mostnina plačana v gutoflnl Leto X., Št. 15 (nJVTM^ TOL, St 83 a) Liubliana, torek U. aprila 19)9 Cena 1 Din Upravoistvu L.juoijana., fcCnaiijeva d - Telefon St 3122 3123, 3124, 8125 3126. Inseratm jddeieK: LJubljana, fielen-Ourgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. Telefon St 2455. Podružnica Cel le Kocenova ulica 2. — Telefon St 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42. Podružnica Trbovlje: v hlSl dr. Baum-»artn^rla P0NEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uL 5. Telefon št 3122, 3123 3124, 3125 ln 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.- po raznaSal-cih dostavljena Din 5.- mesečna Maribor Grajski trg št 7. Telefon St 2455. Celje, Strossmayerjeva oL L Tel. 65. Rokopisi se ae vračajo. — Oglasi po tarifu. Italijani prodirajo v albanske gore Italijanska vojska je zavzela vsa večja albanska mesta ter zasedla vise važnejše prometne zveze — Kralj Zogu je prispel s svojim spremstvom v Solun RIM, 10. aprila, br. Italijanska vojska je v soboto ob 9.30 dopoldne vkorakala v Tirano ter je medtem zasedla tudi Skader na severu, Elbasan jugovzhodno od Tirane, dalje južno Berat in Argirokastron ter Korico v bližini grške meje. More se reči, da so skoro že vsa večja albanska mesta v italijanski oblasti, kajti albanske čete se veliki italijanski premoči niso mogle dolgo upirati. Ko je italijansko vojaštvo prodiralo v glavno albansko prestolnico Tirano, so ga sicer v predmestju napadle organizirane albanske čete, vendar pa so jih Italijani kmalu premagali. Po zavzetju Tirane se je albansko orožništvo podvrglo italijanski vojaški oblasti ter skrbi sedaj skupno z italijanskim vojaštvom za red in mir. Zanimivo je, kako so italijanske čete zasedle albansko prestolnico. Ko so prednje straže prodrle v mesto in sta bila red in mir zopet vzpostavljena, je v teku nekaj ur pristal na letališču v Tirani v presledkih z letali cel grena-diirski polk, močan 3000 mož. Te čete so prepeljali z italijanskega letališča Grot-taglie v bližini Tarenta. Bil je to pač eden največjih letalskih transportov, ki so ga kdaj izvršili. Pristajanje v Tirani je bilo izvršeno izredno hitro. Komaj je prispelo kako letalo, so že skočili iz njega vojaki, postavili s puškami piramide ter se uvrstili v čete. Albanski kralj Zogu, ki se je že v petek ponoči umaknil s svojo vlado v Elbasan, je v soboto prispel s svojim spremstvom v Lerin v Grčiji, kjer ga je pričakovala kraljica Geraldina z njegovima sestrama in novorojenim prestolonaslednikom. V Lerin je prispelo 17 avtomobilov, osebnih in tovornih s prtljago kralja in njegovega spremstva. S kraljem Zogom so pribežali v Grčijo člani albanske vlade in več višjih oficirjev. Iz Lerina je kralj Zogu odpotoval dalje v Solun. Ze v soboto ob 11. dopoldne je prispel v Tirano z letalom italijanski zunanji minister Ciano, ki je imel pred svojim odhodom iz Rima daljši razgovor z iugoslovenskim poslanikom Hri-stičem, katerega je obvestil o razvoju vojaških operacij v Albaniji. Grofa Ciana so ob prihodu v Tirano pozdravili predstavniki oblasti ter nemški; in španski poslanik. Na letališču je sprejel mnogoštevilne delegacije najvišjih albanskih državnih uradnikov in politikov ter predstavnike trgovcev. Bivši albanski regent Inferjaki mu je izrazil v imenu albanskega naroda