štev. 12,
J Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo.
Izhaja 1P. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. (lena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno.
Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, na Turjaškem trgu št. 3. Urejuje Viljem Rohrman.
V Ljubljani, 30. junija 1928.
Leto XLV.
VSEBINA: Zbiranje in pripravljanje predmetov za kmetijsko razstavo. — Dušičnata gnojila. — Dobra mlečnost. — Krmljenje pujskov. —• Rodovitost pri prašičih. — Sulikol in zatiranje plesni. — Pravilna izbira podlag in cepičev. — Letošnja kmetijska razstava v Pragi. — Živinorejske razstave in licencovanja v radovljiškem okraju v 1. 1928. — Ustanovitev mlekarske zadruge na Breznici pri Žirovnici. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijsko-šolski vestnik, — Gospodarske stvari. — Kmetijske novice. — Vestnik društva kmetijskili strokovnjakov za Slovenijo. — Književnost. — Uradne vesti. — Tržne
cen«. — Inserati.
Zbiranje in pripravljanje predmetov za kmetijsko razstavo.
Vedno bližje prihaja jubilejna kmetijska razstava Kmetijske družbe, ki bo jeseni od 1.—10. septembra, zato je treba čimprej pripraviti pridelke in predmete, ki naj bodo tu razstavljeni-. Pri tem se je držati tu označenih navodil:
1.	Žita. Vsak posestnik, ki nima količkaj lepa žita: ječmen, pšenico, rž in oves, naj že na njivi odbere 40—50 najlepših klasov s slamo vred, najmanj pol metra na dolgo, jih lepo zveže v snopič in obesi, da se posušijo. Od istega žita odbere pri mlačvi l kg najlepšega zrnja, ki mora biti popolnoma suho. Na snopič kakortudi pri zrnju je pritrditi listič z navedbo imena lastnika, bivališča, sreza ter označbo vrste žita (domača ali tuja), po možnosti tudi pridelek na ha ali oral in po potrebi še s kakimi drugimi označbami. Žito v klasju in zrnju je odposlati družbi) najkesneje do 1. avgusta, pri ovsu izjemoma do 15. avgusta.
2.	Krompir, peso, zelje in drugo je za razstavo pripraviti z umnim gnojenjem in oskrbovanjem, da bo čim lepše. Samo najlepši pridelki naj se pošljejo na razstavo.
3.	Tudi živino, ki je kot najlepša v okraju določena za to razstavo, je primerno gojiti in oskrbovati1. Čast slovenske živinoreje zahteva, da ob tej priliki pokažemo, kar imamo najboljšega.
4.	Starinski stroji in starinsko orodje se nahaja še v marsikateri kmečki hiši. Ker se gre za to, da pokaže Kmetijska družba vsaj nekoliko zgodovinski razvoj kmetijstva v Sloveniji, je umestno, da se razstavijo tudi taki predmeti. Zato naj vsakdo1, ki razpolaga s katerim teh, takoj javi Kmetijski družbi, ki bo odločila glede njegove porabe.
Da bo razstavni odbor lažje razpolagal s prostorom, se nujno prosijo vsi oni, ki nameravajo razstaviti kak predmet ali pridelek, naj to nemudoma, najkesneje pa do 15. julija javijo Kmetijski družbi
Načelništva podružnic se pa poživljajo, naj obvestijo o tem svoje člane in naj zbirajo v svojem okolišu razstavne predmete in jih po možnosti skupno dopošljejo družbi.
Razstavni odbor.
----
Dušičnata gnojila.
(Dalje in konec.)
Apneni dušik (cianamid) se pridobiva iz zraka, kjer so neizčrpljive zaloge dušika, saj tvori dušik 77% našega ozračja. Apneni dušik vsebuje 19% čistega dušika. V zemlji se polagoma razkraja in predeluje, tako da opazimo učinek pri ugodnem, vlažnem vremenu šele po desetih dn*eh. To njegovo svojstvo se smatra pri nas za slabo. A baš obratno, to je rastlinam v veliko korist! Dušik v tem gnojilu se veže z zemljo in napredne kmetijske države kot Nemčija, Češka itd. ga trosijo že v jeseni, pozimi ali vsaj1 v zgodnji pomladi, ker se ni bati, da ga 'izpere dež v globlje plasti, ter ima dovolj vlage in časa, da se raztopi in razdeli v zemlji. Njegovo počasno razkrajanje pa nudi rastlinam stalen, potrebam zadostujoč, pritok dušika. Kilogram čistega dušika stane v njem 15.5 Din. Poleg dušika dobimo v tem gnojilu še, na vsakih 100 kg, 60 kg najfinejše zmletega apna, ki je rastlinam potrebno-, izborilo hranivo, ter jih krepi in regulira dotok drugih snovi, vsled česar so- pri apnenem dušiku izključena pregnojenja. To se posebno lahko pripeti pri preobilni uporabi čilskega solitra, kar nam često skvari kvaliteto- pridelka (lanski hmelj!). Izdeluje se apneni dušik ves doma in ostane velik del denarja doma, poleg tega pa se zaposluje domače delavstvo.
Sečnitna (karbam|i]d) je orgariična spojina dušika z ogljikovo kislino, vsebuje 46% čistega dušika, ter se proizvaja zadnja leta v tvo-rnicah apnenega dušika iz tega. Sečnina je najboljše umetno du-šičnato- gnojilo, ker je popolnoma v skladu s potrebami rastlinstva in je le nadomestilo za živalsko sečnino, ki je ne zbiramo v zadostni meri. Končni produkt prebave beljakovin v živalskem organizmu je sečnina. Kakor skrbimo ljudje in živali za potrebe rastlinstva, da izdih a vam o le-tem tako potrebno ogljikovo kislino (na 3 kg dušika potrebujejo rastline 100 kg ogljikove kisline) in nam vračajo rastline kisik, ravno,tako oddajamo rastlinam nazaj sečnino, da tvorijo le-te za nas najbolj umetno grajene beljakovine, ki jih potrebuje naše telo. Tako vršimo v naravi zakon podpiranja drug drugega. Sečnina je lahko raztopna in razpada že z vsrka-
njem zračne vlage polagoma v amoniak in ogljikovo kislino, ki jih gruda vsrka in jih po potrebi dovaja rastlinam. Ker nismo pri sečnini odvisni od padavin, jo lahko uporabljamo s pridom tudi ob suši, kar je značilo doslej edino in največjo prednost čilskega soJitra pri naglavnem gnojenju. Sečnina predstavlja idealno gnojilo, ker se razkroji popolnoma in nima nikakih neprebavirh primesi. Prednost sečnine pred vsemi drugimi umetnimi dušičnatimi gnojili je pa ta, da je sečnina organska spojina, medtem ko so druga umetna gnojila, razen apnenega dušika, vsa anorganskega (rudninskega) izvora. Bornemann, Fischer, Stoklasa in drugi so dokazali, da leži glavna prednost organskega gnojenja (hlevskega gnoja, gnojnice in komposta itd.) ravno v ogljikovi kislini, ki izpuhteva iz humusa, ter jo rastline željno vsrkavajo. S poskusi so dognali, da poveča večji pritok ogljikove kisline asimilacijo (prcsnavljanje), vsled
Pod. 31. Dobra mlekarica.
česar se poveča tudi pridelek rastlin. Tako imamo v sečnini dva činitelja, ki delujeta vzajemno na povečanju pridelka: dušik in oglj. kislino. Vse dosedanje izkušnje gnojenja s sečnino so pokazale, da so se rastline vsled njenega učinka nagleje razvijale, obilno cvetele in donašale prvovrstne zgodnejše pridelke. Izdeluje se sečnina doma v tvorni-cah dušika. Ker je gnojilo visoko procentno, je prevoz cenejši. Kilogram čistega dušika stane v sečnini 32.8 Din. Na videz je sicer dražja kot čilski soliter, dejansko pa ceneja. Pri trošenju je dobro, da jo zmešamo s peskom ali suho> prsitjo, da jo lažje razdelimo.
Na podlagi tega razmotrivanja pridemo do zaključka, da imamo dvoje res dobrih dušičnatih gnojil doma: Apneni dušik za založno gnojenje in sploh za težke zemlje, sečnino za naglavno gnojenje lažjega sveta, ki je založen z apnencem. Nespametno bi bilo pošiljati miljone letno za slabša, dražja gnojila v inozemstvo, posebno ker je pameten gospodar rad neodvisen od tujca.	K.
Dobra mlečnost.
Dobro mlečnost pripisujemo navadno posebni naravni sposobnosti posameznih krav, je pa v ostalem tudi zelo merodajna posledica dobrega krmljenja. Živali še tako dobrih prirodnih lastnosti bodo le malo molzle, če jim manjka prikladne krme. Treba je torej obojega, dobre naravne zasnove za mlečnost, pa tudi dobre klaje. Pri nas je treba pospeševati mlečnost na splošno še z dobrim krmljenjem.
Na dobro mlečnost-sklepamo iz vnanjih telesnih oblik, ker se mlečnost dejansko izraža v bolj ali manj ugodnem razvoju posameznih telesnih delov. Močno razvito, mehko vime, ki je pred molžo napeto polno, po molži pa vsahlo-, je vedno znak dobre mlečnosti. Iz takega vimena vodijo navadno močno razvite mlečne žile, ki jih vidimo na spodnji strani vampa. Velika ,,mlečna jamica", kjer se izgubi mlečna žila v prsno duplino, je tudi važen znak za dobro mlečnost, posebno v času visoke bre-josti, ko krava presuši in vpadejo tudi mlečne žile. Pravtako je pa tudi dobro razvito in. naguban-čeno ovimlje zadaj med zadnjima nogama važen znak za dobro mlečnost. Dobre mlekarice se odlikujejo navadno tudi po svojem globokem in dolgem životu, po širokih prsih in bolj razmaknjenih zadnjih rebrih na prsnem košu, kar vse kaže, da so pljuča dobro razvita in da je tudi vsa prebava in telesna presnova krepka. Tenka koža, ki po životu „plava" in ki se kaže na vratu v drobnih gubah, kakortudi tenki rogovi so tudi zaželjen znak za dobro mlečnost. Pohleven ali krotak pogled z velikimi očmi opazujemo tudi le pri dobrih mleka-- ricah.
Če kupujemo krave zaradi mlečnosti, moramo na vse to gledati, ravnotako pa tudi če presojamo mlekarice na premovanjih in razstavah. Ni zadosti, da je žival le na zunaj lepo ustvarjena, marveč je treba, da se odlikuje po telesnih znakih, ki so v tesni zvezi z njeno mlečnostjo.
Pričujoča pod. 31. nam kaže dobro ustvarjeno mlekarico, kakršnih pri nas še močno manjka, pa najsibo žival te alii one pasme.	R.
Krmljenje pujskov.
