95ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125) • 93–130
Mojca Kova~i~
»Prijazne, pobo‘ne, skromne, ~ednostne in plemenite« –
Kako je Paolo Santonino videl in opisal ‘enske in kako
so ‘enske dejansko ‘ivele
Uvod
»O, Gospod! Kako je to mogo~e? Kako verjeti, ne da bi za{li v zmoto, da je lahko tvoja
neskon~na modrost in tvoja popolna dobrota ustvarila nekaj, kar ni vseskozi dobro? Mar
nisi ustvaril ‘enske namerno? In ali ji nato nisi dal takih nagnjenj, kot ti je pov{e~i? Kajti,
kako je mogo~e, da bi se ti kdajkoli motil? In vendar, toliko te‘kih obto‘b, sodb in obsodb
proti njej! Ne morem razumeti, zakaj tak odmik. ^e je res, Gospod Bog, da je ‘enska polna
odvratnosti, kot mnogi zatrjujejo – in ker sam pravi{, da ve~ enakih pri~evanj velja kot
dokaz, to ‘e mora biti res – moj Bog! Zakaj se nisem rodila kot mo{ki (poudarila M.K.), da
bi ti moja nagnjenja slu‘ila, da se ne bi v ni~emer motila in da bi bila tako popolna, kot zase
trdijo mo{ki? Toda, ker tega nisi hotel in ker s svojo dobroto nisi segel do mene, oprosti moji
{ibkosti v tvoji slu‘bi, Gospod Bog, in jo blagoslovi sprejeti, kajti slu‘abnik, ki najmanj dobi
od svojega gospodarja, je v njegovi slu‘bi najmanj obvezan.«1
Ob branju Knjige o mestu dam Christine de Pizan so me tele njene uvodne besede in
ob‘alovanja, da se je morala roditi kot ‘enska, zelo pritegnile. Za~ela sem se namre~ spra{evati,
kak{no je bilo ‘ivljenje neke ‘enske oziroma ‘ensk v srednjem veku. S ~im so se ukvarjale
in kaj se je od njih pri~akovalo oziroma zahtevalo? Kako in kdo je oblikoval norme in
pravila, katerih so se morale dr‘ati in si ne drzniti od njih odstopati?
Zanimanje za tako imenovano zgodovino ‘ensk se je pove~alo {ele v zadnjih dvajsetih
letih. Prej, ‘e od antike dalje, so bila namre~ v sredi{~u historiografskih interesov dejanja
velikih mo‘. »... Svetovna zgodovina je ~love{ka zgodovina, to pomeni zgodovina mo{kih in
njihovega razvoja. Samo slu~ajno so se k temu pridru‘ile ‘enske in zgodovina njihovega
razvoja. Zaradi tega so tudi zapisana samo, ali predvsem, dejanja mo{kih; razvoj ~asa se
namre~ {tudira na podlagi razvoja mo{kih ...«2 Tudi knjig in raziskav, napisanih na to temo,
je vedno ve~, a poudariti moram, da so te ve~inoma v tujem jeziku, in da je potrebno za
slovenski prostor narediti {e marsikaj, da ne re~em vse.3 Glede na to, naj bo tale ~lanek
skromen prispevek k osvetlitvi te teme.
1 Christine de Pizan, Knjiga o mestu dam, Delta, Ljubljana 1999, str. 37.
2 Heide Dienst, Frauenalltag in erzählenden Quellen des Spätmittelalters; v: Frau und Spätmittelalterlicher
Alltag, Internationaler Kongress Krems an der Donau, Veröffentlichungen des Instituts für mittelalterliche
Realienkunde Österreichs, Nr. 9, Verlag der Akademie der Wissenschaften, Dunaj 1985, str. 214. Te zgoraj
citirane besede je leta 1913 zapisal Heinrich Finke v uvodu k svoji knji‘ici o ‘enskah v srednjem veku.
3 Nekaj svojih razprav sta ‘enskam namenila tudi Darja Miheli~, @ena v piranskem obmo~ju do srede
14. stoletja, v: Z^, 1978, 32, {t. 1/2, str. 23–36; ista, Srednjeve{ka tr‘a~anka v ogledalu mestnega statuta, v:
Etnolog, N. vrsta (Ljubljana), 1997, 7=58, str. 87–102; ista, Odnos oblastnih ustanov do ‘ensk in otrok v
srednjeve{kih mestih severozahodne Istre, v: Acta Histriae, 1999, {t. 7, str. 329–348; ista, @enska ~ast v
istrskih mestih: (Trst, Koper, Izola, Piran, 14.–15. stoletje), v: Acta Histriae, 2000, letn. 8, {t. 1=IX, str. 29–
40; ista, Udele‘ba ‘ena v kazenskih procesih: (Piran, 1302–1325), v: Etnolog, N. vrsta (Ljubljana), 2001,
96 M. KOVA^I^: »PRIJAZNE, POBO@NE, SKROMNE, ̂ EDNOSTNE IN PLEMENITE«
Po vsej verjetnosti je le‘al vzrok nezanimanja za zgodovino ‘ensk v tem, da so se z
zgodovino ukvarjali in jo pisali predvsem mo{ki (kar je posledica dejstva, da ‘enske do
predkratkim niso bile univerzitetno izobra‘ene); saj je tudi Georges Duby rekel, da ga to
podro~je resni~no zanima, vendar pa je zgodovina ‘ensk najbr‘ nekaj, kar bi morale pisati
‘enske same. Kar pa je zopet dvorezno, saj lahko zgodovinarji namre~ s tak{nim na~inom
dela ‘enske spet potisnejo in zaprejo v sfero zasebnega.4
» ...– Te‘ave se pojavljajo tudi zaradi posebnosti uporabljenih virov oziroma ve~krat
zaradi pomanjkanja le-teh.«5 Vendar pa to absolutno ne dr‘i, saj je virov veliko in v le-teh
lahko najdemo ogromno podatkov o zgodovini ‘ensk. Zelo pomembne so dru‘inske kro-
nike, ki so jih, sicer v manj{em {tevilu, v~asih pisale tudi ‘enske. Nadalje bogati so tudi
samostanski arhivi, saj so v samostanih ‘ivele mnoge pismene nune, ki so zapisovale svoje
misli in pisale kronike samostanskega ‘ivljenja in dogodkov. Prav gotovo se je v samostan-
skih arhivih ohranilo mnogo ‘enskih zapisov in verjetno je to pravo mesto, kjer je treba
iskati glasove ‘ensk.6 Pri natan~nej{em branju virov pride na dan presenetljivo veliko zani-
mivih podatkov, ki jih prej sploh nismo pri~akovali. Vse kar potrebujemo je samo druga~en
na~in iskanja in pogled z druge strani.
In med iskanjem virov, katere je bilo mo~ pogledati z drugega zornega kota, so mi pri{li
pod roke tudi Popotni dnevniki Paola Santonina, ki so nastali med letoma 1485 in 1487. V
teh treh letih so namre~ potekale po na{ih krajih vizitacije oglejskega patriarha in med
popotno dru{~ino je bil kot kancler tudi Santonino. In ker je on, po mnenju Klausa Voigta,
poro~al v stilu svojega ~asa: z zanimanjem za vse in vsakogar, zelo podrobno in najverjet-
neje na podlagi vsakodnevnih zabele‘k,7 najdemo v njegovih dnevnikih poleg mnogih
tematskih podro~ij, ki so vsebinsko dovolj bogata za samostojne publikacije tudi {tevilne
razkropljene podatke, ki predstavljajo majhne, a nepogre{ljive zidake pri obravnavanju
dolo~enih vpra{anj. Glede na to so se zgodovinarji lotili ‘e mnogih tem.8 Kljub temu, da
nam ta vir nudi obilo zanimivih podatkov tudi o ‘ivljenju, pomenu in vlogi ‘ensk v poznem
srednjem veku, ga pa {e nih~e ni obravnaval iz tega vidika.
Vsekakor je Santonino svoje »Popotne dnevnike« pisal za svoje sodobnike in ne za nas.
Mi postavljamo vpra{anja, na katere njegovo delo nikdar ni imelo namena odgovarjati.
Na{e zanimanje se v veliki meri razlikuje od avtorjevega, kot tudi od interesov njegovega
takratnega bralstva, in ker v nobenem primeru nismo neposredni naslovljenci »Popotnih
letn. 11=62, str. 45–55; in Du{an Kos, Dedi{~ine, dedno pravo in plemstvo na Kranjskem in slovenskem
[tajerskem v 13. in 14. stoletju, v: Celjski zbornik, 1994, str. 35–55; isti, @ivljenje, kot ga je pisala dota:
vloga poro~nih prejemkov v ‘ivljenju kranjskega in slovenje{tajerskega plemstva v 14. stoletju, v: Zgodo-
vina za vse, 1994, 1, {t. 2, str. 58–69; isti, Gorenjski samostani in plemstvo do za~etka 15. stoletja, v:
Kranjski zbornik, 1995, str. 57–64; isti, V prime‘u pobo‘nosti, karierizma in (samo)preskrbe (od konca 13.
do za~etka 15. stoletja), v: Z^, 1996, 50, {t. 1, str. 21–46; isti, Kdor z mestom ne trpi, naj se z mestom ne krepi:
Ptujski statut iz leta 1376, ~len 94., Ljubljana: Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za
kulturno dedi{~ino, 1998; in {e referat, Vitez in ugrabljenka: nasilnik in njegova ‘rtev?, na Mednarodni
znanstveni konferenci, Govorica nasilja; povzetek je objavljen v: Mateja Sedmak (ur.), Program in pov-
zetki, 2001, str. 23–25.
4 Pogovor s Christine Klapisch-Zuber; v: Delta, Revija za ‘enske {tudije in feministi~no teorijo, leto
1997, letnik 3, {t. 1–2, Dru{tvo za kulturolo{ke {tudije, Ljubljana 1997, str. 29 in 32; pogovarjala se je Eva
D. Bahovec, ki je besedilo tudi prevedla in priredila za objavo.
5 Gl. op. 2.
6 Pogovor, str. 31.
7 Helmuth Hundsbichler, Pavel Santonino v Sloveniji (1486 in 1487), Stvarnost in mentaliteta v
potopisu iz pozne gotike; v: Zgodovinski ~asopis (=Z^), {t. 2, letnik 50, leto 1996, Zveza zgodovinskih
dru{tev Slovenije, Ljubljana 1996, str. 193.
8 Glej, prav tam; navedene raziskave v op. 2 in 3, str. 187.
97ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
dnevnikov«, niti sodobniki, tudi ne posredujemo takratnega miselnega obzorja.9 Zaradi
tega se mi je zdelo nujno potrebno – ~e pa~ ‘elim pisati o ‘ivljenju in razmi{ljanju takratnih
‘ensk in ga ne meriti z modernimi merili ter v skladu z lastnimi predstavami – vklju~iti
konkretna razmi{ljanja pripadnic lep{ega spola, saj se na podlagi njihovih lastnih zapiskov
la‘je preselimo v njihov ~as.
Najti kak{na ‘enska pri~evanja v izrazito mo{kem ~asu, kot je pozni srednji vek bil, pa ni
lahko, saj so bile {tevilne ‘enske – ~e so bile sploh pismene – v tistem ~asu zgolj komaj opazne
sen~ne lutke v ozadju biografij najrazli~nej{ih mogo~nikov.10 A kljub temu jih je mogo~e.
Med njimi so tudi, in to prvi ‘enski, Spomini Helene Kottanner, dvorne dame in zaupnice
ogrske kraljice Elizabete. ^e njeni spomini v prvi vrsti osvetljujejo posege izredno ambicioz-
nega Ulrika Celjskega v veliko srednjeevropsko politiko, so za nas veliko bolj zanimivi zaradi
osebnih tonov v njenem pripovedovanju. Iz tega stali{~a sem ta dragoceni vir tudi obravnava-
la, saj me je predvsem zanimalo, kako ‘enska sama opisuje in vidi svoje ‘ivljenje.
Poleg Santoninovega »poro~ila o dejstvih« in Heleninih spominov se mi je zdelo zani-
mivo in nujno vklju~iti {e tretjo stran – pogled »zagrizene feministke«. To pa je Christine de
Pizanin zagovor pravic ‘ensk, v Knjigi o mestu dam, v katerem se je avtorica odlo~ila soo~iti
z mno‘ico stereotipov, predsodkov in zmot mi{ljenja. Iz njenega razmi{ljanja se lahko najbolj
nazorno seznanimo, kako je ‘enske videla in razumela takratna, izrazito mo{ka dru‘ba.
Mo{ko pojmovanje ‘ensk je povzro~ilo idealizacije in norme, ki so mo~no vplivale tudi
na samo obna{anje ‘ensk, le-te pa so bile brez mo~i, da bi se postavile proti tak{nemu
pogledu na svoj spol. Popolnoma so sprejele splo{no uveljavljeno mnenje o ‘enski »slabo-
umnosti« in napakah in se oblekle v obleko, ki so jo skrojili drugi – mo{ki. »Zasmilila se
nam je tvoja nesre~a in ho~emo te iztrgati iz tvoje nevednosti; zaradi nje si tako zaslepljena,
da zavra~a{ tisto, kar z vso gotovostjo ve{, in se ho~e{ pridru‘iti nekemu mnenju, ki mu ne
verjame{, ga ne pozna{, in ki temelji zgolj na nakopi~enih tujih predsodkih. Podobna si
tistemu bedaku iz vsem znane zgodbe, ki so ga na{emili v ‘enska obla~ila, ko je zaspal v
mlinu, in ko se je prebudil, je bolj verjel la‘em tistih, ki so se iz njega nor~evali, ~e{ da se je
spremenil v ‘ensko, kot da bi se oprl na lastno izkustvo.«11 Tak{ne norme in modeli so v
srednjem veku, veliko bolj kot v kateremkoli drugem obdobju, dolo~ali vlogo ‘enske v
dru‘bi.12 »Du{a se ujema s konstitucijo telesa. @enska telesa so {ibka in nestabilna. Torej sta
‘enska ‘elja in volja nestabilni in nestanovitni.« Ta silogizem, ki ga je v delu O vladanju
zapisal aristotelovec Julij iz Rima, do obisti pa so ga potrjevali domala vsi takratni in
poznej{i intelektualci, zgo{~eno povzema takratno predstavo o ‘enskem spolu.13
Vodilna nit teoretskega razmi{ljanja in znanstvenega dokazovanja je ‘enske znova in
znova postavljala v polo‘aj nepopolnega mo{kega, mo{kega, ki mu nekaj manjka. @enska
je bila opredeljena kot bitje, ki je nesimetri~no mo{kemu, hkrati pa je ‘enskost pomenila
nekaj manj – manj v razmerju do mo{kega, ki je bil postavljen kot norma, kriterij in osnovno
merilo ~love{kosti.14
[e posebej je potrebno poudariti dejstvo, da so vse to, kar je bilo povedanega o ‘enskah
v srednjem veku, povedali mo{ki. In to tisti, ki so zavrnili njihovo dru‘bo in jih je njihov
9 Prav tam, str. 188 in 189.
10 Igor Grdina in Peter [tih, Spomini Helene Kottanner, @enski glas iz srednjega veka, Zbirka Korenine,
Nova revija, Ljubljana, str. 9.
11 Christine de Pizan, Knjiga, str, 38 in 39.
12 A History of Women in the west, II. Silences of the Middle Ages, ur. Christiane Klapisch-Zuber, The
Belknap Press of Harvard University Press, Cambridge, Massachusetts, London, England 1998, str. 7.
13 Eva D. Bahovec, Christine de Pizan in problem za~etka; v: Christine de Pizan, Knjiga, str. 7 in 8.
14 Prav tam, str. 8.
98 M. KOVA^I^: »PRIJAZNE, POBO@NE, SKROMNE, ̂ EDNOSTNE IN PLEMENITE«
polo‘aj silil v celibat in ~astnost, po ~emer se srednji vek od drugih obdobij tudi razlikuje.
Pisano besedo je namre~ kontrolirala duhov{~ina, ki je bila, zaradi pomanjkanja vsakodnev-
nih stikov s predstavnicami ‘enskega spola, zelo ostra v svojih kritikah o ‘enskih napakah
in nepopolnostih. »Zagotovo, ljubi otrok – kot si tudi sama videla kje drugje – kdor govori
zoper odsotnega, z lahkoto dobi pravdo! Zagotovim ti lahko, da teh knjig niso napisale
‘enske!«15 Glede na to, da so bili ti mo{ki popolnoma odrezani od ‘ensk, saj so ‘iveli in
delali v izklju~no mo{kih univerzah, bili zaprti za samostanskimi zidovi in v skriptorijih ter
v {olah in fakultetah teologije, so si svoje znanje pridobivali izklju~no iz knjig. Zaradi tega
pa je bilo njihovo pojmovanje ‘ensk veliko bolj popa~ena kot pa realna slika. Zatorej tudi
ni presenetljivo, da je bila kleri~na misel, le-to pa so prevzeli tudi vsi ostali mo{ki: pesniki,
pisatelji in u~enjaki, v tem obdobju mizogini~na.16
Po logiki bi lahko sklepali, da se je tak{no mi{ljenje spreminjalo in tudi spremenilo od
antike, prek srednjega in novega veka do dana{njih dni, vendar pa to optimisti~no sklepanje
{e zdale~ ne dr‘i.17 Podobno kot so se srednjeve{ki komentarji, ~rpajo~ iz Svetega pisma in
tradicije, dr‘ali »kot pijanec plota« misli cerkvenih o~etov, ki so ‘iveli in delali v prvih
petih stoletjih na{ega {tetja, se jih verjetno tudi dana{nji. Srednjeve{ki avtorji so namre~
sovra‘ili vsako idejo novosti. Kadar so vpeljevali novosti so bili popolnoma sposobni skriti
se za tradicijo in se pretvarjati, da se vra~ajo k izvirnim virom. Ustvarjali so torej novo iz
starega in na ta na~in usmerjali svet po lastnih ‘eljah in interesih.18
Razlog, da se ‘enske niso ‘e prej spopadle s tak{nimi zmotami pa le‘i v problemu vzgoje
in omejenega dostopa ‘ensk do vednosti, saj se tudi miselni vzorci glede vzgoje niso spre-
minjali skozi stoletja.19 Dru‘ba je bila naravnana pa~ tako, da se ji ne zdelo potrebno, »da bi
se ukvarjale (‘enske namre~, op. M.K.) z mo{kimi zadevami, kot sem ti ‘e povedala. Zanje je
dovolj, da izpolnjujejo obi~ajne naloge, ki so jim jih zaupali.«20 @enskam se v srednjem
veku zdel njihov polo‘aj povsem normalen in samoumeven, saj sploh niso vedele, da je
lahko druga~e. To pa ne pomeni, da so ‘enske imele zgolj {ibke umske sposobnosti in se niso
bile zmo‘ne soo~iti s problemi, ki bi presegali njim »dolo~eno obmo~je«. »Ponavljam ti in
ne boj se ve~ nasprotnega: ~e bi bila navada, da bi po{iljali deklice v {olo in jih metodi~no
pou~evali znanosti, kot to po~no z de~ki, bi se nau~ile in razumele vse zahtevne umetnosti in
znanosti enako kot oni.«21
Torej, namen tega ~lanka je z upo{tevanjem vseh teh faktorjev – splo{nega uveljavljene-
ga mnenja o ‘enskah, mnenja ‘ensk o samih sebi, mentalitete takratne dru‘be –, na podlagi
virov in seveda s pomo~jo literature napisati prispevek k zgodovini ‘enske oziroma ‘ensk v
poznem srednjem veku. Pokukali bomo v polo‘aj, vlogo, dol‘nosti ter opravila ‘enske v
njenih posameznih ‘ivljenjskih obdobjih: ob rojstvu, vzgoji in izobrazbi, poroki, v ‘ivljenju
v zakonski zvezi, v samostanu, ob obla~enju, pre‘ivljanju prostega ~asa,... @e na tem mestu
pa moram opozoriti na dejstvo, da je Santonino prihajal v stik s ~astnimi pripadniki de‘el-
nega vi{jega sloja (predvsem ‘upniki, pripadniki ni‘jega plemstva in predstojniki/icami
samostanov). Zaradi tega se lahko veliko bolj podrobno seznanimo z ‘ivljenjem tega dru‘be-
nega sloja in malo oziroma ni~ z ‘ivljenjem preprostega (kme~kega) ljudstva.
15 Christine de Pizan, Knjiga, str. 157.
16 A History, str. 7, 15 in 16.
17 Lepo nam prika‘e – v svojem ~lanku Nina Kozinc, @enske iz vatikanske zakladnice; v: Delta, str. 75–
92 – primerjavo z nekdanjimi pogledi na ‘enske in pogledi sedanjega pape‘a.