vdanost Mussoliniju in fašistični Italiji. Ciano je odgovoril, da hoče Mussolini zavarovati albanskemu narodu red, blagostanje in napredek v okviru lastnega narodnega življenja. Z letališča se je Ciano odpeljal s svojim spremstvom v avtomobilih v Tirano, kjer je na občinskem trgu pregledal grenadirske čete in mitraljeske oddelke. Pri tej priliki ga je množica navdušeno pozdravljala. V občinski hiši ga je sprejela delegacija uglednih tiranskih Albancev, ki ga je prisrčno pozdravila ter manifestirala za Mussolinija in fašistično Italijo. Zunanji minister Ciano se je vrnil v Rim že včeraj ob 11. dopoldne ter je takoj po svojem prihodu odšel v Beneško palačo, kjer je poročal Mussoliniju o položaju v Albaniji ter mu izročil zastavo, ki so mu jo poklonile albanske katoliške organizacije v zahvalo za osvo bojenje izpod nekrščanske oblasti. Poveljnik italijanskega ekspedicijske-ga zbora v Albaniji general Guzzoni je poslal Mussoliniju brzojavko, v kateri mu sporoča, da so italijanske čete izvršile svojo nalogo z bliskovito naglico. Mussolini mu je odgovoril z brzojavko, v kateri se zahvaljuje njemu, vsem oficirjem in moštvu, ker so znali v rekordnem času definitivno zavarovati italijanske življenjske interese na drugi strani Jadranskega morja. Italijansko vojaštvo ima še ponekod spopade z albanskimi četami, zlasti v goratih krajih, vendar pa se ne more govoriti o kakem po načrtu organiziranem vojaškem odporu, tem manj, ker sta kralj Zogu in njegova vlada pobegnila iz dežele in jo prepustila usodi. Tak odpor bi bil tudi nemogoč, ker je stalna albanska vojska štela v mirnem času le nekaj nad 16.000 mož, v primeru pravočasno izvršene mobilizacije pa bi mogla postaviti na fronto le kakih 80 do 100 tisoč mož. More se torej reči, da je usoda Albanije za sedaj zapečatena. Trdijo, da bo Mussolini v kratkem odpotoval v Tirano, kjer bo proglasil nov staitut Albanije v okviru italijanskega Imperija in obliki protektorata. V Tirani je bila medtem že osnovana začasna albanska vlada, ki naj bi uvedla režim pravice po navodilih fašistične Italije. Prvi ukrep nove začasne vlade v Tirani je bil, da je proglasila pobeglega kralja Zoga za brezpravnega in da je odredila njegovo aretacijo zaradi veleizdaje. Mussoliniju je poslala tudi brzojavko, v kateri se zahvaljuje za osvobojenje izpod koruptnega režima kralja Zoga ter mu zagotavlja, da so Albanci sprejeli italijansko vojsko z istim ponosom, s katerim jo je poslal v Albanijo. Avtentičnih poročil, kako mislijo italijanske oblasti organizirati novo upravo v Italiji, za sedaj še ni, gotovo je le, da bo imelo še nekaj časa glavno besedo italijansko vojaštvo, ki bo imelo tem lažjo nalogo v borbi z albanskimi četni-ki, ker je zavzelo že vse večje kraje in zasedlo glavne prometne zveze. Nadaljnje prodiranje Italijanov Rim, 10. aprila, br Tiranski radio je danes objavil, da nadaljujejo štiri armadne kolone prodiranje v notranjost Albanije. Kralj Zogu v Solunu Atene, 10. aprila. AA. (Havas). Albanski kralj Zogu je prispel včeraj popoldne s Svojim Spremstvom v Solun. Predsednik albanske vlade Kota ter ostali alb&nsKi ministri so nadaljevali pot v Lariso, odkoder bodo odpotovali v Atene. Iz Aten nameravajo odpotovati v inozemstvo. Solun, 10. aprila. AA. (Štefani). Albanski kralj Zogu je odpotoval