SMUČINA 1 _________________________ELAN GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE ELAN TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM LETNIK XXVII MESEC AVGUST-SEPTEMBER - 1987 ŠT. 5 w _ Cas, Elan in prihodnost Vroče počitnice in jesenski ISPO 87 sta za nami. Možnosti, da nadoknadimo vse tisto, česar v teku leta nismo dosegli, so zelo majhne. Preostali meseci, vsi dokaj bogati s prazniki, bodo še hitreje minili kot prvi dve tretjini leta. Zbori delavcev 28. avgusta 1987 Vseeno moramo pošteno zavihati rokave, saj nam niti domače, še manj pa ostro mednarodno okolje ne bosta odpustila naše ležernosti. Jesenski ISPO je ponovno potrdil, da je položaj v panogi prostega časa vedno težji in da se konkurenca samo zaostruje. Največja poslovna senzacija objavljena na sejmu je bila vsekakor prodaja znane italijanske družinske firme Ellesse ameriškemu — danes že gigantu na področju športne obutve Reeboku, ki je bil v zadnjih treh letih zagotovo najsvetlejši poslovni komet v panogi in da je močno vplival na slabo situacijo, ki vlada tako znotraj Pume kot tudi Adidasa. S svojo športno obutvijo jo Iteebok preplavil najprej ameriško, potem pa še večja evropska tržišča. Poleg tega so o svoji reorganizaciji poročali javnosti tudi naši direktnejši konkurenti Kneissl, Trak in Olin, ki so se kot je znano združili v firmi Trimark Šport AG. Centralne aktivnosti za to podjetje bodo vodene iz enega centra, ki bo v ZDA. Poleg tega znani proizvajalci vedno močneje tržijo oz. prodajo svoje ime na več izdelkih, saj poleg tega, da je to dodatni dobiček, seveda če ima izdelek uspeh, je to tudi dodatno utrjevanje blagovne znamke na trgu. Tako je letos Head svojo inovacijo s področja smuči RADIAL prenesel v teniško obutev in jo uspešno prodaja- Naša strateška usmeritev v sklopu katere imamo sledeče cilje: — milijon parov smuči — pospešen razvoj na področju večjih plovil — povečana vloga inženiringa pri programu športnega orodja — nadaljnji razvoj veleprodaje in v sklopu le-te povezava s kvalitetnimi proizvajalci v panogi. Načini, s katerimi smo cilje dosegali do sedaj, se bodo morali spremeniti. Cene na večjih tržiščih relativno padajo in samo večja produktivnost in vedno nižji stroški proizvodnje nam zagotavljajo konkurenčnost. Ne samo večja produktivnost, tudi vedno višji stroški delovnega mesta so obremenitev, katero bo vedno težje vključevati v cenovne kalkulacije. Ne smemo pa pozabiti dejavnosti, ki nam zadnje čase očitno peša, kljub temu, da se dobro zavedamo vloge in pomena le-te iz preteklosti. - TO SO INOVACIJE. (Nadaljevanje na 2. strani) Predsednik PO tov. ALJANČIČ, poročevalec na zboru delavcev 28. VIII. 1987 r \ Zemeljski plin tudi v Elanu L J Zemeljski plin je pomemben energetski vir, za katerega pa velja, da je v jugoslovanski slovenski energetski bilanci v pomembnejši količini prisoten šele v zadnjem desetletju. Vključitev zemeljskega plina v energetsko bilanco Slovenije je pomembna strateška odločitev, predvsem iz razloga, da je Slovenija po energetskih virih siromašna republika in iz razloga, da je zemeljski plin ekološko gledano eno od najčistejših goriv. Slovenija se oskrbuje z zemeljskim plinom iz Sovjetske zveze, v zadnjem obdobju pa se bo ta oskrba izboljšala in povečala na račun dobave zemeljskega plina iz Alžirije. V prvem intervalu so bili na zemeljski plin priključeni le največji potrošniki, ki so prevzeli celotno količino za Slovenijo dobavljenega zemeljskega plina. S povečano količino plina so bile dane možnosti za priključitev dodatnih porabnikov, med katere se je uvrstil tudi Elan. Čas... (Nadaljevanje s 1. strani) Vse kaže, da idej zmanjkuje. Imamo sicer komisijo, ki se je trudila in se še na svoj način, vendar kaže, da bo tudi na tem področju treba nekaj novih injekcij za pospešitev utripa. O vseh naštetih področjih se da pisati veliko. Vse skupaj pa so kompletno tesno povezane z ostalimi področji, ki samo skupaj lahko delujejo kot enoten sistem. Enoten sistem pa je tudi Elan in te enotnosti in soodvisnosti se moramo zavedati. Skupni cilji, ki bodo težko dosegljivi, so odvisni od nas kot celote. S temi cilji se moramo identificirati in vsi prispevati svoj delež. Uspehov in višjih osebnih dohodkov se vedno veselimo, storimo vse, da se jih bomo tudi konec leta. Uroš Aljančič Predvsem na iniciativo Elana in Sukna v sodelovanju z občino Radovljica, je bila že pred tremi leti izdelana študija plinifikacije za občino Radovljica. Na temelju izdelane študije in v stalnem sodelovanju s Petrolom — DO zemeljski plin, se je izkazalo, da so realne možnosti za priključitev na zemeljski plin v sedanji fazi glede na kapaciteto centralnega plinovoda, lokacijo centralnega plinovoda in tehnološke možnosti izvedbe v radovljiški občini, le za odcep proti Begunjam. Situacija izpred treh let, ko je bila oskrba s tekočimi gorivi tako kritična, nas je v Elanu in Suknu postavila na realna tla v smislu, da je ne-glede na ustrezno dimenzionirane in zgrajene kapacitete nujno te kapacitete razširiti tudi na uporabo alternativnega vira energije. Tako smo akcijo plinifikacije, če se opredelimo, da je bil njen pričetek z izdelavo omenjene študije, nadaljevali do njene realizacije. V prvotnem predlogu smo kot povabljeni interesenti za priključitev na zemeljski plin sodelovali: — Elan — Sukno — Izobraževalni center Poljče — Bolnica Begunje — Alpdom Radovljica. V končni fazi se je krog zainteresiranih skrčil na Elan in Sukno, kar je za ta dva partnerja pomenilo veliko finančno obremenitev, za ostale pa verjetno daljši odmik od priključitve na plin. V poteku akcije so z Elanom in Suknom poleg Petrola, ki je osnovni nosilec projekta, prizadevno in z razumevanjem za koristnost projekta, sodelovali še: — SO Radovljica — KS Begunje — Energetska skupnost Gorenjske — Republiški komite za energetiko — Rep. elektro energetski inšpektorat — krajani Begunj — lastniki zemljišč — in drugi. Zaenkrat realizacija projekta poteka po programu, ki predvideva plin na goril-cih v februarju 1988. Če pa projekt ocenjujemo samo