Prašičke najlažje vzredimo in se najlažje izognemo nevarni driski, ako jih pustimo sesati do 10. tedna in jim na splošno dajemo čim manj kravjega mleka. To mleko je povsem druge sestave, kakor1 prašičje; vsebuje 87% vode, dočim je mleko svinje znatno gosteje in vsebuje le 80% vode. Nevarnost krmljenja s kravjim mlekom obstoji predvsem v tem, da se v poletnem času izredno lahko skisa in le malo kiselkasto mleko povzroči gotovo drisko-. Tudi je pokladanje celega, neposnetega
mleka prašičem gospodarska potrata, kajti svinja plača 1 1 mleka le s 3 kronami. Edina hrana pujskom do 3. tedna je materno mleko. Potem začnemo s pokladaiijem dodatne krme. Kdor hoče dajati pujskom posneto mleko, mora to skuhati in krmiti v obliki toplega napoja. Razentega dajmo pujskom v dolgem, nizkem koritu surov ječmenov ali pšenični zdrob, in sicer v obliki goste kaše.
Krmljenje s kravjim mlekom pa prav lahko opustimo. S tem zmanjšamo nevarnost driske. Pujsku potrebno beljakovino lahko nadomestimo na pr. z ribjo moko. Na 5 kg žitnega zdroba računamo dodatek 1 kg ribje moke. — V tem slučaju je dati pujskom kot napoj le svežo>, čisto vodo; zmes žitnega zdroba z ribjo moko pa pokladamo v obliki goste, nekuhane kaše. Pujski se kmalu navadijo na to dodatno krmo. zrejo od tedna do tedna več in porabi v 10. tednu en pujsek povprečno že 1 kg navedene zmesi.
Ta način krmljenja omogoča odstavljanje izredno lahko in brez vsakih kvarnih posledic za razvoj; pujski se pozneje tudi mnogo bolje razvijajo, kakor pri naši običajni reji, ko jih brez pravega prehoda in mahoma odstavimo že v 4. tednu in naravno materno mleko nepopolno nadomestimo s kravjim mlekom. Pri navedenem načinu vzreje pujskov postane tudi nepotrebno pri nas običajno kuhanje raznih žup in napojev.
Predpogoj, da doječa svinja pri desettedenskem sesanju ne shujša, je naravno, da jo močno krmimo.
Fr. Wernig.
Rodovitost pri prašičih.
Naši prasičcrejci delajo vse premalo za povečanje rodovitnosti plemenskih sv'nj. Rodovitnost r»ri prašičih je ponekod znatno pod srednjo mero, kar je v pasemskem, rejskem in gospodarskem ozitn slabo znamenje, ki dokazuie, da z rejo ni vse v redu. Taki pojavi opominjajo, da poiščemo vzroke slabe rodovitnosti in jih odstranimo. Vzrokov je lahko več in ni vedno lahko dognati pravega. Predvsem je upoštevati, da je rodovitnost svojstvo, ki se podeduje na notomstvo. Ako sta svinja in merjasec, oba zelo rodovitnega pokolenja. bo nedvomno tudi njuno notomstvo jako nlodovito. Temu pa že ni tako, ako izhaja eden izmed staršev iz mani ali slabo ro-rovitnega gnezda. Tam, kjer je preskrba merjascev v rokah dobre strokovne organizacije, izhajajo merjasci navadno iz najrodovitnejših rej, pri katerih se je zasledovala rodovitnost po več kolen nazaj. V takih primerih je v ve%o primerih popolnoma zgrešeno, zvračati krivdo na merjasca, ako svinja ne nokazuje povoljne rodovitnosti. Nasprotno1, vzrok je brez-dvoma pri svinji, oziroma v okolnostih. ki so v zvezi z rejo svinje! Odločilno vlogo za povečanje rodovitnosti pri prašičih igra torej zbira plemenskih živali obojega spola do rodovitnosti staršev in njih prednikov za več kolen naza,? Drugih, nič manj važnih vnlivov na plodovi-tost, se dotaknem pozneje. V svrho bolj nazornega razmotrivanja naj navedem dva izredna primera rodovitnosti
Prvi primer: Posestnik Janez Srna iz Sood. Go-rij št. 9. je kupil 1. 1927. s posredovanjem okrajnega živinorejskega odbora v Otočah pri Podnartu svinjo najlepših oblik, ki je že v Otočah trikrat povrgla. Ta
svinja je danes že šestič breja in je povrgla: pri I. gnezdu 13 mladičev, pri 11. gnezdu 15 mladičev, pri III. gnezdu 14 mladičev, pri IV. gnezdu 13 mladičev, pri V. gnezdu 20 mladičev (oče merjasec star 2\4 leta!). Skupaj 75 mladičev iz 5 gnezd.
Drugi primer: Posestnica Ana Šebat v Rodinah št. 4, (občina Brezniea): pri 1. gnezdu 10 mladičev, pri II. gnezdu 18 mladičev (vsi živi in zdravi, enakomerno razviti, črnopasasti). Skupaj 28 mladičev iz 2 gnezd.
V obeh primerih vidimo izredno rodovitnost, zlasti pri zadnjih gnezdih. Priznam, da prasičerejcu 18 ali 20 mladičev iz enega gnezda nikakor niso in ne morejo biti dobrodošli. O tozadevnih razlogih mi pač ni treba razpravljati, saj vsi vemo, da je za mladiče in končno za rejca samega najugodnejše, če znaša število mladičev iz enega gnezda povprečno 8—10 komadov. Toda navedena primera sta z ozii-rom na okolnosti značilna, predvsem pa poučna., ker potrjujeta neovrgljive živinorejske resnice, katere bi moral vsak živinorejec polno upoštevati.
(Dalje prihodnjič.)
Sulikol in zatiranje plesni.
V zadnjih desetletjih nastopa plesen ali oidij ne samo na kulturnih, ampak tudi na plevelnih in gozdnih rastlinah, in sicer vedno huje. Na vinski trti poznamo to bolezen že preko 60 let, pa tudi na jablanah, vrtnicah, hmelju, kumarah itd. jo je vedno več. Opaža se tudi, da plesen ne prizanaša niti hrastju po gozdih.
Vprašanje nastane, kako naj zatiramo te različne plesni. Kot najuspešnejše sredstvo protii raznim plesnim na tej ali oni kulturni rastlini ostane dosedaj žveplo in žveplo vsebujoče tvarine. V novejšem času uporabljamo razen fino ventiliranega žvepla uspešno Tudi razne žveplove soli. žveplovo-apneno brozgo pa tudi žveplene praške. Med zadnje najučinkovitejše žveplane izdelke spada gotovo sulikoi.
Sulikol je siv prašek, izdelek iz čistega žvepla, kjer je žveplo v zelo finem stanju razdeljeno ' se kai hitro raztopi tudi v vodi. Dobra lastnost s ; nia je, da je lepljiv in da se razkraja tudi pri navadnii toploti, tako da ni potreba posebne vročine, kakor pri navadnem žveplu, da se lahko razkraja v dušljiv žvepleni dim.
Prihajamo v čas (sredi julija), ko postaja oidij ali plesen najopasnejša. Zlasti pri nekaterih sortah se bolezen pokaže v tem času obenem s peronosporo (n. pr. na kraljevini).
Priporočamo vinogradnikom, da škropijo grozdje proti tej bolezni s sulikolom, in sicer ne samo po grozdju, ampak tudi po listih okoli grozdja. Da porabimo manj tega sredstva, je z njim posebej Škropiti. Dobra lastnost sulikola je tudi ta, da prevleče jagode s tanko prevleko, slično kakor če n. pr. steklo podkadimo z žveplenim dimom, in da se ubranimo tudi peronospore na grozdju. Fina žveplena kožica obvaruje jagode pred boleznijo.
Ob času drugega oziroma tretjega škropljenja vzamemo na 100 litrov galično-aonene brozge običajno 100 do 150 gramov sulikola. Večje množine uporabljamo le tedaj, če bolezen močno nastopa, vendar pa več kakor 250 gramovv na 100 litrov tekočine nikdar ne.
Sulikol uporabljamo pri nas že nad 6 let, in sicer s prav dobrim uspehom. Priporočamo vinogradnikom, da si pravočasno nabavijo to sredstvo, zlasti onim, ki imajo vsako leto opraviti s plesnijo.
Fr. Kafol.
Pravilna izbira podlag in cepičev
Po tridesetletni dobi in več, odkar smo obnovili sedanje vinograde, je marsikateri vinogradnik spoznal veliko napak, ki zanje pri saditvi ni vedel in ki jih pri izbiri podlag in cepičev ni upošteval. Pri podlagah se je premalo gledalo, ali je dotična podlaga primerna za zemljo ali ne. Zato hočem v naslednjih vrsticah podati svoje izkušnje z raznimi ameriškimi podlagami in žlahtnimi sortami, ki uspevajo na tej ali oni podlagi, v tej ali oni zemlji. Tu naštete sorte sem preskušal dolgo vrsto let. 1. Ri-parija Portalis je izvrstna podlaga za mastne ilovnate zemlje. V taki zemlji obrode vse žlahtne sorte na njej, v prav težkih ilovnatih zemljah in lahkih puhlicah se pa ni obnesla in je v kratkem času odpovedala. 2. Rup. Monticola raste v peščeno-ilov-natih zemljah prebujno', nastavi malo zaroda in še to ob času cvetja rado oprhne; nekoliko bolje uspeva v slabih težkih visokih legah, v nizkih mokrotnih legah pa rada pozebe že v jeseni in pozimi; grozdje na njem pozno zori. 3. Riparia Beriandieri Te-leki 8. je izvrstna podlaga za apnene, lahke, pa tudi v težkih ilovnatih apnetiih zemljah se dobro sponaša; v peščeno-ilovnati zemlji se pa ni obnesla; v taki zemlji slabo rodi in slabo raste. 4. Od križank pa zavzema RipariaX Rupestris 101.14 prvo mesto. Ta križanka se je dobro obnesla v vseh zemljah, posebno pa še tam, kjer čista Riparija slabo uspeva.
Žlahtne sorte, cepljene na tej podlagi, « dobro rode, le kavščina in španjol bolj slabo. 5. Aramon X Rupestris Ganzin 1. uspeva v pustih peščenih in v prav slabih lahkih zemljah, kjer je malo apna; v težki ilovnati zemlji ne uspeva, v prav finih zemljah prebujno raste in cepljenke malo rode. Na pustih zemljah, na puhlici, kjer druge podlage ne uspevajo, se je dobro obnesla. 6. Riparia X Ruoe-stris 3309. je križanka sorodna kot 101.14, vendar ie bolj rahle rasti in bolj občutljiva proti pozebi. 7. Aramon X Riparia se ni obnesla, ravno tako ne Rupestris Sehwarzmann.