v spremstvu kraljice, svojih sester in ostale rodbine v Portario pri Volosu. S kraljem je odpotovalo spremstvo 60 oseb. Kralj Zogu ni hotel dati za tisk nobene izjave. Ne ve se še, koliko časa bo kralj ostal v Portariji. Pariz, 10. aprila, br. Po nekaterih vesteh namerava albanski kralj Zogu odpotovati v Turčijo m se tamkaj nastaniti. Kraljev brat Dželal Zogu je prispel v Skoplje. V Jugoslavijo kakor v Grčijo je pribežalo več višjih albanskih generalštab-nih in drugih oficirjev. Pariz, 10. aprila, br. Havas poroča, da je včeraj prestopilo mejo pri Piškopeji več visokih albanskih osebnosti, med njimi prefekt Tirane, komandant albanske vojske in mnogo častnikov. Posebni poročevalec agencije Havas javlja nadalje iz Debra, da je tamkaj prestopilo mejo mnogo političnih beguncev in vojaških osebnosti iz Albanije. V Albaniji so vse telefonske in brzojavne zveze s sosednimi državami, z Grčijo in Jugoslavijo, prekinjene. Isti poročevalec tudi javlja, da se albanski kmetje umikajo v severne gorate predele dežele in da se pridružujejo redni albanski vojski. Mussolini ske procesije deležne velikega obiska. Brez nesreč pa seveda tudi letošnji prazniki niso minili. O tem nam govori naslednja drobna kronika. Smrt pod lokomotivo Na veliko nedeljo ob 13.30 se je na glavni postaji v Ljubljani pripetila nesreča, o kateri smo poročali že v posebni izdaji »Jutra«, v usodnem času je notel 52-let-ri vozni preglednik ljubljanske kurilnice France Verčič v zadnjem hipu čez progo. Nesrečnik ni videl, da prihaja vlak, Ki ga je nenat.no zagrabil. Treščilo ga je z vso silo v stran in priletel je tako nesrečno na glavo, da mu je počila lobanja, posnelo mu je pa tudi vse lase. Bil je takoj mrtev. Zapušča ženo in sina. Svojega ženina je po nesreči ustrelila Na velikonočno soboto se je pripetila v Mali vasi 54 pri Jezici usodna nesreča, ki je zahtevala življenje mladega, pridraega torbarskega mojstra Andreja Jakopiča. Popoldne se je bil Jakopič sestal s svojo izvoljenko Jožico R. Kramljala sta o tem in onem, naposled je pa Andrej v svojo nesrečo potegnil iz žepa majhen samokres in ga pokazal dekletu. Jožica je bila radovedna in ga je vprašala, kako se z njim ravna Jakopič je dekletu ustregel ter ji pokazal, kako se strelja. Kljub temu pa je nevešče dekle tako nespretno manipuliralo z orožjem, da se je samokres nenadno sprožil in je krogla zadela Jakopiča v desno stran. Andrej se je na mestu zgrudil. Na pomoč so takoj poklicali reševalce, ki so nesrečnika naglo prepeljali v ljubljansko bolnišnico Zdelo se je, da poškodba ne bo imela zlih posledic, a na velikonočni ponedeljek ob 17. je Andrej nepričakovano umrl. Tragična smrt mladega mojstra je seveda vzbudila globoko sočutje z njegovimi svojci, vsi pa tudi pomilujejo nesrečno dekle, ki je nehote zakrivilo smrt svojega izvoljenca. Nesreča na šmarni gori Se enkrat so morali reševalci v isito smer. Poklicani so bili na pomoč v Tacen pod Šmarno goro kamor so prenesli kapetano-vo soprogo Milo Štrgorovičevo. Popo'dne je z možem napravila izlet na Šmarno goro pa je zašla na strmo stransko pot. Nenadno je izgubila ravnotežje in omahnila. Padla je tako nesrečno, da si je zlomila desno ključnico, poškodovana pa jc bila tudi po telesu Vrsta nezgod Ferdinand Schmidmayer, 44-letni knjigovez s Tržaške