glede na izvedbo del, bo prevzem plina mogoč že v letu 1987. Odločitev Elana za priključitev na zemeljski plin so poleg navedene nujnosti po alternativnem viru energije narekovali še nadaljnji razlogi: 1. Tehnološki razlogi — Dokaj onesnaženi mazut povzroča veliko mastnih saj, kar nam predstavlja težave pri končni obdelavi naših izdelkov — lakiranju v sosednjih prostorih programa smuči in programa športnega orodja. — Podobne težave občutimo tudi na gotovih izdelkih, ki so skladiščeni na prostem — odprtem skladišču — čolni, letala. Vse te izdelke moramo pred odpremo ponovno čistiti, kar terja veliko časa in napora. — S sajami onesnažujemo neposredno stanovanjsko soseščino, ki zato zahteva številne ukrepe, ki pa žal niso učinkoviti. — V sami kotlovnici uporabljamo gorilce Vanson, ki vsled onesnaženega mazuta zahtevajo pogosto čiščenje gorilcev in sorazmerno pogosto čiščenje kotlov, kar včasih povzroči celo motnje v proizvodnji. — Samo kurjenje z zemeljskim plinom zahteva enostavnejšo pripravo goriva z boljšo regulacijo in ne potrebuje energije za pred-grevanje goriva. 2. Ekološki razlogi — Zemeljski plin je bistveno čistejše gorivo od mazuta, kar bo imelo dolgoročni pozitivni učinek na samo DO, predvsem pa na okolje, v katerem živimo. — Izključena je možnost razlitja, vsled česar ni ogrožena kanalizacija in posredno preko nje potok Zgoša, na katerega je kanalizacija priključena. 3. Razlogi v perspektivi DO — Predvidena je razširitev kapacitet v kotlovnici, ki jo narekuje razširitev proizvodnih programov, kar pogojuje tudi razširitev rezervo-arskih zmogljivosti za tekoče gorivo, kar pa z instalira-njem zemeljskega plina odpade. — Načrtujemo sanacijo dimnika, ki bi bila v primeru uporabe mazuta, vsled čistilnih naprav zahtevna, pri zemeljskem plinu pa manj zahtevna in cenovno ugodnejša. — Perspektivno načrtujemo tudi razširitev in nadzi- davo skladišča gotovih izdelkov. Najugodnejša varianta razširitve je v smeri cisterne za mazut, kar pomeni, da bo isto potrebno odstraniti — prestaviti — na novo lokacijo. 4. Ostali razlogi — Elan se s priključitvijo na zemeljski plin pridružuje politiki preostale industrije v tem delu, ki je že ali pa se tudi ob tej priliki priključuje na zemeljski plin (Železarna Jesenice, Veriga Lesce, Sukno Zapuže). — Po ugotovitvi Petrol-a je priključitev na zemeljski plin v tem delu Gorenjske ena zadnjih možnosti, ki jo obstoječi glavni plinovod še omogoča glede na dimenzije cevi plinovoda in tlaka v plinovodu. — S priključitvijo na zemeljski plin si ELAN zagotavlja alternativno gorivo, s katerim nadomešča mazut, ki bo v bodoče uporabljen le v primeru redukcije zemeljskega plina ali drugih motenj pri oskrbi. — Tretje gorivo, to so lesni odpadki, bodo tudi v bodoče na prvem mestu porabe, saj pomenijo dragocen vir energije ob istočasni sprotni odstranitvi odpadkov iz tehnološkega postopka. — Petrol zagotavlja, da bo oskrba z zemeljskim plinom tudi v bodoče zanesljivejša kot oskrba z mazutom — tekočimi gorivi. — Dosežena bo razbremenitev cest težkega transporta. Plinifikacija v občini Radovljica je ena od pomembnih nalog, s katero se povečuje delež za čistejše okolje, hkrati pa zagotavlja industriji nemoteno oskrbo z energijo. Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da zemeljski plin ne prinaša samo pozitivnih stvari, temveč tudi negativne, ki so predvsem — cena plina — draga investicija — nova tehnologija — odgovornost — dodatno šolanje kadrov, itd. Kot povzetek sestavka želim bralce usmeriti v razmišljanje, da so takšni projekti delovni organizaciji v ponos in dokaz napredka, da pa so izredno dragi, tako kot investicija, kot tudi v samem obratovanju. Vsa ta sredstva moramo delovni ljudje ustvariti s pridnim delom in dobrim gospodarjenjem, zato ne smemo nikoli pozabiti, da bodo ti dosežki prave dobrine in napredek le takrat, kadar jih bomo varčno in gospodarno izkoriščali. Branko Renko Nova hala Plastika 4 — zagotovilo za večji dohodek Dvigalo jeseniške Železarne nam pomaga pri montaži palube — upamo, da bomo naslednjo lahko postavili z našim dvigalom Pred leti smo začrtali strateško usmeritev razvoja plastike, proizvodnjo velikih plovil. Potrebno je bilo slediti marketinško-razvojnim delom, kot tudi zagotovilom ustreznih kapacitet za proizvodnjo velikih plovil. Tekom lanskega leta je bi- lo izoblikovanih nekaj variantnih predlogov za nove proizvodne kapacitete. Ker nobena od variant, razen predloga za izdelavo nove hale, ni zagotavljala nemotene proizvodnje in nadaljnjega razvoja, je prišlo do končne odločitve, da se zgradi nova hala za velika plovila. Posledica te odločitve je bila, da so se sprožile različne aktivnosti: priprava investicijskega elaborata, iskanje najugodnejših izvajalcev, iskanje ustreznih projektantov, pridobivanje soglasij in drugo. Glede na slabe izkušnje pri dosedanjih investicijah, kjer smo celotno koordinacijo med izvajalci gradbenih del in inštalacij opravljali sami in smo z vsakim od izvajalcev sklepali poslovne pogodbe, smo poskrbeli za čim manjše povečanje stroškov med gradnjo te hale, kot tudi čim boljšo koordinacijo med izvajalci in smo se odločili, da sklenemo posel z inženiring firmo. Na osnovi pogodb, ki smo jih dobili od različnih izvajalcev, smo izbrali cenovno in časovno najugodnejšega ponudnika, to je bil SCT — TOZD Inženiring. Da bi v čim krajšem času zgradili objekte, smo samo izvedbo delili v dve stopnji. S pripravljalnimi deli smo začeli takoj, to je bilo 11. 12. 1986. Formalni zaključek del je bil 20. 8. 