S pravilno izbiro podlag in cepičev bo marsikateremu vinogradniku donašal vinograd dobiček, ne le jezo in izgubo.
Glede žlahtnih sort. ki pridejo v poštev v tukajšnjem okrli5u. so se dosedaj obnesle sledeče sorte: Za rdeče vino- in črnino bi prišli v poštev kavščina (žametna črnina) in modra frankinja. izmed z?odnjesra grozdja Pa portujralka. 7a belo vino: kraljevina, beli bnrjrundec. zeleni silvanec, laški rMiner in plaveč. Sorte, kaknr so n. nr.: traminec, veltlinec. mu5kaf. itd . so res dnbre sr^te aH zelo rrHo rode. sn občutljive proti raznim boleznim in zahtevaj n izredno fino. in močno gnojno zemljo, kalna no naših dolenjskih goricah na splošno primanjkuje. Akr» cenimo za nanrej zgoraj navedene sort^ bomo dobili grozdje in vino, da bomo zadovoljni vinogradniki in kupci. Pri vsem tem pa ne pozabimo
na zadostno in pravilno gnojenje, kajti vinogradnik, ki rabi le grablje, vil pa ne, ne bo imel uspeha vkljub pravilni izbiri podlag in cepičev.
Franc Vide.
Letošnja kmetijska razstava v Pragi.
V	zvezi s proslavo desetletnega obstoja češkoslovaške republike, je priredila Zemedelska Jednota Č. S. R. od 15. do 21. maja pomladansko kmetijsko razstavo v takem obsegu, da je prekašala vse dosedanje take prireditve. Sodeloval je ves poljedelski znanstveni in praktični svet, od najvišjih do najnižjih državnih in privatnih gospodarskih institucij širom prostrane države. Vse to ogromno delo, v katerem se zrcali duh in stremljenje po napredku, je napravil na obiskovalce nepozabno lep vtis. Bil je to praznik države, kakršnega kmetski svet še ni videl.
Razstavna slavnost je pričela s tem, da je češkoslovaška poljedelska akademija v Pragi priredila dne 16. maja t. 1. v palači Akademije na čast inozemskim gostom zborovanje. Otvoritveno predavanje je imel minister g. M. Hodža. Predaval je tudi znameniti češki1 učenjak dr. Stoklasa o zvišanju produkcije potom ogljikove kisline in radija. Predavanje je vzbudilo splošno pozornost. Po predavanju so si gostje ogledali razne kabinete, naprave, učilnice itd., nad katerih vzornostjo se niso mogli! dovolj načuditi. Ves znanstveni aparat je tako spopolnjen in vsestransko zasnovan, da mora človek le strmeti nad to najvišjo ustanovo. Češkoslovenska Akademija Zemedelska je bila osnovana 28. decembra 1924., ona je matica in duša tamošnjega kmetijstva, ki združuje znanstvenike in praktične poljedelce. Akademija izdaja strokovne liste, učne knjige za kmetijske šole, vzdržuje slovansko-kmetijsko centralno biblioteko ter čitalnico, ki vsebuje ne samo češkoslovaško poljedelsko literaturo; temveč tudi slovansko' in najvažnejšo inozemsko. Znanstveno delovanje akademije se vrši v 6. odsekih ter ima 42 delovnih stalnih komisij.
Središče vseli prireditev je pa bila kmetijska razstava, ki je pokazala, da je češkoslovaška država v prvi vrsti poljedelska in industrijska dežela. Na vsem obširnem prostoru pred zgradbami in med njimi je bilo razstavljeno brezštevilnih poljedelskih strojev in orodja. Večina teh strojev izdeluje domača industrija. Videti je bilo najrazličnejše pluge, loko-mobile, domače in nemške ter ameriške traktorje, brane, valjarje, različne sejalne in kosilne stroje, kultivatorje, okopalnike, velike in manjše mlatilnice, najrazličnejše sesalke in škropilnice itd. Zelo zanimivo in jako pestre so bile tudi priprave za elektrifikacijo kmetijskih obratov, ki postaja čimdalje važnejša. Zanimiva je bila tudi naprava za umetni dež, ki služi zalivanju njiv in travnikov .
V	razstavnih zgradbah sta zavzela največ prostora razstava melioracij in kmetijskega šolstva. Iz mnogoštevilnih načrtov in risb agrarnih operacij, hidrotehničnih zavodov itd. je b;lo videti uspehe izboljšanja zemljišč, zgradb, hudournikov, naprave nasipov, zložb zemljišč itd. po vsej državi. Od prevrata semkaj so ondotni deželni in kulturni zavodi izboljšali nad 100.000 ha zemlje in jo napravili sposobno za obdelovanje. To delo je stalo nič manj kakor 858,000.000 Kč. Dalje je urad za agrarno re-
formo pokazal na številnih načrtih, kako so se razna veleposestva parcelirala in naselila.
Za melioracijami je sledilo kmetijsko šolstvo. Ta razstava je pokazala,_ kako visoko je razvito kmetijsko šolstvo na Češkem. Če pomislimo, da ima Češkoslovaška 272 kmetijskih in gospodinjskih šol, potem je nam razumljivo, da je tamošnje kmetijstvo tudi tako napredovalo. Značilno je, da je najpopularnejši tip šole enoletna kmetijska šola, istotako tudi desetmesečna gospodinjska šola. Zelo zanimivo je zasledovati tudi razvoj kmetijsko-daljevalnih šol. Teh je bilo v preteklem letu nič manj kakor 871 s 40.388 učenci in učenkami, za katere je izdala država 4,200.000 Kč. Številne kmetijske in gospodinjske šole so razstavile svoje bogate izbirke učnih pripomočkov, mnogo slik, fotografij, orodja itd. Zelo veliko je bilo slik raznih škodljivcev in tudi raznih pripomočkov za njih zatiranje. Izredno lepo je razstavilo veleposestvo visoke šole Uhrine-ves razno orodje, lepe slike, dalje vime, razsvetljeno z električno lučjo, na katerem je bilo videti mlečne žile, itd. Kmetijsko-nadaljevalne šole so pokazale Svoja ročna dela: obešalnike, toporišča, košare, leseno orodje, ograje itd. Zastopana sta bila tudi hmeljarstvo in sladkorna industrija, ki sta razstavila svoje pridelke. Lepo in okusno je bil pripravljen tudi mlekarski oddelek, ki je bil napolnjen z različnimi mlekarskimi stroji, predvsem s posnemalniki, gne-tilniki itd. Razstavljen je bil tudi sir, ki ga izdelujejo tamošnje mlekarske zadruge. Prav poučno so bile napravljene jasli iz pločevine z vzorčnimi odmerki krme za razno goved. Pa tudi slike o uspehih molže z vsemi potrebnimi računi in izkazi o dobička-nosnosti. Oddelek zase je tvorilo rlbarstvo, Procesije obiskovalcev, ki so sledile ena drugi, so se zanimale za to lepo panogo.
Vrtnarji so pomagali pri splošni dekoraciji razstave. Nadvse lepe so bile cvetoče hortenzije v sredi paviljonov. Razstavljena je bila tudi razna zelenjava, zgodnja in pozna, v kolikor se je pač dalo v tem času razstaviti. Cvetličarjii-trgovci so imeli zase svoje cvetličnjake, kjer so pokazali izredno lepe sobne rastline.
Nekaj posebnega je bila živinorejska razstava,
ki se je vršila za govejo živino in konje v presledkih. Stern v zvezi je bila zelo poučna razstava o kontrolnem krmljenju in o kontrolni molži najboljših molznic simodolske in pincgavske pasme ter njih križancev. Pokazala je, da tiči glavni uspeh večje mlečnosti pri kravah v izboljšanem krmljenju. Na določen dan je sledila razstava številne pitane živine, bikov, volov in junic, ki so jih razstavile razne pivovarne, veleposestva, odnosno trgovci z živino. Tudi konjska razstava se je vršila v večjem obsegu. Izredno pozornost so vzbujali polnokrvnii žrebci lipicanci, arabci, angleški in ogrski konji ter mrzlokrvni belgijci itd. Zanimiva je bila tudi razstava prašičev, ki je štela krasne živali jorkširske, berkširske in požlahtnjene domače pasme. Nekaj posebnega in izrednega je bila razstava perutnine, ki se lepše človek ne more predstavljati. Poseben oddelek so tvorile živali, ki jih gojijo zaradi kože, n. pr. kara-kul-ovca z mladiči, srebrnokožnate lisice, bele lisice in živalii, ki jih industrija za kože najbolj čisla (lisice, kune, itd).
(Kmetijska razstava v Pragi je napravila na vsakogar mogočen in nepozaben vtis. Brez razlike
strank in narodnosti je pokazalo češkoslovaško kmetijsko ljudstvo, kaj premore. Značilna in lepa poteza češkoslovaškega ljudstva je ljubezen do lastne grude, sploh do vsega, kar je z gospodarskim napredkom v zvezi. Vse, kar je lepega in upoštevanja vrednega, se tam ceni in spoštuje ter skuša poveličati. Češkoslovaška duša je plemenita, ona čuti in posluša vsakega, ki z njo misli in ž njo dela ter skuša pomagati narodu in državi. Naša naloga pa naj bo, da posnemamo in da se učimo od njih. Kmetijska družba bo letos priredila jubilejno razstavo v jeseni prve dni septembra in zato naj pokaže tudi Slovenija v svo-iih skromnih razmerah, kaj premore.
______Fr. Kafol.
Živinorejske razstave in licencovanja v radovljiškem okraju v 1. 1928.
Dne 4. maja t. I. je priredil živinorejski odbor za sod. okraj Kranjska gora razstavo krav in telic na Jesenicah, dne 5. maja pa enako razstavo v Kranjski gori. Na obeh mestih se je obenem vršilo licencovanje bikov. Na Jesenicah je bil prigon živine povoljen, v Kranjski gori pa vkljub najslabšemu vremenu nad vsako pričakovanje številen. Na Jesenice je bilo prignanih 38 krav, 16 telic in 23 bikov, v Kranjsko goro 77 krav, 74 telic in 10 bikov, v celoti 115 krav, 90 telic in 33 bikov..
V kranjskogorskem sodnem okraju ni bilo že blizu 15 let nobene take razstave. Ker ne obstoja tu nobena živinorejska zadruga, se je oprijel tega posla pristojni živinorejski odbor. Uspeh obeh premovanj je bil vkljub zelo strogemu ocenjevanju prav zadovoljiv. Veselje .ie bilo gledati stasite živali dokaj zenačenih oblik in z malimi izjemami pravilnih pasemskih znakov. Občini Kranjska gora in Rateče razpolagata nesporno z najčistejšim plemenom gorenjskega pinegavskega goveda, katero skoraj v ničemur ne zaostaja za sosednjim beljanskini plemenom v avstrijski Koroški, dasi je ta dežela preprežena z živinorejskimi zadrugami. Na Gorenjskem in tudi v dolini pa žal manjka zadružnega dela. Ni pa dvoma, da bi si moglo tudi govedo kranjskogorske doline prav naglo osvojiti plemenski trg, kakor hitro bi se količkaj razvilo živinorejsko zadružništvo. Pomislimo, da prihajajo danes celo Avstrijci iz Koroške in Solnograške prav radi kupovati po dolini plemenske krave in telice in celo pri nas že odslužene bike za nadaljnjo plemensko rejo!