ceste 24, je na velikonočno soboto zvečer pred glavnim kolodvorom pade! pod tramvaj, ki ga je odbil. Schmid-mayer je bil poškodovan na glavi in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Ivan Grubar, 31-letni mesti voznik s Povšetove ceste 8. je padel s kolesa in se nevarno pobil na glavi in pc rokah. V soboto zvečer so ga prepevali v bolnišnico. — Istega dne so prepeliali v bolnišnico tudi zasebnega brezposelnega uradnika Vla-dimirja S., ki si je v Daj-Damu prerezal žile na rokah. Žrtev nesreče je postal tudi 34-letni kovač Luka Božič iz Vrhovcev, ki ga je v tamošnji tovarni »grabil jermen stroja, ga večkrat zasukal in vrgel ob tla. Ljubljanski reševalci so mu nudili potrebno pomoč, nato pa je ostal v domači oskrbi Pretep v šmartnem Na velikonočni ponedeljek sta napravila 18-lefcni zidarski vajenec Ivan Nahtigal, za-posljen pn mojstru Viktorju Znidaršiču ▼ Ljubljani in 37-letni preddelavec Janez Kancilija izlet pod Šmarno goro. V Šmartnem pod Šmarno goro sta v neki gostilni popivala z domačimi fanti, a Nahtigal je iz prešerne nagajivosti nekemu fantu porezal krivčke na klobuku. To je bil povod za hud prepir in grozil te spopad. Kancilija se je vmešal in je hotel braniti svojega prijatelja. Skupila pa sta jo oba, kajti bojeviti fantje so ju oklali z noži in sta dobila oba več sunkov v noge Na pomoč so morali poklicati reševalce, ki so ju prepeljali v bolnišnico. Poškodbe NahtigaLa vn Kancilije so sicer resne, vendar ne smrtno nevarne. Angleški igralci dobrodošli! Na velike/nočno soboto se je s simplon-skim ekspresom pripeljala v Ljubljano družba dublinskega gledališča ki šteie 29 članov in ki v torek zvečer nastopi s predstavo »Hamleta« v ljubljanskem gledališču Na kolodvoru so pozdravili goste podpred sednik angleškega kluba dr Sojer. lektorica angleščine na univerzi mis6 Coppelandova in drugi prijatelji angleškega naroda. Med gosti so ▼ večini Irci, dva Angleža in on Škot Na velikonočno nedeljo so si ogledali mesto, popoldne so p« imeli v (J ni orni že tudi prve skušnje za nastop v Ljubljani. Z njimi je prišlo tudi tehnično osebje in imajo tudi precej lastne opreme. Ljubljana je goltom zelo ugajala in so se pohvalno izrazili n nepoznanem mestu, še zlasti pa o okolici. Odlična zmaga celjskih šahistov v Trstu Celjski šahovski klub je za veliko noč gostoval v Trstu in nastopil v matehu proti tamkajšnemu klubu (ON'D Societa Schacchistica Triestina B. De Rin). Match se je vršil na 12 deskah v soboto 8. 4. in je Celje zmagalo z 11:1. Matehu je prisostvovalo mnogo gledalcev. Celjani so bih navdušeno sprejeti. V imenu domačinov jih je pozdravil predsednik g. univ. prof. cav. Scarpa. Za prisrčen sprejem pa se je zahvalil podpredsednik Celjskega šahovskega kluba g. Grašer. Podrobni rezultati so naslednp: Gabrov-šek Ferrari 1:0, Cijan : Pirona 1:0, inž. Sajovic : Vidman V*:1/«, Skitek : Paulin 1:0. Smigovc : Cerqueni -K), Volkar Ing. Gvarrini 1:0. Detiček Secoli '/t:Vt, Gra šer : Ing Audoli 1:0. Diehi VI. : Pant 1:0. Fajs : Reisenhoter 1:0 Kocmur : Braico-vioh 1:0, dr. Pokom . Centassi 1:0. Drzen roparski napad v Mošeniku Napadena sta bila samotna posestnica in njen brat Moravče, 10. aprila Na veliki petek okoli desetih ponoči je bil izvršen pri posestnici Klopčičevi po domače pri Cvelbu v Mošeniku, ki leži ob