1987 s tehničnim prevzemom. Rok izvedbe tako z opremo zahtevnega investicijskega objekta je za jugoslovanske razmere ugoden, vendar za Elanove predstave in potrebe ne. Vsekakor smo računali, da bodo izvajalci sposobni objekt usposobili za uporabo znatno prej. Glavni vzrok so predvsem velike zamude, ki so nastale že v fazi izdelave projektov, kot tudi terminske težave z dobavitelji posameznih delov opreme. Gradbene objekte je zagotovil SCT, projekte za opremo pa IMP. Sklepanje pogodb s projektanti so spremljale velike težave in izsiljevanja s strani IMP-ja, tako glede cene, kot tudi glede rokov. Kljub temu, da smo se dogovorili glede cene in roka, IMP v predvidenem roku ni oddal dokumentacije. Največ zamude je bilo z opremo za prezračevanje, tako da smo zadnje projekte s tega področja dobili šele aprila. Pri razpisu del za izdelavo opreme v Elanu je prišlo do drugega presenečenja, IMP, do nedavnega stalni izvajalec del v Elanu, ni zadosti resno vzel zahteve po rokih izvedbe in je posredoval nesprejemljive ponudbe, tako da je posel SCT — Inženiring prepustil drugim izvajalcem, ki so zagotavljali krajše roke kot IMP. Tudi cenovno so bili ponudniki, ki jih je zagotovil SCT, ugodnejši. Sama gradbena dela so v začetku, v izredno težkih zimskih pogojih potekala vzorno in je vladal velik optimizem glede obljubljenih rokov. Na žalost pa je prišlo do neopravičenega spomladanskega mrtvila, ki je povzroči- lo, da tudi objekt po gradbeni plati ni bil realiziran v predvidenem času. Izdelava objekta je arhitektonsko zanimiva, sodobna, dimenzije so 64x20 m, objekt je predeljen v prostore livnice in montaže. Nad livnico so locirane strojnice, skladišče ter sanitarije in garderobe za zaposlene. Posebnost objekta je velika višina 8,8 m v montaži, ker višino rabimo za manipulacijo z mostnim žerjavom. Na montaži bomo imeli vakuumsko odsesavanje, kot novo obliko odsesavanja z delovnih mest ter upamo, da bomo na ta način bistveno zmanjšali prah, ki slabo vpliva na delovne pogoje in kvaliteto izdelkov. Obžagovanje in brušenje izdelkov bomo opravljali v ločenem prostoru, v katerem je še posebno skrbno obdelan sistem od-praševanja. Novost je tudi dovod svežega zraka v neposredno bližino kritičnih delovnih operacij, tako v livnici kot v sami montaži plovil. Zamude pri izdelavi objekta se neposredno zrcalijo tudi na težavah v proizvodnji. E-43 smo namreč s Fortune preselili namesto maja meseca šele junija in to v zelo nedokončane prostore. Posledica tega niso samo težave na izdelavi E-43, ampak tudi zamude pri razvojnih projektih GT-450, kot tudi na projektu E-33-S. S strani Elana se je vključil večji krog ljudi za realizacijo projekta Plastika 4. Največ zaslug ima investicijska služba, ki je solidno delala, predvsem tov. Renko in tov. Selčan, ki sta ob svojih rednih nalogah še izredno veliko časa in skrbi žrtvovala temu delu ter odločilno prispevala, da smo objekt lahko realizirali sploh v takem ča- su in da zamude izvajalcev niso še večje. Poleg SCT — TOZD Inženiring, ki je koordiniral celotno dejavnost, so sodelovali gradbeni izvajalci od SCT-ja, pri opremi SCT Elektroobnova Ljubljana, Monter Rijeka, IMKO Ljubljana, Palilula Beograd, Vulkan Rijeka, SOP Krško in IMP — TOZD Dvigala iz Ljubljane. Po nesolidnosti izvajalcev opreme je treba posebej omeniti IMP — TOZD Dvigala, ki svojih obveznosti ni niti kvalitetno niti pravočasno izvršil, tako da je z aktiviranjem dvigala bilo izredno veliko težav in neresnosti. V bodoče se bomo te firme morali izogniti, da ne bi imeli še nepotrebnih težav. Proizvodnja E-43 bo lahko stekla nemoteno šele takrat, ko bo dejansko zadnji tuji delavec zapustil Elan in ko bo celotna oprema in postrojenje povsem funkcionalno. Prizadevati si moramo, da bo to v čim krajšem času, ker je drugače resno ogrožena realizacija plana izdelave E-43 do konca letošnjega leta. Z novo sodobno halo so dani pogoji, da bo Elan lahko povečal proizvodnjo velikih plovil in nadalje širil asorti-man. Omejitveni faktor velikosti plovil, ki naj bi jih za bodoče razvijali, smo postavili na 13 metrov. Kapaciteta nove hale, izražena v količini E-43, je 44 plovil na leto. Vsi delavci Plastike, posebno pa tisti, vezani na program E-43, se moramo maksimalno potruditi, da čim bolj kvalitetno opravimo svoje naloge in tako zagotovimo kakovost E-43 in ostalih velikih plovil, ki se bodo v novi hali delala, ker si edino na ta način lahko zagotovimo tudi prodajo v naslednjih letih. S povečanjem kapacitet velikih plovil se bo neposredno povečal tudi dohodek. Peter Petriček Delo v novi livnici. Veliko laminata je treba položiti za trup f£IAA/| Nujnost ustanavljanja lastnih prodajnih firm v tujini je bila v Elanu spoznana že pred mnogimi leti. Ker je to finančno in organizacijsko zahtevna naloga, ni bilo možno realizirati več takšnih projektov naenkrat. Tako je prišla ustanovitev lastne, oziroma skupne firme z Alpino Žiri, pod imenom A&E Gmbh v Isnyu (Baden-Wurttemberg) na vrsto leta 1983. Da je bila to pravilna odločitev, potrjuje iz leta v leto naraščajoča prodaja smuči, ki je dosegla že skoraj 5-odstotni tržni delež. Ker je nemško tržišče zaradi majhne lastne proizvodnje zelo odprto in po velikosti tretje naj večje na svetu, je postalo posebno v zadnjih nekaj letih osrednji cilj vseh svetovnih proizvajalcev smuči. Ob padanju skupne letne prodane količine smuči in naraščanju proizvodnih ka- pacitet pa je postajal izpodri-vni konkurenčni boj iz leta v leto vse bolj neizprosen. V skladu s strateškimi cilji Elana si je novo vodstvo postavilo v ospredje nadaljnje osvajanje tržišča v ZRN ter krepitev poznavanja in imi-ča blagovne znamke Elan. V ta namen so bili izvršeni že poznani ukrepi za nujno finančno in kadrovsko okrepitev firme. Kljub nepričakovanemu količinskemu zmanjšanju naročil za letošnje leto, v primerjavi z napovedjo in dobavljenimi količinami v preteklem letu je razveseljivo dejstvo, da se je vrednost letošnjih naročil povečala za 29 odstotkov. Analiza stanja v firmi A&E, ki je bila izdelana letos spomladi kaže, da morajo biti prioritetno izvršene naslednje naloge: — doseči sodelovanje z velikimi nabavnimi organizacijami (INTERSPORT, ZENTRASPORT, MSE,.. .) na osnovi boljšega prilagajanja izdelkov, cen in prodajnih pogojev. — okrepiti aktivnosti na področju komuniciranja s tržiščem (reklama, pospeševanje prodaje, stiki z javnostjo) — širitev dejavnosti firme na prodajo izdelkov za izravnavo sezonske odvisnosti. Na osnovi spoznanj analize stanja je bil izdelan tudi program firme A&E s konkretnimi marketinškimi cilji do leta 1990. Za dosego