Razstava v Kranjski gori je bila tudi zelo poučna, po^ sebno glede bikoreje in podedovalnosti. Na primer leta 1924. do 1926. je imel posestnik Janez Mertelj v Podkorenu, 62., posebno lepega bika (29 enot). Ta plemenjak je pokazal izredno podedo-valno silo! Vsak, kdor je poznal tega bika, je na razstavi lahko razločil in spoznal njegovo potomstvo, ki je kakor izklesano iz očeta. Okrog 20% vseh nagradenih telic je bilo njegovih potomk. Ta primer bi moral odpreti oči tudi najbolj starokopit-nemu živinorejcu, kateremu je čisto vseeno, ali plemeni njegove krave prvovrsten, visoko ocenjen bik, ali pa zanikam zakotni junček brez ocene in dvomljivega pokolenja. En sam odličen, iz najboljšega plemena odbran in umno odgojen bik je zmožen vplivati v najugodnejšem zmislu, takorekoč preroditi velik del govedoreje svojega okoliša. Ravnotako pa bo slab, zanikamo vzrejen zakoten bik potisnil napredek govedoreje v svojem okolišu za pol desetletja nazaj.
-Na Jesenicah je bilo premovanih 13 bikov, 26 krav in 6 junic, skupaj 45 goved ali 58% od vseh prignanih živali. V Kranjski gori je bilo nagradenih 8 bikov, 44 krav in 39 junic, skupaj 91 glav (t. j. 56% od celotnega prigona).
Bohinjski okoliš, dasiravno je najbolj tipično živinorejski, ni slede bikoreje nič na boljšem od jeseniškega, kateri je izmed vseh najmanj živinorejski. To je žalostna ugotovitev, iz katere bi se morali Bohinjci učiti! Vsi živinorejski okoliši radovljiškega okraja izkazujejo v zadnjih letih sorazmerno večji napredek bikoreje kot Bohinj, v katerem bi moralo biti jedro govedoreje. Dobri poznavalci sedanjih in nekdanjih razmer v Bohinju trdijo, da so Bohinjci danes na isti stopinji napredka govedoreje kakor pred več desetletji in to vkljub vsem naporom in žrtvam merodajnih strokovnih činiteljev. Nedavno se je javno izreklo podobno sodbo tudi glede bohinjskega sira. Na najslabšem glede bikoreje stoji pa zgornja dolina v Bohinju, ki je nedvomno najbolj izrazit živinorejski okoliš v državi! — Kriva ie tem razmeram predvsem neverjetna konservativnost Bohinjcev, njih premala zmisel za umnejše kmetijstvo in za skupno delo, njih znana ozkosrčnost in zlasti že bolestno nezaupanje med seboj in napram vsem, ki hočejo pomagati tamošnjemu kmetijstvu na noge. V Bohinju bo treba čisto posebnih metod (načinov) za pospeševanje živinoreje. Najnujnejše pa, kar Bohinj potrebuje, sta dve dobri in stalni kmetijsko-nadalievalni šoli, za vsako dolino ena. Bohinjski led bo mogoče prebiti le prav polagoma, pričenši z mladino.
Vsekakor pa je celoten napredek bikoreje v okraju napram lanskemu letu prav znaten in se pojavlja zlasti v številčnem napredku najvišjih ter srednje dobrih ocen. Napredovalo je tudi število licencovanih bikov vobče. Izmed višje ocenjenih bikov je 9 (t. j. 50%) plemenjakov, katere je pristojni okr. živinorejski odbor odbral za pleme že kot teleta od najboljših molznic ter imel njihovo mladostno vzrejo pod nadzorstvom. To dokazuje, da je ta preprosti način odbire bikov uspešen in priporočljiv povsod tam, kjer ni živinorejskih zadrug.	Jos. Sustlč.
Ustanovitev mlekarske zadruge na Breznici pri Žirovnici.
Na Breznici je bilo dne 17,. maja t. 1. mlekarsko zborovanje, katerega se je udeležilo okrog 100 posestnikov iz občine in okolice. Okoliške občine so zastopali posebni delegati. Na zborovanju so poročali kmet. refer. Josip Sustič ter zadružna ravnatelja gg. dr. Ivan Basaj in Fran Trček. Navzoči so sprejeli vsa izvajanja in nasvete z vidnim zadoščenjem. Razprava je nato pokazala, da so na tem; mlekarskem gibanju posebno zainteresirane Jesenice. To je naravno, saj štejejo Jesenice preko 6.000 prebivalcev, povečini delavcev. Pri teh se pojavlja čedalje boli zahteva po zdravem, brezhibnem mleku, kakršno more nuditi le moderno urejena mlekarna- ne pa številne, preproste mlekarice - nabiralke. To zahtevo narekuje jeseniški občini zlasti zdravstveni moment ter bi morala biti vsaka dobava mleka podvržena strogi kontroli. Značilno in le za pozdravljati je, da vpelje jeseniška občina tudi mlečno-tržno kontrolo, ki ščiti konsumenta, a posredno tudi produ-centa.
Zborovanje je končalo z zaključkom, da se kmetovalci osamosvojijo od vsakega posredništva in da postavijo vnoče-vanie svojega mleka na zdravo zadružno podlago. I.e na ta
način bo mogel kmet-producent prodajati svoje blago za bol.iše cene, — na drugi strani pa pride konsument do zanesljivo boljšega (zdraveišega) mleka cenejšim potom. Na zborovanju se je sklenilo, ustanoviti mlekarsko zadrugo na Brcznici. h kateri morejo pristopiti tudi kmetje iz sosednjih občin. Takoj se ie izvolilo prvo načelstvo. ki naglo ukrene vse potrebno v formalnem in strokovnem oziru.
Brezniško zborovanje bi moralo vzpodbuditi tudi druge občine, n. pr. Ovsiše, Mošnje! ■—	S.
VPRAŠANJA IN? ODGOVORI.
Na kmetijsko - gospodarska vprašanja odgovarja družba le svojim udom, ki so podpisani s polnim imenom. Za odgovor je priložiti 3 Din (v znamkah) za stroške.
Vprašanje 37. Kupil sem pred tremi meseci triinpol leta starega konja. Začel je sedaj šepati na levi sprednji nogi. Šepa samo v teku, če gre počasi pa ne. Na nogi ni nič videti otekline. Sosedje pravijo, da je konj samo napačno stopil, da bo pa to kmalu samoodsebe prešlo. Nekateri pa sumijo, da ima takozvano „švinto". Kako zdravim hromost ali „švinto" pri konju? (J. Č. v Š.)
Odgovor: Vzrok šepanja pri konju je težko brez živino-zdravniške preiskave z gotovostjo določiti. Po Vašem opisu bi se dalo sklepati, da ima konj takozvano plečno hromost ali „švinto". S tem izrazom se označujejo različni bolezenski procesi v območju plečeta in plečnega sklepa. Natančno diagnozo je mnogokrat najboljšemu strokovnjaku nemogoče določiti. Bolezen je često dolgotrajna ali celo neozdravljiva. Priporoča se Vam, da konja vsak dan dobro 'nadrgnete s kafrovim špiritom po sprednjem delu pleč in plečnega sklepa in da ne vozite z njim v hitrem teku, posebno navzdol; po klancu naj gre konj v koraku. Dobro bi bilo, da pustite konja, če je mogoče, en mesec na pašo.	Vet. Arko.
Vprašanje 38. Mojemu konju izpada griva in žima na repu kar v celih čopih. Najprej se napravijo izpuščaji, ki se pa kmalu strde. Kako preprečim izpadanje grive in žime na repu pri konju? (E P. v R.)
Odgovor: Izpadanje žime na grivi in repu je posledica bolezni kože, ki nastane največkrat vsled nesnaget Priporočamo Vam, da najprej grivo in rep umijete s toplo vodo in milom, tako da boste odstranili vso nesnago in maščobo. Ako ima konj kraste, ki so gnojne, jih previdno z vato odstranite. Ko ste to storili, namočite košček vate v špirit in stem razkužite vso obolelo kožo na vimenu in repu. Obolela mesta na-mažite z mazilom, ki ga dobite v lekarni na recept živinozdravnika. V naslednjih dneh ne smete več izmivati z vodo konja, temveč morebitno nesnago odstranite samo s špiritom in vato ter potem namažite zopet z mazilom. Polegtega je očistiti tudi komat, kjer leži na grivi, s krpo, namočeno v bencinu.
Vet. Arko.
KMETIJSKO-ŠOLSKI VESTNIK.
Gospodinjska šola v samostanu šolskih sester De Notre Dame v Šmihelu pri Novem mestu razpisuje zimski gospodinjski tečaj za kmetska dekleta, ki se prične letos 3. septembra in traja 6 mesecev. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesno in duševno zdravje, moralna neoporečnost in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Prošnje, ki so kolka proste, se vlože pri vodstvu gospodinjske šole v Šmihelu, p. Novo mesto do 10. avgusta t. 1. Ravnotam se dobijo tudi vsa potrebna pojasnila glede preskrbnine itd. Prošnji je treba priložiti krstni list in zadnje šolsko spričevalo^
Sadjarski odbor za okraj Radovljica je priredil tekom letošnje spomladi šest celodnevnih tečajev za precepljanje in oskrbovanje sadnega drevja. Tečaji so se vršili: 25. marca t. 1. na Brezjah, 1. aprila v Ljubnem, 11. aprila v Stari Fužini v Bohinju, 15. aprila v Novi vasi pri Lescah in na Jesenicah, 22. aprila na Dovjem. — Vreme je bilo zelo neugodno. To je znatno oviralo potek praktičnega pouka, trpel pa je tudi obisk, ki bi bil drugače gotovo še bolj številen. Vseeno pa je znašal celokupen obisk 223 udeležencev, ki so sledili teoretičnim in praktičnim naukom z veliko vnemo. Na vseli 6 tečajih je znašal celoten pouk 36 ur. — Da ima sistematično prirejanje sadjar-
skih tečajev obilo uspelia, se opazi povsod v okoliših, kjer so se ti tečaji vršili. Kmetje posvečajo mnogo več pozornosti sadovnjakom. Doslej zapuščeno in vseskozi zanemarjeno drevje se leto za letom bolje oskrbuje, preceplja, pomlajuje, gnoji itd. Upajmo, da se tudi najbolj zanikarni sadjerejci kmalu predramijo. Vse kaže, da je tudi ta led vsaj deloma prebit. Glede na stalnejše uspehe pa bo treba pri vpeljanem vsakoletnem tečajnem pouku — vztrajati. Naloga, katero si je zadal okrajni sadjarski odbor, je zelo hvaležna.