banovinski cesti Moravče — Peče drzen roparski napad. Doma sta bila posestnica. vdova Klopčičeva ia njen 26-letni brat Franc Merčun. Ko sta opravljala večerno molitev sta zaslišala v veži sumljivo ropotanje. Posestnica je šla pogledat v vežo. a v tem hipu so se odprla vrata iz kleti in pred njo je skočil moški z naperjeno puško ter zaklical: »Nazaj«! v smrtnem strahu se je Klopčičeva umaknila v hišo, za njo pa je stopil drugi moški z velikim kuhinjskim nožem, zahtevajoč denar. Ker je bil vsak upor nemogoč, a na pomoč si nista upala klicati bližnjih sosedov, sta roparjem izročila 180 din, kar sta pač imela doma. Pod pretnjo da ju ubijeta, če zapustita hišo, sta roparja nato brez sledu izginila v bližnjem gozdu. Razbojnika sta bila masklrana tn stara kakih 30 do 40 let. Oni z nožem je imel preko obraza privezano črno cunjo, a drugi je bil močno porasel z umetno brado. Napad enca sta takoj drugi dan prijavila napad orožniški s ta niči v Moravčah. Prebivalstvo vse Moravske doline je močno razburjeno in upa, da bodo orožniki predrzne roparje kmalu izsledili. Obup mladega rudarja Zaradi bolehnosti se je ustrašil vojaške službe Hrastnik, 10. aprila Ko so se ljudje na veliko soboto zvečer vračali iz sosednje župnije Dola od vstajenja, jih je prevzela novica, da se je vrgel 21-letni rudar Ladislav Verdaj pod osebni vlak, ki krene iz Hrastnika proti Zidanemu mostu ob 19.30. Zaloigra se je odigrala v bližini čuvajnice, kjer je za čuvaja železničar Šumej. Čuvaj Šumej je našel truplo brez glave na progi. Takoj je obvestil bližnjo postaja Železniška komisija, v kateri so bili zdravnik dr. Matko iz Radeč, načelnik hrastni-ške postaje Rutar in drugi, je lahko po legi trupla takoj ugotovila, da ne gre za nesrečo, temveč za samomor. Razkosano truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico na Dolu. Sorodniki in znanci pokojnikovi so potrdili, da je živel mladenič že nekaj časa v hudi pobitosti, ki se je stopnjevala od dne do dne. Blagi rudar, je bil sp'ošno priljubljen tn na glasu dobrega delavca. Dne 14. t. m. bi moral odriniti k vojakom, da odsluži kad rek i rok. Ubožec pa je trpel na mučni bolezni, (da je močil posteljo) tn se je silno bal, da bi mu ta nesreča nakopala preglavice v vojaški službi. V hudi duševni zmedi sie je siromak rajši sam pošlo vil od življenja. Pokopali so ga na velikonočni ponedeljek na dolskem pokopališču. Naj počiva v miru, katerega v življenju itak ni imel. Žalujočim izrekamo odkritosrčno sožaljel Trije drzni vlomi v Šoštanju V eni sami noči so vlomilci pobrali velik plen Šoštanj, 10 aprila Na veliki petek zjutraj se je po Šoštanju naglo raznesla vest o treh drznih in velikih vlomih, ki so bili v minuli noči izvršeni v Delobstovo branjarijo na dr. Vošnjakovi cesti, Movhovo slaščičarno na Kolodvorski cesti in Valdlovo trafiko na dr. Vošnjakovi cesti. Oblasti še nimajo v rokah vlomilcev, jasno pa je že sedaj, da so vlomi delo večje in organizirane vlomilske družbe, ki jih je znala dobro pripraviti in Izvršiti. Ker so vsi prizadeti lokali na eksponiranih mestih, je prav ver-jeno, da so bili vlomi izvršeni istočasno in da se je vlomilska družba razdelila na tri skupine. Zgodnje šoštanjske pasante so na vlome opozorili storilci sami, ko so hote ali nehote pustili na cesti razne ukradene predmete. Tu