zastavljenih ciljev je zelo vzpodbudno dejstvo, da si je firma A&E z dosedanjo aktivnostjo na tržišču v ZRN pridobila ugled vzorno organizirane prodajne organizacije, ki preko svojih področnih zastopnikov nudi svo- jim odjemalcem (športnim trgovinam) zelo dober servis. Da je firma A&E na pravi poti, potrjuje tudi rezultat zadnje raziskave strokovnega časopisa za trgovce s športno opremo »Marktin-tern«. Zaradi ustrezne primerjave s svetovno konkurenco, prilagam izrez iz omenjenega časopisa. Kljub tpj vzpodbudni oceni moramo ostati realisti in se zavedati predvsem ciljev, ki smo si jih zastavili. Ob tem ne smemo niti za trenutek pozabiti, da bomo lahko dosegli cilje samo ob neprestani skrbi za kvaliteto in njeno napredovanje na vseh področjih: programskem, funkcionalnem, estetskem, cenovnem, pri dobavnih rokih, obveščanju in ostalih ter ne nazadnje na področju medsebojnih odnosov in zaupanja med vsemi, ki jim Elan omogoča eksistenco. Miha Šefic aktuell • kritisch • unabhSnglg • International • anzelgenfrei Dusseldorf 30-07-1987 RedaktionsschluB 10 Uhr Ausgabe Sp 31/VI 1 — Ocena kupcev na vprašanje: kako ocenjujete delo zastopnikov omenjenih firm? Gt jsamtergeonis F.antj Hersteller Note 1. Klepper 2,35 2. Rossignol 2,57 3. Sa1omon 2.67 4 . Elan 2, 79 5. Bogner 2,32 6. Kennex 2,84 7. Head 2,86 8v BI izzard 2,88 8. Nordica 2,38 10. Kettler 2,91 11. Kastle 2,96 12. Uilson 2,97 13. Volki 2,99 14. F i scher 3,02 15. Fila 3,03 16. Kneissl 3,20 17. Ni ke 3,23 18. adidas 3,31 19. el ho 3,35 20. Puma 3,38 21. Steinebronn 3,41 22. Atomi c 3,47 23. Fanatic 3,66 24. Lacoste 3,63 25. Dunlop 3,74 26. Prince 3,81 27. ellesse 3,95 Mitnilfe bei Proti lemen Rang Hersteller Note 1. Elan 2,36 Klepper 2,36 3! Rossignol 2,66 4. Bogner 2,70 5. Salomon 2,78 6. BI izzard 2,93 6. Kenne* 2,93 8. Kastle 2,97 9. Nordica 2,98 10. Head 3,00 11. Volki 3,02 12. Kettler 3,05 13. Fischer 3,09 14. Kneissl 3,17 15. Wi1son 3,18 16. Fila 3,27 17. el ho 3,30 18. Ni ke 3,57 19. Atomic 3,67 20. Puma 3,83 21. Stei nebronn 3,88 22. adidas 3,92 23. Pri nce 4,01 24. Lacoste 4,13 25. ellesse 4,16 25. Fanatic 4,16 27. Dunlop 4,28 Gesamtergebnis = skupni rezultat Hersteller = proizvajalec Note = ocena (1 = odlično; 5 = nezadostno) Elan Holding zaživel Aktiviranje našega podjetja MONARK HANDELS AG v Švici Elan ima v Švici že dalj časa registrirano svojo lastno firmo pod imenom Monark Handels AG s sedežem v Luzernu. Ta firma je bila do sedaj v stanju mirovanja in ni izvajala nobene poslovne aktivnosti. PO Elana se je odločil, da to firmo aktiviramo in da s tem začnemo obdelavo švicarskega trga preko te firme. Do sedaj so na švicarskem trgu prodajali naše smuči zastopniki, ki so sami komercialno obdelovali ta trg. Izkušnje iz preteklosti nam povedo, da ti zastopniki niso bili najbolj uspešni. Kljub večkratni menjavi zastopnikov se situacija pri prodaji naših smuči ni bistveno izboljšala in je zaradi tega odločitev, da aktiviramo lastno podjetje v Švici, na mestu. Prav tako nam to odločitev potrjujejo izkušnje z ostalimi našimi podjetji v tujini. Povsod tam, kjer ta podjetja imamo, so rezultati dobri in spodbudni. Švicarski trg smuči je velik. Lastne proizvodnje skoraj nimajo in se zaradi tega na njem pojavlja vsa svetovna konkurenca. Kvalitetne zahteve na tem trgu so zelo velike. Napak ta trg ne dopušča in zaradi tega se bomo morali tudi mi v tovarni potruditi, če hočemo v Švici doseči željene rezultate. Za vodjo podjetja Monark Handels AG smo med mnogimi prijavljenimi kandidati izbrali tov. Inka Peroviča. Govori tri jezike: nemškega, angleškega in francoskega. Pri nas je začel delati takoj po kolektivnem dopustu, do svojega definitivnega odhoda v Švico, ki je predviden v mesecu februarju 1988, pa bo spoznaval Elan, njegove proizvode in pa sam švicarski trg športnih proizvodov. Naš interes je, da Elan in njegove proizvode čim bolje spozna, zato mu pri tem pomagajmo. Milan Osterman Elanove smuči, sestavni del opreme pri odpravi »TRISUL-87« — 7.130 m Pravilo, da je vsako stvar treba jemati z rezervo tudi v poslovnem svetu, ni tuje. Stvari se včasih izmuznejo ali pa vsaj zavlečejo, čeprav vse kaže, da je to skoraj nemogoče. Tudi naš holding pri tem ni bil izjema. Kljub temeljitim pripravam v obliki konzultacij s strokovnjaki, razgovorom in dogovorom ter kar zajetnemu kupu papirja, smo rabili skoraj 2 meseca in pol, da je dejansko zaživel in prejel svoj rojstni list v obliki izpiska iz trgovinskega registra v Celovcu. Elan holding, po avstrijskem pravu družba z omejenim jamstvom, s sedežem v Brnci, sedaj tudi formalno posluje od 11. avgusta letos. Zakaj holding in v čem je njegovo bistvo? Bivši TOZD smuči je poleg proizvodnje smuči v Brnci ustanovil tudi nekaj lastnih trgovsko-distribucijskih pod-jetih v tujini z namenom, da z lastno prisotnostjo na trgu pospeši prodajo tam, kjer ni dajala ustreznih rezultatov, kljub za to danim možnostim. Tako smo dobili lastne prodajne enote v ZDA, v Kanadi in na Švedskem. Skupaj z žirovsko Alpino in z Be-necom iz Čedada smo ustanovili tovrstno podjetje v zap. Nemčiji, lastno podjetje imamo tudi v Švici, v Avstriji pa teče prodaja preko Elana v Brnci. Po združitvi v enovito DO so tudi ta podjetja prešla v lastnino sedanjega Elana, s tem da je s proizvodnjo v Brnci upravljala proizvodnja smuči, s trgovskimi podjetji pa področje trženja. Vsako podjetje v tujini tvori samostojno poslovno enoto, ki posluje po pravu domicilne države in je bilo neposredno vezano na matični Elan v Begunjah. Takšna organizacijska oblika pa se je pokazala za neustrezno in pomanjkljivo. Naše firme v tujini skupaj ustvarjajo danes že takšen prihodek kot Elan Begunje, so pa nepovezane — razbite in vsaka za sebe predstavlja le majhen gospodarski subjekt, ki na trgu kapitala ne pomeni skoraj ničesar in ne vzbuja pozornosti bank. Lahko bi rekel, da so te firme vsaka zase kreditno zelo slabo sposobne, posebno v potrebnem obsegu finančnih sredstev. Združitev zunanjih enot pa obenem predstavlja tudi družbeni kapital, ki daje bistveno drugačno sliko