18 A History, str. 16 in 17.
19 Dagmar Thoss, Frauenerziehung im späten Mittelalter; v: Frau; str. 301–323.
20 Christine de Pizan, Knjiga, str. 98.
21 Prav tam, str. 98.
99ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
Nekaj podatkov o piscih virov in virih samih
Paolo Santonino in njegov dnevnik
Paolo Santonino, po poklicu pravnik, poro~en in o~e {tevilnih otrok, je bil doma iz
Srednje Italije in sicer iz ju‘ne Umbrije.22 Na Furlansko je pri{el v ~asu sediskvance23 oglejske-
ga patriarhata, ki je trajala od 19. marca 1465, od smrti patriarha in kardinala Ludovika
Trevisana, do nastopa patriarha in kardinala Marka Barbo (1471–1491). Prvi~ sre~amo kanc-
lerja Santonina v listini oglejskega vikarja, ferentinskega {kofa Andreja, z dne 27. aprila
1469 (bil je njegov privatni kancler), zadnji~ pa leta 1506 pod patriarhom Dominikom
Grimanijem, potem ko mu je v isti slu‘bi leta 1510 sledil njegov sin Avgu{tin.24
Ta mo‘ nas kljub temu, da je kot kancler oglejske patriar{ke kurije, ve~inoma lastnoro~no
napisal 16 zvezkov aktov iste kurije za ~as 1472 – 1494 in akte, ki jih vsebuje Visitationum
Liber za leta 1488 – 1495, veliko bolj zanima zato, ker je, pa~ v zvezi s svojo kanclersko
slu‘bo, ustvaril svojevrsten spis, ki ga imenuje Itinerarium. Usoda je hotela tako, da se
njegovi zapiski niso {irili niti s prepisovanjem niti s tiskanjem. Pred pribli‘no sto {estdese-
timi leti sta se ta spis in njegov avtor be‘no omenjala v furlanski literarni zgodovini s
pripombo, da se je spis ohranil v Vatikanski biblioteki.25
In kako se je zna{el v tej biblioteki? Za njegov spis je moral zvedeti in se zanimati
patriarh kardinal Dominik Grimani, ki mu ga je potem Santonino podaril. Grimani ga je
moral brati z zanimanjem, saj je ‘ivo opisoval velik del njegove {kofije, ki ga sam ni mogel
obiskati, a se je vendarle ‘elel pou~iti o tamkaj{njih razmerah, {egah in navadah. Iz Grima-
nijeve knji‘nice je dobil rokopis njegov ne~ak kardinal Marino (†1546), potem ga je junija
1547 kupil Viljem Sirleto in kon~no je meseca aprila leta 1549 pri{el v Vatikansko biblio-
teko, kjer je ohranjen le avtograf. In tako se je nanj pozabilo, vse dokler ni leta 1937 in 1938
opozoril nanju kardinal Giovanni Mercati pri {tudiju rokopisa Cod. Vat. Lat. 3795. In tako
smo dobili Santoninov Itinerarium, ki ga je za izdajo priredil nad{kofijski arhivar v Vidmu
msgr. Giuseppe Vale pod naslovom Itinerario di Paolo Santonino in Carinthia, Stiria e
Carniola negli anni 1485 – 1487.26
Slovenci pa smo morali na slovensko izdajo po~akati {e osemin{tirideset let, ko je leta
1991 pri Mohorjevi dru‘bi iz{el prevod Primo‘a Simonitija.27 Le-ta, podobno kot nem{ki
prevod,28 ne vsebuje Valejevega ob{irnega uvoda in njegovega komentarja. Slovenski pre-
vod vsebuje samo Santoninove zapiske s potovanja, medtem ko je mo~ v Valejevi razpravi
najti tudi biografske podatke o Santoninu in podatke s teksti, ki nam pojasnjujejo razmere v
oglejski {kofiji (tur{ke vpade, posledice vojne med cesarjem Friderikom III. in ogrskim
22 Paolo Santonino, Die Reisetagebücher des Paolo Santonino 1485 – 1487, iz latin{~ine prevedel
Rudolf Egger, Verlag Ferd. Kleinmayr, Klagenfurt 1947, str. 5.
23 To je obdobje, ko je pape‘ev ali {kofov sede‘ zaradi smrti izpraznjen in upravo vodi kamerleng
oziroma vikar stolnega kapitlja.
24 Josip Turk, Santoninov Itinerarium, Glasnik muzejskega dru{tva za Slovenijo XXIV, 1943, separatni
odtis, Ljubljana 1943, str. 95.
25 Prav tam.
26 Prav tam; Itinerario di Paolo Santonino in Carinthia, Stiria e Carniola negli anni 1485 – 1487
(Biblioteca Apostolica Vaticana, Studi e testi 103), Citta del Vaticano, 1943, 80, str. IX–X, 303.
27 Paolo Santonino, Popotni dnevniki 1485 – 1487, Mohorjeva dru‘ba, Celovec, Dunaj, Ljubljana
1991.
28 Paolo Santonino, Reisetageücher.
100 M. KOVA^I^: »PRIJAZNE, POBO@NE, SKROMNE, ̂ EDNOSTNE IN PLEMENITE«
kraljem Matijo Korvinom ter trenje oglejskih patriarhov s cesarjem in gori{kimi grofi zaradi
patronatov, ki so jih ti dobili po celjskih grofih) ter tako potrjujejo ali dopolnjujejo podatke
Santoninovega Itinerarija.29 Leta 1999 pa je skupina italijanskih zgodovinarjev izdala {e
Santoninove dnevnike v latinskem originalu skupaj z italijanskim prevodom.30
^e imajo Santoninovi uradni spisi zna~aj pisarni{kih aktov de mandato, pa ima njegov
Itinerarij zna~aj ~isto samostojnega literarnega spisa, pisanega v gladki humanisti~ni latin{~ini
in, kakor vsi Santoninovi akti, v kaligrafi~ni humanisti~ni pisavi. Gradivo za svoj spis si je
nabral, ko je kot kancler oglejskega patriarha za ~asa patriarha Marka Barbe31 leta 1485,
1486 in 1487 spremljal, seveda za dobro pla~ilo, njegovega generalnega vikarja kaprulan-
skega {kofa Petra Karla na njegovi vizitaciji Koro{ke (ju‘no od Drave), Kranjske in [tajer-
ske.32 V prvem letu, od 29. septembra do 11. novembra 1485, jih je pot vodila po Koro{kem
v Ziljski dolini; drugo leto, od 25. avgusta do 1. oktobra 1486 je pot {la preko Gorenjske na
Koro{ko v Dravsko dolino in v tretjem letu, od 7. maja do 8. junija 1487 je sledila vizitacija
Spodnje [tajerske. To je bila prva vizitacija izza ~asa razkola33, torej prva po dolgi dobi
petdesetih let. Odslej pa so se le-te v na{ih krajih izredno hitro ponavljale.34 Kar je Santonino
na svojih poteh videl in do‘ivel, je hotel opisati sebi v spomin, svojim videmskim prija-
teljem pa v pouk in zabavo ter morda v zagovor proti kak{nim obrekovalcem, ~e{ da se je
podal le na zabavno in trgovsko potovanje.35
Helena Kottanner in njeni spomini
Helena Kottanner se je rodila okrog leta 1400 kot h~i zahodnomad‘arskega ni‘jega
plemi~a Petra Wolframa in po imenu neznane prebivalke Soprona (Ödenburga). O Helenini
mladosti in njeni izobrazbi ne vemo ni~esar. Najprej se je poro~ila s some{~anom Petrom
Szekelesom, ki se je ‘e leta 1402 omenjal kot mestni svetnik in od leta 1408 kot ‘upan mesta
Ödenburga. Dve leti po njegovi smrti (1430) se je poro~ila s komornikom Johannom Kottan-
nerjem, ki je {ele leta 1426 dopolnil osemnajst let. Iz obeh zakonov je imela otroke, od
29 Josip Turk, Itinerarium, str. 95.
30 Paolo Santonino, Itinerario in Carinzia, Stiria e Carniola (1485–1487), ur. Roberto Gagliardi, Instituti
editoriali e poligrafici internazionali. Pisa, Rim, 1999.
31 Za patriarha ga je imenoval njegov stric pape‘ Pavel II. Oglejski patriarh se je veliko ukvarjal z
diplomatskimi posli in je zato zaupal vlado svoje {kofije vikarjem. V tej slu‘bi najdemo najprej Angela
Feletto, {kofa v Feltre (1472 – 1482), ki je vodil vso oglejsko {kofijo. Za njim pa se pojavi zopet poseben
vikarij za avstrijske de‘ele, pi~enski Paskazij iz Gra~i{~a (1482 – 1488).
32 Josip Turk, Itinerarium, str. 95 in 96.
33 Leta 1420 so Bene~ani strmoglavili svetno oblast oglejskega patriarha v Furlaniji in Istri. Takrat je bil
oglejski patriarh Ludvik II, ki se je pred Bene~ani zatekel k celjskim grofom (1420–1430). Neurejene
razmere so se {e pove~ele, ko se je patriarh Ludvik – zaradi nasprotstva do Bene~ana pape‘a Evgena IV. –
na baselskem cerkvenem zboru postavil proti njemu, ker je ponovno hotel pridobiti s pomo~jo koncila
svetno oblast v bene{kem delu patriarhata. Tudi po smrti Ludvika II. je trajal razkol v patriarhatu dalje in na
oglejsko stolico so bili imenovani po dvojni patriahi, eden od baselskega pape‘a in koncila, drugi od pape‘a
Evgena IV. [ele pogodbe, ki jih je leta 1446 in kasneje sklenil pape‘ Evgen s cesarjem Friderikom, so
obnovile – isto~asno z edinstvom v cerkvi nasploh – tudi edinstvo v oglejsekem patriarhatu, obenem pa
svetni oblasti dale mo~an vpliv v cerkevnih zadevah.
34 Vasko Simonti, Paolo Santonino, Popotni dnevniki; v: Z^, leto 1992, letnik 46, {t. 1, Zveza zgodo-
vinskih dru{tev Slovenije, Ljubljana 1992, str. 131–133; Josip Turk, Itinerarium, str. 96; Josip Gruden,
Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev ljubljanske {kofije, Leonova dru‘ba,
Ljubljana 1908, str. 74.
35 Josip Turk, Itinerarium, str. 95 in 96.
101ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
katerih sta samo dva poznana po imenu: Wilhelm (Szekeles) in Katarina (Kottanner).36 Kata-
rino omenja tudi v svojih spominih.
Leta 1436 se je pojavila Helena na dvoru vojvode Albrehta V., ki je bil kot zet in nasled-
nik cesarja Sigismunda leta 1437 okronan za mad‘arskega in leta 1438 {e za ~e{kega kot
tudi za rimsko-nem{kega kralja. Helena je bila sode~ po njenih lastnih izjavah vzgojiteljica
Albrehtove h~ere Elizabete. In v tej slu‘bi je leta 1439 tudi pri{la na Mad‘arsko, kjer je po
smrti vojvode, v slu‘bi njegove vdove Elizabete in njenega novorojenega sina Ladislava,
pomagala izpeljati krajo svete krone.37 Ta ~as je tudi zelo nadrobno opisala v svojih spomi-
nih.
Njena pri~evanja je verjetno po nareku zapisal neki pisar, kajti rokopis {t. 2920, ki ga
hrani dunajska nacionalna knji‘nica je brez dvoma nastal pod pisanja ve{~imi prsti, dvorne
dame pa so si v 15. stoletju le redko mazale roke s tinto. Zgodovinarjem so spominski
zapiski Helene Kottanner znani dobrih 150 let. Leta 1834 je o njih poro~al Johann Czech,
leta 1846 pa so bili prvi~ natisnjeni. Dve desetletji kasneje jih je Gustav Freytag uporabil in
na ta na~in tudi populariziral v svojih znamenitih Podobah iz nem{ke preteklosti, medtem
ko je njihovo moderno znanstveno izdajo pripravil Karl Mollay (1971).38
Slovenci pa smo spomine Helene Kottanner lahko spoznali v prevodu Antona Janka, ki
je leta 1999 iz{el v knjigi Petra [tiha in Igorja Grdine Spomini Helene Kottanner.39
Christine de Pizan in Mesto dam
Ta za~etnica feminizma se je rodila okoli leta 1365 v Benetkah, od koder je bila njena
mati. Njen o~e, Tommaso di Benvenuto da Pizzano (predstavljal se je z imenom »iz Pizana«
ali »iz Bologne«), je kmalu po Christininem rojstvu dobil slu‘bo astrologa in zdravnika na
dvoru francoskega kralja Karla V. Nekaj let pozneje se mu je v Parizu pridru‘ila tudi njegova
dru‘ina.
Tako je Christine de Pizan pre‘ivela ve~ji del svojih mladih let na francoskem dvoru. Tu
je imela dovolj mo‘nosti, da si je pridobila dobro izobrazbo, pri ~emer jo je spodbujal o~e.
Brala je dela {tevilnih avtorjev, od Ovida, Boetija40, Vincenca iz Beauvaisa do takrat v
Franciji {e neznanega ali komaj poznanega Danteja, in, ne nazadnje, do glavnega vira Knji-
ge o mestu dam, Giovannija Boccaccia.
Ko je bila stara petnajst let, se je poro~ila z Estiennom du Castelom, ki je bil deset let
starej{i od nje in je kon~al univerzitetni {tudij. Iz njenih del je mogo~e sklepati, da je bil
zakon zelo sre~en. »Tako je bilo tudi v tvojem zakonu, saj ti je mo‘ v celoti ustrezal, da
bolj{ega ne bi mogla zahtevati; nih~e se, po tvojem mnenju, ne bi mogel z njim kosati v
dobroti, milini, zvestobi in ne‘ni ljubezni.« 41
36 Harald Tersch, Österreichische Selbstzeugnisse des Spätmittelalters und Frühen Neuzeit (1400–1650),
Eine Darstellung in Einzelbeiträgen, Böhlau Verlag Ges.m.b.H und Co. KG, Dunaj, Köln, Weimar 1998,
str. 39.
37 Prav tam.
38 Peter [tih in Igor Grdina, Spomini, str. 9 .
39 Prav tam.
40 Anicius Boethius se je rodil okrog leta 480 in umrl okrog leta 524. Za ~asa Teoderika Velikega, ki ga
je obto‘il veleizdaje in dal usmrtiti, je bil rimski politik, filozof, konzul in dvorni minister. V je~i je napisal
delo Uteha filozofije. Njegovi prevodi in komentarji nekaterih Aristotelovih in Porfirijevih spisov so bili do
visoke sholastike glavni vir poznavanja Aristotela v srednjem veku.
41 Christine de Pizan, Knjiga, str. 158.
102 M. KOVA^I^: »PRIJAZNE, POBO@NE, SKROMNE, ̂ EDNOSTNE IN PLEMENITE«
Podobno kot prej o~e, jo je zdaj tudi mo‘, ki je v letu njune poroke postal dvorni tajnik,
spodbujal k izobra‘evanju in pisanju. Povezan je bil s skupino mladih intelektualcev, ki so
pozneje postali prvi francoski humanisti. Gojili so latinsko prozo, brali Petrarco in Bocca-
ccia ter si dopisovali z italijanskimi intelektualci.
Leta 1389, ko je bilo Christine de Pizan petindvajset let, je njen mo‘ nenadoma umrl.
Postal je ‘rtev epidemije, ko je spremljal Karla VI. na kraljevi misiji. Christine se je takrat
odlo~ila in prisegla, da se ne bo nikoli ve~ poro~ila: »Sama sem in sama ho~em biti ...«, se
glasi eden njenih najbolj znanih verzov.
Ker so imeli dvorni uslu‘benci takrat doma poseben prostor, v katerem so pripravljali
pisma in druge dokumente za kraljevi pe~at, se je lahko umaknila v »svojo delovno sobo«42.
Takrat je torej, v »lastni sobi«, kot bi rekla Virginia Woolf, ki jo je v nasprotju z mnogimi
drugimi ‘enskami Christine de Pizan imela, odkrila Boetijevo delo ter se odlo~ila, da se bo
posvetila {tudiju.
Kot vdova s tremi majhnimi otroki (s h~erjo in dvema sinovoma) in brez dedi{~ine se je
lotila pre‘ivljanja s pisanjem. Kmalu je postala priznana liri~na pesnica, pa tudi uradna
biografinja Karla V. Dobivala je naro~ila za razna dela in danes velja za prvo poklicno
pisateljico v zgodovini. Spoznala se je na takratne postopke objavljanja pisane besede.
Nadzorovala je prepisovanje in iluminiranje svojih del.
Na podro~je zagovora ‘ensk sodi ve~ njenih del. Prvo med njimi, Pismo bogu ljubezni, je
nastalo leta 1399, za najpomembnej{e pa danes {teje Knjiga o mestu dam iz leta 1405.43 To
je knjiga prelomne vrednosti, ki je imela, med drugim, tudi velik vpliv na prvo generacijo
‘ensk, ki so postale vidne in so imele pomembno vlogo v javnem ‘ivljenju: Luiza Savojska,
Margareta Navarska, Ana Francoska in ne nazadnje Margareta Avstrijska – vse so imele in
brale knjige Christine de Pizan.44
Torej Christine de Pizan ni pozabljena avtorica, ki bi jo po dolgih {estih stoletjih pono-
vno, in vendarle prvi~, vpisali v zgodovino. Njeno delo ni tonilo v pozabo prej, preden se je
porazgubil interes za srednji vek. Priznana je bila ‘e v svojem ~asu, v katerem so jo prevajali,
citirali, predelovali, povzemali ter primerjali s tako slovitimi pisci, kot sta bila Cicero in
Kato. In nenazadnje so njena dela tudi tiskali. V prvi polovici 16. stoletja je iz{lo vsaj sedem
izdaj razli~nih del Christine de Pizan.
Z izdajo Knjige o mestu dam v slovenskem jeziku leta 1999 pa smo se lahko la‘je tudi pri
nas seznanili z njenim ~asom in predvsem z njenim razmi{ljanjem.
@ivljenje se za~ne z rojstvom
»@ensko je bilo povsem potrebno ustvariti, zaradi razlogov, ki jih navaja Sveto pismo, in
sicer kot pomo~ mo‘u; vendar ne kot pomo~ pri katerem koli delu, kot so nekateri trdili,
zakaj kadar gre za navadno delo, obi~ajno mo{kemu pomaga nek drug mo{ki in ne ‘enska;
temve~ zgolj kot pomo~ pri razmno‘evanju.«45 Tako je Toma‘ Akvinski, na ve~ mestih v
42 Prav tam, str. 35.
43 Ve~ o njeni bibliografiji glej: Christine de Pizan, Knjiga, str. 316–319.
44 Podatke o njenem ‘ivljenju sem povzela po: @ivljenje in delo Christine de Pizan; v: Christine de Pizan,
Knjiga, str. 312–315; najve~ podatkov o njenem ‘ivljenju pa je mogo~e razbrati iz njenih del: iz avtobio-
grafskega romana Kristinina vizija, alegori~nih pesnitev Knjiga o spremenljivi sre~i in Knjiga o dolgi poti do
u~enosti,...