je ležal kak kuvert, tam kaka prazna škatla, ob železniški progi pa je nekdo celo našel zaboj pomaranč. Očitno je drznim nočnim tatovom primanjkovalo dovolj časa, da bi mogli vse shraniti na varno. Vendar pa najdeni predmeti ne pomenijo nič v primeri z množino in vrednostjo blaga, ki jo je vlomiLska družba odnesla. V Delobstovo branjarijo so udrli skozi stransko okno. Vrata oken so nasilno odprli s sekiro in prebili eno notranjo šipo, nakar je vlomilec lahko odprl okno z roko. Odnesli so večjo množino slanine, sira, čokolade in zaboj pomaranč, ki pa so jih zjutraj našli ob progi. Celotna vrednost ukradenega blaga znaša nad 1.200 din. Večji in boljši plen je vlomilcem nudila trafika Ane Valdlove. Dva dni prej si je trafikantinja izpopolnila zalogo; predali so bili polni raznega tobaka, pripravljenega za velikonočne praznike. Vlomilci so najprej skušali priti v trafiko skozi vrata in so ključavnico že natrli. Bila pa jim je le pretrd oreh, zato so razbili stransko okno. Zunanji obod s šipami so zmetali v bližnji vrt, notranji obod pa so naslonili ob zid. Odnesli so domala vso zalogo: od naj-navadnejših do najfinejših cigaret, vse vrste tobaka, pisemski papir itd. Predal, v katerem so bile znamke in 300 dopisnic, so odnesli z blagom vred seboj. Da je šlo delo lažje in hitreje od rok, so pri sosednjem šardonerju ukradli koš in ž njim odnašali ukradeno blago. Zjutraj je bila trafika v velikem neredu. Na tleh so ležale prazne škatle, tu pa tam še kaka poteptana cigara. Denar in kolke je trafikantinja k sreči odnesla prejšnji večer domov, kljub temu pa škoda presega 6.000 din, ki je deloma krita z zavarovalnino. Najmanj je bila po dosedanjih ugotovitvah prizadeta Movhova slaščičarna. Oblastva so takoj pričela s temeljito preiskavo in zasledovanjem. Vse okolnosti kažejo, da so vlomilci v zvezi z vlomi v Uriskovo trafiko v Pesju in Rakovo trgovino v Velenju, izvršenimi prejšnji teden. Kakor v Pesju, so tudi tu ukradli sekiro. Pustili so jo pred Valdlovo trafiko, ukradli pa so jo pri tuk. komandirju Kranjcu. Vsa šaleška javnost nestrpno pričakuje, da bodo oblastva kmalu vlomilski družbi na sledu. Mariborski dogodki Maribor. 10. aprila Mariborčani smo tudi letos lepo in dostojno proslavili velikonočne praznike. Veliko soboto smo v množicah zgrnili na vse strani. Velikonočne železniške ugodnosti so imele izreden odziv občinstva. Oba mariborska kolodvora sta bila pred prazniki v razgibanem vrvenju. Povsod gneča. Le s težavo si se preril skozi množico ljudi, ki so hoteli izkoristiti velikonočne železniške ugodnosti za obisk sorodnikov prijateljev in znancev. Pa tudi obratno so prihajali številni tujci v Maribor. Natrpani so bili vlaki zlasti v smeri Maribor—Ljubljana in Zagreb. Navdušeni planinci pa so menili, da ni lepšega praznovanja praznikov kakor vrh Pohorja. Naše postojanke so bile dobro zasedene, le Kozjak je bil prikrajšan. La redki so bili, ki so ga obiskali preko praznikov. Jedro mariborskega meščanstva pa je preživelo praznike v krogu dragih svoj- cev. Velikonočno soboto so bile tradicionalne procesije v magdalenski župniji, ob petih pri frančiškanih, zvečer pa v stolni župniji. Velikonočno nedeljo zjutraj pa se je zgrnila množica ljudi k Sv. Jožefu v Studencih, kjer je običajna velikonočna jutrnja procesija. V