navzven, krepi gospodarsko moč, obenem pa omogoča prelivanje lastnih sredstev po nastalih potrebah. ELAN Begunje je kot matično podjetje ustanovitelj holdinga v Brnci in je njegov 100 % lastnik. Holding kot tak pa lastninsko in organi- zacijsko združuje vse Elanove firme in udeležbe v tujini. Postopek tega združevanja še teče, ker se moramo pri prenašanju posamezne firme v holding ravnati tudi po predpisih države, kjer je sedež tega podjetja. Ti predpisi pa so zelo različni in tudi zapleteni, posebno v zvezi z davčnimi obveznostmi. Združevanje kapitala pa ni edini cilj, ki je narekoval ustanovitev holdinga. Pomembne naloge nas čakajo v marketinški povezavi naših firm, v kreiranju enotne strategije Elanovega nastopanja v tujini in krepitve imiča ELAN ter v tesnem sodelovanju z matičnim Elanom v Begunjah. Holding je torej zaživel, izkušnje in čas pa mu bosta narekovala nadaljnje naloge. Trudili se bomo, da bo uspešen in dobra desna roka Begunjam. Vinko Bogataj SMUČINA 5 Nekaj za »organizirano organizacijo« (Razmišljanje) Starešine JNA na ogledu proizvodnje Inženiring izgradil prva teniška igrišča po sistemu Glede na to, da smo še vedno v procesu globalne reorganizacije in bomo v drugi polovici leta pospešeno dela- li na posameznih procesih od planiranja, izvajanja in spremljanja, podajamo samo nekaj misli, katere si velja zapomniti. Te misli bomo priklicali iz svojega spomina, ko bomo sodelovali pri postavljanju organizacije. I. Deset »zapovedi« uspešnega podjetja 1. Usmerjenost v skupne vrednote 2. Akcijska naravnanost 3. Tržna orientacija 4. Fleksibilna organizacija 5. Podjetja v podjetju 6. Priložnost podjetnim 7. Sproščen tok idej 8. Veselje do eksperimentiranja 9. »Dol s papirjem« 10. Osredotočenje na obvladljivo malo število ključnih dejavnikov. 11. O vsaki »zapovedi« bi se dalo marsikaj reči in doreči, oglejmo si npr. četrto: kdaj je lahko organizacija fleksibilna? — ORGANIZACIJA JE LAHKO RESNIČNO FLEKSIBILNA, CE JE NJENA STRUKTURA ENOSTAVNA! Enostavna pa je, če temelji na: — relativno majhnih, avtonomnih enotah — oblikovanju projektnih skupin za reševanje problemov, ki presegajo določeno področje in ne temelji na zapletenih matričnih strukturah — majhnem številu koordinacijskih teles, namesto njih pa je jasna odgovornost posameznika in skupine — natančnem spremljanju majnega števila ključnih dejavnikov — majhnem centralnem štabu in majhni upravi. CENTRALIZACIJE uvedimo samo toliko, kolikor je (največ) potrebna, DECENTRALIZACIJE pa imejmo toliko, kolikor je lete (največ) mogoče. Spoštovanj e/upoštevanje teh misli pa bo nujno pripeljalo do manjših ali večjih preusmeritev: 1. Iz neangažiranosti in privatizacije ter mojstrstva v — uspešnost in — učinkovitost 2. Iz nezaupanja v ljudi v — zaupanje 3. Iz poslušnosti v — ustvarjalnost 4. Iz intravertiranosti v — ekstravetiranost 5. Iz/od velikega k — majhnemu 6. Od rasti/kvantitete k — razvoju/kvaliteti 7. Iz toge organizacije v — fleksibilno 8. Od pojmovanja »krize« kot propadanja, do pojmovanja »krize« kot nove razvojne možnosti. III. Vsaka večja organizacijska sprememba je tudi »naložba«, zato tudi v tem primeru podajam misli, ki pri bežnem prebiranju izgle-data absurdni, neumni, zgrešeni, demagoški itd. Razmišljanje o tem pa nas bo privedlo do drugačnih zaključkov: — Tisti, ki v težki gospodarski situaciji zgrešeno investira, bo zelo hitro izgubil svoje premoženje, tisti pa, ki v takšnih časih sploh ne investira, bo prav tako sigurno izgubil svoje premoženje, vendar nekoliko kasneje. — Povečanje učinkovitosti lahko pripelje tudi do povečanja neuspešnosti. Čučnik Milan ključ v roke Ob izgradnji novega hotela v Ribnem je investitor, turistična organizacija Kompas Jugoslavija, sklenil popestriti hotelsko ponudbo z izgradnjo tehniških igrišč. Zunanjo ureditev, ter s tem tudi projekt igrišč so izdelali projektanti Planuma, TOZD INŽENIRING iz Radovljice. Neposredno ob hotelu, na lokaciji nekdanjega nogomet-nega igrišča, je bilo načrtovanih 5 teniških igrišč s klasično trdo peščeno oblogo ter asfaltna površina z vadbeno steno. Poleg servisnega objekta s prostori za vzdrževalca igrišč in skladiščem za orodja, so bile ob samostojnem igrišču predvidene štiri-vrstne tribune s 320 sedeži za gledalce. GIP Gradis, TOZD GE Jesenice je kot izvajalec vseh del januarja letošnjega leta pričel z gradnjo novega hotela. Inženiring se je v posel izgradnje prvič vključil 18. 3. 1987 s ponudbo za kompletno izgradnjo tako igrišč, predvidenih objektov ob igriščih, kot tudi vso potrebno opremo. V sam projekt smo vnesli nekatere izboljšave kot so profil vadbene stene, drenažni sistem in ustroj samih igrišč. Zaradi nekom-pletnosti ponudbe Sportinže-niringa iz Zagreba kot edinega konkurenta, smo 15.5. 1987 podpisali pogodbo z GIP Gradisom o izgradnji 5 igrišč ter površina z vadbeno steno. Pomanjkanje finančnih sredstev je investitorju onemogočila izgradnjo tribun za gledalce ter servisnega objekta. Razpoložljive kapacitete gradbene meha- nizacije ob istočasni gradnji hotela so Gradisu omogočile, da je sam prevzel groba gradbena dela, polaganje drenažnih cevi ter izgradnjo vodovodnih jaškov. Ostala so nam dela, ki so specifična pri gradnji igrišč kot so vgraditev in niveliranie nosilnega, dinamičnega in obrambnega sloja, vgraditev oz. dobava potrebne opreme za igranje in vzdrževanje igrišč, montiranje aluminijaste ograje ter izgradnja betonske vadbene stene. Izredno deževna pomlad in nepropusten material sta Gradisu precej oteževala gradbena dela, zaradi česar smo z našimi deli pričeli 3. 7. 