45 Toma‘ Akvinski, Summa Theologica 13, vpra{anje 92, ~len 1; citirano po: A History, str. 284.
103ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
svoji knjigi Summa Theologica, razlagal ~emu potrebujemo ‘enske. Srednjeve{ka dru‘ba,
{e posebej aristokracija, se je strinjala z mnenjem, da je Bog ustvaril ‘ensko zgolj za rojevanje
otrok – kajpada dedi~ev.46 »Skratka, splo{no priznano mnenje mo{kih je, da ‘enske nikoli
niso bile kaj prida koristne in da so dobre samo za rojevanje otrok in predenje volne.«47
Vsak zakon je veljal za nesre~nega, ~e se v njem niso
rodili otroci. »Ima ‘eno, Marjeto po imenu, ki mu je podobna
v prijaznosti, pobo‘nosti, skromnosti, ~ednosti in plemenito-
sti; je h~i plemenitega gospoda Janeza Säckla (Sachkel) in
~etrta zakonska ‘ena (poudarila M.K.) prej imenovanega
Andreja. S svojo plodnostjo mu je podarila potomstvo, ki mu
zavoljo jalovosti prej{njih treh ‘ena (poudarila M.K.) ni bilo
dano. Stara je kakih dvajset let in ‘e mu je rodila fantka
nenavadne lepote, trajno poro{tvo medsebojne ljubezni.«48
Tudi prizadevanje cerkve, da bi bile poroke brez otrok
enakovredne tistim z otroci, med lai~no populacijo ni imelo
nikakr{nega uspeha.49 Tak{ne ‘enske, ki ni mogla imeti otrok,
se je prav kmalu oprijel sloves razuzdanosti, saj na{ kronist o
‘eni {tajerskega plemi~a Hartmana Hollene{kega z Maj{perka
pravi, da »~eprav je ta vitez plemenit in bogat, vendar nima
prave sre~e s svojo ‘eno Omelijo, ki ima napako jalovosti in
(tako pravijo) ni povsem neopore~nega ‘ivljenja (poudarila
M. K.).«50
Glede na to ni prav ni~ presenetljivo, da so ‘enske v srednjem veku, {e posebej tiste iz
vi{jih dru‘benih slojev, obupano iskale razno razne nasvete in zdravila v primeru, da niso
mogle zanositi. Niso se zatekale samo k romanjem, zaobljubam, molitvam, ‘rtvovanjem
Devici in drugim primernim svetnikom, temve~ tudi k praksi ~arodejstva, ki je cerkev sicer
ni dopu{~ala. Na ‘alost je o slednji malo znanega. Vendar ni dvoma o uporabi aromati~nih
zeli{~nih kopeli, zdravil in napitkov.51
Seveda je bilo mo{ko potomstvo veliko bolj za‘eleno in veselje ob rojstvu sina je bilo
znatno ve~je kot ob rojstvu h~ere. »Toda ne morem mol~e mimo navade, ki je tako raz{irjena
med mo{kimi in celo med nekaterimi ‘enskami. Namre~, ko na koncu nose~nosti ‘enske
rodijo deklico, se ~esto dogaja, da so mo‘je nezadovoljni in se prito‘ujejo nad tem, da jim
niso dale sinu; njihove ‘ene pa, neumnice, namesto da bi se iz vsega srca veselile, da jim je
Bog dovolil sre~no roditi, in bi mu morale biti od srca hvale‘ne, so tudi same nezadovoljne,
ker vidijo, da so tak{ni njihovi mo‘je. Kako je mogo~e, da se tako ‘alostijo? Ali torej mislijo,
da so deklice svojim star{em v ve~je breme kot de~ki ali da jim prinesejo manj ljubezni ali da
se z njimi manj ukvarjajo kot njihovi sinovi?«52 Ta velik pomen mo{kega potomstva za
nadaljevanja rodu, in sicer imena, poklica ali dru‘benega polo‘aja dru‘ine, se je ujemal s
splo{no uveljavljenim mnenjem o manjvrednosti ‘ensk. To mnenje se je v dru‘bi izobliko-
valo tako skozi anti~ne kot tudi teolo{ke strokovnjake in to predvsem skozi krivdo ‘ensk za
46 A History, str. 284.
47 Christine de Pizan, Knjiga, str. 113.
48 Paolo Santonino, Popotni dnevniki, str. 29.
49 A History, str. 285.
50 Paolo Santonino, Popotni dnevniki, str. 70.
51 A History, str. 286.
52 Christine de Pizan, Knjiga, str. 148 in 149.
Cilj vsakega zakona:
rojstvo otrok.
104 M. KOVA^I^: »PRIJAZNE, POBO@NE, SKROMNE, ̂ EDNOSTNE IN PLEMENITE«
izvirni greh. Glede na to so se med ljudmi uveljavile razno razne predstave o la‘jem rojstvu
sina kot h~ere, ki pa so bile vendarle le posledica ve~je porodne te‘e deklic kot de~kov.53
Prav tako so verjeli tudi modrim, ki »namre~ mislijo, da je mleko ‘ene, ki rodi sina, bolj{e od
tiste, ki ima h~er.«54
To poveli~evanje de~kov pa je privedlo celo do nevarnej{ih dejanj kot je bila neenakost
pri prehranjevanju. Po mnenju Paola da Certalda je bilo namre~ de~ke, zaradi njihove biolo{ke
superiornosti, ki je imela za posledico ve~jo fizi~no aktivnost, potrebno hraniti obilneje
kakor deklice. Tako zdravniki kot tudi avtorji pou~nih traktatov so trdili, da mora mati h~er
prenehati dojiti prej kakor sina, saj naj bi deklice potrebovale manj hrane kot de~ki. @enske
so namre~, po mnenju zdravnika Bernarda Gordona, za opravljanje svojih gospodinjskih
poslov potrebovale manj mo~i kakor mo{ki.55
S samim dejanjem poroda se v poznosrednjeve{kem izro~ilu ukvarjajo razna poro~ila:
slikovni viri, hagiografska poro~ila, medicinska in zdravilstvena literatura ter kronike. Zbir-
ke receptov nam od ~asa do ~asa posredujejo, na kak{en na~in se lahko zanosi, kako prepo-
znamo nose~nost in kak{nega spola bo otrok.56 »Zakaj vsi njeni zdravniki so ji govorili, da
nosi sina v sebi, in zaradi tega je bila polna upanja.«57 Znanje in izku{nje antike ter arab-
skih in srednjeve{kih strokovnjakov v zvezi s tako bistvenim problemom ~love{tva, kot ga
predstavlja rojevanje otrok, njihova nega in vzgoja, so se tudi pri nas v srednjem veku
zbirali v najrazli~nej{ih rokopisih po samostanih. Tako je na primer v benediktinskem samo-
stanu v Gornjem gradu ‘e v 14. stoletju nastal rokopisni traktat o seksologiji ter o ‘enskah in
njihovem ustroju, sto let poznej{i pa je nem{ki prevod Razesovega traktata o otro{kih bolez-
nih, danes v Semeni{ki knji‘nici v Ljubljani.58
@ene so v preteklosti rojevale v bolj naravnem sede~em polo‘aju, morda v posebnih
porodnih stolih, ki so jih hranili na gradovih. Pri porodu so pomagale slu‘abnice in najbli‘je
babice. »Tedaj je milostna gospa vstala in za~ela s te‘kim delom, jaz pa sem poslala po
ogrsko dvorno slu‘abnico, ki ji je bilo ime Aessin (Elizabeta) Margit. Ta je takoj pri{la; bila
pa je tam tudi neka slu‘abnica, Fronacherinn (Frodnach) po imenu. Obe sem pustila pri
svoji milostljivi gospe. Zatem sem od{la po babico, ki jo je poslala gospa von Schaunberg.
Le‘ala je v moje mlade gospe sobi. ... In ko je pri{la k moji milostljivi gospe, ni trajalo niti
pol ure in ‘e nam je vsemogo~ni Bog podaril mladega kralja.«59
Glede na omejena sredstva, s katerimi so babice razpolagale, in mo‘ne komplikacije je
bil strah pred porodom povsem upravi~en. V veliki meri so bile namre~ povsem nepoznana
tako zdravila, ki bi pospe{ila popadke kot tudi kirur{ke kle{~e. [tevilo ‘ensk, pri katerih se
je prva nose~nost kon~ala usodno, je bilo temu ustrezno visoko.60 Ni pa raziskano, koliko so
v posameznih te‘jih primerih pri porodu pomagali tudi zdravniki, v drugi polovici {e ‘idov-
ski, po letu 1514, ko so po~asi za~eli tudi na Kranjskem organizirati javno zdravstveno
slu‘bo, de‘elni fiziki.61
53 Alltag im Spätmittelalter, ur. Harry Kühnel, Verlag Styria, Gradec, Dunaj, Köln 1996 (posebna
izdaja), str. 157–160.
54 Spomini Helene Kottanner, prevod Antona Janka; v: Peter [tih in Igor Grdina, Spomini, str. 66.
55 Shulamith Shahar, The History of Women in the Later Middle Ages – A General View and Problems
of Research; v: Frau, str. 10 in 11.
56 Alltag, str. 158.
57 Spomini Helene Kottaner, str. 59.
58 Maja @vanut, Od viteza do gospoda, Znanstveni in{titut Filozofske fakultete, Ljubljana 1994, str. 140.
59 Spomini Helene Kottaner, str. 59.
60 A History, str. 298 in 290.
61 Maja @vanut, Od viteza, str. 140.
105ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
Po porodu je morala biti ‘enska »o~i{~ena«. Tak prizor nam na gradu Ro‘ek na Koro{kem
opisuje tudi Santonino. »Toda pred ve~erjo je na{ {kof na pro{njo taistega mogo~nega
gospoda Andreja stopil v spalnico mogo~ne gospe Regine Mordax, njegove ‘ene, ki je po
doma~i navadi {e zmeraj ostajala doma po nedavnem porodu: slovesno jo je blagoslovil z
dojen~kom in s tem opravil nalogo, ki sicer priti~e ‘upniku. In ko je vstopil, je ni pozdravil,
ampak {ele po blagoslovu sta si izmenjala pozdrav in si izmenjala roke; takega obi~aja se
namre~ dr‘e v de‘eli, pravijo.«62
Neza‘elena nose~nost
Jaz, sirota, ki skrivaj
sem ljubila in do zdaj
ve{~e skrivala ljudem,
vem, da ~aka me porod:
ko napel se je ‘ivot,
 vse izdal je njih o~em...63
Anonimno
Niso si pa vse ‘enske ‘elele otrok in te so po vsej verjetnosti posegale tudi po kontracep-
ciji ali splavu. Zaradi pomanjkanja virov si ne moremo dovoliti zaklju~kov glede raz{irjenosti
tak{nih praks in metod. Pisci tekstov, povezanih s tem vpra{anjem so bili obi~ajno kleriki in
teologi. Ti so domnevali, da je med »njihovo ~redo« prav gotovo obstajala vsaj ‘elja po
kontroli rojstev. Ta je bila obi~ajno najve~ja v primerih, kjer je bil motiv za spolni kontakt
u‘itek ali po‘elenje, kot so bile zunajzakonske afere in bordeli. Na podlagi teh pi~lih kle-
rikalnih polemik pa ni upravi~eno sklepati, da so srednjeve{ke ‘enske razvile lastno znanost
glede kontracepcije.64
Vendar nam navzlic temu poznavanje takih postopkov razodeva demografsko stanje
vsaj pri zrelih (ve~ kot tridesetletnih) ‘enskah iz skupine malega me{~anstva, pri katerih se
je materinstvo zaustavilo precej pred menopavzo. @enski upor proti rojevanju se je postavil
po robu tako imenovanim spolnim juna{tvom mo{kih, o katerih so radi pripovedovali
pravlji~arji, najraj{i v psalmih ali o~ena{ih, in slavili duhovnike ter menihe, absolutno
najbolj{e pod soncem v tovrstnem »{portu«. ^eprav ni coitus interruptus nikjer zavrnjen ne
potrjen, lahko spri~o zagrizenosti, s katero so moralisti obsojali neko drugo kontracepcijsko
navado, in upo{tevaje iznajdljivosti mladih ‘en vsaj v toskanskih mestih, o katerih nam
pri~a La Ronciere65, sklepamo, da je bila na za~etku 15. stoletja zelo raz{irjena najbr‘ dokaj
nova navada – analno ob~evanje.66
Po ljudskem prepri~anju je morala ‘enska, ki je hotela zanositi, prvih nekaj trenutkov po
spolnem odnosu pre‘iveti v popolni relaksaciji. @e nedol‘no kihanje bi lahko povzro~ilo
62 Paolo Santonino, Popotni dnevniki, str. 56.
63 Srednjeve{ki cvetnik, Latinska lirika srednjega veka, izbral, prevedel in komentiral Primo‘ Simoniti,
Slovenska matica, Ljubljana 2000, str. 417; odlomek iz pesmi z naslovom Zapu{~ena.
64 A History, str. 288 in 289.
65 Geschichte des privaten Lebens, 2. Band: Vom Feudalzeitalter zur Renaissance, Hrsg. von Georges
Duby, S. Fischer Verlag GmbH, Frankfurt am Main 1990, str. 212 in 213.
66 Pascal Dibie, Etnologija spalnice, *cf., Ljubljana 1999, str. 87.
106 M. KOVA^I^: »PRIJAZNE, POBO@NE, SKROMNE, ̂ EDNOSTNE IN PLEMENITE«
izlo~itev semen~ec. Seveda pa, ~e otroka ni ‘elela, je lahko kihala kolikor ji je srce po‘elelo
in ~im ve~ skakala naokoli.67
Podobno pomanjkanje informacij obstaja tudi glede splavov. Poseben problem je pred-
stavljalo dejstvo, da nose~nosti niso mogli dovolj hitro prepoznati. Kot vemo danes, je
nevarnost pri splavu toliko ve~ja, kolikor vi{ja je nose~nost. Kot sredstvo, ki je povzro~ilo
splav, je bila v srednjem veku zelo raz{irjena goba ergot, ki je napadala r‘. Vendar pa je bila
zelo strupena v velikih odmerkih, ki so jih priporo~ali pri visoki nose~nosti. Zaradi tega sta
zelo pogosto mati in zarodek umrla skupaj.68
Zaradi tega so se ‘enske velikokrat zatekale tudi k drugim alternativam – kot npr. k deto-
moru ali zapustitvi novorojen~ka –, ki so predstavljale veliko manj{o nevarnost. A kljub temu,
da samo dejanje detomora zanjo ni bilo nevarno, jo je na koncu koncev vseeno ~akala smrt.
Detomor je bil namre~ zelo hud prekr{ek, ki se je obi~ajno kaznoval s smrtno kaznijo.69
Vstop v ‘ivljenje
V svojem ‘ivljenju se je ~lovek najprej sre~al z zakramentom krsta. Zaradi nevarnosti,
katerim je bilo ‘ivljenje novorojen~ka izpostavljeno, je bilo zelo pomembno, da se je krst
izvr{il v kar se da najkraj{em mo‘nem ~asu. »Zgodaj zjutraj so poslali po {kofa iz Ostrogona
(Esztergon), da naj pride in naj pomaga mladega kralja napraviti kristjana. Ta je pri{el, in
‘upnik iz Bude, ki so mu rekli mojster Franc, ta je bil tudi tam.«70 Kot je {e danes navada sta
bila, tako rojstvo kot tudi krst, tudi v srednjem veku prilo‘nost za slavje. »...; in ko je
plemeniti in zvesti grof Ulrik Celjski zvedel, da se mu je rodil kralj in prijatelj, ki je bil njegov
ne~ak in gospod, se je zelo razveselil in tudi Hrvati in drugi grofje in gospodje in vsa dvorna
slu‘in~ad. Tedaj je plemeniti grof Celjski zaukazal napraviti kres veselja in so {li s plameni-
cami na vodo in so se veselili vsi {e dalj kot do polno~i.«71 Ravno zaradi nujnosti hitrega
krsta pa Pankrac Turja{ki leta 1489, ko se mu je rodila h~i, zaradi smrti tasta Dujma Franko-
panskega ni mogel prirediti obi~ajnega velikega krstnega slavja. Zadovoljiti so se morali le
s skromnim obredom v grajski kapeli.72
Vzgoja in izobrazba
Takoj ko je otrok prerasel plenice, so ga oblekli tako, da je bil podoben majhnemu
odraslemu. S tem je bila ‘e na zunaj vidna razlika med spoloma. Razli~na pa je bila seveda
tudi vzgoja fantov in deklet. Vzgoja deklic in izobrazba ‘ensk, ki bi nudila ve~ kot samò
u~enje opravljanja hi{nih opravil, je bila zelo redka izjema. Na splo{no se je zdelo obisko-
vanje {ole nepotrebno in nepomembno. »Zato sem mo~no za~udena spri~o mnenja nekate-
rih mo{kih, ki trdijo, da ne bi ‘eleli, da njihove ‘ene, h~ere ali sorodnice {tudirajo, iz strahu,
da si ne bi pokvarile svoje nravi.«73 Iz deklice je bilo potrebno v dobrih desetih letih narediti
67 Geschichte, str. 213.
68 A History, str. 290.
69 Prav tam, str. 290–292.
70 Spomini Helene Kottaner, str. 67.
71 Prav tam.
72 Maja @vanut, Od viteza, str. 139 in 140.
73 Christine de Pizan, Knjiga, str. 193; tako se spra{uje, ko spozna koliko dobrih del so naredile ‘enske,
zlasti izobra‘ene.
107ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
‘eno, ki bo ve{~a ro~nih del, {ivanja, tkanja, predenja, vezenja, ki bo poznala vse skrivnosti
pripravljanja hrane, ki bo znala voditi gospodinjstvo in po potrebi gospodarstvo, nadzoro-
vati delo na polju in v hlevu in ki bo ve{~a nege bolnika. »Dejstvo je, da vsi mo{ki, zlasti pa
tisti bolj izobra‘eni, ne delijo zgoraj omenjenega mnenja, namre~ da je izobra‘enost ‘ensk
nekaj slabega. Je pa res, da ga veliko {tevilo tistih manj izobra‘enih podpira, kajti ne bi jim
bilo v{e~, da bi bile ‘enske bolj u~ene od njih. Tvoj o~e, velik astronom in filozof, ni mislil,
da lahko znanost ‘enske pokvari; nasprotno, veselilo ga je – kot dobro ve{ – da ima{ sposob-
nosti za literaturo. @enski predsodki tvoje matere pa so bili tisti, ki so prepre~ili, da bi v
mladosti poglobila svoje znanje, kajti hotela te je omejiti v okvir ro~nih del, ki so obi~ajna
zaposlitev ‘ensk (poudarila M.K.).«74
Zaradi tega so bili tudi redki primeri, da bi ‘enske lahko naredile kak{no, od teh opravil
oddaljeno, poklicno kariero. Te izjeme so se pojavile med plemkinjami, katerim so namenili
pri izobrazbi ve~ pozornosti. Proti koncu srednjega veka je morala biti stopnja pismenosti
med njimi ‘e kar visoka, saj poznamo ‘e primere korespondence med plemi{kimi ‘enami,
znan pa je tudi primer, ko je o~e najel u~itelja, da bi h~er nau~il pisati: to je bil okoli leta
1495 Jurij Scheyer na gradu Soteska. Vendar se je stvar kon~ala slabo, saj je bil u~itelj mlad
in se je zaljubil v svojo u~enko, ona pa vanj. Verjetno sta hotela pobegniti in sta zato v
podporo svoji ljubezni iz grajske cerkve pobrala dragocenosti v vrednosti {tirideset duka-
tov. Vse skupaj pa je prehitro pri{lo na dan in fanta so zaprli ter utopili. S~asoma pa je postalo
znanje branja in pisanja nekaj povsem samoumevnega.75
Na dvorih, kjer je bila mati le del otrokovega ‘ivljenja, so za vzgojo skrbele predvsem
vzgojiteljice. Otrok je ve~ino ~asa pre‘ivel v njihovi dru‘bi in od njih tudi dobil prve vtise
o ‘ivljenju. »Zatem pa je njegova milost poslala sle na Dunaj in njegovo najmlaj{o h~erko,
gospo Elizabeto, so mu z njeno slu‘in~adjo vred pripeljali v Bratislavo. Vse to se je zgodilo.
Takrat sem bila jaz, Helena Kotanerica, tudi zraven ...«76 V svojih spominih nam Helena
Kottanner omogo~a vpogled v svoj ‘ivljenjski svet na mad‘arskem kraljevem dvoru, in tako
lahko nekaj izvemo o kvalifikacijah, znanju ter predizobrazbi, ki jo je imela kot vzgojitelji-
ca kraljevih otrok. Kot izku{ena se je izkazala pri izbiri dojilje in pri prepoznavanju nekate-
rih znamenj, »po katerih sem dobro spoznala, da do rojstva otroka ni ve~ dale~.«77 Zelo
pomembno vlogo je odigrala tudi pri samem kronanju kralja, saj je bil »v mojem naro~ju
okronan pri svetega [tefana oltarju.«78 Na poti iz cerkve svetega Petra pa je »plemenita
kraljica svojega sina zelo po~astila in se je poni‘ala pred njim, tako da sem jaz uboga
‘enska tega dne morala hoditi pred njeno milostjo, takoj zraven plemenitega kralja, zato ker
sem njegovo milost dr‘ala v naro~ju, ko so ga mazilili in kronali.«79 Kako pomiriti jokajo~ega
otroka, je ponazorila na poti v de‘elo pri Györu, ko ga tudi dojilja ni mogla pomiriti, »sem
ga vzela v naro~je in sem ga nesla dober kos poti in dojilja je {la z menoj, dokler se nisva
utrudili, in potem sem ga spet polo‘ila v zibko.«80
Plemi{ki deklici je bilo treba zaradi njene bodo~e vloge v dru‘bi omogo~iti tudi pouk v
plesu, petju in igranju na kak instrument, nau~iti jo je bilo treba uglajenega dvornega
vedenja, za razvedrilo pa tudi osnov lovskih ve{~in. Zelo pomembno vlogo pri izpolnitvi
doma pridobljenega znanja so imeli tudi ‘enski samostani. Za to so v tem ~asu za dekleta
74 Prav tam, str. 195.
75 Alltag, str. 175; Maja @vanut, Od viteza, str. 77.
76 Spomini Helene Kottaner, str. 53.
77 Prav tam, str. 66.
78 Prav tam, str. 76.
79 Prav tam, str. 77.
80 Prav tam, str. 79.
108 M. KOVA^I^: »PRIJAZNE, POBO@NE, SKROMNE, ̂ EDNOSTNE IN PLEMENITE«
prihajali v po{tev tudi tuji dvori, saj je bila v dolo~eni starosti lo~itev od star{ev za dolo~en
~as obi~ajna vzgojna metoda.81
Tudi Santonino na mnogih gradovih omenja ven~ek deklet, ki so spremljale doma~o
gospo. »Na dvori{~u zgornjega gradu nam je pri{la naproti mogo~na in plemenita gospa
Omelija Trautmannsdorfer (Trauttenstarferin) z dvema deklicama ob~udovanja vredne skrom-
nosti in ljubkosti, ki sta bili v lepoti in ~ednosti na mo~ podobni svoji gospe.«82 O vdovi
Magdaleni Raunach, ki je v neki vasi kosila s popotniki in je »tjakaj pri{la z dru‘ino, s
slugami in deklami, med katerimi so bile tri ~ednostne in zale device«83, pa ve povedati, da
je kot botra hotela peljati nekaj deklet k birmi in da je »to tista gospa, ki je imela ve~ let v uku
in vzgoji princeso Kunigundo Avstrijsko, preljubo h~erko presvetlega cesarja.«84 V kak{ni
starosti in za koliko ~asa so po{iljali dekleta v tak uk, ni znano, verjetno pa podobno kot
fante okoli njihovega dvanajstega ali trinajstega leta.
