti, ki imajo priznan status borca narodnoosvobodilne vojne ali borca za severno mejo, se za olajšavo smiselno uporabljajo določbe 62. člena zakona o davkih občanov. Olajšava se ne prizna, če
zavezančev zakonec prejema dohodke iz delovnega razmerja ali pokojnino.
Olajšave po tem členu se priznajo samo zavezancem, ki imajo dovoljenje za opravljanje dejavnosti.
4.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
27.	člen
Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: davek iz intelektualnih storitev) po dejanskem dohodku se plačuje po stopnjah, ki so določene v 20. členu tega odloka.
28.	člen
Za povečanje osebnih dohodkov zavezancem davka iz intelektualnih storitev določenih v 2. členu odredbe o višini osebnih dohodkov, do katere plačujejo občani, ki z osebnim delom opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti enake prispevke in davke kot jih plačujejo delavci v združenem delu (SRS, št. 1-2/74) se uporabljajo merila, ki so določena za obrtnike v
2.	točki 21. člena odloka.
Zavezancem, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic se odmerja davek po določbah 23. člena tega odloka.
29.	člen
Za odmero davka iz intelektualnih storitev v pavšalnem znesku, se glede višine in načina določanja davka smiselno uporabljajo določbe
84.,	85. in 86. člena zakona o davkih občanov ter 22. člena tega odloka.
30.	člen
Davek iz intelektualnih storitev v odstotku od posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) v smislu 99. člena zakona o davkih občanov se plačuje po stopnji 12 %.
31.	člen
Od dohodkov, ki jih imajo duhovniki od opravljanja verskih obredov in drugih verskih opravil se odmetja davek iz intelektualnih storitev v pavšalnem letnem znesku, ki znaša za župnika največ do 1.800 dinarjev, za kaplana pa največ do 1.500 dinarjev.
Rimskokatoliška župnijstva in druge verske skupnosti plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku do največ 2.000 dinarjev.
Če zavezanci po tem členu dosežejo več kot
25.000	dinarjev čistega dohodka letno, se obdavčijo po dejanskem dohodku.
5.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC
32.	člen
Davek iz osebnega dohdka od avtorskih pravic plačujejo zavezanci, ki so obdavčeni od vsakega posameznega dohodka ali po dejanskem dohodku po 3 %, na dohodke iz tretjega odstavka 107. člena zakona o davkih občanov pa po stopnji 10 %.
Če so osebni dohodki iz avtorskih pravic po
3.	in 4. točki tretjega odstavka 107. člena zakona o davkih občanov ustvarjeni v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se na take dohodke uporabi stopnja 3 %.
6.	DAVEK OD PREMOŽENJA
33.	člen
Zavezanec za davek od premoženja je občan, 4ci je lastnik oziroma uživalec stanovanjskih hiš, delov stavb, stanovanj, garaž, poslovnih prostorov in počitniških hiš (v nadaljnjem besedilu: stavbe).
Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali pa jo daje v najem.
34.	člen
Osnova za davek je vrednost stavbe. V vrednost stavbe se zajemejo tiste njene lastnosti in ' elementi opreme, ki imajo značaj nepremičnine in se ob morebitni prodaji morajo prodati kot nepremična celota.
35.	člen
Merila in način za ugotavljanje vrednosti stavbe:
-	vrsta in kakovost konstrukcije stavbe,
-	funkcionalnost stanovanja,
-	starost in obrabljenost stanovanja,
-	drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stanovanja.
36.	člen
Vrednost stanovanja (stavbe) se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 3. člena odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovary v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 6-45/73) in na podlagi tabele za ugotavljanje vrednosti stanovanja, kije sestavni del odloka.
* Pri ugotavljanju vrednosti se ne uporabljajo določbe d, e, f, k. 1 in m točke 24. ter točke 27, 28, 29 in 30 tabele iz odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Ptuj.
37.	člen
Vrednost stavbe se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stavbe pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza stavbi in z vrednostjo točke.
Za uporabno tlorisno površino se šteje ovršina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, opalnice, stranišča. Shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stavbe.
38.	člen
Vrednost ene točke za celotno območje občine Ptuj znaša 22.- dinarjev glede na kalkulativno gradbeno ceno enega kvadratnega metra uporabne tlorisne stanovanjske površine, ki se je oblikovala decembra 1971.