1987 v sodelovanju z gradbenim kooperantom, ki je dela izvajal pod našim nadzorstvom. Sredi avgusta smo predali v uporabo večje samostojno igrišče, s 1. septembrom pa je vseh 5 igrišč pričelo redno obratovati. Dokončen prevzem igrišč bomo opravili 30. septembra, ko bodo opravljena dopolnilna dela, ki so potrebna zaradi konsolidacije obrabnega sloja ter bo dobavljena vsa oprema. In kako naprej? Še letos bomo zgradili 2 teniški igrišči s klasično trdo oblogo pri Kompas hotelu v Ribčevem lazu. Naša ponudba je tu še kompletnejša, saj bo obsegala tako sam projekt igrišč, izgradnjo, kot tudi celotno opremo igrišč. Za prihodnje leto se nam že odpirajo možnosti za gradnjo novih igrišč. Trg sam je najboljši pokazatelj pravilnosti Inženiringo-ve usmeritve. SANDI ŠLIBAR Švedski kupci iz Ryona Novi strokovni kadri v __________________y Silvo Poljanšek — direktor Marketing sektorja Inko Perovič — direktor naše firme MONARK HANDELS AG v Švici PE50VI.C- diPL inS- gradbeništva, rojen 13.11. Q°ma iz Črnuč, je bil izbran za direktorja naše firme MONARK HANDELS AG v Švici. Tov. Perovič je bil do zdaj zaposlen 5 let v INTERTRA-DE, posl. enoti Ljubija in zadnjih 5 let v Centrali TOZD Zastopstvo IBM kot vodja službe za poslovno prakso, pogodbe in ceno. Miha Šefic — direktor firme A & E Sportartikel v ZRN SILVO POLJANŠEK (nekdanji hokejski reprezentant), rojen 25. XII. 1951 z Jesenic je diplomiral na Visoki ekonomski šoli v Mariboru na smeri za Organizacijo in poslovno upravljanje. Do zdaj je združeval delo v Železarni Jesenice 8 let na sektorju novogradenj, zadnje čase pa v zunanjetrgovinski organizaciji AUTOIMPEX Ljubljana. ELAN-SPONSOR NOGOMETNEGA MOŠTVA TSV -FARCHANT (Garmisch-Partenkirchen) v ZRN, V KATEREM IGRA NOGOMET TUDI NOVI ELANOV »ADUT« AR-MIN BITTNER (2. z desne v zadnji vrsti). MIHA ŠEFIC iz Ljubljane, rojen 2. III. 1950, je diplomiral na II. stropnji VEKŠ v Mariboru. ,.TI D° ?daJ’ bil zaposlen 1 leto v RAPIDU, 3 leta v KONI-MU, od leta 1977 do 1981 je bil že v Elanu kot vodja prodaje smuči in od 1981 do 1983 v Elanu-Brnca kot prokurist in zad- nja. let£*.v ISKRA COMERC-u kot vodja izvoznega sektorja za Avstrijo in Švico. J VSEM TREM ŽELIMO MNOGO POSLOVNIH USPEHOV NA NOVIH DELOVNIH MESTIH! Informiranje v združenem delu v SRS Kako širok krog delavcev v združenem delu se v Sloveniji ukvarja z informiranjem, smo izvedeli v INFORMACIJAH 2/XI. - bilten RS ZSS: — 1024 delovnih organizacij ima 11.744 oglasnih desk (povprečno po 13) — 13 % delovnih organizacij ima razglasne postaje — okrog 1.200 delavcev se tako ali drugače ukvarja z obveščanjem — od tega je 292 profesionalcev, 700 se jih ukvarja s tem pol profesionalno, 208 pa le delno in občasno — število časopisov je 454, od tega 51 na ravni SOZD-a in 403 na ravni delovne organizacije — poleg časopisov izhaja v Sloveniji še 800 biltenov, od tega 547 splošne vsebine in 253 strokovne vsebine. S. K. Študij ob delu za novinarski poklic Izvršni odbor sekcije novinarjev in organizatorjev obveščanja v-združenem delu pri Društvu novinarjev Slovenije, je na seji dne 9. julija letos sklenil, da so vsi, ki se želijo došolati za pridobitev visokošolske diplome novinarja, povabljeni, da se prijavijo za študij ob delu na FSPN že za letošnji jesenski rok. V programu študija FSPN ponuja dve možnosti vpisa: — za absolvente srednjih šol vpis v prvi letnik 4-letne-ga študija, — za diplomante 1. stopnje drugih visokih šol pa možnost vpisa v 3. letnik z nekaj diferencialnimi izpiti. Fakulteta se je pripravljena, po zagotovilu predstavnika na seji izvršnega odbora sekcije, dogovoriti s kandidati tako o delovnem režimu oziroma razporedu predavanj, kakor tudi o predme- tniku in celo o ugodnejši šolnini v primeru številčnega vpisa. (Ta dogovor v poslovnem gradivu ni dovolj nagla-šen). Odbor za obveščanje pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije podpira to akcijo in apelira na občinske svete ZSS in vodstva osnovnih organizacij ZS, da se zavzemajo v ozdih za došola-nje svojih urednikov, novinarjev in drugih organizatorjev obveščanja. Prostore za predavanja v obliki 3-dnevnih seminarjev vsak mesec (za ta režim se zavzema izvršni odbor sekcije) je ponudil Center za razvijanje obveščanja v združenem delu pri Delavski enotnosti v Ljubljani. Ker mora izvršni odbor sekcije ugotoviti interese čimprej, se morajo interesenti odločiti in ukrepati hitro. s. K. Inovacijska dejavnost Iz zapisnika 75. seje komisije za inovacije — 28. 8. 1987: Komisija za inovacije je na avgustovski seji potrdila izplačilo odškodnin za naslednje vloge: Avtomatizacija stroja za vrtanje letvenikov, avtor Marjan Mertelj; Izboljšava stiskalnice za dolžinsko lepljenje lesa, avtorjev Roka Sitarja in Koja Pisiča; Kontrola priprave smole, avtor Marjan Kos. Sprejela pa je dve vlogi in sicer od J. Remana z naslovom: Naprava za pretakanje smole/sušilnik za transport smuči. Poleg tega je komisija obravnavala tudi 3 nerazčiščene predloge za spremembo pravilnika za inovacije, s katerim bomo dosegli izboljšanje obravnave inovacij na strokovnih službah. Obenem je bil obravnavan pristop k posebni akciji za povečanje števila inovacij v Elanu. Tone Stare BAN Študentje Evrope »AIESEC« v Elanu Razstava slik Cel september je v avli upravne stavbe na ogled razstava inž. Rudolfa Arha »Gorenjska kmečka hiša«. Slikarja iz razsežne gorenjske pokrajine zanimajo predvsem tisti izseki, ki so stvaritve človeških rok preteklih obdobij. Ta cikel v glavnem risb s tušem je svojevrsten dokument tradicionalnega stavbarstva v gorenjskih vaseh. (t. j.) »Portoroška noč« in padalci Portorož je tudi letos gostil padalce iz večine jugoslovanskih klubov, Avstrije in Italije. Dan pred najbolj hrupno nočjo v Portorožu, je bil zopet v sliki atraktivnih padalskih skokov. Skoki so se tudi letos izvajali na dveh mestih, in sicer: dva na letališču v Sečovljah, štirje pa na glavni portoroški plaži. Po pričakovanju so se najbolje odrezali ravno padalci ALC Lesce, kjer jim je bila to tudi zadnja preizkušnja pred državnim prvenstvom teden dni kasneje. Rezultat prve leške ekipe (Intihar, Jug, Svetina) je po šestih serijah imel vsega 16 cm odstopanja od elek-tronske-ničle, premera 5 cm. Zelo dobra je bila ekipa Celovca, ki je zaostajala za prvo ekipo vsega 30 cm. Posamezno pa so se razvrstili: 1. Svetina D. — ALC Les- ce 2. Jug B. — ALC Lesce 3. Salkič S. — ALC Lesce n n Stanovanjska gradnja v Poddobravi Varnost otrok in ostalih udeležencev v prometu Dne 1/9-1987 so se odprla vrata osnovnih šol, zaradi česar se je na naših cestah