81 Maja @vanut, Od viteza, str. 77.
82 Paolo Santonino, Popotni dnevniki, str. 59.
83 Prav tam, str. 56.
84 Prav tam.
85 Janez Menart, Pridige in balade, Cankarjeva zalo‘ba, Ljubljana 1990, str. 32 in 33, pesem z naslovom
Lutnja
V popóldanskem ble{~anju zelenih host in gmajn
se béli nad vrhovi samotni Drachenstein.
 Iz oken sredi stolpa med blagi {um dreves
vrvíjo zvoki lutnje, kot da hité na ples.
V dvorani slavnih dedov v spokojni poltemì
galjardo si popeva cveto~a grajska h~i.
Kot strune, ugla{ene na isti zven po dve,
tako v njej ugla{eno je rádostno srce:
na krilih pesmi ple{e in plava prek gozdov
tja na gradi~ v dolini, ki je gradi~ Njegov.
V dvorani pa v polmráku po stenah vsenaokrog
s podob jo zro obrazi; in njih pogled je strog.
Kaj ni pradedu Hansu na lica legla skrb?
Ji ni ded Sigismund z o~mi pokazal grb?
In Wilhelm, ji ne ka‘e vsenaokrog vzdol‘
sten ovalnih fresk z gradovi in njihovih imen?
Od slike pa do slike deklè s pogledom grè
in lahni hod galjarde pod prsti ji zamre.
Nikoli! – govorijo od vseh strani o~i.
Nikoli, ljubo dete, se to ne dogodi!
In kot da lutnja jo~e, po gradu zadrhté
pavane to‘ni stihi: Ko v grob me polo‘e ...
Pod gradom pa iz hoste, kot tih odmev glasú,
prepeva kukavica: ku-kú ku-kú ku-kú.
Janez Menart85
Poroka
Igranje na instrument: eden od idealov vzgoje za  plemi{ko deklico;
igralna karta. Ju‘na Nem~ija ali Avstrija, 1453–1457. Dunaj,
Kunsthistorisches Museum. (Foto: Photostudio Milap, Dunaj.)
109ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
86 A History, str. 272; Alois Niederstätter, Das Jahrhundert der Mitte, An der Wende vom Mittelalter zum
Neuzeit; v: Österreichische geschichte 1400 – 1522, Ueberreuter, Dunaj 1996, str. 54.
87 Sergij Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Slovenska matica, Ljubljana 1996, str. 252 in 253.
88 A History, str. 273; Sergij Vilfan, Pravna zgodovina, str. 254.
89 Maja @vanut, Od viteza, str. 130 in 131.
90 Paolo Santonino, Popotni dnevniki, str. 59.
Na izoblikovanje vzorcev porok, vklju~no s povpre~no starostjo ‘enina in neveste, so
vplivala ekonomska in demografska valovanja. Veliko plemi{kih dru‘in je bilo v krizi in
dota, ki jim je pri poroki s h~erjo iz premo‘nej{e dru‘ine pripadla, je bila ena od mo‘nosti,
da napolnijo svojo iz~rpano blagajno. Razli~ni dru‘beni sloji so si izoblikovali vsak svojo
strategijo za sklepanje dobi~konosnih porok. Za ni‘je plemstvo se je kot zelo dobi~konosna
alternativa izkazala zveza z bogato me{~ansko h~erjo. Obe strani sta imeli od tega koristi:
plemi~ si je lahko gospodarsko opomogel, sorodstvo me{~anske neveste pa se je na drugi
strani lahko veselilo socialnega presti‘a, ki ga je tak{na zveza prinesla. Veliko vlogo sta
igrali tudi religija in filozofija, saj si je srednjeve{ka cerkev prizadevala za ~im ve~ji vpliv
na poro~no prakso in moralo udele‘encev.86
Cerkev je le po~asi lahko vsilila svoj vpliv in pogled na poroko kot zakrament in mono-
gamno, do‘ivljenjsko zvezo. [e zelo dolgo so se med ljudstvom ohranile t.i. skrivne (necer-
kvene) poroke, ki so se sklepala brez prisotnosti duhovnikov in kljub temu, da jih je cerkev
za~ela preganjati pod grehom, jim ni mogla odre~i veljavnosti. In {ele v prvi polovici 17. sto-
letja je nedvomno obveljala splo{na obveznost cerkvenih zakonov in neveljavnost drugih
zakonov.87
Soglasje med ‘eninom in nevesto, da ho~eta skleniti zakon je postalo, z uveljavitvijo
konsenzualnega na~ela, odlo~ilno za sklenitev zakonske zveze. Ta razvoj je pomenil spre-
membo ne samo v odnosih med fevdalnimi podlo‘niki in zemlji{kimi gospodi – ker je sedaj
podlo‘nik lahko samostojno odlo~al –, ampak tudi med star{i in otroci ter med spoloma. Ali
je to pomenilo, da so sedaj lahko mladi ljudje sami odlo~ali o svojih bodo~ih partnerjih, da
so bile mladoletne punce sedaj vklju~ene ali celo samostojne v te‘kem procesu iskanja
primernega mo‘a in so odlo~ala, ~e se bodo sploh poro~ile in ali je konsenz pomenil, da so
bile ‘ene spo{tovane kot enakopravne partnerice svojih mo‘ v vseh zadevah?
Eno je bila teorija in nekaj povsem drugega praksa. Poroke so bile zelo pomembno
sredstvo za pridobivanje ali ohranitev mo~i ter posesti, zato je povsem logi~no, da mlada
dekleta vi{jih slojev niso mogla in smela odlo~ati o tem. Tudi fantje niso imeli ni~ ve~ pravic
pri odlo~anju, {e posebej, ~e so bili dedi~i posesti. Na~elo konsenza je tako ostalo samo v
besedah, ki sta jih ‘enin in nevesta izmenjala pred duhovnikom, dejansko pa je odlo~itev o
sklepanju zakonske zveze ostala {e naprej predvsem v rokah star{ev.88
Torej je bil razum, pod‘gan s skrbjo za napredek in pre‘ivetje rodu, tisti, ki je odlo~al o
izbiri zakonskega partnerja. ^ustva so bila ob za~etku skupnega ‘ivljenja popolnoma po-
stranskega pomena. Ljubezen seveda ni iznajdba poznej{ih stoletij, tudi srednjeve{kemu
~loveku sta bili ljubezen in sre~a ideal, a to je bila stvar, ki se je navadno razvila {ele v
zakonu – ~e se je – ob prilagajanju zakoncev na skupno ‘ivljenje. V ve~ini primerov pa so
bili uporabni nadomestki za ljubezen »ne‘nost«, »skrb« in »po{tenost« v smislu lojalno-
sti.89 »Enaka sta si v po{tenju, lepoti in plemenitosti in zatorej {e sedaj ‘ivita v posebni
medsebojni ljubezni in popolni slogi,...«90
@ena je prinesla v zakon doto (denar in morebitne nepremi~nine) in balo, ki je po njeni
smrti pripadla njenim dedi~em (otrokom oziroma, ~e teh ni imela, njenim sorodnikom), mo‘
pa ji je bil praviloma dol‘an zagotoviti enak znesek v dveh delih, za‘enilu, na katerem je
110 M. KOVA^I^: »PRIJAZNE, POBO@NE, SKROMNE, ̂ EDNOSTNE IN PLEMENITE«
imela ona po njegovi smrti le u‘itek, ob njeni morebitni ponovni poroki ali smrti pa je
pripadel mo‘evim dedi~em, in jutrnjo, s katero je lahko prosto razpolagala.91
Glede na to, da je iniciativa za sklepanje zakonskih zvez praviloma prihajala s strani
‘enina oz. njegove dru‘ine in prijateljev, so bili pri starosti nevest gotovo bolj pragmati~ni
kot pri starosti ‘eninov. Dekleta so nekako prvi~ poro~ali med njihovim 18. in 21. letom.
Tudi, ko Santonino na svoji poti posebej poudari starost ‘en, omeni dvajset let. »Barbara
Flaschberger (Flosperger), h~i gospoda na gradu Flaschbergu, ki je bilo o njem zgoraj
povedanega dovolj, njegova ‘ena (namre~ Jurija Venda, kastelana na gradu Pri‘anku; op.
M.K.), stara dvajset let,...«92
^e je ‘ena umrla, se je plemi~ zaradi otrok in gospo-
darstva navadno zelo hitro spet poro~il, zato niso bili ni~
neobi~ajnega zakoni, v katerih je bila starostna razlika
med zakoncema precej{nja – ostarel plemi~ in njegova
dvajset ali trideset let mlaj{a druga ali tretja ‘ena. »...in
~etrta zakonska ‘ena prej imenovanega gospoda Andreja.
...stara je kakih dvajset let in ‘e mu je rodila fantka nena-
vadne lepote...«93 Sicer Santonino ne pove ni~esar o sta-
rosti njenega mo‘a, vendar glede na to, da je bila to ‘e
njegova ~etrta ‘ena, lahko sklepamo, da je moral biti ve-
rjetno ‘e kar v letih.
Naletimo pa tudi na primere, ko se je vdova ponovno
poro~ila z dokaj mlaj{im mo{kim. Tudi Helena Kottanner
se je po smrti svojega prvega mo‘a leta 1430 znova
poro~ila. In sicer je, s privolitvijo svojih najbli‘jih sorod-
nikov ter na priporo~ilo dunajskega mestnega sveta in
dunajskega stolnega pro{ta, vzela komornika Johanna
Kottannerja, ki je {ele leta 1426 dosegel polnoletnost.94
»Kajti mo‘je so tisti, ki vladajo ‘enam, in ne ‘ene mo‘em!«95
Odredba, »‘ene naj bodo podrejene svojim mo‘em kakor Gospodu, mo‘ je namre~ glava
‘eni, kakor je Kristus glava Cerkvi, ker jo je odre{il, saj je njegovo telo. In kakor je cerkev
podrejena Kristusu, tako naj bodo v vsem ‘ene mo‘em.96«, zapisana ‘e v Novi zavezi, v
pismu Efe‘anom, tudi v poznem srednjem veku ni izgubila svoje vrednosti. V o~eh cerkve
kakor tudi med laiki, je bilo priporo~ilo za dober zakon, da mo‘ vlada in ‘ena brezpogojno
uboga. Kadar le-ta tega ni storila, je imel mo‘ pravico, da svojo ‘eno disciplinira in kaznuje,
saj so tako posvetni kot tudi cerkveni zakoni poudarjali mo‘evo odgovornost za svojo
‘eno.97
91 Maja @vanut, Od viteza, str. 131.
92 Paolo Santonino, Popotni dnevniki, str. 31.
93 Prav tam, str. 29.
94 Harald Tersch, Selbstzeugnisse, str. 39.
95 Christine de Pizan, Knjiga, str. 158.
96 Sveto pismo Nove zaveze, Jubilejni prevod ob {tiristoletnici Dalmatinove Biblije, Nad{kofijski ordi-
nariat v Ljubljani, Ljubljana 1984, str. 537.
97 A History, str. 275 in 276.
Neenak par, Hans Baldung
Grien, 1507.
111ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
Pregovor: »Konj, bodisi dober bodisi slab, potrebuje ostrogo; ‘enska, bodisi dobra ali
slaba, potrebuje gospodarja in v~asih tudi palico.«, ki ga je v 14. stoletju zapisal neki
Florentinec, poln modrih izrekov, dobro zajema takratno mi{ljenje.98
»Oh, draga Kristina, dobro ve{, koliko ‘ensk lahko vidimo, kako po krivdi kakega krutega
mo‘a zapravljajo svoje nesre~no ‘ivljenje v verigah zakona, v katerem so trpin~ene {e bolj kot
su‘nji Saracenov. Oh, Gospod, kako se pustijo pretepati neprestano in brez razloga! Oh,
koliko nedostojnosti, podlosti, zmerjanj, ‘alitev in sramotitev toliko hrabrih ‘ensk prena{a
brez najmanj{ega ugovarjanja. In {e koliko drugih, ki nosijo breme {tevilnega potomstva,
vidimo umirati od lakote in bede, medtem ko se njihovi mo‘je vla~ijo v krajih razvrata in
pono~ujejo v vseh gostilnah po mestu! In ko se mo‘je vrnejo, mar ne dobijo te ‘enske namesto
ve~erje klofuto? Povej, ~e se motim in ~e ni taka usoda ve~ine tvojih sosed?«99
Iz tega je lepo razvidno, kak{na je bila mentaliteta takratnih mo{kih in pa tudi samih
‘ensk. @enske so bile pa~ tako vzgojene – da postanejo zveste ‘ene, podrejene svojemu
mo‘u – in zato se jim ni zdelo ni~ nenavadnega, ~e so se mo{ki nad njimi tudi fizi~no
iz‘ivljali. To je mo~ razbrati tudi iz naukov, ki jih je dal Jo‘ef Lamberg svojim h~eram. Pravi
namre~, da ~e dobijo pobo‘nega mo‘a, naj bodo do njega ljubeznive in dobre in naj ‘ivijo
z njim ~astivredno. Prav tako, naj mu ne dajo vzroka, da bi z njimi ravnal grdo, saj bo tako
ravnal z njimi dobro. ^e pa bi slu~ajno njihov mo‘ brez razloga ravnal z njimi slabo, naj o
tem ne razsojajo same, temve~ Bog in naj bodo z njim vseeno dobre, saj druga~e ne gre.100
Dejstvo, da so tak{ne nasvete delili in pisali mo{ki je znano in razumljivo za ta ~as.
Veliko bolj me ~udi dejstvo, da je Christine de Pizan, v svoji Knjigi o mestu dam, ki naj bi
bila ravno naperjena zoper tak{ne mo{ke zmote, v svojem zaklju~nem nagovoru ‘enskam
zapisala: »In ve, drage prijateljice, ki ste poro~ene, ne jezite se, da ste na ta na~in podrejene
svojim mo‘em, kajti za ljudi ni vedno koristno, ~e so svobodni. To dokazujejo besede, ki jih
je Bo‘ji angel rekel Ezdri, namre~ da so tisti, ki so se predali svoji svobodni volji, padli v
greh, se uprli Na{emu Gospodu in poteptali pravi~ne, to pa jih je potegnilo v uni~enje. Naj
se tista, ki ima blagega, dobrega in razumnega mo‘a in jo ta iskreno ljubi, zahvali Gospodu,
saj to ni majhna usluga, temve~ najve~je dobro, ki ga lahko prejme na tej zemlji. Naj mu kar
najbolje slu‘i in ga z zvestim srcem ljubi – kar je tudi njena naloga (poudarila M.K.) – naj
pri tem ‘ivi v miru in moli Boga, da bo {e naprej varoval njuno zvezo in ohranil njuno
‘ivljenje. Tista pa, katere mo‘ ni ne dober ne slab, se mora prav tako zahvaliti Gospodu, da
98 Prav tam, str. 13.
99 Christine de Pizan, Knjiga, str. 157 in 158.
100 Maja @vanut, Od viteza, str. 135.
Ljubosumne‘ pretepa svojo ‘eno. Guillaume de Loris
in Jean de Meun, Le Roman de la Rose, Dunaj,
Österreichische Nationalbibliotehek. Cod. 2568. f. 7ov.,
Sev. Francija, okrog 1430.
112 M. KOVA^I^: »PRIJAZNE, POBO@NE, SKROMNE, ̂ EDNOSTNE IN PLEMENITE«
ji ni dal {e slab{ega; na vso mo~ se mora truditi, da pomirja njegove izpade in da ‘ivita
mirno in skladno s svojim polo‘ajem. In tista, ~igar mo‘ je sprijen, nezvest in zloben, se mora
potruditi in ga prena{ati, zato da ga iztrga iz sprijenosti in ga vrne, ~e more, na pot razuma
in dobrote. ^e pa kljub vsemu njenemu trudu mo‘ {e naprej vztraja v slabem, bo njena du{a
nagrajena za to pogumno potrpe‘ljivost in vsi jo bodo blagoslovili in branili.«101 Tak{no
pisanje je {e en dokaz, kak{na je bila mentaliteta takratne dru‘be. In po vsej verjetnosti tudi
Christine de Pizan glede odnosov med zakoncema ni bila nobena izjema. V takratni dru‘bi
je bilo povsem sprejeto in razumljivo dejstvo, da ‘enska pri izbiri svojega partnerja ni imela
nobene besede in zato je lahko dobrega in po{tenega mo‘a pripisala le sre~nemu naklju~ju.
Njihovo brezpogojno ubogljivost nam opi{e tudi Santonino v prizoru o umivanju, o
katerem sem nekaj ve~ zapisala v posebnem poglavju o osebni higieni. ^eprav je bila to
gesta gostoljubja, je morala »na mo‘ev ukaz«102 gospa Barbara Flaschberger umiti Santoni-
na. S tem prav gotovo ni izkazala gostoljubja ‘ena, temve~ mo‘, saj je ‘eno jemal kot svojo
lastnino in jo je radodarno delil s pri{lekom. Ni~ druga~e ni bilo pri mizi, kjer je bilo prav
tako potrebno gostu izkazati gostoljubje. In tudi tukaj, ~e je bila pri kosilu seveda prisotna,
je to naloga opravila ‘ena. »Potlej smo sedli k drugemu kosilu, kjer je moral Santonino na
ukaz imenovanega gospoda viteza (poudarila M.K.) zasesti prostor tik zraven omenjene
Omelije: ta mu je lastnoro~no ve~krat ponudila za pitje vr~, iz katerega sta pila ona sama in
njen dobri mo‘.«103
Mo‘je so nadzirali vsako najmanj{o podrobnost v ‘eninem ‘ivljenju in tako tudi njene
religiozne aktivnosti. »In danes je hotela svoji ~isti dobrotljivosti dodati {e duhovno vez
({la je namre~ k birmi; op. M.K.), da bi dr‘ala {e trdneje in dlje – z mo‘evo privolitvijo
(poudarila M.K.).«104
Odnosi med zakonci so bili vsakr{ni, od zelo skladnih preko znosnih do hladnih. »Sicer
pa ti zagotavljam, da takih nerazumevanj ni v vsakem zakonu; so pari, ki ‘ivijo v popolni
ubranosti, kjer zakonca drug z drugim ‘ivita v ljubezni in zvestobi, ker sta oba dobra, mila
in razumna. Seveda obstajajo slabi mo‘je, vendar najdemo tudi sijajne, ~astivredne in
101 Christine de Pizan, Knjiga, str. 304 in 305.
102 Paolo Santonino, Popotni dnevniki, str. 31.
103 Prav tam, str. 74.
104 Prav tam, str. 32.
105 Christine de Pizan, Knjiga, str. 158.
 Leonard, zadnji gori{ki grof,
in njegova ‘ena Paola Gonzaga kot
ustanovitelj na freski vkapeli gradu
Bruck, Lienz.
113ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
modre; ‘enske, ki se z njimi omo‘ijo, so rojene pod sre~no zvezdo in Bogu se imajo zahvaliti
za sre~o, ki jim jo daje na tej zemlji.«105
Seveda tudi na{ popotnik naleti na razli~ne odnose med zakonci. O zakonski zvezi med
gori{kim grofom Leonhardom in Paolo Gonzaga iz Mantove, ki je bila sklenjena iz politi~nih
razlogov, pripomni »Lienz ima grad in odli~no utrjeno trdnjavo, oboje {tirikotne oblike, za
lu~aj dale~ od predmestja; grad le‘i ob reki navzgor in ime mu je Bruck (Pruch). V njem ima
po navadi svojo rezidenco – tako pravijo – svetla gospa grofica Pavla s svojim dvorom. Baje
namre~ prej omenjeni gospod grof prebiva pogosteje v mestu kakor tam gori.«106 Mogo~e
sta omenjena zakonca ‘ivela celo lo~eno, kar glede na vnaprej dolo~ene poroke tudi ne bi
bilo ni~ ~udnega (podobno je za celjskega grofa Friderika II. in njegovo ‘eno Elizabeto
predvidevala tudi Nada Klai}.107). Enej Silvio Piccolomini nas v svojem delu De Statu
Europae seznani tudi z gori{kim grofom Henrikom in z njegovim »spo{tljivim« odnosom
do svoje ‘ene. Takole pravi: »V tej de‘eli vlada Henrik, gori{ki grof, mo‘, ki je slab{i kot
‘enska; sredi no~i vle~e svoje sinove iz spanja in jih sili piti ter se ~udi, kako lahko spijo
‘ejni. In ker oni tega niso hoteli in so vino odklanjali, se je obrnil k svoji ‘eni in ji rekel:’Te
ima{ ti od nekoga drugega, ti kurba (poudarila M.K.), moji otroci to ‘e niso, saj celo no~
spijo brez ‘eje.’«108 Tukaj je seveda jasno, da ‘ena ni bila nikakr{na prostitutka, ampak jo je
s tem izrazom gori{ki grof samo poni‘eval, ne mene~ se za to, ali so njegove psovke ute-
meljene ali ne. Tak{ne in druga~ne vzdevke so uporabljali seveda tudi drugi mo‘je.109
V ve~ini primerov pa avtor Popotnih dnevnikov ‘ene opi{e kot ~ednostne, dostojanstve-
ne, plemenite in vredne svojega imena. »Na kratko povedano: po pravici bi smela ta zane-
sljiva in v vsem nadvse primerna gospa veljati in biti spo{tovana kot gospodarica in kralji-
ca te de‘ele, saj ji ne manjka prav ni~ tistega, kar pristaja najimenitnej{i gospe, dasi je {e
zelo mlada.«110 Potemtakem so tudi njihovi zakoni lahko bili sre~ni. »...enaka sta si v po{tenju,
lepoti in plemenitosti in zatorej {e zdaj ‘ivita v posebni medsebojni ljubezni in popolni
slogi, vendar za zdaj {e nimata potomstva; ~eprav sta zato manj zadovoljna, sta se navzlic
temu rada in brez godrnjanja vdala v bo‘jo voljo.«111
Po vsej verjetnosti je tudi Santonino ocenjeval ‘enske po merilih, ki so v takratni dru‘bi
za njih veljala. Da jih je videl in opisoval kot dobre ‘ene, gospodinje in kuharice, ki so
skromne, ~ednostne, pobo‘ne, prijazne, dobrotne, ~astivredne, ljubke, zale in lepe, ne pome-
ni ni~ drugega kot to, da so se obna{ale kot se je takrat za njihov spol in stan pri~akovalo. To
nam dokazujejo tudi vsi vzgojni traktati, ki so deklicam oziroma ‘enskam priporo~ali prav
tak{ne kreposti.112 »Naj nobena od vas ne vztraja zagrizeno v prepri~anjih, povr{nih in brez
podlage – v ljubosumju, trmi, nespo{tljivem govorjenju ali pohuj{ljivih dejanjih – kajti to
so stvari, zaradi katerih se vznemirja duh in izgublja razum in so {e posebej neprijetne in
nespodobne pri ‘enski.«113
106 Paolo Santonino, Popotni dnevniki, str. 14.
107 Glej Nada Klai}, Zadnji knezi Celjski v de‘elah svete krone, Celjski zbornik 1982, posebna izdaja,
Celje 1982, str. 41.
108 Meinrad Pizzinini, Das Städtische Leben von Lienz; v: Das Leben in der Stadt des Spätmittelalters,
Internationaler Kongress Krems an der Donau, 20. – 23. September 1976; Veröffentlichung des Instituts für
Mittelalterliche Realienkunde Österreichs Nr. 2, Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften,
Dunaj 1980; str. 108.
109 Brigitte Rath, Prostitution und Spätmittelalterliche Geselschaft im Österreichisch-Süddeutschen Raum;
v: Frau, str. 560.
110 Paolo Santonino, Popotni dnevniki, str. 84.
111 Prav tam, str. 59.
112 Ve~ o vzgoji glej: Dagmar Thoss, Frauenerziehung.
113 Christine de Pizan, Knjiga, str. 305.
114 M. KOVA^I^: »PRIJAZNE, POBO@NE, SKROMNE, ̂ EDNOSTNE IN PLEMENITE«
V teh ~asih je pri plemstvu za idealno veljala ‘ena, kakr{na je bila Margareta Herberstein
(@igova svakinja), ki je umrla leta 1518. Njen nagrobni napis jo slavi kot krepostno, vrlo
gospodinjo, ki je u~inkovito vodila hi{o, da je njen mo‘ lahko opravljal slu‘bo ({tajerskega)
vrhovnega voja{kega poveljnika. Takih ‘ena baje ni bilo veliko, nadaljuje napis, bila je
modra, pokorna in tiha, izogibala se je nesrame‘ljivim besedam, v hi{i ni trpela zla, rodila je
{tirinajst otrok.114
Najdemo lahko tudi nekaj nasprotnih primerov, kjer so ‘ene {ibale in udrihale po mo‘eh,
in ki potrjujejo sum, da se ‘enske – zelo, zelo redke – niso vedno pasivno vdale v usodo in
so bile sposobne braniti svoje interese. »Vendar ~e je res, da mnoge sijajne ‘enske, kot sem
ti rekla, trpin~ijo njihovi zlobni mo‘je, je treba priznati, da obstajajo tudi zelo hudobne
‘enske in to brez razloga, ~eprav gre za manj{ino. Dejansko, ~e bi ti rekla, da so vse ‘ene
dobre, bi me hitro obto‘ili za la‘. Toda o tem ne bom govorila, kajti te vrste ‘enske so
izkrivljene in tako reko~ izrodki.«115
Uporaba fizi~ne sile ni bila tipi~na za ‘enske, ampak so ve~krat posegle po jezikanju,
ignoriranju mo‘evih ukazov ali jih na skrivaj niso ubogale.116 Kako pa je dru‘ba, tudi same
‘enske, gledala na tak{ne »izkrivljenke«, nam je lepo razvidno iz Christininega komentarja.
Kar je tudi {e dodaten dokaz, da so se ‘enske glede svoje vloge v zakonski zvezi povsem
strinjala z uveljavljenim mnenjem.
Seksualno ‘ivljenje znotraj in zunaj zakonske zveze
»Gospa, na svetu obstaja naravna privla~nost mo{kih do ‘ensk in ‘ensk do mo{kih; tega
ne narekuje kak dru‘beni zakon, temve~ telesno nagnjenje; gnani od spolne ‘elje se zaradi
njega ljubijo z ljubeznijo in strastjo. Ne vedo, kaj v njih pri‘iga te ognje strasti, vendar vsi
mo{ki in ‘enske poznajo to stanje, ki mu pravimo ljubezen.«117
Tudi Santonino popolnoma ni~ ne skriva, da ga ‘enske v veliki meri privla~ijo. Samo
spomnimo se na redovnice v samostanu Studenice (o tem prizoru natan~neje v nadaljevanju),
114 Maja @vanut, Od viteza, str. 135.
115 Christine de Pizan, Knjiga, str. 159.
116 A History, str. 276.
117 Christine de Pizan, Knjiga, str. 230.
Podjarmljen mo‘: Israhel van Meckenem, okrog
1480/1490.
115ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
kjer se sicer ni zgodilo ni~ nespodobnega, a o mislih in ‘eljah, ki so se pletle po glavah na{ih
popotnikov, ni potrebno, ne vem kako, na debelo in {iroko razlagati. Tudi bli‘ina ‘ensk pri
ve~erji mu ni bila neprijetna, saj pravi: »Potlej smo sedli k drugemu kosilu, kjer je moral
Santonino na ukaz prej imenovanega gospoda viteza zasesti prostor tik zraven omenjene
Omelije: ta mu je lastnoro~no ve~krat ponudila za pitje vr~, iz katerega sta pila ona sama in
njen dobri mo‘. Ker ni bilo te‘ko izpolniti ukaza, se je Santonino zlahka uklonil. ... Zares je
prelepa in v cvetu svoje mladosti, {egava in prijetna.«118
Glede na to, da je celotno srednjeve{ko miselnost usmerjala cerkvena doktrina, je treba
spolnost razumeti kot nujo za spo~etje otrok in {e zdale~ ne kot predajanje spolnim u‘itkom,
katerih se je bilo potrebno bati in se jim izogibati. John Bromyard, neki angle{ki dominika-
nec, je ozna~il poroko kot »do‘ivljenjsko brzdanje strasti«, ki je ob~asno prekinjeno z
resnimi poskusi zanositve.119
Tako duhov{~ina kot tudi laiki so bili prepri~ani, da je sposobnost spolnega ‘ivljenja
bistvenega pomena za poroko – zaradi potomcev – in da se tisti, ki ne morejo imeti spolnih
odnosov, ne morejo primerno poro~iti.120 Vendarle pa je bilo moraliste in pridigarje strah, da
se ne bi par in predvsem ‘ena razcvetela, zato so v besedilih dokaj strogo predpisovali, da se
po njihovem dokaj ne~love{ka nagnjenja ne bi sprevrgla v navado. Seksualno slo so zakon-
cem namre~, cerkveni u~itelji ‘e vsaj od Avgu{tina naprej, odmerjali kot v lekarnah hud
strup, ki je v zelo majhnih odmerkih zdravilen.121 Med vrsticami njihove zadr‘anosti pa
lahko kljub temu razberemo, da so tedanji pari poznali in uporabljali polo‘aje, ki so jih,
vsemu navkljub, omogo~ale ‘enska iznajdljivost in spretnost ter dolga ljubezenska zaveza-
nost –, pri kateri u‘itek pa~ ni bil izvzet.122
Zaradi tega, ker je bila spolnost rezervirana zgolj za ustvarjanje dru‘ine, niso bili redki
primeri pre{u{tvovanja. Tudi pri tem so imeli mo‘je veliko ve~jo svobodo kot ‘ene. »Ne
more{ biti pogosto s svojo damo in te‘ko je za mladega mo‘a kot si ti, da ostane devi{ki.
Zakaj ne poskusi{ slu‘abnic?« Tak{ne pripombe dvorjanov ne namigujejo samo na gospo-
darjevo popolno oblast nad slu‘abniki oziroma v tem primeru slu‘abnicami, temve~ tudi na
njegove pravice, ki jih imel kot zakonski mo‘. Mo‘je so jo namre~ v primeru pre{u{tva
odnesli povsem nekaznovano, kljub temu, da so zakoniki in javno mnenje v tak{nih prime-
rih predpisovali smrtno kazen. Uradno so bili bordeli namenjeni samskim vajencem ali
popotnikom in vstop duhovnikom, poro~enim mo{kim in @idom ni bil dovoljen. A v praksi
se je dogajalo nekaj povsem drugega. Mo‘je, ki so bili ujeti in flagrante delicto (v strastnem
pregre{ku) so bili kaznovani z zelo milo globo, medtem ko so bili @idje za vedno pregnani
iz mesta.
Povsem druga pesem pa je bila z ‘enami. Glede na to, da je bil poglavitni namen poroke
dobiti legitimnega mo{kega naslednika, je bilo seksualno ‘ivljenje ‘ensk strogo nadzirano
in pravica do njihovih teles pridr‘ana samo za njihove zakonske partnerje. Za poro~ene
‘enske, kakor tudi za deklice, ki so bile namenjene za poroko, je bilo povsem normalno, da
niso imele pravic nad lastnim telesom. Na podlagi tega je velika ve~ina h~era iz vi{jih
dru‘benih slojev pre‘ivela zadnjih nekaj let pred poroko za samostanskimi zidovi.
118 Paolo Santonino, Popotni dnevniki, str. 74.
119 James A. Brundage, Law, Sex, and Christian Society in Medieval Europe, The University of Chicago
Press, Chicago in London 1987, str. 503.
120 Prav tam, str. 504 in 505.
121 Nina Kozinc, @enske, str. 84.
122 Pascal Dibie, Etnologija, str. 87.
123 Brigitte Rath, Prostitution, str. 560.
116 M. KOVA^I^: »PRIJAZNE, POBO@NE, SKROMNE, ̂ EDNOSTNE IN PLEMENITE«
^eprav redko, pa vendarle so tudi ‘enske tu in tam sko~ile ~ez plot. »Bilo bi veliko bolje,
da gre{ v javno hi{o, kjer jih bo lahko sto pri{lo k tebi.« Tak{nih in podobnih ‘alitev so bile
dele‘ne zakonolomske ‘ene, ki niso bile v o~eh svojih mo‘ ni~ bolj{e od prostitutk.123 Kljub
temu, da so svoje avanture seveda posku{ale obdr‘ati kot skrivnost, pa so nekatere med
njimi ujeli in jih postavili pred sodi{~e. V veliki ve~ina sta bila oba, tako ‘ena, ki je gre{ila
kot tudi njen ljubimec, obsojena na smrt.124
Kak{ne pa so bile metode usmrtitve ‘ensk obsojenih na smrt? Ponavadi so bile ‘enske
za‘gane na grmadi ali tiste iz vi{jega sloja obglavljene s sekiro, medtem ko so bili mo{ki
obe{eni. Dejstvo, da so bili mo{ki za‘gani na grmadi samo v primeru najhuj{ih zlo~inov,
dokazuje, da so se zavedali po{astnega trpljenja, ki ga je povzro~ala ta oblika usmrtitve.125
@enska opravila
»Mo‘u, ki bo na{el krepostno in preudarno ‘eno, ne bo nikoli ni~esar manjkalo. Njen
ugled je velik po vsej de‘eli, njen mo‘ ji zaupa. Kajti ona mu zagotavlja dobrine in blaginjo
vse ‘ivljenje. Ona i{~e in nabavlja volno, torej daje delo svojim slu‘abnicam, da se posve~ajo
koristnim nalogam; ona oskrbuje svoj dom; to nalogo vzame nase. Kot trgovska barka je, ki
prina{a kruh in dobrine. Nagradi tiste, ki si to zaslu‘ijo, in si jih pridobi za zaupne prija-
telje. Pri njej je hrane v izobilju, tudi za slu‘abnike. Preden kupi zemlji{~e, se pozanima o
njegovi vrednosti; po zaslugi svoje razsodnosti je posadila trto, ki je obogatila njen dom.
Ledja si je opasala z mo~jo in roke si je utrdila z nenehnimi in koristnimi opravili. Lu~
njenega dela ne ugasne nikoli – niti sredi no~i. Ukvarja se z najbolj plemenitimi opravki, in
vendar nikoli ne opusti ‘enskih del, temve~ pri njih dejavno sodeluje. Roko ponudi reve‘em
in siromakom v pomo~. Ker je skrbna, se v svoji hi{i ne boji ne snega ne mraza in tisti, ki jih
ima v oskrbi, so oble~eni v te‘ka obla~ila. Odeva se s svilo in {krlatom, s ~astjo in plemenitim
ugledom. Njen mo‘, ki sedi med de‘elnimi starostmi, je spo{tovan. Ona pa izdeluje tkanine iz
finega lanu in jih prodaja; odeta je z mo~jo in slavo. Njena radost bo ve~na. Njena usta
{irijo besede modrosti in milina vodi njen jezik. Ona bedi nad zalogami v shrambi in ne pase
lenobe. Po nraveh njenih otrok lahko vidi{, kdo je njihova mati, in njihova dejanja govorijo
o njeni sre~i. Pohvalo si zaslu‘i za dober videz svojega mo‘a. ^eprav njene h~ere niso ve~
otroci, jim ukazuje v vsaki stvari. Prezira varljivo slavo in ni~evo lepoto. Taka ‘enska, ki se
boji Gospoda, bo hvaljena; nagradil jo bo s plodom njenih del, ki jo hvalijo vsepovsod.«126
Vsepovsod, na kne‘jih dvorih, v mestih in na kmetiji, v vseh dru‘benih slojih, so bila
dela lo~ena na ‘enska in mo{ka. »Ampak, draga moja Kristina, prav tako bi se lahko vpra{ali,
zakaj Bog ni hotel, da bi mo{ki opravljali ‘enska dela ali ‘enske mo{ka. Na to vpra{anje je
treba odgovoriti tako: preudaren in skrben gospodar je razli~na doma~a opravila porazde-
lil med ~lane dru‘ine, tako, da tisto, kar opravlja eden, ne po~ne drugi. Bog je hotel, da mu
mo{ki in ‘enska razli~no slu‘ita, da se podpirata in drug drugemu pomagata, vsak na svoj
na~in. Tako je torej obema spoloma dal tako naravo in lastnosti, ki so potrebne za izpol-
njevanje njunih nalog, ~etudi se ~love{ka bitja v~asih motijo glede tega, kaj jim pristoji...«127
@enska delovna sfera je obi~ajno pomenila nadzor znotraj gospodinjstva, in sicer skrb za
hi{o, vrt, otroke, slu‘abnike in majhno ‘ivino. Tudi pri Santoninu je mogo~e razbrati delitev
na ‘enska in mo{ka opravila.
124 A History, str. 277–279.
125 Shulamith Shahar, History of Women, str. 15 in 16.
126 Christine de Pizan, Knjiga, str. 125 in 126.
127 Christine de Pizan, Knjiga, str. 64 in 65.
117ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
128 Prav tam, str. 65.
129 Paolo Santonino, Popotni dnevniki, str. 40.
130 Maja @vanut, Od viteza, str. 87.
Medtem ko mo{ki vi{jega sloja opravljajo politi~ne in reprezentativne naloge, kot je
spremstvo ali uradni pozdravi {kofa, sre~a Santonino ‘enske le za grajskimi zidovi – pa {e to
vedno v spremstvu in pod nadzorom mo{kih – oziroma v cerkvi. Tako cerkvena kot tudi
posvetna literatura sta pogosto priporo~ali tak{no tradicionalno delitev in iz pisanja Christi-
ne de Pizan je razvidno, da je bilo to splo{no uveljavljeno v dru‘bi. Ni pa to pogojeno s tem,
da ‘enske ne bi bile sposobne ali dovolj pametne za opravljanje »mo{kih« del.
»^e pa bi hoteli trditi, da ‘enske niso dovolj pametne, da bi se nau~ile prava – izku{nje
o~itno dokazujejo nasprotno. Kot bova videli kasneje, so bile {tevilne ‘enske – in {e danes
jih najdemo – zelo velike filozofinje in so obvladovale {e veliko te‘je in plemenitej{e vede,
kot so pisani zakoniki in ~lovekovi predpisi. Po drugo strani, ~e bi kdo hotel trditi, da ‘enske
nimajo nobenega naravnega nagnjenja za politiko in oblast, bi ti lahko navedla primere
mnogih slavnih ‘ensk, ki so v preteklosti vladale. In da bo{ bolje uvidela resnico, te bom
spomnila {e na nekatere tvoje sodobnice, ki so po smrti svojega mo‘a tako dobro vodile
zadeve, da neizpodbitno dokazujejo, kako nobena naloga ni prete‘ka za bistroumno ‘en-
sko.«128 In ne samo v teh, najbolj skrajnih primerih (u~enjakinje, vladarice,...), temve~ tudi v
vsakdanjem ‘ivljenju so se vloge ve~krat obrnile. Tako lahko najdemo tudi situacije, ko so
bili mo{ki aktivni pri tkanju, produkciji tekstila in hrane. Na nekaj podobnega je naletel
tudi Paolo Santonino v vasi Bitnje blizu Kranja, »kjer se dobi veliko platna. Pravijo, da tod
pozimi vrtijo preslico in tkejo tako mo{ki kakor tudi ‘enske.«129
Niso pa se dela razlikovala samo med ‘enskami in mo{kimi, ampak seveda tudi med
samimi ‘enskami. @enske vi{jih slojev so se ukvarjale in ubadale z drugimi opravili in
problemi kot ‘enske srednjega in ni‘jega stanu.