Za stanovanjske zadeve pristojni upravni organ občine mora do 31. januarja vsakega leta sporočiti davčnemu organu občine vrednost točke za preteklo leto.
39.	člen
Vrednost ene točke poslovnega prostora je enaka vrednosti ene točke za stanovanje, povečane za 30 % ne glede na to ali so poslovni prostori del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt.
40.	člen
- Davčni zavezanec je dolžan dati davčnemu organu občine potrebne podatke za ugotovitev vrednostrstavbe in za odmero davkov.
Davčna napoved je enkratna. Nove obveznosti, morebitne spremembe lastništva ali vrednosti stavbe pa se prijavljajo davčnemu organu občine do 31. januarja vsakega leta.
Obliko in vsebino davčne napovedi predpiše davčni organ občine.
41.	člen
Ugotovljena vrednost, kije osnova za odmero davka od stavb se spremeni, ko se vrednost točke v primerjavi z vrednostjo na dan 31. decembra 1971 poveča za več kot 20 %.
Pri valorizaciji se upošteva tudi povišanje vrednosti točke za leto 1973.
42.	člen
Občinski davek od stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah:
od stanovanjskih hiš, stanovary in garaž po stopnji od poslovnih stavb in poslovnih prostorov po stopnji od počitniških hiš po stopnji
43.	člen
Občinski davek od stavb se odmerja v naprej. Odločba o odmeri davka od stavb je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali do spremembe davčnih predpisov. >
44.	člen
Davka od stavb ne plačujejo lastniki kmetijskih stanovanjskih hiš pod pogojem, da so zdravstveno zavarovani kot kmetje in da stanovanjske hiše ne dajejo v najerh.
45.	člen
Zavezanci davka morajo za leto 1974 vložiti napoved do 15. maja razen tistih zavezancev, ki so pravilno izpolnjeno napovee že vložili na javni poziv in tistih, ki so oddali pristojnemu upravnemu organu občine izpolnjene popisne liste o točkovanju stanovanjskih hiš, stanovanj, garaž,’poslovnih prostorov in počitniških hiš.
stopnja
0,15 %
0,20 % 0,30 %
46.	člen
Davek od premoženja za tovorna cestna motorna in priklopna vozila ter kombi vozila se plačuje v tehle letnih zneskih:
1.	za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) vlečna vozila s priklopnikom, tovorne priklopnike ter specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov -glede na nosilnost:
do 3	tone	1.000	din	od vsake zač.	t
od 3	do 4	tone	5.000	din
od 4	do 5	ton	8.000	din '
nad 5	ton	8.000	din	+ 4.000	din	za
vsako nadaljnjo začetno tono nosilnosti
2.	za delovna vozila ne glede na nosilnost in težo 120 dinarjev.
3.	za delovne priklopnike - glede na nosilnost in težo 60 dinarjev
4.	za traktorje
do 25 KM	120 din
nad 25 KM	do 40 KM	170 din
nad 40 KM,	do 63 KM	220 din
nad 63 KM	270 din
5. za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja:
nad 125 cm do	250	cm	30	din
nad 250 cm do	500 cm	40	din
nad 500 cm do 1.000 cm	50	din
nad 1.000 cm	60	din
/,a tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več.
6.	za kombije - glede na delovno prostornino motorja in sicer:
do 900 cm 500 din nad 900 cm do	1.350 cm	800 din
nad 1.350 cm do	1.800 cm	1.100 din
nad 1.800 cm do	2.500 cm	1.400 din
nad 2.500 cm do	3.100 cm	1.700 din
nad 3.100 cm	2.000 din
47.	člen
Od strojev, orodja in inventarja se plačuje davek, če skupna še neodpisana vrednost teh sredstev presega 150.000 dinarjev po naslednjih stopnjah:
če znaša osnova znaša davek
do 50.000 din nad 50.000 do 150.000 din nad 150.000 do 350.000 din nad 350.000 din
2 %
2.5	% 3 %
3.5	%
48.	člen
Od motornih čolnov in drugih plovnih objektov na motorni pogon se plača davek, glede na moč motorja po 20 dinarjev od vsake začete konjske sile.
'	49. člen
Davek od premoženja za gozdna zemljišča, katerih površina presega 0,50 ha plačujejo občani, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmete.
Davek plačujejo lastniki, katerih skupni čisti dohodek v letu, za katerega se odmerja davek presega 20.000 dinarjev in če skupni čisti dohodki vseh družinskih članov presegajo 10.000 dinarjev letno na družinskega ciana. V skupni čisti dohodek se všteva tudi katastrski dohodek negozdnih površin.