spet pojavilo več pešcev in kolesarjev. Naša dolžnost in dolžnost vseh voznikov motornih ter ostalih vozil je, da šolarjem v prometu posvetimo še posebno skrb. Naša aktivnost je usmerjena v zagotavljanje varnosti otrok v prometu, ko prihajajo oz. odhajajo iz šole. Kljub izredni aktivnosti na področju prometne varnosti, se je število prometnih nezgod na območju naše občine občutno povečalo. Do dne 28/8-1987 smo obravnavali 80 prometnih nezgod, od tega 2 nezgodi s smrtnim izidom, ostale pa s telesnimi poškodbami ali večjo materialno škodo. V letošnjem letu se je pripetilo 13 prometnih nezgod več kot v enakem obdobju lanskega leta. Poleg tega se je letos pripetilo tudi 184 prometnih nezgod z manjšo materialno škodo. Pri hujših nezgodah v letošnjem letu je bilo udeleženih 94 voznikov motornih koles, koles z motorji ali kolesarjev, udeleženih pa je bilo tudi 20 pešcev. Pri teh nezgodah je bilo udeleženih 24 mladoletnikov in otrok, ki so utrpeli največkrat lahke telesne poškodbe. V času poletnih počitnic je bilo v nezgodah udeleženih 5 otrok. Vsem je znano, da pri prometnih nezgodah nastane ogromna družbena škoda in da se izgubljenih življenj ter telesnih poškodb vrednostno sploh ne da ponazoriti. Samo obravnavanje prometno varnostnih razmer je premalo. Potrebne so tudi konkretne aktivnosti v delovnem in življenjskem okolju. Med te naj bi sodilo tudi vaše opozorilo delovnim ljudem, ki so vsi istočasno udeleženci v prometu in mnogi od teh starši šoloobveznih otrok, da s svojim ravnanjem pripomorejo k dvigu prometno varnostne kulture. Le-te je potrebno opozoriti na primerno in konstantno prometno vzgojo otrok, na še bolj previdno vožnjo v naseljih in v bližini šol, na uporabo varnostnega pasu in kresničke, na smotrno kupovanje koles in koles z motorji svojim otrokom in sploh na dosledno spoštovanje vseh prometnih znakov oz. cestno prometnih predpisov. Vse je O. K. Najuspešnejši v Portorožu — Padalci ALC Lesce — z leve: Jug, Intihar, Svetina Nikšič 87 Državno padalsko P Teden dni po Portorožu so se padalci ALC-ja borili za najvišje državne lovorike. Vsi naslovi državnih prvakov so odšli v Lesce. Ekipa v sestavi: Intihar, Jug, Svetina, Božič, Pogačar je prepričljivo osvojila prvo mesto. Mladinski svetovni prvak Jug B. je osvojil prvo mesto v kombinaciji figuralnih skokov in skokov na cilj, pred Intiharjem in Svetino, ki sta delila drugo mesto. Posamezne discipline: - SKOKI NA CILJ: 1. Svetina, 2. Jug, 3. Božič - FIGURALNI SKOKI: 1. Intihar, 2. Frank, 3. Jug U. O. Vsi so zaposleni, pa nihče nič ne dela; nihče nič ne dela, a vse je narejeno; vse je narejeno, a ničesar se ne dobi; ničesar se ne dobi, a vsi vse imajo; vsi vse imajo, a vsi so nezadovoljni; vsi so nezadovoljni, a vsi so za; vsi so za, pa nihče ne ve, za kaj. (GV — ugotovitve ameriškega ekonomista po dveh letih bivanja v Jugoslaviji) Po dolgem času sindikalni piknik tokrat v res lepem Člani sindikata pri delitvi malic na pikniku Sindikalni piknik v Krpinu ELIKN V tem letu, ki je predkongresno, so vse leto razna gasilska tekmovanja. Teh tekmovanj se udeležujemo tudi mi in to zelo uspešno. Članice in člani A so bili na občinskem predkongresnem tekmovanju prvi, člani B pa v svoji kategoriji drugi. Na Gorenjskem predkongresnem tekmovanju pa so bile članice in moški A ponovno prvi in se s tem plasirali na republiško gasilsko tekmovanje. Člani B pa so bili v svoji skupini drugi. Za pokal občine Radovljica pa je ženska ekipa osvojila prvo mesto, člani pa so bili drugi. Za vse uspehe članov in članic našega gasilskega društva iskrene čestitke z željo, da bi se dobro izkazali tudi na republiškem gasilskem tekmovanju 10. in 11. oktobra v Kopru. Andrej Resman vremenu V soboto, 11. julija je osnovna organizacija sindikata priredila za elanove delavce in upokojence tradicionalni piknik v Krpinu. Zaradi slabih izkušenj z vremenom v preteklih letih, ko smo piknik prirejali po kolektivnem dopustu, smo se tokrat odločili naj bo piknik že v začetku julija in ta odločitev se je izkazaia za zelo posrečeno. Lepo vreme, prijetna glasba, dovolj dobre hrane in pijače ter zabavne igre in šale, vse to je ustvarilo med prek 900 elanovimi delavci in upokojenci prijetno vzdušje, ki je večino udeležencev piknika obdržalo v Krpinu tja do jutranjih ur. Za uspešno izvedbo piknika je treba pohvaliti tako zaposlene na pikniku kot vse, ki so pripravljali hrano v Ansambel »GORENJCI« v Krpinu obratu družbene prehrane. Ne moremo tudi mimo odličnega ansambla Gorenjci, ob katerega glasbi je bilo plesišče kar pretesno za vse, ki so hoteli zasukati pete. T. J. Nov gasilski Industrijsko gasilsko društvo ELAN prejelo novo gasilsko vozilo TAM 80 T 3 Končno se je tudi članom Industrijskega gasilskega kombi društva izpolnila dolgoletna želja in potreba, saj smo pred dnevi prejeli novo orodno vozilo. Enaka vozila imajo tudi že vsa sosedna društva in vsa industrijska društva v občini. V gasilskem vozilu je prostor za gasilsko desetino in prostor, v katerem je oprema za gašenje in reševanje. V oktobru načrtujemo v okviru »meseca varstva pred požarom« med drugimi aktivnostmi tudi izročitev gasilskega vozila svojemu namenu. To vozilo naj bo kot spodbuda vsem gasilcem Industrijskega gasilskega društva Elan za čim uspešnejše delo na področju varstva pred požarom in nadaljnega strokovnega izpopolnjevanja. V spomin Boštjan Zupan Pretreseni smo bili ob novici, da si nas za vedno zapustil, saj smo še v torek dopoldan, na dan tvoje smrti skromno, a veselo skupaj proslavili tvoj uspeli vozniški izpit. Bil si razpoložen, poln življenja in zagnan pri delu, zato nas je kruta novica, da te ni več, še bolj prizadela. Star komaj 20 let, si bil šele na pragu svojega življenja. Otroštvo, šola, nato učna doba za izbor poklica je bilo za tabo. Eno leto si v neposredni bližini doma delal v Elanu. Ocena tvojega dela je bila izredno dobra: strokovno usposobljen, vesten pri delu, dojemljiv, do-brovoljen, skratka perspektiven mlad kader. Ne samo v elektro delavnici Vzdrževanje, kjer si delal, temveč v celem Elanu