@enske iz ni‘jega plemstva so se lahko zaposlile na kraljevih ali kne‘jih dvorih, kjer so
opravljale dela kot so: vzgoja otrok, uprava gospodinjstva in financ, sodelovanje pri dvor-
nem ceremonialu in dru‘abnem ‘ivljenju in organizacija {tevilnih potovanj. Nekatere od
teh slu‘b so bile po svoji naravi za~asne (dvorna dama, dvorna upraviteljica, vzgojiteljica
otrok).130 Helena Kottanner nam je v svojih spominih zelo lepo in podrobno opisala, kak{ne
dol‘nosti je imela kot vzgojiteljica kraljevih otrok. Le-te pa niso bile omejene samo na
vzgojo otrok, saj ji je Elizabeta zelo zaupala in ji zaradi tega nalo‘ila tudi pomembnej{o
Cosme Tura in Francesco Tossa, z Triumf Minerve (detajl),
okrog 1470. Moralisti so v svojih spisih priporo~ali, naj se
‘enske ukvarjajo s koristnimi ro~nimi deli. Primere njihovih
zaposlitev (tkanje, vezenje) ka`e ta slika.
(Ferrara, Palazzo Schifanova)
118 M. KOVA^I^: »PRIJAZNE, POBO@NE, SKROMNE, ̂ EDNOSTNE IN PLEMENITE«
nalogo – sodelovanje pri kraji krone. Pri tej nalogi se je izkazala kot odgovorna, pametna in
vredna zaupanja. Kaj pa je lahko tak{na slu‘ba na dvoru prinesla? »Tedaj sem pokleknila
pred plemenito kraljico in sem njeno milost spomnila na dela, ki sem jih storila njeni milosti
in tudi plemenitemu kralju in tudi drugim njene milosti otrokom, vsemu plemenitemu kne‘jemu
rodu. Tedaj mi je plemenita kraljica podala roko in rekla:’Vstanite! ^e Bog da in se bo stvar
dobro iz{la in pride do miru, tedaj bom vas in ves va{ rod povzdignila (poudarila M.K.); vse
to ste po{teno zaslu‘ili in ste zame in za moje otroke storili, ~esar sama ne bi ne hotela ne
mogla.’ Tedaj sem se poni‘no priklonila in se njeni milosti zahvalila za dobre obete.«131
Slu‘be na dvoru so lahko prinesle tudi ob~asne in stalne denarne nagrade, nagrade v
obliki podelitve nepremi~nin in dohodkov ter dragocenih predmetov, prilo‘nosti za skleni-
tev ugodne zakonske zveze (»Svoj ~as je bila nekaj let na dvoru gospoda cesarja, tedaj, ko
je bil taisti gospod Sigismund cesarski dvorjan in je opravljal slu‘bo varuha cesarskih
dragocenosti in srebrnine. Ker sta bila taistemu gospodu cesarju zavoljo svojih {tevilnih
~ednosti nadvse draga, ju je zvezal v zakon.«132), pri ~emer se je vladar navadno izkazal
hvale‘nega {e s poro~nim darilom (»Vrhu tega je dobil taisti gospod Sigismund s svojo prej
imenovano preljubo ‘eno od cesarja za poro{tvo trajne ljubezni v dar mnogo raznovrstnih
dragocenih obla~il; oba jih rada nosita in se krasita z njimi.«133), obi~ajno s srebrno pivsko
posodo ali pa kar z doto.
@ena plemi~a je bila nepogre{ljiva partnerica svojega mo‘a pri vzgoji in odlo~itvah
glede bodo~nosti otrok, v primeru njegove smrti tudi kot njihova varuhinja, kot nositeljica
dru‘inskih povezav, kot voditeljica gospodinjstva in v mo‘evi odsotnosti vsaj deloma tudi
gospodarstva. Ustvarjanje dru‘ine in skrb zanjo je bilo njeno najbolj naravno poslanstvo.
Poro~ena ‘ena je ve~ji del svojega ‘ivljenja nosila, dojila in vzgajala svoje otroke in nadzo-
rovala gospodinjstvo in hi{no slu‘in~ad. Tudi za njo se ni spodobilo fizi~no delo.134
Plemkinje so se vedno zanimale za kuho, za nove, eksoti~ne jedi, ki so bile kon~no tudi
statusni simbol. Tako tudi Santonino izkusi njihove izvrstne specialitete. »Medtem ko smo
se zahvaljevali za prejeto okrep~ilo, je pri{la mogo~na Omelija s svojim dekleti, ki je pripra-
vila vse zgoraj opisane jedi v~eraj{njega in dana{njega dne, in z vso uglajenostjo in srame‘-
ljivostjo prosila za zamero, ~e ni zadostila dostojanstvu in pri~akovanju gostov. Spodobno
smo ji odgovorili, kakor je terjal trud za imenitno opravljeno nalogo, in se ji vsi ~ez in ~ez
zahvaljevali.«135 Vendar si je njihovo udele‘bo pri kuhi verjetno treba predstavljati bolj kot
nasvet, nadzor in sodelovanje pri dokon~ni obliki – serviranju, kot pa, da bi jih resni~no
»skuhala sama gospa Omelija s svojimi slonoko{~enimi rokami.«136 Z lastnimi rokami so se
plemkinje lotile le ro~nih del, finega {ivanja in vezenja. Kar pa verjetno ne velja tudi za
me{~anske ‘ene, ki so morda res same pripravljale jeda~o za goste. »Na mizo so prinesli
deset jedi, vsako bolj{o in imenitnej{o od prej{nje; pripravila jih je gospa Ur{ula, ‘ena
taistega Ga{perja (belja{kega me{~ana; op. M.K.), lepa in ~ednostna gospodinja, s tako
fino~o, da bi ~lovek rekel: saj so jih prinesli sredi iz Florence!«137 V obeh primerih pa so
‘enske, potem ko so gostje brez problemov pospravili (pre)obilno kosilo, pri{le vpra{ati in
se opravi~iti, »~e je bilo kaj narobe; ker pa je imenitno opravila delo in ni zagre{ila nobene
131 Spomini Helene Kottaner, str. 77.
132 Paolo Santonino, Popotni dnevniki, str. 59.
133 Prav tam, str. 61.
134 Maja @vanut, Od viteza, str. 147.
135 Paolo Santonino, Popotni dnevniki, str. 61.
136 Prav tam, str. 74.
137 Prav tam, str. 63.
119ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
napake, smo ji vsi zlahka izkazali milost, jo hvalili in se ji priporo~ili.«138 To je vsaj malo
odtehtalo njeno naporno delo. Kar predstavljamo si, koliko ~asa je morala prebiti v kuhinji,
da je pripravila vso to ogromno koli~ino hrane. @e pogled na prazno mizo pa je bila verjetno
najlep{a in najbolj{a nagrada za opravljeno delo.
Osebna higiena in vloga ‘ensk pri umivanju
V poznem srednjem veku so pisci v samostanih prenehali opozarjati pred nevarnostmi,
ki jih povzro~a kopanje. Kopanje in parne kopeli so se uveljavile med vsemi sloji prebi-
valstva, tako da sedaj ni bilo ve~ primerno zani~evalno in sumni~avo gledati na umivanje
od nog do glave. Pozivati so za~eli tudi k rednemu menjavanju spodnjega perila.139 Samo
kot zanimivost naj omenim dogodek, ki nam dokazuje, da se v krajih, kjer je Santonino
potoval, to o~itno {e ni prijelo. »Tukaj je to no~ avstrijski duhovnik s svojimi ‘e ~isto ~rnimi
in zamazanimi spodnjicami (poudarila M.K.) zama{il okno spalnice, da severni veter ne bi
{kodoval glavi in ‘elodcu na{ega {kofa, ki je le‘al nasproti okna,«140 kar se je na{emu
Santoninu zdelo kot »okretna pamet in ~udovita preudarnost na{ega Avstrijca«141.
Poznali so dva na~ina kopanja in sicer kad ali parno kopel, torej samostojno ali v dru‘bi.
Ve~krat sta se umivali dve osebi hkrati. To pa zaradi dru‘abnosti ali gostoljubja. Za najvi{jo
dol‘nost gostoljubja je namre~ veljalo, da se je gostu pripravila kopel. V ve~ini primerov pa
je bilo izkazovanje tak{nega gostoljubja dol‘nost ‘enske, saj so bili najve~krat mo{ki tisti,
ki so bili dele‘ni tak{ne pozornosti in telesne bli‘ine.142
»Ta dan je plemeniti in mogo~ni gospod Jurij Vend, kastelan na gradu Pri‘anku (Brie-
sinch, Priessenegg), resni~no najbolj omikani in ~ez vse ‘lahtni gospod, kar jih poznam, na
ve~er povabil Santonina, naj gre z njim v kopel, da bi s telesa o~istil naslago umazanije, ki
se mu je nabrala na dolgem potovanju. Malo pozneje je, rekel bi, na njegov ukaz, vstopila
(poudarila M.K.) pre‘lahtna gospa Barbara Flaschberger (Flosperger), h~i gospoda na
gradu Flaschbergu, ki je bilo o njem zgoraj povedanega dovolj, njegova ‘ena, stara dvajset
138 Prav tam.
139 Geschichte, str, 559.
140 Paolo Santonino, Popotni dnevniki, str. 13.
141 Prav tam.
142 Geschichte, str. 349 in 559–560.
@enska kot stre`nica gosta. Entlausung die laus.
120 M. KOVA^I^: »PRIJAZNE, POBO@NE, SKROMNE, ̂ EDNOSTNE IN PLEMENITE«
let, zelo lepa in predvsem priljudna in dobrotna, vendar vselej spodobno ~ednostna in
skromna. Na mo‘ev ukaz je Santonina, ki se je sprva branil, potlej pa se, ker je bilo ‘e tako
sklenjeno, uklonil in privolil, prav ne‘no podrgnila z belimi in mehkimi rokami po telesu do
trebuha exclusive. Potlej mu je umila glavo in jo dodobra o~istila; naposled je z obilnim
polivanjem vode taistemu Santoninu o~edila ude od trebuha do peta vsakr{ne nesnage. In
po opravljenem delu se je zahvalila, ker je izvolil tako potrpe‘ljivo prena{ati izkazano
uslugo (poudarila M.K.). To bi nemara kdo, ki ne pozna krajevnih obi~ajev, {tel ~ednostni
gospe v greh, njenemu mo‘u pa o~ital nespamet in lahkomi{ljenost, da je pripeljal v kopel
svojo lastno, povrh tega tudi mlado in lepo ‘eno, da bi bila na uslugo tujcu. A ~e bo pazljivo
pretehtal de‘elne {ege, bo {tel vse to obema v najvi{jo hvalo in krepost. Zakaj vsi pravijo, da
se po stari navadi tako ravna s pri{leki (ob pravi~nem upo{tevanju stanovskega polo‘aja
oseb), ki se ~utijo tako kot gostje sprejeti s posebno ljubeznijo in ~astjo.«143
O~itno pa je bila ta {ega izkazovanja gostoljubja v krajih, od koder je prihajal Santonino
‘e opu{~ena, saj se mu je zdela tuja in nenavadna. Medtem ko so se je v na{ih krajih {e vedno
dr‘ali. In kar se zdi najbolj zanimivo je to, da se je ‘ena omenjenega kastelana po opravljeni
kopeli zahvalila za potrpe‘ljivost.
Kar pa se ti~e v kasnej{em poglavju omenjenega opisa umivanja {kofove glave v ‘en-
skem samostanu Studenice, je treba na tem mestu povedati naslednje. Ker je bila v srednjem
veku navada, da so premo~eni gostje oblekli obleko, ki jim jo ponudil gospodar (v na{em
primeru prednica samostana), je tako od naporne poti popolnoma preznojen {kof preoblekel
svojo spodnjo srajco in se poslu‘il obleke, ki so mu jo ponudili v samostanu. O~itno je ve~
ljudi iz popotnega spremstva izrabilo prilo‘nost za osebno higieno, vendar pa nam ‘al
Santonino ne poro~a podrobno o tem. Lahko samo sklepamo, da se je kopanje poleg umi-
vanja glave raz{irilo tudi na stri‘enje las, britje in morda tudi na nego nohtov, ~esanje ali pa
vendarle zgolj na umivanje nog.144
Duhovniki in ‘enske
...Far sme imeti sto kurb, pa nih~è mu ne re~e besede,
dasi vso no~ se pri svoji smrde~i kuharici valja,
zjutraj pa pride k oltarju osran kot svinja h koritu.
V tem so najhuj{i ti leni menihi in candraste nune;
no~ in dan se kurbajo, potem pa morijo otroke;...
Janez Menart145
Tudi v na{ih krajih so se po ‘upnijah in beneficijih raz{irile razvade, ki so bile v 15.
stoletju splo{ne. Zelo pogosta je bila zdru‘itev mnogih beneficijev v posesti ene osebe, ki je
kljub temu, da jih ni upravljala sama, prejemala od njih ve~ji del dohodkov. Do mnogih
razvad je pri{lo v bogoslu‘ju (duhovniki marsikje niso brali vseh delov ma{e) in pri po-
143 Paolo Santonino, Popotni dnevniki, str. 31.
144 Helmut Hundsbichler, Realien zum Thema »Reisen” in den Reisetagebüchern des Paolo Santonino
(1485–1487); v: Die Funktion der schriftlichen Quelle in der Sachkulturforschung, Veröffentlichungen des
Instituts für mittelalterliche Realienkunde Osterreichs 1, Verlag der österreichischen Akademie der Wissen-
schaften, Dunaj 1976; str. 124–126.
145 Janez Menart, Pridige in balade, str. 100, odlomek iz Pridige o svetem zakonskem stanu, ki bi ga
hoteli ti hudi~evi farji ino menihi zavre~i.
121ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
deljevanju zakramentov (ve~krat so se podeljevali le za denar). Duhovniki so se vdajali
posvetnemu ‘ivljenju in u‘ivanju, ‘iveli so v konkubinatih, izvr{evali kr~marsko obrt, se
vdajali lovu in kockarstvu ter se obla~ili po {egi laikov.146
@e ljubljanska sinoda leta 1448 je posku{ala med klerom odpraviti, kar je bilo slabega.147
Vendar pa je videti, da ni imela trajnega uspeha, saj nam Santonino na ve~ mestih opisuje
razrahljane moralne razmere duhov{~ine.
»Poleg tega se je tako v Dravski in Ziljski dolini kakor tudi v sosednjih in bli‘njih krajih
(tako sem izvedel od pou~enih ljudi) vgnezdila neka zloraba, ki je naravnost nasprotna
oglejskemu sede‘u: tako za ‘upnijske kakor tudi za podru‘ni~ne cerkve je navada, da v ~asu
vakance prezentirajo duhovnike posvetni laiki ‘e kakih trideset let in ve~, vse te cerkve pa je
pred tem kratko malo podeljeval patriarh. Tudi neka druga napaka se je ‘e zdavnaj raz{irila
po teh krajih, ki (~e se ne motim) pripomore bolj k pogubljenju kot zveli~anju du{: da
namre~ kuracijski duhovniki na posamezne kvatrne nedelje med slu‘bo bo‘jo ov~ice, zaupa-
ne jim v varstvo, odve‘ejo vsakr{nih ve~jih in manj{ih izob~enj ne glede na to, zakaj so jih
zadala, ~eprav ne povedo, s kak{nimi pooblastili po~nejo tako. Duhovniki dobivajo za tako
nespametno odvezo oziroma ponovno povezavo s cerkvijo po eno koko{ na vsako hi{o; taka
koko{ se imenuje ’futrna koko{’, se pravi koko{, ki tehta en funt in odtehta eno izob~enje.«148
Pustimo ob strani vse druge napake v ‘ivljenju in delu duhovnikov in se posvetimo le
rde~i niti – ‘enskam.
@e cerkveni zbori so na veliko razglabljali in uvajali raznorazne ukrepe proti omajane-
mu moralnemu ‘ivljenju duhovnikov. Vendar po drugi strani ravno na podlagi teh vidimo,
kako zelo je bilo cerkveno ‘ivljenje v krizi. V srednjem veku je bila namre~ zelo raz{irjena
prostitucija. [e posebej so se vla~uge v ve~jem {tevilu pojavljale tam, kjer se je zbralo ve~je
{tevilo ljudi. Tak{ne prilo‘nosti za zaslu‘ek so bili tudi cerkveni koncili. V ~asu koncila v
Konstanci (1414 – 1418) je pisec kronike koncila jezdil od hi{e do hi{e in pre{teval vla~uge.
Te so se zadr‘evale deloma v hi{ah, deloma v hlevih, vinskih sodih ali na ulicah. Skupno je
na{tel 1500 prostitutk. Trinajst let kasneje, na koncilu v Bazlu (1431 – 1449), pa jih je bilo
mo~ najti ‘e 1800.149
V prostitucijo so bile ‘enske ve~krat potisnjene zaradi ekonomskih potreb in pogosto-
krat so mo‘je njihov na~in zaslu‘ka odobravali. Glede na to je ve~ina od njih izhajala iz
ni‘jega dru‘benega razreda.150 Prostitutke pa so metale slabo lu~ na celotno ‘ensko popula-
cijo, saj so mo{ki na podlagi le-teh opravi~evali svoje zmotno mi{ljenje o ‘enskah. To pa, da
so oni zahajali k njim in varali svoje ‘ene, se jim ni zdelo ni~ napa~nega. »Kajti ni pravi~no,
~e eni strani prizadene{ {kodo pod pretvezo, da drugi pomaga{, kot so storili, ko so v
nasprotju z dejstvi obsodili vedenje vseh ‘ensk. To ti lahko doka‘em z izku{njo. Denimo, da
so to po~eli, da bi nore spravili k pameti; to bi bilo tako, kot ~e bi obsodila ogenj – ki je
vendar dobra in potrebna prvina – z izgovorom, da se nekateri z njim ope~ejo, ali pa vodo,
ker se nekateri v njej utopijo. Enako bi lahko rekli za vse dobre stvari, saj jih lahko upora-
bimo v dobrem ali slabem. Kakor koli ‘e, ni treba obsojati ‘ensk, ~e jih norci napak
izkori{~ajo.«151
146 Milko Kos, Zgodovina Slovencev, Od naselitve do petnajstega stoletja, Slovenska matica, Ljubljana
1955, str. 353.
147 Josip Gruden, Cerkvene razmere, str. 24–34.
148 Paolo Santonino, Popotni dnevniki, str. 23.
149 Alltag, str. 44 in 45.
150 A History, str. 278.
151 Christine de Pizan, Knjiga, str. 50.
122 M. KOVA^I^: »PRIJAZNE, POBO@NE, SKROMNE, ̂ EDNOSTNE IN PLEMENITE«
Dejstvo, da je znaten del poznosrednjeve{ke duhov{~ine ‘ivel v konkubinatih, ima tudi
ekonomske vzroke. Veliko duhovnikov se je namre~ ukvarjalo s krajevnim gospodarstvom,
kar pa je terjalo vpeljavo gospodinjstva organiziranega kot delitev dela. Sodelovanje ‘ensk
in otrok pri delu je bilo gospodarsko potrebno in je ustrezalo ‘ivljenju v va{kih skupnostih,
iz katerih je od 15. stoletja naprej izviralo vedno ve~ duhovnikov.152 »Taisti gospod [tefan
ima gospodinjo, staro {tirideset let, kar zalo ‘ensko in odli~no kuharico.«153
Cesar Sigismund je sicer na koncilih v Konstanci in Bazlu predlagal ukinitev celibata,
vendar mu to ni uspelo. Ta ukrep bi po vsej verjetnosti pripomogel k dvigu ugleda prile‘nic.
Te so bile pogosto izpostavljene zani~evanju in posmehu prebivalstva.154 To pa glede na
Santoninovo pisanje, da ima »ve~ina duhovnikov gospodinje, in sicer mlade in zale, te pa
imajo {e dekle. In vendar se ljudje nad tem ne spotikajo, zakaj malodane povsod jih ~astijo,
spo{tujejo in imajo v visokih ~islih«155, za na{e kraje ne moremo trditi. Vendarle pa ne
moremo kriviti samo ekonomskih danosti za odstopanje od norm. Podobne pojave je mo~
dokazati tudi pri dobro situiranih duhovnikih oziroma vi{jem kleru.156
@enske v samostanih
Na{ popotnik Paolo Santonino nas v svojih dnevnikih dvakrat seznani tudi z moralno
krizo ‘ivljenja v ‘enskih samostanih. V drugem letu svojega potovanja se je Santonino
ustavil v samostanu »bla‘ene Device, dominikanskega reda, v Velesovem (Michelstetin), ki
je podlo‘en sede‘u oglejskega patriarha. V samostanu je dvanajst redovnic, ki so se za-
obljubile po pravilu svetega Dominika. Njihova prednica je gospa Doroteja Ecker (Eccher),
preudarna petdesetletnica, ki ima ~ez tiso~ dukatov letnih dohodkov.«157 Ta samostan je bil
tudi prvi med ‘enskimi samostani, ki je nastal pri nas. Ustanovili so ga gospodje s Kamna,
ministeriali ande{kih grofov, leta 1238. Prve redovnice so pri{le iz samostana Ziegelhofen
152 Alois Niederstätter, Jahrhundert, str. 69.
153 Paolo Santonino, Popotni dnevniki, str. 36.
154 Alois Niederstätter, Jahrhundert, str. 69.
155 Paolo Santonino, Popotni dnevniki, str. 37.
156 Alois Niederstätter, Jahrhundert, str. 70.
157 Paolo Santonino, Popotni dnevniki, str. 42.
158 Melita Pivec Stele, Starej{i ‘enski samostani v Sloveniji, ponatis iz Kronike {t. 3., leto 1940, Ljublja-
na 1940, str. 151.