Davek se odmerja po preteku leta v višini trikratnega katastrskega dohodka od gozdnih zemljišč.
7.	DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA
50.	člen
Davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od v najem danih stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž, počitniških hiš in opremljenih sob.
Stroški vzdrževanja, upravljanja, amortizacije in obratovanja se priznajo:
-	za stanovanjske prostore	50 %'
-	za poslovne prostore, garaže in
počitniške hiše	30 %
-	za opremljene sobe	50%
Davek od opremljenih sob se ne plačuje do 1.200 dinarjev letne najemnine, če, pa le-ta
presega navedeni znesek, se davek plača od celotnega zneska.
Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo gostom “preko ustreznih organizacij (turistično društvo, gostinske organizacije itd.) se prizna posebna olajšava v obliki 20 % znižanja odmerjenega davka.
Davek na dohodke od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjahh:
osnova din	stopnja %
do 10.000	20
od 10.000 do 20.00	24
od 20.000	do	30.000	28
od 30.000 40.000	32
od 40.000	do	60.000	36
od 60.000	do	80.000	40
od 80.000	do	100.000	45
nad 100.000	50
8.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SRECO
51.	člen
Zavezanec za davek na dobitke od iger na srečo je občan in zasebno pravna oseba, ki v Sloveniji pri igrah na srečo zadene dobitek ali dobi nagrado nad 500 dinarjev.
Stopnja davka znaša 10% od osnove, ki jo predstavljm posamezni dobitek, če pa je dobitek stvar ali storitev je osnova za davek njena prometna vrednost v času, ko je dobitek zadet.
Davek na dobitke obračunava in odteguje prireditelj igre ob izplačilu.
9.	POROŠTVO ZA PLAČILO DAVČNIH OBVEZNOSTI
52.	člen
Poroštvo za plačilo davčnih obveznosti sme davčna uprava zahtevati od zavezanca, ki opravlja obrtno ali drugo gospodars ko dejavnost ali intelektualne storitve, če ne poravna svojih davčnih o bveznosti v roku enega leta od njihove zapadlosti in če za finance pristojni svet občinske skupščine ugotovi, da ni pogojev za odpis davčne obveznosti zaradi neizterljivosti.
Poroštvo za plačilo davčnih obveznosti sme davčna uprava zahtevati tudi v primeru, ko zavezanec premesti sedež svoje dejavnosti z območja druge občine, če ne dokaže, da je popolnoma poravnal vse_ zapadle obvežnosti v občini, v kateri je imel prej sedež svoje dejavnosti.
53.	člen
Poroštvo je pogoj za pridobitev dovoljenja za samostojno opravljanje gospodarskih dejavnost v primerih, ko obstaja utemeljen sum (splošna zadolženost itd.), da prosilec ne bo poravnal davčnih obveznosti, se pa predvideva, da bo letno dosegel preko 25.000 dinarjev čistega dohodka.
Pred izdajo dovoljenja za samostojno opravljanje gospodarske dejavnosti mora pristojni občinski upravni organ predložiti na vpogled davčni upravi občinske skupščine vsako vlogo, s katero se zahteva izdaja omenjenega dovoljenja, da se izjasni o tem, ali je potrebno v konkretnem primeru zahtevati poroštveno izjavo.
10.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
54.	člen
Zavezanci za davek, razen zavezancev za davek iz kmetijstva, ki niso obdavčeni po dejanskem dohodku in zavezancev za davek, ki se plačuje po odbitku ter zavezancev davka na tovorna vozila, cestna motorna in kombi vozila, morajo vložiti napoved za odmero davka' pri davčni upravi občinske skupščine na splosni javni poziv do 31. januarja vsakega leta.
«
55.	člen »
Za zavezance, ki še jim odmeri davek po dejanskem dohodk u, se pri odmeri davka za leto 1973 uporabljajo s tem odlokom predpisana merila za povečanje osebnih dohodkov določenih na podlagi 9/a člena zakona o davkih občanov.
56.	čleip
Dokler zavezanci davka ód obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih poklicev ne podpišejo samoupravnih sporazumov s posameznimi interesnimi skupnostmi plačujejo akontacijo po stopnjah iz leta 197,3.
57.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v ..Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj", učinkuje pa od 1. januarja 1974.