GOSPODARSKE STVARI.
VIII. vzorčni velesejm v Ljubljani od 2.—il 1. junija 1928. Osmič je letos Ljubljana poklicala jugoslov. industrijo, obrt in trgovino na svoj velesejm. Mirno lahko trdimo, da je ta velesejm prekosil svoje prednike po bogastvu izloženih predmetov, po svoji resnosti in po svojem kupčijskem uspehu. Prekosil pa jih je tudi po številu obiskovalcev. Videti je, da si je Ljubljanski velesejm utrdil svoj sloves in da si leto za letom pridobiva novih interesentov, kakor si vse dobre prometne naprave ustvarjajo nove prometne toke. Danes ni več dvomov o eksistenčni upravičenosti velesejmov, danes se je zaveda že najmanjši trgovec in obrtnik. Na velesejmu je razstavilo 706 tvrdk, od teh 172 iz inozemstva, in sicer: Amerika 7, Anglija 10, Avstrija 51, Belgija 2, Češkoslovaška 12, Francija 38, Giška 2, Holandska 1, Litva 1, Nemčija 42, Ogrska 5, Švedska 1. Češkoslovaška in Francija sta razstavili v posebnih paviljonih. — Velesejm je posetilo veliko število inozemskih posestnikov zlasti iz Avstrije, Češkoslovaške, Italije in Nemčije, pa tudi iz Francije, Anglije, Madžarske, Turške, Male Azije in Severne Afrike v splošnem in Združenih držav ameriških. Posebno številna pa je bila udeležba kupcev iz vseh krajev Balkanskega polotoka. Razstavljalci in obiskovalci so odhajali od velesejma popolnoma zadovoljni. — Od 1. do 10. septembra 1928. se vrši velika kmetijska razstava.
KMETIJSKE NOVICE.
Važno za perutninarje. Tekom letošnje jeseni bo oblastni odbor mariborske oblasti porazdelil večje število plemenskih petelinov brezplačno med resne zanimance v oblastnem okolišu. Razdelitev se bo vršila izključno le potom kmetijskih korpo-racij (zadrug, društev, podružnic) in občin, kjer bo najmanj šest posestnikov, ki so voljni gojiti samo štajersko kurjo* pasmo. Prošnje morajo predložiti omenjene organizacije čimprej na posebnem obrazcu, ki ga brezplačno dobijo pri vseh sreskih poglavarjih in pri kmetijskem oddelku oblastnega odbora. Na prošnje posameznikov se ne bode oziralo.
Kmet. podružnica Teharje je imela 3. t. m. sestanek v svrho spoznavanja naših trav, njih krmnih lastnosti, izdatnosti pridelka in o pogojih za uspevanje. Spoznavali smo tudi najnavadnejši travniški plevel. Po razgovoru na podlagi nabranih šopov, se je nadaljevalo poučevanje na travnikih samih. Sklenjeno je bilo, da napravimo zlet na vzorno posestvo g. viš. sadj. nadzornika Goričana ter da zaprosi podružnica obl. odbor za podporo pri napravi gnojničniih jami.
Važno za svinjerejce. — Oblastni odbor mariborske oblasti je prejel tako ogromno število prošenj za podelitev plemenskih merjaščkov po znižani ceni, da letos ne bo mogoče vsem prošnjikom ustreči. Upoštevalo se bo v vsakem okraju nekaj gospodarjev, — ostali pa pridejo po možnosti na vrsto prihodnje leto. — Novih prošenj naj nihče ne predlaga, ker jih mora oblastni odbor brez izjeme odkloniti.
Vestnik društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo.
Članarina 1928. Večina članov 1). K. S. še vedno ni poravnala članarine (40 Din) za 1. 1928. Vsi zamudniki so prejeli te dni opomine .in položnico. Nujno se vabijo, da vsaj sedaj pošljejo članarino in tako prihranijo odboru čas in stroške za razpošiljanje nadaljnjih opominov.
KNJIŽEVNOST.
Knjiga „Kam z našo deco?". Prof. M. Ristič v Beogradu je spisal lepo obširno knjigo z gorenjim naslovom. Knjiga je izredno važna za naše čase, posebno za nas Slovence, ko imamo trenutno izredno veliko učeče mladine s srednješolsko izobrazbo. Starši in mladina dobe v tej 227 strani obsegu.ioči knjigi lepe nasvete, ka.m se je podati po dovršenem študiju. Snov je razdeljena v štiri oddelke: 1. Za učence po dovršitvi ljudske šole ali po dveh razredih gimnazije, realke ali meščanske šole, 2. za učence, ki so dovršili srednjo nižjo šolo, meščansko šolo, 3. po dovršenih šestih razredih gimnazije, realke, in 4. za učence, ki so dovršili srednjo šolo, gimnazijo, realko ali učiteljišče. G. pisatelj pravi že v predgovoru svoje knjige sledeče: „Draga moja deca, treba je, da delamo vsi, prav vsi, in sicer na pravem potu v pravem poklicu. Naučite se torej, ali obrti duha ali ročne obrti. Najtežje in najvažnejše pa je, izbrati si pravi poklic." — Staršem, ki silijo svoje dijake na gimnazije in realke vkljub slabemu uspevanju, pa svetuje, naj pogledajo okrog po strokovnih in praktičnih šolah v državi, kamor naj pošiljajo svoje sinove, da bodo prišli tem potom lahko do kruha, kajti dobra obrt ima še vedno zlato dno. — Knjigo priporočamo vsem, ki se zanimajo za dobrobit in za bodoče poklice naše učeče se mladine.
URADNE VESTI.
Poročilo
o delovanju Kmetijske družbe za Slovenijo v I. 1926.
(Dalje.)
Družbena blagovna skladišča.
Glavni odbor je precejšnjo skrb posvetil razširjenju družbenih blagovnih skladišč po deželi. Najprej je bilo skrbeti za glavno domače skladišče. S 1. februarjem 1. 1926. je družba odpovedala do tedanje skladiščne prostore na Dovozni cesti za glavnim kolodvorom ter jih s 1. majem premestila v drevesnico na Poljanah. S tem, da je družba prešla na svoj lastni svet, si je ne samo prihranila visoko najemnino, temveč pridobila je tudi razne ugodnosti, ki jih na tujem svetu ni mogla doseči.
Velikega pomena je ustanovitev skladišča v Mariboru. Na
ponovno željo udov iz mariborske oblasti je družba začetkom 1. 1926. na dražbi kupila hišo v Mariboru, Meljska cesta 12, ter v njej namestila svoje skladišče. To zalaga s kmetijskimi potrebščinami podružnice in ude te oblasti ter jim s tem znatno poceni blago. Četudi je nakup poslopja precej obremenil družbo, vendar se je izkazal kot zelo primern, kajti promet blaga v mariborski oblasti je s tem znatno porasel. Tudi je ta dom tesneje privezal štajerske ude na družbo. Da je družba krila kupnino za to stavbo, si je morala najeti posojilo, ker sama nima dovolj tekočih sredstev za tako investicijo. Oddajo blaga iz tega skladišča je poverila svojemu uradniku g. Škerlu, ki dobro vodi to blagovno podružnico1.
prilika za cenen nakup takega poslopja, je glavni odbor pristal na predlog podružnice in kupil hišo, ki je posebno pripravna za družbeno skladišče in ima obenem tudi stanovanje za skladiščnika.
Da nudi oddaljenejšim podružnicam cenejšo dobavo potrebščin, je ustanovila v Brežicah skladišče za brežiški okraj ter na Rakeku za cerkniško okolico.
Razentega je še pri 18 podružnicah postavila komisijske zaloge umetnih gnojil, da s tem omogoči udom njih nabavo ob času, ko jih ravno potrebujejo. Te zaloge je znatno podprla tvornica dušika v Rušah, ki je dala apneni dušik v komisijsko prodajo.
Razvoj blagovnega prometa.
V tem letu se je blagovni promet v primeri z 1. 1925. znatno dvignil, kar je razvidno iz sledečega pregleda:
Leto 1925 1926 več 1927 Razposlane pošiljke blaga 1.711 1.796 „	85
Število odpravljenih strank 9.322 10.560 „ 1.238 Množina oddan, blaga v vag. 192	220 „	28
Vrednost blaga v dinarjih 4,935.000 7,532.000 „ 2,597.000
(Dalje prih.)
RAZGLAS
o sprejemu gojenk v kmetijsko-gospodinjsko šolo Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani.
S 1. oktobrom 1928. se otvori sedemindvajseti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev.
Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Poljanah v Ljubljani.
Pouk zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično iti praktično kuhanje, šivanje (ročno in strojno), pranje, likanje, živinoreja, mlekarstvo, vrtnarstvo itd. Gojenke se vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in bolno živino.
Tista, ki bo sprejeta v zavod, plača mesečno za hrano, stanovanje, razsvetljavo, to je sploh za vse 450 Din, za pouk
pa 100 Din. Vsaka gojenka naj vzame s seboj v tečaj po možnosti naslednjo obleko in perilo: vsaj eno nedeljsko obleko, dve obleki za delo, dva para čevljev, en par vrtnih čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, tri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, štiri srajce, šest parov nogavic, 10—12 žepnih robcev, 'štiri kuhinjske in dva navadna predpasnika. Nadalje perilo za posteljo: dva para rjuh in štiri prevleke za blazine, 4 brisače, 4 servijete in jedilni pribor (žlica, vilice, nož). Ce ima katera več obleke, jo tudi lahko vzame s seboj.
Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, marajo:
1.	dovršiti 16. leto;
2.	znati čitati, pisati in računiti (zadnje šolsko izpričevalo) ;
3.	predložti zdravniško spričevalo, da so zdrave;
4.	navesti kakšnega stanu so starši in kakšen je njih dosedanji glavni poklic;
5i predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da zanje plačajo vse stroške šolanja;
6. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu.
S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, lastnoročno pisane, nčkolkovane prošnje za sprejem naj se vpošljejo
vsaj do 1. avgusta 1928. Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani.
Pri sprejemu deklet v gospodinjsko šolo se bo oziralo po možnosti na prosilke iz vseh slovenskih pokrajin.
V Ljubljani, ,30. junija 1928.
Kmetijska družba za Slovenijo.
na oblasti, kakor strstva, oblastni je obvezno, če
Samo Kmetijska kolekovine in tis potom nje.
Prošnje pa. s kolekom od 25 posebej.