159 Paolo Santonino, Popotni dnevniki, str. 42.
Duhovnik z dvema ‘enskama v postelji: pomanjkanje seksualne
morale {tevilnih duhovnikov je bila zanimiva tema tudi za umetnike;
perorisba, Vigil Raber, okrog 1520/30.
123ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
na Dunaju. V redovnih zadevah so bile odvisne od dominikancev v ^edadu.158 »Gospo
prednico voli v ~asu vakance njen konvent in potrdi jo patriarhov sede‘«159 v osmih dneh, ~e
ni bilo prito‘b. »Pod sabo ima tri farne cerkve: cerkev svete Marije v Cerkljah (Cirlach),
cerkev v [en~urju (ad S. Georgium) pri Kranju in cerkev svete Marjete v Velesovem. Za prvi
dve prezentira duhovnika, ki ju potlej potrdi patriarhov sede‘, v tretji postavlja vikarja, ki
ga sme vsak hip odstaviti.«160
V 15. stoletju so bile med nunami skoraj izklju~no plemi{ke h~erke. To je tudi posledica
tega, da so ambicioznej{i star{i svoje h~ere za nekaj let po{iljali v ‘enske samostane, kjer so
lahko doma pridobljeno znanje {e izpopolnile. Samostani so bili pa~ vodilne ustanove na
podro~ju kulinarike (»kosilo je bilo ~udovito sestavljeno in imenitno pripravljeno in pri njem
ni manjkalo {tevilnih in raznovrstnih jedi izvrstnega okusa.«161), finih ro~nih del in zdravil-
stva, pa tudi glasbene vzgoje (»Nune so prepevale na visoko postavljenem koru z nadvse
prijetnimi in sladkimi glasovi, in pevsko nalogo so opravile po vseh zahtevah umetnosti, vsem
nam v velik u‘itek.«162) in, kakor je bilo za‘eljeno, vzgoje v kreposti. S poukom in vzgojo
plemi{kih h~era so se torej velesovske nune ukvarjale ‘e prej. V za~etku 16. stoletja pa je
kranjsko plemstvo naslovilo pro{njo na oglejskega patriarha, da bi dovolil samostanu Veleso-
vo ustanoviti zavod za vzgojo deklet, ~e{ da ostanejo deklice v samostanski {oli bolj verne,
kot ~e se jih vzgaja v posvetnih. Samostan je to dovoljenje dobil leta 1505. To nedvomno
govori o pove~anem zanimanju plemi{kih star{ev za bolj sistemati~no vzgojo njihovih h~era.163
Med nunami sre~amo znana imena kranjskih plemi{kih rodbin: Turja~ani, Ostrovrharji,
Galenbergi, Lichtenbergi, Peteneki, Apfaltrerji, Ortenbur‘ani,... Plemstvo si je v cerkveni
krizi 15. stoletja na najrazli~nej{e na~ine, z ustanavljanjem beneficijev, ‘upnij in kaplanij,
s sodelovanjem v bratov{~inah, z darovnicami samostanom, zagotovilo precej{en vpliv na
cerkveno upravo. To pa je bil tudi ~as, ko so plemi{ke dru‘ine svoje otroke {e posve~ale
cerkvi, pri ~emer so merile na visoke polo‘aje v njeni hierarhiji. Samostani so bili namre~ za
‘enske edina mo‘na cerkvena kariera, medtem ko so mo{ki imeli {e mnogo drugih poti.164
Premo‘enje samostana je stalno nara{~alo po volilih, ki so jih nune prinesle s sabo, ko so
vstopile v samostan, ter z dobrim gospodarstvom. Samostan se je odlikoval po svoji dobro-
delnosti do reve‘ev (zlasti Gerlohsteinova ustanova) in pri odkupu kr{~anskih ujetnikov iz
oblasti Saracenov. Podlo‘nikom se je godilo dobro, tlaka ni bila velika. Zato samostan tudi
ni trpel od kme~kih uporov, pa~ pa od tur{kih napadov (zlasti leta 1471 in 1472), v katerih
je slu‘il grad Kamen kot zaveti{~e.165 »Imenovani samostan le‘i na ravnem in je pozidan v
kotu ali naro~ju gora; v bli‘ini ima na gri~u nov grad, kamor se zatekajo nune ob vpadih
sovra‘nikov.«166
Tako kot je cerkvena kriza zajela duhovnike, je za~ela propadati tudi samostanska disci-
plina in verska vnema. Ugnezdile so se tudi razne razvade. »Potlej so bile izpra{ane o
spo{tovanju redovnih pravil, upravljanju z duhovnimi in ~asnimi dobrinami, porabi dohod-
kov, opravljanju slu‘be bo‘je in podobnih stvareh. Ko so priznale, da imajo navado sem ter
tja odhajati iz klavzure in samostanskega obmo~ja167 in v~asih obiskovati sorodnike, da
160 Prav tam.
161 Prav tam.
162 Prav tam.
163 Maja @vanut, Od viteza, str. 77 in 78 .
164 Maja @vanut, Od viteza, str. 77 in 122–123; Melita Pivec-Stele, @enski samostani, str. 151.
165 Melita Pivec-Stele, @enski samostani, str. 151.
166 Paolo Santonino, Popotni dnevniki, str. 42.
167 Glede klavzure so imele nune z ozirom na nezdravo lego samostana dovoljenje do skupnega obiska
gradu Kamna in pristave in te olaj{ave so ostale veljavne tudi po splo{ni poostritvi klavzure 1742.
124 M. KOVA^I^: »PRIJAZNE, POBO@NE, SKROMNE, ̂ EDNOSTNE IN PLEMENITE«
imajo malone vse osebno lastnino in da ne kosijo in ne ve~erjajo skupaj v reflektoriju, jim je
bilo z dobrimi in prijaznimi besedami zabi~ano, naj se v prihodnje zdr‘ijo takihle prekr{kov,
pa tudi mo{kih naj ne vodijo v samostan (poudarila M.K.). Za bogoslu‘je v svoji cerkvi
imajo gospe redovnice {tiri kaplane, in sicer mlade, ki prebivajo zunaj samostana, vendar
zelo blizu (poudarila M.K.).«168
V tretjem letu svojega potovanja, »ko je njegova ~astita prevzvi{enost pri{la opravljat
{kofovska opravila v de‘elo onstran gora in posebno v Savinjsko pokrajino, ki jo vodi
~astiti gospod arhidiakon Valentin, ‘upnik v Konjicah«169, se Santonino pobli‘e seznani s
samostanom, »ki se sicer imenuje samostan bla‘ene Device od milostnega studenca v Stude-
nicah«170 in ‘ivljenjem v njem. [kofa in njegovo spremstvo je nadvse prijazno sprejela
takratna prednica »~astita gospa Ana Lilienberger (lilienbergherin), plemenita in s poseb-
no skromnostjo obdarjena ‘ena.«171
Samostan Studenice pri Polj~anah, ki le‘i v dolini pod Bo~em, je ustanovila leta 1237
Zofija Roga{ka. V redovnih zadevah so bile nune odvisne od dominikancev v Ptuju, vendar
ni znano od kod so prve redovnice pri{le. Samostanu so bile vtele{ene ‘upnije Slivnica,
Polj~ane in Laporje. »Samostan ima mastne dohodke.«172 Po darilih, dotah in ustanovah v
14. in 15. stoletju so Studenice postale tako bogate, da so veljale za najbogatej{i samostan
na [tajerskem.173 Kljub velikemu bogastvu pa Santonino opazi, »da zunanje obzidje grozi,
da se bo podrlo«174, a to pove‘e z »malomarnostjo prej{njih prednic«.175
Tudi ta samostan ni u{el strahovitemu pusto{enju Turkov, ki pa mu niso prizadejali
{kode s po‘iganjem, ampak so v cerkvi samo oplenili kelihe in kri‘e. »Gospa prednica in
redovnice so u{le njihovim rokam; ‘e ko so vdrli v samostan, so zbe‘ale skozi stranska vrata
in se zatekle na varno v bli‘njo gozdnato goro.«176
Podobno kot v samostanu Velesovem so tudi tukaj nune poslu{ale {kofovo pridigo. Spet
je najprej »s primernim nagovorom in o~etnim opominjanjem« raz~istil med prednico in
nunami nek »razdor, ki je poprej vladal med njimi.« In jih je »potlej po najbolj{ih mo~eh
spodbujal, naj se oprimejo ~astivrednega in hvalevrednega ‘ivljenja.«177
Kljub temu, da o kak{nem vzgojnem zavodu v Studenicah nimamo poro~il, lahko skle-
pamo, da so se redovnice tudi tukaj ukvarjale s poukom in vzgojo deklic, saj je bila to
njihova redovna dol‘nost.178
Ko je na{a dru{~ina ~ez nekaj dni ponovno pri{la v Studenice, je pri{lo do zanimivega
dogodka, ki ga Santonino nazorno opi{e. »Gospa prednica in njene sestre so nas sprejele
tako ljubeznivo, da se ne da povedati. Predvsem je bila za gospoda {kofa, ki je bil od poti z
gore ves preznojen, pri pri~i nared do gle‘njev segajo~a srajca, katere ovratnik je bil pretkan
z zlatom in svilo. Rad jo je oblekel; v njej pa je bil videti kot kak nem{ki primas, a ko je ~eznjo
nadel svojo obleko in je li{p spodnjega obla~ila pokukal na dan pri vratu, bi ga ~lovek
komaj razlo~il od pehotnega konetabla. Potlej so {kofa peljali na bolj odmaknjen kraj v
168 Paolo Santonino, Popotni dnevniki, str. 42.
169 Prav tam, str. 65.
170 Prav tam, str. 68.
171 Prav tam.
172 Prav tam.
173 Melita Pivec-Stele, @enski samostani, str. 151 in 152.
174 Paolo Santonino, Popotni dnevniki, str. 68.
175 Prav tam.
176 Prav tam.
177 Prav tam, str. 69.
178 Josip Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, III. zvezek, Celovec 1913, str. 494.
125ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
samostanu in tam mu je v navzo~nosti vsega kapitlja redovnic ena od mlaj{ih in lep{ih
umila glavo (poudarila M.K.), druga pa mu je nadela ogreto pokrivalo in mu zavila glavo
vanj. In upravitelj samostana ga je iz sklede polival z vodo. Na{ {kof je potrpe‘ljivo prena{al
vse te usluge: kdo pa bi tudi zavrnil kaj takega od devic, pa {e lepih povrhu? (poudarila
M.K.) Vendar se pri tem nikdar ni zgodilo ni~ nespodobnega, vsaj v dejanju ne, v duhu in
‘eljah pa se je nemara komajda ostajalo v mejah vzdr‘nosti. (poudarila M.K.)«179 [e en
primer, kak{ne »pohuj{ljivosti« in ‘elje so {le takratnim cerkvenim predstavnikom po glavi,
pa ~eprav samo v mislih. Ali bi lahko sklepali, da ravno zaradi te te‘ke vzdr‘nosti Santonino
sploh ni dopustil, da bi bil dele‘en raznih uslug, »ki so jih bili dele‘ni tudi drugi, vendar
samo spodobnih«180? Iz tega opisa dobimo tudi natan~no sliko umivanja v poznem sre-
dnjem veku, o katerem smo nekaj ve~ ‘e povedali.
Obleka naredi ~loveka
Prav tako kot je bil na~in prehranjevanja, stanovanje in oprema stanovanja statusni
simbol, je to predstavljala tudi obleka. Vi{ji dru‘beni sloji in premo‘nej{i ljudje so se hoteli
‘e na zunaj lo~iti od »manjvredne‘ev«. Manj premo‘ni pa so se v okviru svojih mo‘nosti
dr‘ali istega principa. Morebiti so se zaradi tega kdaj pa kdaj, morali ~emu tudi odre~i ali
potrpeti.181
V svojih popotnih dnevnikih nam je Santonino zapustil le opise razko{nej{ih obla~il
vi{jih slojev, saj so bili lokalni gostitelji, s katerimi je na{a popotna delegacija v prvi vrsti
prihajala v stik, ~astni pripadniki de‘elnega vi{jega sloja (predvsem ‘upniki, pripadniki
ni‘jega plemstva in tudi predstojniki/ice samostanov).
Santonino torej ni spoznal ‘ivljenja preprostega (kme~kega) ljudstva. To pa ne pomeni,
da jih ni sre~eval. Vendar ti za Santonina predstavljajo le nepomembno maso, ki je ob
cerkvenih dogodkih v ve~jem {tevilu »postavala« okrog imenitnih gostov in la~no gledala
na pe~ene pi{~ance in najbolj{e ribe v ‘afranovi omaki.
179 Paolo Santonino, Popotni dnevniki, str. 80 in 81.
180 Prav tam, str. 81.
181 Alltag, str. 248.
Visoke dame, ki so upodobljene na tej sliki, nosijo
dragocene obleke, a nad tem se nih~e ne zgra‘a in tudi
same se ne vedejo pri tem o{abno. Seveda niso bile
nenehno tako oble~ene, ampak samo kadar so se
pojavile v javnosti. Obla~ilni redi niso veljali za
plemi~e, ampak v prvi vrsti samo za posnemovalce
plemi{kih oblek; Obla~ilni red mesta München: Fritz,
zlatarska umetnost
126 M. KOVA^I^: »PRIJAZNE, POBO@NE, SKROMNE, ̂ EDNOSTNE IN PLEMENITE«
Glede na to lahko nekaj ve~ povemo le o na~inu obla~enja plemi~ev oziroma plemkinj,
ki nas v tem ~lanku {e posebej zanimajo.
V obla~ilni kulturi je 15. stoletje prineslo seksualizacijo obleke, torej take kroje, ki so
poudarjali spol, proti ~emur je svoj glas zlasti povzdignila cerkev. @e ljubljanska sinoda je leta
1448 ostro kritizirala razvade v obla~enju, posebno vi{jih stanov. Prepovedala je predolge ali
prekratke suknje, ~ez prsa pretesne jopi~e, kakr{ne so zlasti nosili vitezi, pre{iroke rokave in
ovratnike, ki so bili tudi zna~ilni za vi{ji sloj, saj je na ta na~in z obilico dragocenega blaga
kazal svoj polo‘aj, pa suknje z razporki ob strani ali zadaj. Prepovedani so bili modni pla{~i z
bogato nagubanimi rokavi in tesni ~ez ple~a, prav tako pla{~i brez rokavov, ki so pu{~ali gole
roke. Neza‘eleni so bili pasovi s srebrnimi okraski in okroglimi zaponkami ali pa dolgi lasje.
Svilena obleka je bila dovoljena le prelatom in ljudem z akademsko stopnjo. Odklanjala je
skratka visoko modo, ki pa se je ‘e trdno udoma~ila pri vseh, ki so si jo lahko privo{~ili.182 To
nam, z opisom razko{nih obla~il, na ve~ mestih prika‘e tudi Santonino.
»Ta dan je bila napravljena v ~rno obleko, na ovratniku in rokavih okra{eno z veliko
zlata in z biseri in dragimi kamni, Na prsi ji je visela zlata veri‘ica z velikim in dragocenim
ametistom, opasana pa je bila z dolgim pasom ali opasico, pretkano z zlatom, z dvema
glavicama masivnega, ~istega zlata na konceh; po o~etni {egi ji je glavo pokrivalo ~udovito
vezena avba s prelepim okrasjem iz zlatih vrtnic in muh. Skratka – vsa je bila lepa, vsa
ble{~e~a in zala in sijajna.«183
Pri opisu gospe Omelije Hollen{ke je omenjeno tudi ‘ensko pokrivalo avba, ki je bila
sicer v 15. stoletju na Slovenskem {e redka in je postala {ele v 16. stoletju poglavitno ‘ensko
pokrivalo. Pri nas je bila v poznem srednjem veku najbolj priljubljena pe~a. Tako avbe in
pe~e so nosile ‘ene iz vseh vrst prebivalstva. Poleg teh dveh so v 15. in 16. stoletju izpri~ani
in omembe vredni tudi dekli{ki trakovi.184
In naslednji dan se je pri{la od gostov posloviti v druga~ni in {e lep{i obleki. »k nam je
pri{la tudi gospa Omelija, napravljena v rde~o ali, kot pravijo, {krlatno obleko, precej
lep{o in dragocenej{o od v~eraj{nje, zakaj cel desni rokav je bil izvezen in ozalj{an s prele-
po, fino vezenino iz bisernih jagod, in to velikih, ki so kazale razne figure. Vezenina se je
nadaljevala do njenih sne‘nobelih, sijo~ih ramen in vratu. Na oven~ani in lepo po~esani
glavi je nosila druga~en okras kakor v~eraj. Poleg tega ji je ljubki stas opasoval pas iz
masivnega, ~istega zlata brez sicer{njih dodatkov; ne spominjam se, da bi bil kdaj videl
lep{ega. Vanj je bilo v lepem redu vdelanih veliko dragih kamen~kov. Obleka je imela tri
komolce dolgo vle~ko, ki jo je za gospo nosil eden od zaupnej{ih slu‘abnikov ~ez levo roko.
Obleka sama in pas sta po zatrjevanju poznavalcev presegala vrednost petdesetih zlat-
nikov.«185
Dragoceno blago, drago kamenje, {iroki rokavi in obilica krzna so bili tisti zunanji
znaki, s katerimi je plemi~ takrat in tudi pozneje dokazoval svojo druga~nost in ve~vrednost.186
Da je bila obleka res presti‘nega pomena in dragocenost, nam dokazuje spet poro~ilo na{ega
potopisca. Cesar Friderik je namre~ Sigismundu, kastelanu na gradu Bek{tanj, in njegovi
‘eni dal »v dar mnogo raznovrstnih dragocenih obla~il; oba jih rada nosita in se krasita z
njimi. (poudarila M.K.)«187
182 Maja @vanut, Od viteza, str. 183.
183 Paolo Santonino, Popotni dnevniki, str. 74.
184 Angelos Ba{, No{a na Slovenskem v poznem srednjem veku in 16. stoletju, Mladinska knjiga,
Ljubljana 1970, str. 19–31.
185 Paolo Santonino, Popotni dnevniki, str. 76 in77.
186 Maja @vanut, Od viteza, str. 185.
187 Paolo Santonino, Popotni dnevniki, str. 61.
127ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
Poleg materiala in kroja so imele pomembno sporo~ilno funkcijo tudi barve obla~il.
Rde~a je bila rezervirana za praznike in za politi~no ‘ivljenje, modra je bila znamenje
zvestobe, zelena upanja in vere. Bela je bila rezervirana za perilo in spodnja obla~ila. Rume-
na in rjava sta imeli v srednjem veku negativni predznak, a tudi ~rna je bila sprva barva
podrejenih.188 A vendar je kasneje ~rna morala izgubiti ta pomen, saj Santonino sre~a tako
gori{ko grofico, »ki je nosila temno svileno obleko, zelo okra{eno z manj{imi in ve~jimi
biseri«189, kot tudi ‘e omenjeno Omelijo Hollen{ko »napravljeno v ~rno obleko«190.
Vendar so bili to ekstremi, saj so bili plemi~i prav gotovo v vsakdanjem ‘ivljenju
skromnej{i. Upo{tevati moramo namre~ dejstvo, da je {kofova delegacija s Santoninom
pri{la kot gost, ki so ga ljudje pri~akovali in so se nanj pripravili. Zato so povsem razumljive
tako razko{ne pojedine kot tudi lep{e in plemenitej{e obleke.