Z d nem. ko p rične veljati ta odlok, preneha veljati odiqk o davkih občanov v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj. št. 3-31/72 in 5-40/73).
Številka: 422-3/74-1 Ptuj. dne 23. aprila 1974
Predsednik
skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak 1. r.
53.
Po 1. in 4. členu zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29-301/65 in 7-20/70), 8. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS št. 7-31/73) ter 69. in 219. členu statuta občine Ptuj je skupščina občine Ptuj ,na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. aprila 1974 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o komunalnih taksah v občini Ptuj
1.	člen
V odloku o komunalnih taksah v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 1-3/71) se v tarifi komunalnih taks, ki je sestavni del odloka, spremeni tarifna številka 4, razen pripomb tako, da sc glasi:
,;Za začasno prebivanje v turističnih krajih, (turistična taksa) se plača dnevno 3 dinarje."
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 423-6/'70-8 Ptuj, dne.23. aprila 1974
Predsednik
skupščine občine Ptuj Franjo R F B F R N A K, 1. r.
54.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem- planiranju (Uradni list SRS št. 16-119/67) ter 219. členu statuta občine Ptuj je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih ljudi' dne 23. aprila 1974 sprejela
ODLOK
o sprejetju načrta ureditve cone rekreacije pri vrelcu termalne vode v Ptuju
1.	člen
Sprejme se načrt ureditve cone rekreacije pri vrelcu termalne vode v Ptuju, ki ga je izdal Zavod za urbanizem Maribor dne 4. aprila 1974 in vsebuje poročilo, mejo cone za rekreacijo pri termalnem vrelcu v Ptuju na karti v merilu 1:5000 grafični prikaz načrta ureditve na karti v merilu: 1:5000.
2.	člen
Načrt ureditve cone za rekreacijo je stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam pri upravnem organu občinske skupščine, ki je pristojen za urbanizem.
3.	člen	,
Spremembe in dopolnitve načrta sprejema občinska skupščina po postopku, ki je predpisan z zakonom o urbanističnem planiranju.
4.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja občinski urbanistični inšpektor.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 352-2/74-1 Ptuj, dne 23. aprila 1974
Predsednik
skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak l.r.
55.
Po prvem in drugem odstavku 15. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS. št. 27-253/72) in 219. člena statuta občine Ptuj je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. aprila 1974 sprejela
ODLOK
o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo športno rekreacijskega in zdraviliškega centra v Ptuju
1,
Občina Ptuj bo v skladu z načrtom ureditve cone rekreacije pri vrelcu termalne vode v Ptuju zgradila športno rekreacijski in zdraviliški center v (Ptuju (v nadaljnjem besedilu: center) na zemljišču, ki ga tvorijo parcele št. 808, 806, 805,
803.	802, 807, 801. 800. 799, 798, 797, 796, 794, 790/1, 787, 790/2, 3997, 809, 810, 811,
804,	4148, 849, 850, 3998, 812, 848, 847, 813, 3973/1, 814/1, 814/2, 815, 845, 846, 851, 880, 852, 853, 854, 855, 861, 881, 882, 883, 878. 3999. 4000, 877, 879, 884, 885, 886, 887, 888, 889, 890, 891, 892, 893, 894, 895, 896, 897, 898, 899, 900, 869, 901, 902, 903/1, 903/2, 904/2, 904/1, 905, 906, 907, 908, 910, 911,-912, 916. 917. 921, 920, 922, 923, 4002, 4001. 909. 913, 914. 915, 918, 919, 924, 925, 926, 927, 928, 929, 967, 968, 1936, 971, 970, 972 973, 974, 975, 1920, 1919, 1918, 3973, 978, 979/1, 979/2, 979/3, 980/2, 977, 980/1, 982, 981, 983, 1915, 986/1, 987, 986/3, 988, 3957/1, 1896, 986/2, 985/2, 983/3, 983/2,' 984/2, 947, 950/2, 940. 942, 943, 949, 948, 950. 951, 953/1, 954, 953/2, 952, 955, 958, 957, 959, 946, 956, 944/5, 944/2, 960, 940, 944/3, 944/4, 944/1, 969, 966, 930, 961, 962, 963. 945, 964, 965, 3997, 935, 934, 933, 932, 931. 936, 895, 791/1, 793 in deli parcel št. 842, 840. 856. 857, 858, 859, 860, 844, 984/1, 985/1, 863, 862 vse ležeče vk.o. Ptuj.