Kolekovanje prošenj
so: Veliki župan, sresko poglavarstvo, mini-odbor, ki jih vlagajo kmetijske podružnice, jih ne dopošljiejo potom Kmetijske družbe, družba je po odredbi ministrstva oproščena te kmetijske podružnice, ki vlagajo prošnje
ki se ne vlagajo potom družbe, je kolkovati Din in vsako prilogo še s 2 Din kolekom
Kmetijska družba za Slovenijo.
VABILA
K občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo.
SPORED:
1.	Točke 1.—6. po i 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.
Opouba: Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. 1. vsal 10 dni pred izidom onega ..Kmetovalca", v katerem ima biti objavllena vršitev občnega zbora), pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je n:crodaien izpremenjeni S 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa.
Sv. Rupert v Slov. goricah, v nedeljo, 15. julija. 1928. po rani sv. maši v stari šoli; Zakot, v nedeljo, 15. julija 1928. ob polu desetih dopoldne v občinski pisarni; Žužemberk, v nedeljo, 5. avgusta 1928. po prvi sv. maši v dvorani »Izobraževalnega društva«.
Tržne
Cene »o v dinarjih.
pšenica.......
rž.........
Ječmen........
oves........
I proso .......
koruza (nova, sušena).
alda........
fižol, ribničan . . , . fižol, prepeličar
.	.	1
.	. 1
.	.	1
.	.	1
.	.	1
!	!	1
_____, .	.	1
krompir..........1
- I
cene.
Ljubljana q 400-— do 410"— 385'— do 400--375 - do 385--320"- do 340-<90-- do 310-— 345-- do 350*— 270*— do 290*— 48 r— do —■— 510*— do —■— 100-— do 125-— 100-- do —•— 60'- do -•-70-— do — 10-— do —
do —•— 8'— do —•— 3"— do
1 P 1 .
1 . i ke i , i , i .
4 50
l{
sladko seno.......
kislo seno.......
■lama.........
VoU 1...... žive teže
,11...... „ ,
, m........
Krave, klobasarice . . . , (Prigon v Ljublj. 43, v Marib. 491 glav.)
Teleta.......žive teže 1 kg	13-— do 15'—
(Prigon v Ljublj. 12 v Marib. 18 glav.)
6—8 tednov stari . . , . komad	200'— do 300'-
3—4 mesece stari . . , . .	—— do —••
5—7 mesecev stari J , . . »	—'*— do —•
debel......v žive teže 1 kg	—•— do —•■
debel......mrtve . 1 ■	—*— do —"-
(Prigon v Ljublj. 255, v Marib. 178 glav.)
piščanec......komad	12*— do
kokoš .......komad	25"— do
mleko........1 lit	2"50 do
smetana........1 »	—'— do
čajno maslo.......1 kg	40'— do
surovo maslo......1 .	40'— do
bohinjski sir.......1 „	28*— do
sirček..........1 .	10'— do
jajce.........komad	0-75 do
trda drva........1 m«	150'— do
mehka drva......1 .	60'— do
Maribor 400*— do —•■ 375-— do —■-400'— do —•-350-- do -.-300 — do —• 350'— do —•-300-- do -•-485,— do —•--•- do -•-175-— do 200 -80'— do 110-70'— do 90'-50 - do 55--8-25 do 9"-7-50 do 8'-5*50 do T 4 50 do 5"
25--40'-3--
55-44--32— 12--1-—
75"—
- do -■--
180' - do 225- -350*— do 440'-460'— do S00-— 10-— do 12-50 15 — do 16"-
20'— do -•— 35-— do 40-— 2"— do 2-50 10 — do 12 — 50"- do 65'— —•— do 40*— —•— do —•— 3*— do 5'-0 80 do 1 25 140-- do 150-— 105"- do 120'—
Sackovi plužni lemeži 6R24 po Din 48. Sackov obračalni piug NW7 po Din 970.—. Sackov obračalni plug NW5 s črtalom in premično esjo TO Din 1200.—.
Sackov obračalni plug (glava) HAW7 po Din 520.—. Sackov osioalnik M po Din 700.—. Sackov podzemni plug (glava) XII po Din 400.—; glava ^V z noži po Din 400.—.
Sackov izruvač za krompir (glava) s 7 roglji po Din 320. Sackov okopalnik (glava) H4 po Din 315. Sackov kultivator FZBVR s 7 peresnimi noži po Dir 1780.— ; z 9 peresnimi noži po Din 1890.
Glave URB4 za lesene pluge po Din 175.—.
Brane:
Sackova 3 delna njivska brana Ia po Din 1600.—. Sackova 3Hclna njivska brana GE3 s premakljivimi vr stami po Din 1150.—.
Travniška brana A3 po Din 680.—.
Travniški skazifikator na visokih kolesih Darius 14 (s
14 premikalnimi travn. noži) po Din 2100 za komad.
Skariiikator Ara 16 za globoke brazde, kompleten po Din 1280 za komad.
Travniške brane z zvezdnatimi členki AIII po Din 900.—, BIH po Din 1050.—, BIV po Din 1220—.
Sejalnl stroi „Isaria" širok 1.25. vrst 11, Din 4020 Trijerjl (origilnalni Heidovi) razr. II./1 a po Din 2250. Trijerji (originalni Heidovi) razr. II/l po Din 2750. Trijerji (originalni Heidovi) razr. II/2 po Din 3200. Trijerji (originalni Heidovi) razr. III/3 po Din 4100. Trijerji (originalni Heidovi) razr. V/2 po Din 4700. Izmenjalni cilinder za ječmen in oves (za Heidov trijer št. II/la) po Din 1700; za II/l po Din 1950. Žitni čistilnik z 7 siti po Din 1350. Žitni čistilnik z 10 siti po Din 1520. Robkalni stroj za koruzo EMR po Din 950.—. Stroj za suho kvašenje žita Ideal po Din 950 komad.
V zalogi imamo naslednje stroje svetovnoznanih tvornic kmetijskih strojev
Hofherr - Schrantz - Clayton - ShuttIeworth
za katere je v Sloveniji Kmetijska družba prevzela vodstvo poslov.
Univerzalni jekleni plugi:
UP5 — z samovodom- črtalom, plužno s premično osjo, i rezervnim jeklenim lemežein, za globočino 16 cm; teža 71 kg Din 825.—.
UP6 — isto, za globočino 16 cm; teža 74 kg, Din 870.—. UP7 — isto kot pri UP6. za globočino 18 cm; teža 82 kg Din 960.—.
UPS — isto, lahek, za globočino 13—16 cm; teža 62.5 kg. Din 640.—.
UPG — isto, Din 650.—. UPR — isto, Din 650.—.
D6MN — isto, za globočino 13—16 cm; teža 69 kg, Din 910.—.
Brane:
MES5 — železne, njivske, dvodelne. Din 735.—. MES6 — železne, njivske, tridelne, Din 1100.—, MES7 — težke, tridelne. Din 1165.—. Št. 19 — 65 kg, železne, njivske, tridelne, Din 695.—. F1 — verižne, travniške. 198 cm široke, teža 95 kg, Din 1595.—.
Planeti:
Št. 8 — kot okopalnik osipalnik in kultivator, globočina izpremenljiva, teža okoli 40 kg, Din 820.—. St. 18 — ročni, Din 170.—.
Slamoreznice:
Št. 74 — z ustjem 11", s klinjami na zamašnjaku. Din 3260.—.
St. 72 — ustjem 8", s klinjami na zamašnjaku. Din 2250.—. •HK — s Hiniami na bobnu. Din 1240,— JE — s klinjami na bobnu. Din 1385.—. CEJ za pogon z motorjem ali vitlom. Din 4440.—.
Reporeznice:
C — z 4 vrstami nožev na vrtelni plošči, Din 615.—. DF z noži na bobnu. Din 815.—.
Robkači:
RR — za ročni pogon, izdela na dan 40—50 hI, Din 1175.—. RRN — za ročni pogon, izdela na dan 40—50 hI, Din 1255.—.
Stroji za napravo zdroba:
St. 3 — z obojestransko narebrenimi mlev. ploščami, debelost zdroba se da uravnati, Din 585.—.
Št. 5. — z dvema narebrenima jeklenima valjčkoma, debelost zdroba se da uravnati. Din 1925.—. Mlatilnice:
ročne, za vitelj, motorne, parne, po velikosti. Na željo pošljemo ponudbe. Zitočistilniki:
St. 8 — s pripravo za izločanje sneti, z 11 rešeti, Din 2650.—.
Št. 7 — s pripravo za izločanje sneti, z 11 rešeti, Din 3700.—.
Vltlji (gepelni):
G — za 2 konja, Din 7790.—. Z — za 1 konja, Din 4950.—. Posnemalnikl:
.,01ympic" P1 za 80 1 na uro. Din 1270.—. ..01ympic" P2 za 120 1 na uro. Din 1640.—. Piiije:
„01ympic" št. 1. za 5 1 Din 620.—. „01ympic" št. 2, za 10 !, Din 750.—.
r*ivTnr>'r-" «t.( 3, za 15 i Din 1225.—.
Grozdni mlin:
Št. 1. z zamaškom in mešalom po Din 1300. Št. 2. z zamaškom in mešalom po Din 1400. Trijerji:
Razr. I, znamka lc po Din 1700. Razr. I, znamka la po Din 2000. Razr. II, znamka la po Din 2250. Razr. II, znamka 1 po Din 2750. Razr. II, znamka 2 po Din 3250. Razr. V, znamka 2 po Din 4500.
„Vaš Thiirpil je, kot edino očuvalno sredstvo proti griži pri teletih, čudežno vplival tudi v najtežjih slučajih. Zamorem se o „Thiirpilu" le pohvalno izraziti."
L. A. ekonom v U.
..Thiirpil" se dobiva pri živinozdravnikih in v lekarnah. Zahtevajte pristni „Thurpil" in odklanjajte nadomestila. Edina tovarna: Cl. Lageman Chem. Fa-brik Aachen. Zastopnik: „Lj'kos" Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 8.
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
reg. zadr. z ueom. za v.
Račnn poštne hranilnice št. H257	BrsplavKe: „KmetsKi dom" Telelon 2.847
g Ljubljani, Tapčarjeca (Sodna) ul. štey. 1, pritličje
Daje:
Posojila na vknjižbo, proti poroštvu ter zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšem! pogoji.
Obrestuje
vloge na 0 / brez od-knjižice '0 povedi čistih.
Večje stalne vloge in vloge v tekočem račn-nu po dogovoru.
Preskrbuje:
Kavcije inkase, srečke in vrednostne papirje ter čeke in nakaznice
na draga mesta. Uradne ure: vsak delavnik 8.-12.% in od
PooblašCeoi prodajalec srečk državne razr. loterije.
^Jala naznanila.
Le proti predplačilu, do 20 besed stane Din 20.—,
vsaka nadalina beseda po 1 Din. Vsakega 10. in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. Upravništvo ne prevzame posredovanja.