je nastala s tvojim odhodom praznina. Dobrih delavcev povsod manjka. Dragi Boštjan, ko se poslednjič poslavljamo od tebe, nas stiska v prsih ob spoznanju, da smo izgubili tako mladega in dobrega sodelavca. V teh težkih trenutkih delimo bol s tvojimi domačimi, ki so izgubili še mnogo več. Počivaj v miru! Sodelavci Elana Ob nenadni smrti dragega brata LUDVIKA ANDERLIČA se zahvaljujem za sožalja in denarno pomoč namesto venca na grob od sodelavk in sodelavcev Polizdelka. Žalujoča sestra Anica POR Tone Muhič Na poti, ko si se poslovil od pokojnega sodelavca, te je doletela nenadna smrt. Usoda je kruta in ne prizanaša. Tako smo v Elanu v dveh dneh izgubili dva mlada perspektivna delavca. Dragi Tone! Ko si pred tremi leti prišel v Elan, smo te sprejeli medse v obratu smuči. V tem času si se izkazal in napredoval v vodjo Dimter linije v strojni delavnici. Vestno, natančno in odgovorno si opravljal svojo delovno dolžnost. Vedno smo se lahko zanesli nate. S tvojim nenadnim odhodom bo nastala globoka vrzel, saj tega dela ne moremo zaupati vsakomur. Težko je nam, še težje je tvoji družini, ženi, hčerki in sinovoma ter ostalemu sorodstvu, saj so izgubili skrbnega moža in očeta, ki še ni dopolnil niti 37 let svojega življenja. Dragi Tone! Prišli smo na tvoj grob, da se poslednjič poslovimo od tebe in se ti zahvalimo za tvoj delež, ki si ga doprinesel Elanu. Počivaj v miru v domačem kraju, kakor si vedno tudi sam želel. S svojci pa iskreno sočustvujemo. Tvoji sodelavci iz Elana Ob boleči izgubi dragega moža in očeta ANTONA MUHICA se zahvaljujem sodelavcem iz strojne delavnice smuči, sindikatu in drugim za izkazano sočutje, besede sožalja, cvetje, denarno pomoč in spremstvo na zadnji poti v njegovem rojstnem kraju. Žalujoča žena Nada, hči Erika ter sinova Zvonko in Darko Pri izbiranju krvodajalcev v primerih pomanjkanja kr- vi (s tem se transfuzijske postaje čedalje pogosteje srečujejo), ugotavljamo zmanjšanje števila odvzemov, kar gre v prvi vrsti opravičevati zaradi strahu pred okužbo z virusom HIV (povzročiteljem AIDS). Na našo prošnjo nam je transfuzijska postaja v Izoli poslala izjavo, v kateri je poudarjeno, da se pri odvzemih krvi ni mogoče okužiti z virusom HIV. Izjavo objavljamo v celoti: »Vse krvodajalce in organizatorje za krvodajalstvo obveščamo in vam zagotavljamo, da za odvzem krvi uporabljamo vedno samo nove igle za enkratno uporabo. Zato v naši ustanovi infekcija z virusom HIV (povzročiteljem AIDS), nikakor ni možna! Prav tako vas obveščamo, da kri vsakega krvodajalca testiramo za morebitno infekcijo z virusom HIV (AIDS). V primeru, da bi bil test za AIDS pozitiven, bi krvodajalca o tem takoj obvestili. Vsaka transfuzija krvi je zato za bolnike — prejemnike povsem varna (kri testiramo za AIDS že od 1.1.1986 dalje).« Od univerzitetnega zavoda za zdravstveno in socialno varstvo, tozd Inštitut za higieno, epidemiologijo in laboratorijsko diagnostiko, smo prejeli obširno razlago o razvoju bolezni AIDS in o njegovih specifičnih znakih. Avtorici sta Dunja Piškur-Kosmač, dr. med., specialistka za epidemiologijo in Alenka Kraigher, dr. med., specialistka za epidemiologijo. Poročilo zajema opis načina okužbe in razvoj bolezni. Navedeno je tudi število bolnikov v SR Sloveniji, vendar pa moramo poudariti, da so ti primeri ugotovljeni zgolj slučajno, saj okuženost ugotavljamo obvezno samo pri odvzemu krvi na transfuzijskih postajah ali na lastno željo posameznika. Le v primeru obveznega testiranja vseh prebivalcev, bi lahko ugotovili dejansko stanje okuženih. Obvezno testiranje pri odvzemu krvi izvajamo v naši republiki na vseh transfuzijskih postajah, medtem ko nam je znano, da v drugih republikah trenutno opravljajo testiranje samo še v Zagrebu in Beogradu. V Jugoslaviji je leta 1986 zbolelo 8 oseb, od katerih dve osebi leta 1985 in šest leta 1986. V Sloveniji smo do aprila 1987 registrirali 27 seropozitivnih oseb, od katerih so tri osebe zbolele za aidsom, štiri za arcom, 20 pa je zdravih nosilcev. Inkubacija je zelo dolga. Do sedaj najdaljša znana je sedem let. Nosilnost virusa brez znakov bolezni je pogosto in traja lahko vse življenje. Seropozitivni predstavljajo stalen vir infekcije. Po dosedaj znanih podatkih 50 odstotkov seropozitivnih razvije bolezen. Več kot 50 odstotkov bolnikov umre v prvem letu od diagnoze, nadaljnjih 30 odstotkov pa po dveh do treh letih. V Jugoslaviji je varstvo pred nalezljivimi boleznimi regulirano z zveznim in republiškim zakonom o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi. Zvezni izvršni svet je izdal Odlok o ukrepih za varstvo prebivalstva pred sindromom pridobljene zmanjšane odpornosti, s katerimi je predpisana obvezna epidemiološka preiskava pri pojavu ali nevarnosti pred pojavom aidsa, ter zdravstveni pregledi oseb, za katere sumijo, da so zboleli ali da imajo protitelesa, laboratorijska preiskava navzočnosti antiteles na virus AIDS ali virusa AIDS. Obvezna je tudi prijava nošenja antiteles za virus ali virusa aids, obolenja in smrt zaradi aidsa. Pojav aidsa kot nove nalezljive bolezni je prinesel poleg številnih medicinskih problemov tudi velike etične in družbene probleme, ki jih spremlja velik strah pred okužbo. Ta prekaša strah pred katerokoli do sedaj poznano boleznijo. Kakorkoli že, aids je malo nalezljiva bolezen, katere epidemiološke značilnosti so take, da se zaradi omejenih poti širjenja lahko širi le med osebami, ki imajo določen način življenja. V Sloveniji situacijo bolezni spremlja Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo, TOZD Inštitut za higieno, epidemiologijo in laboratorijsko diagnostiko, zdravljenje bolnikov je na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Doktrinarna stališča in zdravstveno vzgojno akcijo koordinira Komisija za AIDS, laboratorijska diagnostika pa poteka na Zavodu SRS za transfuzijo krvi in referenčnem laboratoriju v Mikrobiološkem inštitutu pri Medicinski fakulteti v Ljubljani. Krvodajalci in aids GLAS INTEREVROPE št. 7/8 JULIJ-AVGUST 1987 GOLF WOC HE BLED 1987 o j, /a/ Uit U/J^ra/«5;4w£ ** &