2.	člen .
S to odločitvijo je ugotovljen splošni interes za zgraditev centra.
1
3.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 464-1/74 Ptuj, dne 23. aprila 1974
Predsednik
skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak l.r.
56.
Po 1. in 3. členu odloka o obveznem fluorografiranju občanov v občini Ptuj (uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10-141/65), je skupščina občine Ptuj na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. aprila 1974 sprejela
ODLOK
o finančnem programu financiranja izvedbe rentgenskega slikanja (fluorografiranja) na območju občine Ptuj v letu 1974
1.	člen
S tem odlokom se ureja financiranje obveznega rentgenskega slikanja (fluorografira-
nja) vsega prebivalstva, starega nad 24 let na območju občine, ki bo v letu 1974.
2.	člen
Stroški izvedbe fluorografske akcije bodo znašali 100.000 dinarjev in se zagotovijo v proračunu občine Ptuj za leto 1974.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 514-1/74 Ptuj, dne 23. aprila 1974
»	' Predsednik
skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak l.r.
57.
Na podlagi 1, in 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73) in 1. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 29-263/72) ter tretjega odstavka 186 člena statuta občine Ptuj je svet krajevne skupnosti PODLEHNIK, na svoji seji 6. aprila 1974 sprejel
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za sofinansiranje programa izgradnje komunalnih objektov na območju krajevne skupnosti PODLEHNIK
1. člen
V krajevni skupnosti Podlehnik se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 31. marca 1974 uvede samoprispevek v denarju in delu. Samoprispevek se uvede za izvedbo programa izgradnje komunalnih objektov na območju krajevne skupnosti Podlehnik.
2. člen
Samoprispevek se uvaja za dobo pet let in sicer od 1. junija 1974 do 30. maja 1979.
3.	člen
Samoprispevek v denarju bo znašal:
-	3 % od skupnega katastrskega dohodka in dohodka gozdov posekanega lesa;
-	0,5 % od netto osebnih dohodkov oziroma nadomestila, ki presega 1.000 dinarjev mesečno;
-	2 % od osnov za prispevek za zavezance, ki imajo dohodke od samostojnega opravljanja obrti in intelektualnih storitev;
-	0,5 % od izplačane pokojnine, kije višja od pokojnine z varstvenim dodatkom;
-	200 dinarjev letno za zaposlene v tujini.
Višina prispevka v delu bo znašala:
-s dva delovna dneva za zavezance, ki imajo do 3.000 dinarjev katasterskega dohodka,
-	en delovni dan za zavezance, ki imajo nad
3.000	dinarjev katasterskega dohodka,
-	za zavezance traktorjev in tovornih avtomobilov letno 8 ur voženj.
4.	člen
Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Podlehnik.
5.	člen
Plačevanje samoprispevka so oproščeni občani od socialnih pomoči, invalidnine, pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendije, ter druge nagrade, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu, nadalje od rejnin, pomoči za šolanje, regresa za stanarino in od dohodkov, ki so oproščeni po samem zakonu.
6.	člen
S samoprispevkom bo zbranih 150.000 dinarjev. S temi sredstvi bo krajevna skupnost Podlehnik sofinansirala naslednji delovni program:
vrsta objekta	celotna vrednost dinarjev	za finansiranje z samoprispevkom dinarjev
1. Finansiranje krajevnih cest in drugi komunalni objekti	200.000—	100.000—
2.	Finansiranje za nadaljnjo ureditev pokopališča Gorca in Rodni vrh 3.	Finansiranje za popravilo mrtvašnic v Gorci in na Rodnem vrhu	40.000.-	20.000-
	40.000 —	20.000—
4. Razno	20.000-	10.000-
Skupaj :	300.000—	150.000-
7.	člen
Samoprispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmeija in pokojnin obračunava in odteguje izplačevalec oziroma pokojnine ob izplačilu in ga nakazuje na zbirni račun pri SDK Ptuj.
Samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom in obrtno dejavnostjo, ali drugo gospodarsko dejavnostjo ter
intelektualnimi storitvami odmeri in pobere pristojni občinski upravni organ davčne službe.
Kmetjjski proizvajalci in druge osebe, ki se ukvarjajo z obrtno in intelektualnimi storitvami morajo svoje obveznosti izpolniti najkasneje do 31. decembra vsako leto in to ob vplačilu posameznih akontacij letnega davka.