Brinje, češplje, fige,
si žganjekuho ima v zalogi: Ivan Jelačln, Ljubljana. Vzorce pošljem na zahtevo.	9
Kupujemo zlato, srebro, platin
in plačamo 1 srebrno krono Din 3.60, 2 srebrni kroni Din 7.20, 5 srebrnih kron Din 18. Prevzemamo tudi vse druge kovine in plačamo najbolje. Tovarna za ločenje dragih kovin, Ljubljana Vil., (Sp Šiška), Sv. Jerneja c. 8.	80
Patentiran sterilizator
za konserviranje vina v sodih na pipi. Vina s takim vehinim nastavkom se do popolnega iztočenja ne pokvarijo. Cena 25 Din za komad, po pošti 30 Din s povzetjem 36.5C Din. Naročila sprejema izdelovatelj Ivan Vitezič, Sušak.	155
Prvovrstnega perutninarja
išče večje posestvo. Prednost imajo oni. ki se razumejo na rejo rac. Ponudbe je poslati na Upravo poljoprivrednega lista „A. MUNKA" v Suboticl (Banat).	167
Na prodaj
imam gepelj, mlatilnico ter 20 mesecev starega 380 kg težkega bika pincgavske pasme za pleme. Janez Barle, Naklo št. 39 pil Kranju.	164
Ekonom!
Absolvent vinarske šole, srednje starosti, z dolgoletnimi dobrimi spričevali v vseh panogah gospodarstva, išče stalno službo. Naslov na upravo ,,Kmetovalca" pod štev. 163.	163
Diplome za člane
Kmetijske družbe za Slovenijo v velikosti 63/47 cm se izdajajo članom po 15 Din, le proti predplačilu. (Da bo besedilo pravilno tiskano, je naznaniti natančen naslov in pristopno leto.) 140
Inserirajte v
„KMET0VALCU'!
Gepelj,
pokrit, dobro ohranjen ima na prodaj: Ivan Cankar, Naklo štev. 2 pri Kranju.	170
Kosilni stroj
rabljen, v dobrem stanju se proda. Cena po dogovoru. Oskrbništvo graščine Jurklošter, via Laško.
169
Vabilo
na XVIII. redni občni zbor Kmetske hran. in pos. na Preloki (Belokrajnal, reg. zadruge z n. z., kateri se vrši dne 15. julija ob 4. uri popoldne v društveni pisarni s sledečim dnevnim redom: 1. Ci-tanje revizijskega poročila. 2. Odobritev računskega zaključka. 3. Poročilo: a) načeistva, b) nadzorstva. 4. Slučajnosti. — V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure kasne." e na istem mestu z istim dnevnim redom drugi občni zbor. kateri sklepa ne glede na udeležbo. — K obilni udeležbi vabi Načelstvo.	168
Knjižico ».Določanje žive teže pri govedu brez tehtnice"
v slovenskem, srbohrvatskem, nemškem, italijanskem in madžarskem jeziku priporočamo vsem kmetovalcem. Naroča se pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Cena 10 Din v predplačilu. (Denar se lahko priloži pismu).
Proda se lep koleselj
skoraj nov, kombiniran za kočijol Nadalje se prodajo tri nove kadi po 800 litrov in ena konjska prsna oprema. Cena po dogovoru. Pišite na Alojzij Banič, Novomesto.	159
Radi ženitve
želi poznanstva mlad neoporečen ugleden posestnik z istotakim dekletom. Prednost im#o uspešne obiskovalke gospodinjskega tečaja ter vešče konzerviranja. Same, cdnosno starši naj pišejo na upravo ,.Kmetovalca" pod ,,Značaj" št. 158. 158
Kot prva pomoč pri obolen]u prašičev ter v zabranjenje rdečice se je izkazal v neštetih slučajih kot edino uspešno zdravilo
Sadnitarjev zdravilni prašeh zoper obolenje prašičev.
To vedno učinkujoče sredstvo očisti prebavila in odvaja iz njih kužne bacile. Pospešuje tek in rejo zdravim živalim ter pri obolelih pravočasno uporabljen za-brani rdečico. Previden rejec imej ta prašek vedno doma! — j zavoj 12"— Din, 10 zavojev J00' Din, preprodajalci poseben popust. Če se f.ošlje denar naprej, poštnine
prosto, sicer po povzetju. Izdeljuje in razpošilja z natančnim navodilom samo:
Lehsrna Mr. Stanho Hočevar VPhniHa štev. 96.
-r	V zalogi so vsa druga zdravila.
Knjigo »Sadjarstvo"
drugo razširjeno in spopolnjeno izdajo, spisal Fra-nio Kafol, priporočamo vsem sadjarjem, da si jo takoj naročijo pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg 3. Cena 10 Din. (Denar se lahko priloži pismu).	249
Dva kosilna stroja
Dering in Herkules, dobro ohranjena, izvrstno de. lujoča, ima na prodaj Mihael Brenčič, Ptuj. 156
si h ieii.eznebiti revmatizma, gihta?
Vašega
Trganje in zbadanje v udih in sklepih, otekli udje, p( škodovane roke in noge, trganje, zbadanje in krčenje mišic v raznih delih telesa, često tudi slabost Ofi so pogosto posledice revmatizma in bolezni kosti, ki se morajo odstrar iti, ker bi sicer bolezen še bolj napredovala.
Jaz Vam nudim
zdravilno pijačo, ki razkraja sečno kislino pos- ! pešuje izmenjavo snovi in izločevanje, torej nj takozvano univerzalno ali tajno zdravilo, temveč je to produkt, ki ga nudi priroda sama za rešitev bolnega človeštva.
Dajem brezplačno vsakomur na poskušnjo!
Pišite mi takoj in dobili boste pri mojih v vseh deželah obstoječih skladiščih popolnoma zas'on j in franko enkratno poskušnjo skupaj s poučno razlago. In tako se boste sami uverili o neškodljivosti tega sredstva in o njegovem hitrem delovanju. August Marzke, Berlin - Wilmersdorf, Bruch-salerstrasse No, 5, Abt, 49.
Gospodarji! Gnojite as
RPNEnim oušiKom
najfinejšim, najuspešnejšim in učinkovitim dušičnim gnojilom! Kdor gnoji z apnenim dušikom, gnoji istočasno z dušikom in apnom. — Informacije o upotrebi in množini, rentabilnosti kakor tudi o nabavnih pogojih, cenah, skladiščih in uspehih apnenega dušika daje
TVORNIM ZA DUŠIK d. d. RUŠE o Rušah pri Mariboru.
Ta tvornica proizvaja iztotako mešano umetno gnojilo „NlTRO-FOSKAL - RUŠE" katero sestoji iz apnenega dušika superfosfata in kalijeve soli. Kdor z Nitrofoskalom gnoji, gnoji istočasno z dušikom fos-forom, kalijem in apnom, ter si prihrani večkratno trošenje umetnih gnojil.
KRALJEVI DVORSKI DOBAVITELJ
PETAR J. MIOVIČ
PRVO JUGOSL. PODJETJE ZA KMETIJSTVO
MARIBOR, Kopitarjeva 6
priporoča najbolj učinkujoče sredstvo „CON-CHYNOL" za istočasno pobijanje oidija, kise-ljaka in trtnega zavijača ter „HMELIN" zapokon-čavanje vseh živalskih škodljivcev na hmelju.
Išči srečo, našel jo boš.
Opozarjamo naše čitatelje na priloženo prilogo od „Zadružne hranilnice v Ljubljani,
Sv. Petra cesta 19, in priporočamo nakup srečk drž. razredne loterije. Ne zamudite prilike.	143
V Ljubljani, 30. junija 1928.
Leto XLV.
Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo.
i»i
'/j stran
. Din 2400'— . Din 1200--. Din 800'— . Din 600"— Priloga listu stane Din 1500"-
1 , strani. ■/, strani . '/. strani .
» ■asiedajita cenahs
/, strani .... Din 400 — /8 strani .... Din 300"— /la strani . . . Din 20(C— /34 strani . . . Din 10C- — Mala naznanila do 20 besed
stane Din 20"—, vsaka nadaljna beseda 1 Din.
Kmetovalci — udje Kmetijske družbe I
Naročajte VBe kmetijske potrebščine edino-le pri svoji strokovni organizaciji t. j. pri Kmetijski družbi za Slovenijo; edino-le ona Vam more dati vsa potrebna jamstvu giede izvirnosti in dobre kakovosti umetnih gnojil, krmii, aemen in strojev. Bodite previdni pri nakupovanju potrebščin, ne nasedite raznim »cenejšim« ponudbam.
Kmetijska družba ima za svoje ude v ;
Cene neobvezne. — Zaloge se nahajajo:
t Ljubljani, Turjaški trg 3; v Mariboru. Meljska cesta 12; v Brežicah pri Zvezi kmetijskih podružnic; v Ivanjkovcih pri g. Lovro Petovarju; v Murski Soboti pri tvrdki Čeh & Gaspar; r Radlnclh pri kmetijski podružnici sv. Jurju ob Ščavnici; v Novem mestu pri kmetijski podružnici; na Rakeku pri g. Matevžu Stržaj; v Ptuju pri Kmet. društvu.
Večje zaloge apnovega dušika so: pri kmetijskih podružnicah v Novem mestu, Rovtah, Gor. Logatcu, Kostrivnicl, Št. Jerneju, Železnikih, Frankolovem, Škofjl vasi - Vojnlku, Brežicah, Št. Ilju pri Velenju, v Velenju, Šmartnem ob Pakl ter pri hmeljarni v Žalcu.
Deteljna, travna in druga semena.
Brez jamstva glede čistote in kaljivosti naj nihče naših udov travna in deteljna semena ne kupuje. Zahteva naj vselej natančno navedbo odstotkov čistote in kaljivosti in naj ne upošteva cenikov, ki teh navedb nimajo, kajti v tem slučaju gre navadno za slabo in staro seme, ki je le navidezno „ce-neje".
Kmetijska družba je lotos kupila najčistejša in najbolj kaljiva semena in jamči pri deteljnih semenih in mačjem repu za popolno brezpredeničnost.
Cene za nadrobno oddajo so naslednje, pri odjemu celih vreč popust:
domača detelja, gorenjska ... 98% Č 90% K 26.— Din lucerna, pristna francoska . . 96% „ 90% „ 42.— „
lucerna italijanska......98% „ 91% „ 30,— „
lucerna banaška.......97% „ 91% „ 33.— „
Zmesi travnega in deteljnega semena. Iz zajamčeno čistih in kaljivih vrst, sestavljene po strokovnih navodilih stanejo: I. za barski svet kg Din 28.—; II. za peščeno zemljo kg Din 28.—; III. za srednje težko zemljo kg Din 26.— ; IV. za težko zemljo kg Din 26.—.
Semenska ajda, siva po Din 3.70 za kg.
i naslednje kmetijske potrebščine.