splošnem pa so preživeli Mariborčani praznike prav zadovoljno. Velikonočni ponedeljek pa so šil v »Emavz«. Tisti, ki nimajo ožjih sorodnikov. so imeli svoj »Emavz«, kakor običajno po raznih nemaloštevilnih okoliških postojankah, ki so bile dobro založene z jedačo in pijačo. Vneti mariborski dllcarjl so pohiteli na Peco, pa tudi v Kranjsko goro iskat bele opojnosti. Ali so imeli kaj sreče, bodo povedali ob vrnitvi. Mariborske gospe tn gospodične so pokazale letos mnogo okusa za lepo modo. Ni jih bilo malo, ki so bile »nove« in ki Premiera »Dijaka prosjaka" V Narodnem gledališču je bila na velikonočno nedeljo premiera znane Millčcker-jeve operete »Dijak prosjak«, ki je znana po svojih lepih melodijah in spevih. Tudi mariborsko občinstvo je navduš.la klasična glasba. Dirigent Lojze H e r z o g je z vestno interpretacijo skladbe povzdignil potek predstave. Tudi režiser Harastovič se je potrudil da je zunanji odrski okvir uspel učinkoviteje. Sodelujoči igralci in igralke so s skrbno pripravo omogočili lep uspeh predstave. Prednjačila je mlada, popularna primadona gdč. Jelka Igličeva, potem Manoševski, Anžlovar itd. Pavle Kovič Je žel s komičnim ječarjem velik uspeh. Predstava je privabila številno občinstvo. ki ni štedilo s priznanjem. Brez nogometa Precej dolgo ne pomnimo, da bi bili Maribor za velikonočne praznike brez nogometa. Letos je bil. železničarji so šli gostovat v Banjaluko. Drugi mariborski klu-hi so ostali sicer doma. vendar pa so si privoščili velikonočni počitek, četudi ni bilo to prevnetim mariborskim navijačem nič preveč všeč. Pa bodo gotovo odškodova ni za binkoštne praznike, ko se nam vsako leto obeta kopica najrazličnejših športnih prireditev. (Jsoden karambol V soboto zvečer se je pripetila na pohorski cesti Reka—Pohorski dom usodna motociklistična nesreča, ki je zahtevala življenje 23 letnega trgovca Avgusta Peitlerja iz Rač. Peitler se je z motociklom, ki si ga je bil sposodil od nekega prijatelja v Hotinji vasi. vračal s Pohorskega doma proti Hočam. Na ostrem ovinku pa je vozilo treščilo ob kup gramoza in se prevrnilo v cestni jarek. Sunek Je bil tako silen, da je Peitlerja v velikem loku vrglo preko motocikla in je obležal z razbito glavo, njegov prijatelj, ki Je sedel na sociusu, je ostal nepoškodovan. Peitlerja so takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je na velikonočni ponedeljek podlegel poškodbam. žrtev lokomotive Blizu kolodvora v Slovenski Bistrici je hotel prekoračiti progo 39-letni delavec Konrad čobec iz Maribora, stanujoč v Ci-ril-Metodovi ulici 18. V usodnem trenutku pa ga je zagrabila lokomotiva osebnega vlaka in ga treščila ob tla. Obležal je nezavesten s hudimi poškodbami. Prepeljali so ga v bolnišnico. Za napadalci poizvedujejo orožnikL Pretep v gostilni V Rogozi je prišlo v neki gostilni do hudega pretepa med fanti. Zabliskali so se noži in po zraku je frčal gostilničarski Inventar. Na boJlSta Ja obletel delavec Maks Fridl lz Rogoze, ki ja dobil več sunkov z nožem v hrbet. Prepeljali so ga v bolnišnico. Za napadalci pa poizvedujejo orožniki. Žrtve streljanja Tudi letošnje velikonočno streljanje j® zahtevalo številne žrtve. V mariborsko bolnišnico so prepeljali šest ranjencev, ki so se pri velikonočnem streljanju ponesrečili. Med njimi so: 45-letni posestnik