8.	člen
Od zavezancev, ki svojega samoprispevka ne
plačujejo v določenem roku se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
9.	člen
Po preteku obdobja za katerega se uvaja samoprispevek, mora krajevna skupnost Podlehntk sestaviti zaključni račun zbranih in uporabljenih sredstev samoprispevka ter ga predložiti v potrditev zborom občanov.
10.	člen
Za morebitni višek dohodkov nad izdatki samoprispevka bo sestavil svet krajevne skupnosti Podlehnik program o usmeritvi presežnih sredstev. Program usmeritve mora predhodno potrditi zbor občanov.
11.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi Uradnega vestnika občin Ormož in Ptuj. Uporablja pa se od 1. junija 1974 dalje.
Številka: 014-27/2-74 Podlehnik, dne 6. aprila 1974
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Podlehnik Maks Krajnc 1. r.
*
58.
3.	Po navedenem izidu glasovanja, ugotavlja komisija, daje za uvedbo krajevnega samoprispevka glasovalo naslednje število glasovalcev:
POROČILO
občinske volilne komisije v Ptuju o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti JURŠINCI.
Občinska volilna komisija v Ptuju objavlja po 203. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 33-462/64) in po 9. členu zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72) izid referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti JURSlNCI, ki je bil v nedeljo, dne 31. marca 1974.
1. Komisija je ugotovila, daje bil s sklepom sveta krajevne skupnosti JURSlNCI z dne 2. septembra 1973 razpisan referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje in izvedbo programa izgradnje komunalnih in družbenih objektov na območju krajevne skupnosti JURSlNCI.
Sklep je bil objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 2-13/74 z dne 14. marca 1974.
2. Pri pregledu glasovalnega materiala in štetju glasovnic je komisija ugotovila, da je bil izid referenduma na posameznih glasovalnih mestih naslednji:
St in kraj glasovalnega mesta	Skupno štev. glasovalcev:	OD TEGA vpisanih glasovali „ZA“ „PROTT‘	Ne- velj.					Ni glas.
r	2	3	4	5	6	7
1. Bodkovci	98	87	65	20	7	11
2. Gabemik	236	199	176	20	3	37
3. Grhnci	104	94	61	25	8	10
4. Juršinci	452	423	343	75	5	29
S. Zg. Kukava	158	137	136	1	—	21
6. Sakušak	175	167	148	15	4	8
7. Zagorci	287	249	231	18	-	38
SKUPAJ:	1.510	1.356	1.160'	174	27	154
Št. in kraj	Število	Glasovalo	V odst.
glasovalnega	vpisanih	za uvedbo	
mesta	glasovalcev	samoprisp.	
1	2	3	4
1. Bodkovci	98	65	66,33
2. Gabemik	236	176	74,58
3. Grlinci	104	61	58,65
4. Juršinci	452	343	75,88
5. Zg. Kukava	158	136	86,08
6. Sakušak	175	148	84,57
7. Zagorci	287	231	89.49
SKUPAJ:	1.510	1.160	76.82
4.	Po drugem odstavku 9. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72), pa se pri izidu glasovanja ne štejejo tisti občani-glasovalci, ki se zaradi dela v tujini in zaradi odsluženja vojaškega roka niso mogli udeležiti glasovanja.
Komisija je ugotovUa, da je takih občanov na območju krajevne skupnosti Juršinci bilo po številu 99.
Glede na to ugotavlja komisija, da je bilo na referendumu 1.411 upravič en ih glasovalcev. Od tega je na referendumu glasovalo za uvedbo krajevnega samoprispevka 1.160 glasovalcev ali 82,2.
Zaradi tega ugotavlja komisija v smislu 9. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72), daje referendum na območju krajevne skupnosti Juršinci uspel.
Številka: OVK-R-172/74-1/5
Ptuj, dne 1. aprila 1974
Tajnik
Ivan R A U, 1. r.
Predsednik
Vladimir BAN, 1. r.
Člani:
1.	RAJNIS Karel, 1. r.
2.	MURKO Ignac, 1. r.
3.	PURG Ignac, 1. r.
59. .
POROČILO
občinske volilne komisije v Ptuju o •zidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti PODLEHNIK
Občinska volilna komisjja v Ptuju objavlja po ^03. členu statuta občine' Ptuj (Uradni vestnik
okraja Maribor, št. 33-462/64) in po 9. členu zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72) izid referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Podlehnik, ki je bil v nedeljo, 31. marca 1974.