Kose, dolžina 65 cm, 70 cm, 75 cm. Vsak ud ima pravico zahtevati te kose po Din 18.— za komad franko Ljubljana, dokler traja zaloga.
Umetna gnojila.
Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jicn bo napravila po možnosti ugodnejše cene.
Amonijev sulfat 20/21% po Din 500,— za 100 kg.
Apneni dušik 16—19% v pločevinastih posodah po Din 285 za 100 kg. — Za 1 ha 200 do 300 kg.
Apneni prah, rinfuza (prosto) naložen v Trboveljski ali Zagorski apnenici, po Din 13.— 100 kg, samo vagonske pošiljke.
Kalijeva sol, 42% po Din 170.— za 100 kg, vreče po 50 kg stanejo 90,— Din z vrečo vred. Za 1 ha 200—300 kg.
Kajnit 12—15% po 86.— Din za 100 kg. — Za 1 ha 400 do 600 kg.
Kostni superiosiat 18/20%. Cena Din 128.— za 100 kg Ljubljana-Maribor. Na hektar 300 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru.
Mavec (gips) za gnojenje. Cena po 40 Din za 100 kg z vrečami vred. — Na ha 600 kg.
Mešano gnojilo. Nitrofoskal - Ruše, za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje 8% kalija, 4% dušika in 8% fosforove kisline po Din 180,— za 100 kg. Za 1 ha 500kg.
Razklejena kostna moka. 30% fosforove kisline, %% dušika po Din 120.— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg.
Rožena moka, Izborno dušičnato gnojilo za vinograde po Din 200,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300—500 kg.
Surova kostna moka z 10—12% fosforove kisline in 4% dušika po Din 115,— za 100 kg. — Za 1 ha 300—400 kg.
Thomasova žlindra. V Ljubljani in Mariboru stane vreča 100 kg 18/19% Din 125.—, vsak odstotek višje vsebine Din 6 več. Pp pol ali vagonskem odjemu po Din 122 franko vsaka postaja.
Krmila:
Klajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kilogramov po Din 4,— za kg, na drobno Din 4.50 za kg, najmanj 5 kg.
Lanene tropine z 38/40% beljakovin in tolšče po Din 3.50 za 1 kg v vrečah po 50 kg.
Ribja moka v originalni vreči 50 kg po Din 7.50 za kg. na drobno Din 8,— za kg. najmanj 5 kg.
Živinska sol po Din 2— za 1 kg Ljubljana, z vrečami (po 50 kg) vred.
Vinogradniške in vrtne potrebščine:
Arborin, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v steklenicah po 1H kg po Din 20, v ročkah po 3% kg Din 50.—.
Tobačni izvleček v sodih po približno 200 kg po 5 Din kilogram na drobno v pločevinastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 40 Din in v steklenicah po dva kg po 15 Din z ambalažo vred. Po pošti se razpošiljajo le pločevinaste kante.
Arsokol (glej spis v štev. 5. lanskega »Kmetovalca") svinčen preparat zoper razne drevesne škodljivce, osobito proti črvivosti jabolk, proti listnim in krvavim ušem, v steklenicah po 100 gr Din 20.—.
Azbest Ciarit za čiščenje vina po Din 70 za kg.
Eponlt za čiščenje vina po Din 50,— za kg.
Fenolitaleinov papir za preizkušanje galičnih zmesi po Din 1.— za zvez.
Gumijeve cevi za škropilnice po Din 15.— za meter.
Gumijeve vezi, prvovrstne po Din 140 kg.
Gumijeve plošče po Din 10 za komad.
„Jullien" za čiščenje vina, za belo in za rdeče kg Din 30, K kg Din 50, 1 kg Din 90.—.
Merilo za sode, novost patent Matievič, vštevši tabelo po 130.— Din za 2 m zložljiv aparat.
Moštne mere, žepne, mali format po Din 95.—.
Modra galica 98/99%, zajamčena po 7.80 Din kg, pri odvzemu najmanj 100 kg, na drobno po Din 8.— za kg.
Natrij bisulfit v tabletah po 180 Din za 1 kg.
Petrolienol, sredstvo zoper krvavo uš, po Din 12.50 za ka
Porzol preizkušeno suho sredstvo za prašenje semena proti snetjavosti v zav. po 200 gr Din 20.—.
Rafija Ia Madagaskar Mayunga po Din 26,— za 1 kg.
Saloidin (antiklor, natrijev tiosulfat) v sodih po 300 kg po Din 5.20 za kg, v sodih po 100 kg po Din 5.40 za kg, v manjših količinah po Din 5.60 za kg.
Sulikol (koloidalno žveplo) proti oidiju, v zavitkih po pol kg Din 65, po 1 kg Din 120.
„Srgo" aparati za zatiranje poljskih miši po Din 200.— Srgo patroni po Din 7 za komad.
„Stopp" nastavke za škropilnice (hipni zatvor iz medenine) sistem Fr. Nechwile, po Din 140.—.
Škropilnice franc. znamke „Automatique", nahrbtne Din 680.—.
Škropilnice za sadno drevje in hmelj „Unikum" od tvrdke „Nechvile" ročno-prevozne z dvemi cevmi po 3 m, štirimi po-daljševalnimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m In patent, razpršilnikom Din 2900.—.
Škropilnice ročne, male po Din 80, srednje po Din 120, velike po Din 160. (Razpršilniki za veliko ročno škropilnico Din 18 za komadV
Škropilnice Flora, dvoliterske. za vrtne nasade, po Din 370.—.
Škropilnice ročne, Ideal, bakrene po 1 lit. Din 205, po 2 lit. Din 210, ponikijane po 1 lit. Din 220, po 2 lit. 225 za komad.
Trtne škropilnice, bakrene, sistem Vermorel po Din 500. sistema Kmetijska družba po Din 450.—, prava francoska Su-
perieur po Din 500, Mesesnel, sistem Jesernig po Din 520 za komad.
Urania-zelenilo v zavitkih po 1 kg, cena po Din 60, v zavitkih po H kg po Din 33.—.
Potrebščine k škropilnicam: kolenca po Din 10, razpršilnik Duet po Din 130, navadni razpršilnik po Din 18, brizgalna
cev s pipo in cedilom po Din 65 za komad, Flickov razpršilnik
za trte po Din 80 za komad, za drevje in hmelj po Din 130 za komad.
Grozdni mlin (domače tvrdke) po Din 850.—.
Grozdni mlin (inozemske tvrdke) 65 kg teže po Din 1580.
Grozdni rebljač Ideal 8 prenosljiv, po Din 2550.—.
Grozdni rebljač (inozemske tvrdke) po Din 5450.
Sadni mlin (domače tvrdke) po Din 1450.
Sadni mlin (inozemske tvrdke) po Din 4250.
V uialKometei za določanje alkohola od tvrdke Tta»o Seitz po Din 120.—.
•vinometri .,Weiniaube" inozemske tvrdke po Din 60.—.
Žveplo dvojno ventilirano 85/95% Chancel po Din 4.60 za 1 kg, z 3% galice po Din 4.90 za 1 kg.
Žveplovi trakovi na azbestu po Din 16 za kg.
Žveplalnik Torpille Vermorel, nahrbtni po Din 450, Kovina, nahrbtni po Din 420. za komad.
Žveplalniki za sode po Din 60.— za komad.
Žveplalniki ročni po Din 65 komad.
Vrtnarsko orodje, orig. tvrdke S. Kunde & »In:
Cepilni noži za okulacijo in kopulacijo od Din 33 do 140, peresa k škarjam po Din 1.—.
Žage za drevesa od Kunde, Din 52.—, Din 60.—.
Živinoreja In mlekarstvo.
Gumijevi seski za teleta po Din 30 komad.
Gobčnl odpirač „Ekspres", 150 Din komad.
Laktodenslmeter (za določanje gostote mleka) po prol Gerberju po 40 Din.
Mlečne cevi št. 3562 po Din 6.— : št. 3561 po Din 7 —.
Posnemalniki: Domo H za 30 lit. po Din 875, AX za 40 lit. po Din 1000, M za 70 lit. po Din 1055 komad.
Posnemalnik Vega E za 75 lit. po Din 1050. E2 za 100 Iti po Din 1250, F za 140 lit po Din 1700, A za 200 lit po Din 2500.
„Baltic" posnemalnik H. F. za 35 lit. Din 700,—t M. O. za 60 lit. Din 1350,— za 100 lit. KI. po 1850,— Din, za 130 lit. s podstavkom Din 2750.
Požiralnikov« cevi za teleta 160 Din. za goved 320 Dii
Sirišče „Kastel" se dobi v pločevinastih puščicah po 25 r Din 10, 50 gr po Din 20, 100 gr po Din 40, 250 gr po Din 110 500 gr po Din 180.
Sirišče dansko originalno Hansenovo v prahu (iz Koda-nja) v škatljicah po 25 gramov po Din 15.—, 50 g po Din 25, 100 g po Din 45.
Sesalke za gnojnico (gnojne pumpe) 330 cm po Din 880. 360 cm po Din 895, 390 cm po Din 910, 420 cm po Din 930, 290/420 cm po Din 1080.
Sikuro, hlevski odpenjač komad Din 26.—.
Telečji napajalniki po Din 130 in gumijasti seski po Din 30
Trokarji za .goved po Din 100. za teleta in ovce po Dhi 7f
Kosilnica Herkules enovprežna po Din 5200, dvovprežna po Din 5300.
Razne kmetijske potrebščine:
Grablje, železne z 10 zobmi po Din 10.—.
Grablje, železne z 12 zobmi po Din 12.—.
Grablje, železne z 14 zobmi po Din 14.—.
Grablje, železne z 16 zobmi po Din 16.—.
Lopate za štihanje po Din 20,-—.
Lopate za nakladanje po Din 24.—.
Vile, železne s 3 roglji po Din 13.—.
Vile, železne s 4 roglji po Din 14.—.
Vile s 4 roglji, garantirane po Din 20 komad.
Kultlvatorjl (ročni) po 18 ln 25 Din komad.
Mortol aparat za uničevanje mrčesa (gl. spis v Kmetovalcu štev. 15), po Din 80.— za garnituro.
Pasti za voluharje po 10 in po Din 6.—, klešče za pasti Din 5.—.
Francoski ključi (irancozi) Rapid, mali po Din 35.—. srednji po Din 62.—, veliki po Din 100.— za komad.
Poljedelski stroji:
Univerzalni plugi in plužni deli:
Sackov plug R16 po Din 1900.—.
Sackov plug R14MN po Din 1600.—.
Sackov pulg D8MN po Din 1000.—.
Sackov plug D7MN po Din 920.—.
Oklopne jeklene deske za Sackove pluge D7 MN po ")in 90.—.
Lpmeži za Sackove obračalne pluge po Din 35.—.