Za kratek ~as
Kot vrsta zabave, hkrati pa tudi telesna priprava za vojno in koristen na~in pridobivanja
hrane, je bil za plemi~e in plemkinje lov. Na lovu so mo{ki in ‘enske nosili posebne obleke,
v navadi so bila posebna oro‘ja kot privilegiran lovski pripomo~ek, dovoljen samo plem-
stvu, pa tudi ujede, navadno sokoli in skobci. Pri ve~jih lovskih odpravah si moramo pred-
stavljati tudi dame, ki jim na rokah sede s ~epicami pokriti sokoli.191
Uplenjena divjad je pri{la prav za prehrano, vsestransko pa je bilo uporabno tudi krzno
divjih ‘ivali. »Skoraj vsi se obla~ijo v grobo sukno, pokrivajo pa se s ku~mami iz ko‘uhovi-
ne (poudarila M.K.). Plemenite gospe nosijo v tem ~asu pla{~e iz lisi~jih ko‘uhov (poudarila
M.K.), ki sicer niso lepi, zato pa dragi in zelo koristni, da se ~lovek ubrani mraza in slabega
vremena.«192
Pri na{em plemstvu je moralo biti vsaj nekoliko v navadi tudi udoma~evanje divjih
‘ivali. Verjetno se je le-to uveljavilo, morda celo samo pri ‘enskah, kot bizarna moda, saj se
Santonino ni mogel nagledati udoma~enega merjasca. »Gospa Omelija je sama zredila
mladega vepra – tedaj je bil ‘e leto dni star –, ki ga je krotka gospa tako udoma~ila, da ne
stori nikomur ni~ hudega in ves ~as hodi po hi{i ko kak doma~ pes, razen kadar mogo~ni
gospod odide z gradu: tedaj gre za njim, tik za konji, kamor koli se odpravi, in se z njim vra~a
domov. Sam bi imel kaj takega za la‘, ko bi ne videl na svoje o~i, danes je namre~ veper tekel
za svojim gospodarjem od cerkve svetega Janeza na prej omenjeno Goro milosti pet milj
dale~ po gozdu, skozi vode in podrast v veliko za~udenje vseh na{ih. Vrhu tega ima taisti
veper {e eno ~udovito znamenje krotkosti: ~e ga kdo po~ehlja ali narahlo popraska z roka-
mi, se precej rade volje ule‘e na tla in oble‘i pri miru, dokler ga ~ehlja{. V vsem tem zaslu‘i
prej omenjena gospa posebno hvalo, saj je s svojo prizadevnostjo in spretnostjo ukrotila in
udoma~ila divjo gozdno zver.«193
Lov je bil samo napol dejavnost prostega ~asa in dru‘abni dogodek in je bil precej odvisen
od vremena. Ob popoldnevih, {e bolj pa seveda v zimskem ~asu, se je plemi{ka dru‘ina skupaj z
morebitnimi gosti predajala najrazli~nej{im dru‘abnim igram. Mednje so spadale ‘e iz antike
znane kocke in razli~ne igre na plo{~ah (mlin, dama), v srednjem veku pa sta se priljubila tudi {ah
188 Maja @vanut, Od viteza, str. 185.
189 Paolo Santonino, Popotni dnevniki, str. 17.
190 Prav tam, str. 74.
191 Maja @vanut, Od viteza, str. 148–150.
192 Paolo Santonino, Popotni dnevniki, str. 37.
193 Prav tam, str. 74 in 75.
128 M. KOVA^I^: »PRIJAZNE, POBO@NE, SKROMNE, ̂ EDNOSTNE IN PLEMENITE«
in karte. »Po kosilu je pri{la k nam plemenita gospa Veronika Lichtenbergerjeva s h~erko Kata-
rino, po o~etovi in materini strani iz vite{kega rodu, ‘ena rajnkega mogo~nega gospoda Bol-
te‘arja Wagna (Wagern), kastelana v Vitanju, in dolgo posedela z nami vsem v kratek ~as.
Omenjena Katarina, njena h~i, je igrala karte z gospodom Danijelom, kaplanom na{ega {kofa,
za klofute; kadar je dobila, je krepko udarila po pora‘encu.«194
Niso pa kartali in kockali samo za zabavo in dru‘bo, temve~ tudi za denar. Cerkvena
navodila, ki prepovedujejo hazarderska razvedrila ob dolo~enih dnevih, jasno ka‘ejo, kako
{iroko se je razmahnila taka praksa med ljudmi in to ne le med svetnimi, ampak tudi med
duhov{~ino.195
Najbolj priljubljena plemi{ka zabava, ob kateri nista smela manjkati glasba in ples, je
bila prav gotovo gostija. V dru‘inskih krogih so bili povodi za tako prireditev: krst, zaroka,
poroka in smrt, po Santoninovih pri~evanjih sode~ pa tudi obiski visokih gostov. »Napo-
sled smo vstali od ve~erje, ki smo jo vlekli kaki dve uri, in tedaj so piska~i ali fistulatorji
(kakor jim pravijo) zaigrali za ples. Taisti gospod vitez je najprej zaprosil Santonina, naj se
zavrti z gospo Omelijo; ko pa se je ta opravi~il zaradi neizku{enosti v tej umetnosti, je
odgovoril, da ga rad nau~i, in tako je prijel preljubo ‘eno za roko in nemudoma zaplesal. Ko
je kon~al, je spet pozval Santonina, naj se zavrti s prelepo gospo, ki se je pred njim in
Santoninom ‘e postavila za ples; in ko se je tajnik opravi~eval z dostojanstvom svoje slu‘be
in prav toliko z neizku{enostjo in zares odklonil, je bilo videti, da mu je gospa mo~no
zamerila, ker se je ~utila zavrnjeno. Po nekaj plesih je bil na vrsti {e en imeniten po‘irek z
izvrstnim medenim pecivom in sladkim vinom. Potlej smo {li spat, saj je minila druga ura
no~i; v zgornji jedilnici smo se poslovili od zgoraj omenjenega gospoda viteza in Omelije z
njunimi doma~imi, ki so se po na{em odhodu spet zavrteli in plesali {e dve uri.«196
Funkcija plesa je bila ve~plastna: bil je dru‘abna igra, urejal je dru‘beni red in imel je
veliko reprezentan~no vlogo. In kot dru‘abno igro z dolo~enimi pravili nam ga je predstavil
tudi Santonino v zgoraj opisanem odlomku. Dru‘beni red pri plesu so namre~ dolo~ala
nekatera pravila, npr., da ima gospodar vedno pravico do prvega plesa, pri starodavnih
plesih v verigi pa so bile privilegirane osebe vedno na prvem mestu.197
194 Paolo Santonino, Popotni dnevniki, str. 85.
195 Darja Miheli~, Hazard, Knji‘ica Annales 3, Zgodovinsko dru{tvo za Primorsko, Societa storica del
Litorale, Koper/Capodistria 1993, str. 24–32.
196 Paolo Santonino, Popotni dnevniki, str. 75 in 76.
197 Maja @vanut, Od viteza, str. 155.
Skupina, ki igra karte za denar. Iz: Ingold, das
goldene Spiel, Augsburg, 1472 (po: W. Worringer,
Die Altdeutsche Buchillustration, München, 1921,
abb. 3).
129ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
Poleg plesa je imela tudi glasba va‘no vlogo v ~lovekovem ‘ivljenju. Vedno je bila del
plemi{ke samozavesti, bodisi da jo je izvajal plemi~ sam ali pa so mu krasili slovesnosti
najeti profesionalci. V Santoninovih zapisih je obilo podatkov o obeh mo‘nostih. Posebej
zanimiv je bil »igrc svetlega gospoda Lenarta, grofa gori{kega, ki je na ve~ na~inov igral na
cister in na lovski rog, uganjal vseh vrst nor~ije z gibom in besedo in spravil s svojimi {alami
vse goste v smeh in dobro voljo, da so se sprostili in docela opomogli.«198 Kadar so bili na
gradu gostje, se je spodobilo, da so jih med obedi zabavali najeti muzikantje z instrumental-
no ali vokalno glasbo. Peli so tudi gostje sami »ob spremljavi cistra (ki ga je imel gospod
Ga{per) za razvedrilo in na{emu {kofu v uteho.«199 Prav tako pa tudi gostitelji, saj je Hartman
Orne{ki »na mo~ dobre volje in dobrotljiv, skoraj vso pot z enim od svojih gospodi~ev
prepeval pesmi v svojem jeziku, da bi gospodu {kofu in njegovim izkazal {e ve~ in {e prijetnej{o
ljubeznivost.«200
Videli smo ‘e, da je bila glasba tudi sestavni del dekli{ke vzgoje. @enske so namre~ v
srednjem veku pogosto upodabljali ob harfi ali z lutnjo.
Zaklju~ek
»Kajti ti gospodje ne svetujejo ‘enskam, naj se varujejo pasti, ki jim jih nastavljajo
mo{ki. In vendar je vse preve~ res, da mo{ki pogosto goljufajo ‘enske s svojo zvija~nostjo in
dvoli~nostjo. Nobenega dvoma pa ni, da so tudi ‘enske del ljudstva Boga, da so ~love{ka
bitja z isto pravico kot mo{ki in da ne pripadajo kak{nemu drugemu rodu ali druga~ni vrsti,
ki bi jo lahko izklju~ili iz moralne vzgoje. Moj zaklju~ek je torej tak: ~e bi delali za skupno
blaginjo, torej v korist obeh strani, ki ju to zadeva, bi nagovorili tudi ‘enske, naj jih posva-
rijo pred pastmi, ki jim jih nastavljajo mo{ki, enako kot so glede ‘ensk posvarili mo{ke.«201
Kljub temu, da pomeni roditi se kot mo{ki ali ‘enska le biolo{ko dejstvo, je vendarle ‘e
samo rojstvo zaznamovalo usodo nadaljnjega ‘ivljenja. @enske so bile ‘e od samega rojstva
198 Paolo Santonino, Popotni dnevniki, str. 7.
199 Prav tam, str. 43.
200 Prav tam, str. 74.
201 Christine de Pizan, Knjiga, str. 231.
Ples je bil zabava v prostem ~asu
plemi~ev.
130 M. KOVA^I^: »PRIJAZNE, POBO@NE, SKROMNE, ̂ EDNOSTNE IN PLEMENITE«
dalje pri marsi~em prikraj{ane. Po mojem mnenju je najpomembnej{e dejstvo to (kar sem ‘e
nekajkrat poudarila), da niso imele enakih mo‘nosti pri izobrazbi, saj bi bil v nasprotnem
primeru njihov polo‘aj prav gotovo veliko bolj{i. Z »bolj{i« pa mislim, da bi se zavedala
svojega polo‘aja in bi lahko same marsikaj popravile, kar tudi vidimo na primeru Christine
de Pizan. Vendar pa je bila tudi ona otrok svojega ~asa. Marsikaj v zvezi z ‘enskim po-
lo‘ajem v dru‘bi se je tudi njej zdelo samoumevno.
Torej, ~e na kratko povzamem. Deklicam so ‘e od malih nog dopovedovali, kak{na je in
mora biti njihova vloga na tem svetu. Vzgajali so jih v skromne, tihe, ~ednostne, ubogljive
in poslu{ne. U~enje pisanja in branja se jim ni zdelo potrebno, saj bi le-to lahko deklicam
samo {kodilo za dobro poro~no partijo. V zakonski zvezi je bila njihova poglavitna naloga
»proizvajati« potomce in brezpogojno ubogati (prena{ati tepe‘ke, pre{u{tvovanja) svojega
mo‘a. Kar je, kadar so imeli goste, pomenilo tudi narediti vse, da se je gost po~util kot doma.
Prete~i je moralo {e kar precej stoletij, da smo si ‘enske izborile svojo enakopravnost in
emancipacijo. Vendar pa se kljub temu, da ustava obema spoloma zagotavlja enake mo‘no-
sti, razlike med spoloma {e vedno pojavljajo. Danes imamo ‘enske sicer enake mo‘nosti za
izobrazbo kot mo{ki, a kljub temu so ‘enske {e vedno manj zastopane na vladajo~ih in
vodstvenih polo‘ajih. Predsodki »o tem, da je ‘enska preprosto narejena za preprostej{a,
dru‘beno manj odgovorna in intelektualno manj zahtevna dela, da ji v igri, ki se ji pravi
vodenja sveta, skratka pripada le vloga soproge, tajnice, pri{epetovalke ali navija~ice
njenega mo{kega, na samo igri{~e pa ne sme stopiti...«202, o katerih govori tudi ‘e Christine
de Pizan, so namre~ {e vedno globoko zakoreninjeni v dru‘bi. @enskam {e vedno ni omogo~en
enak dostop kot mo{kim do nekaterih slu‘b, kjer bi lahko pokazale svoje sposobnosti (razen
seveda redkih izjem). V Sloveniji v devetdeset~lanskem parlamentu ta hip sedi dvanajst
poslank (13,3% vseh poslancev). V Drnov{kovi vladi so tri ministrice. Leta 1996 so bile, od
petindvajsetih veleposlanikov, {tiri veleposlanice. V 192 ob~inskih in mestnih svetih odlo~a
dvanajst odstotkov svetnic, {e ni‘ji je dele‘ ‘upanj – teh je le deset. Med generalnimi
direktorji {estdesetih najve~jih slovenskih podjetij ni nobene ‘enske.203
V dodiplomskem izobra‘evanju je polo‘aj deklet in ‘ensk izredno ugoden. Tu res ni
diskriminacije, vendar pa je druga~e v podiplomskem izobra‘evanju. Tam je ‘ensk ‘e manj
kot mo{kih, saj »dokler je dekle v dru‘ini, pri star{ih, ko torej {e nima svojih dru‘inskih
obveznosti, ima enak interes in enake mo‘nosti za izobra‘evanje kot fantje. Kakor hitro pa
je obremenjena z dru‘ino – to pa je obdobje podiplomskega {tudija in zlasti izobra‘evanja
ob delu – pa se ne izobra‘uje ve~ toliko kot njen mo{ki kolega.«204 To se pravi, da danes ni
temeljno vpra{anje, ki zadeva polo‘aj ‘ensk, mo‘nost izobrazbe, ampak vpra{anje kako
uskladiti dru‘inske in poklicne obveznosti.
^e torej zaklju~im, polo‘aj ‘enske v poznem srednjem veku je bil z dana{njega stali{~a
res nerazumljiv, vendar pa ‘enske (ve~ina od njih, bile pa so tudi svetle izjeme) takrat niso
imele niti druge mo‘nosti niti niso vedela, da bi jo morale imeti oziroma, da bi jo lahko
imele, saj se jim je zdelo njihovo ‘ivljenje nekaj povsem samoumevnega in normalnega.
202 Slava Partli~, @enska je prihodnost mo{kega!; v: Delo, Sobotna priloga, 10. februar 2001, str. 12.
203 Matija Grah, Obilo gospodinj, le za vzorec gospodinjcev; v: Delo, str. 12.
204 Prav tam.
131ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
Z u s a m m e n f a s s u n g
»Freundlich, fromm, bescheiden, keusch und edel« – Wie Paulo Santonino die Frauen sah
und beschrieb und wie die Frauen tatsächlich lebten
Mojca Kova~i~
Im vorliegenden Beitrag wird aufgrund der Reisetagebücher von Santonino, der Memoiren von
Helena Kottauer und des Buches über die Stadt der Frauen von Christine de Pizan der Alltag der Frauen
im Spätmittelalter beschrieben. Unter Berücksichtigung der allgemein geltenden Meinung über die Rolle
der Frau in der damaligen Gesellschaft werden deren Stellung, Rolle und Pflichten sowie Verrichtungen
in den einzelnen Lebensabschnitten (Geburt, Jugend, Heirat, Eheleben bzw. Klosterleben) umrissen.
Die Rolle der Frau im Mittelalter reduzierte sich auf das Gebären von Kindern, und in diesem Sinne
galt auch jede kinderlose Ehe als Unglück. Außerdem waren Jungen mehr erwünscht als Mädchen, was
wiederum falsche Vorstellungen von einer leichteren Geburt der Knaben als der der Mädchen weckte und
gefährliche Konsequenzen wie die der Ungleichheit bei der Ernährung der Säuglinge zur Folge hatte. Bei
der Geburt selbst halfen die Dienstmädchen und Ammen, und im Hinblick auf die bescheidenen Mittel,
über welche die Ammen verfügten, und auf mögliche Komplikationen, war die Angst vor der Geburt
durchaus berechtigt.
Ähnlich wie heute wünschten sich nicht alle Frauen im Mittelalter Kinder und griffen aller Wahr-
scheinlichkeit nach zu Verhütungsmitteln, Abtreibung oder Kindestötung.
Mädchenerziehung und Frauenausbildung, die über die Verrichtung von Hausarbeiten hinausging,
war sehr selten. Ein Mädchen galt es in gut zehn Jahren zu einer Frau heranzubilden, die mit Fertigkeiten
im Handarbeiten, Nähen, Weben, Spinnen und Sticken vertraut war und eingeweiht in alle Geheimnisse
der Nahrungszubereitung, die in der Lage war, den Haushalt und nach Bedarf auch die Wirtschaft zu
führen, die Feld- und Stallarbeiten zu beaufsichtigen und Kranke zu pflegen. Eine bedeutende Rolle bei
der Ausbildung von Adelstöchtern spielten auch die Klöster.
Die Heirat war ein bedeutendes Mittel zur Erlangung und Erhaltung von Macht und Besitz; deswegen
konnten und durften junge Mädchen aus höheren Kreisen nicht über die Wahl ihres Ehemannes entschei-
den. Aber auch junge Männer hatten kaum mehr Rechte bei der Entscheidung, besonders wenn sie der
Erbe waren. Verschiedene Schichten bildeten eigene Strategien zu gewinnbringenden Eheschließungen.
Die Voraussetzung für eine gute Ehe bestand sowohl in den Augen der Geistlichkeit wie auch der
Laien darin, daß der Mann gebietet und die Frau bedingungslos gehorcht. Außerdem wurde die Frau dazu
erzogen, ihrem Mann treu und unterwürfig zu bleiben. Daher nahm die Frau auch physische Mißhandlung
durch den Mann als nichts Ungewöhnliches hin. Im Hinblick darauf, daß weder Frau noch Mann bei der
Wahl des Partners mitreden durften, war das Verhältnis zwischen den Eheleuten sehr unterschiedlich:
harmonisch, tolerant oder sogar kühl. Als gut galt in der damaligen Gesellschaft die Ehefrau, die beschei-
den, keusch, freundlich, gütig, ehrenhaft, lieb, schweigsam und unterwürfig war. Da die gesamte mittelal-
terliche Mentalität durch die kirchliche Doktrin bestimmt wurde, wurde auch die Sexualität lediglich als
Notwendigkeit zum Zeugen von Kindern und bei weiten nicht als Vermittlung von erotischer Freude
angesehen. Aus diesem Grund kam es zu häufigen Ehebrüchen, wobei Ehemänner größere Freiheit als
Ehefrauen genossen.
Die Arbeitsdomäne der Frau war die Beaufsichtigung des Haushalts, und zwar die Sorge um Haus,
Garten, Kinder, Dienstpersonal und Kleintiere. Die Arbeitsteilung, die zwischen Frauen und Männern
bestand, setzte sich auch unter Frauen durch. Frauen aus höheren Schichten kannten andere Verrichtungen
als jene aus mittleren und niederen Schichten. Eine der hausfraulichen Pflichten bestand auch darin, das
Bad für den Gast vorzubereiten und ihn auch zu waschen, was als Ausdruck der Gastfreundschaft galt.
Das sittliche Leben der Geistlichen war im 15. Jahrhundert stark erschüttert. Oft suchten sie Prosti-
tuierte auf, viele lebten auch im Konkubinat.
Frauenklöster, wo Frauen ihre zu Hause erworbenen Kenntnisse erweitern konnten, waren führende
Anstalten im Bereich der Kulinarik, der feinen Handarbeiten, der Heilkunde, Musikerziehung und Er-
ziehung zur Tugendhaftigkeit. Die Krise in der Kirche verschonte auch die Klöster nicht, wo etwa
132 M. KOVA^I^: »PRIJAZNE, POBO@NE, SKROMNE, ̂ EDNOSTNE IN PLEMENITE«
Ordensfrauen mit Männern verkehrten. Santonino berichtet in einer Szene über Laster, die damaligen
kirchlichen Würdenträgern durch den Kopf gingen.
In der Bekleidungskultur des 15. Jahrhunderts ist eine Sexualisierung der Kleidung zu beobachten,
durch die das Geschlecht betont wurde, wogegen sich die Kirche wandte. Doch diese hohe Mode hatte
sich inzwischen bereits bei allen eingebürgert, die sie sich leisten konnten. An mehreren Stellen wird auch
bei Santonino darüber berichtet.
In ihrer Freizeit vergnügten sich die Menschen auf der Jagd, bei Karten-, Würfel- und Schachspiel,
Tanz und Musik.