1. Komisija je ugotovila, da je bil s sklepom sveta krajevne skupnosti Podlehnik z dne 18. februarja 1974 razpisan referendum za uvedbo
krajevnega samoprispevka za sofinanciranje in izvedbo programa izgradnje komunalnih objektov na območju krajevne skupnosti Podlehnik.
Sklep je bil objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 2-14/74. z dne 14. marca 1974.
2. Pri pregledu glasovalnega materiala in štetju glasovnic je komisija ugotovila, da je bil izid referenduma na posameznih glasovalnih mestih naslednji:
St. glasov, mest	Kraj (naselje)Skupno štev. glasovalcev vpisanih glasovalo			Od tega „ZA“„PROTI“		ne- ve!.	Ni gla-’ sov
1	2	3	4	5	6	7	8
1.	BELŠAK Jakob 2.	TRAPELA Franc 3.	BRAClC Janez 4.	Sola Gruškovje 5.	VAUPOTIČ Jože 6.	PERNEK Matevž 7.	OS Podlehnik 8.	OS Rodni vrh 9.	HROMEK Pavla 10.	DREVENŠEK Jože 11. 12. HRENClC Nežka	Gorca Podlehnik Gruškovje Gruškovje Podlehnik Ložina Podlehnik Podlehnik Podlehnik Podlehnik Podlehnik	226 48 74 59 61 89 311 83 159 125 86 211	211 48+1 70 58 58 63 300+3 79 143 122 72 200	188 26 61 50 34 63 240 79 100 97 54 114	23 23 7 7 22 63 38 16 18 65	2 1 2 5 9 21	15 4 1 3 26 11 4 16 3 14 11
SKUPAJ		1.532	1.424+4	1106	282	40	108
3. Po navedenem izidu glasovanja, ugotavlja	samoprispevka				glasovalo naslednje			število
komisij^, da je za	uvedbo krajevnega	glasovalcev:						
Štev. glasov,	)	Število		Glasovalo			
mesta ,		vpisanih		za uvedbo			
Kraj (naselje)		glasovalcev			krajev.		v odst.
				samoprisp.			
1. BELŠAK Jakob Gorca			226		188		83,19
2. TRAPELA Franc, Podlehnik			48		26		54,17
3. BRAČIČ Janez. Gruškovje			74		61		82,43
4. OS Gruškovje, Podlehnik			59		50		84,75
5. VAUPOTIČ Jože, Podlehnik			61		34		55,74
6. PERNEK Matevž. Ložina			89		63		70,79
7. OŠ Podlehnik, Podlehnik			311		240		77,17
8. OŠ Rodni vrh, Podlehnik			83		79		95,18
9. HROMEK Pavla, Podlehnik			159		100		62,89
10. DREVENŠEK Jože. Podlehnik			125		97		77,60
11.	1		86		54		62,79
12. BRENČIČ Nežka. Podlehnik			211		114		54,03
SKUPAJ:			1.532		1.106		72,19
4.	Po drugem odstavku 9. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72), pa se pri izidu glasovanja ne štejejo tisti občani -glasovalci, ki se zaradi dela v tujini in zaradi odsluženja vojaškega roka niso mogli udeležiti glasovanja.
Komisija je ugotovila, da je takih občanov na območju krajevne skupnosti Podlehnik bilo po številu 71.
Glede na to ugotavlja komisija, daje bilo na referendumu 1.461 upravičenih glasovalcev. Od tega je na referendumu glasovalo za uvedbo krajevnega samoprispevka 1.106 glasovalcev ali 75,7 %.
Zaradi tega ugotavlja komisija v smislu 9. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72), da je referendum na območju krajevne skupnosti Podlehnik uspel.
Številka: OVK-R-173/74-1/5 Ptuj, dne 1. aprila 1974
Tajnik
Ivan R a u , 1. r.
Predsednik
Vladimir Ban, 1. r. Člani:
1.	Rajniš Karel, 1. r.
2.	Murko Ignac, 1. r.
3.	Purg Tone, 1. r.
v
V
URADNI VESTNIK občin Ormož in Ptuj. Izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Cena posameznega izvoda 1 dinar. Naročniki Tednika ga prejemajo brezplačno. Izdajatelj redakcija Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor - odgovorni urednik IVAN RAU. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg l/l. Tiska časopisno grafično podjetje „Mariborski tisk", Svetozarevska 14, Maribor