Fred Rokavec od Sv. Benedikta v Slovenskih goricah, 17-letni Jožef Korec, meha-nični vajenec od Sent Petra, 39 letni posestnik Ivan Ledine k od Svetega Križa pri Ostrem vrhu, 18-letni delavec Anton Verglec iz Bistrice, 22-letni posestnikov sin Konrad škofic lz Gornjega Hlap-ja pri Sv. Jakobu in 25-letni kmečki dninar Avgust Rajh in Marenberga. Vsi so opečeni po obrazu in po rokah. V Stolni ulici 5 v Mariboru pa se Je z vrelim mlekom oparila 6-letna Brigita Kolaričeva. Dobila Je zlasti hude opekline po prsih. Mariborski reševalci so jo prepeljali v bolnišnico. Požari V Selnici ob Muri je zaradi slabega dimnika nastal ogenj na domačiji posestni-ce Ane Hodlove. Ogenj Je upepelil vso domačijo. Skoda znaša okrog 30.000 din. — V Šmartnem na Pohorju je zgorelo gospodarsko poslopje Ferdinanda Satlerja. ki trpi 25.000 din škode. Ogenj je bil najbrž podtaknjen. Na Muti Je zaradi Iskre iz lokomotive nastal gozdni požar tudi v Rdečem bregu površino 6 ha. Z združenimi močmi ao domači in gasilci ogenj omejili. Hkrati Je nas ta gozdni požar tudi v Rdečem bregu prt Podvelki v Dravski dolini. Tudi tu ga je zanet la iskra iz lokomotive, Skoda znaša nad 50.000 din. Danes dopoldne so se v trikotu pri kretnici 8. zaradi Iskre lz lokomotive vžgali ob progi zloženi stari pragovi. Skoda ni velika. Požar na Zgornji Hudinjl Celje, 11. aprila Danes okrog 14.45 Je nastal požar V stanovanjski hiši Franca Slosarja na Zg. Hudinji pri Celju. Vnela se je s slamo krita streha in mahoma Je bilo poslopje ▼ plamenih. Na kraj požara so prihiteli celjski in gabrški gasilci, ki se jim je posrečilo reš.ti sosedna poslopja, dočim Je fllo-sarjeva hiša pogorela do tal. Rešili so samo nekaj pohištva. Zalogo živil, oblek in drugega ie pa ogenj uničil. Skoda zaaša 75.000 din. Ogenj so zanetili neprevidni otroci, ki so streljali s papirnatimi patro-nami, zaradi česar se je vnela slamnata streha. NAGRADNA KRIŽANKA Vodoravno: 1. zdravilo; 7. zdravju škodljiva tekočina; 14. danski novelist in dramatik; 16. zelišče; 17. žensko krstno ime; 18. Slovan; 20. se rabi pri pleskanju; 21. glagolska oblika srbohrv. glagola »kuva-tic; 23. židovski učitelj; 24. ud človeškega telesa (2. sklon); 25. oblika od sedeti; 26 kri (srbohrv.); 27. mesto v Julijski Benečiji; 28. rjav konj (srbohrvatski); 31 dekleta; 32. vodna rastlina; 33. akademski naslov; 35. glasbeni znak za »glasno«; 36 lok (latinski); 37. kemijski znak za sestavni del mila; 38. reka v Italiji; 39. suženj; 41. rimski cesar; 43. prvi zlog imena pasjega filmskega zvezdnika; 44. latinsko ime za skladbo; 45. otok v Jadranskem morju; 47. Zupančičeva pesem; 49. avtomobilski znak za Kino; 50. mesna jed s kislim zeljem; 52. krstno ime pariške salonske dame iz 17. stol.; 54. Ibsenova drama; 55 I. Potrča povest; 57. notranji organi; 59. oziralni zaimek; 62. glasbena nota; 64. avtomobilski znak za Italijo; 66. reka v Jugoslaviji; 68. oblačilo starih Rimljanov; 70. avtomobilski znak za Estonsko; 71. instrument; 73. kij; 74. znak za države v Ameriki; 75. usoda (srbohrvat); 76. milost Nagrado v znesku 100 din (turški); 77. žensko ime; 78. žival severnih ' pokrajin. Navpično: 1. pesnik slovenske modem«; 2. car Bolgarov; 3. prepirijivec; 4 prvi sa« moglasnik in 19. črka v abecedi: 5. predmet; 6 veznik; 8. kratica za naslov sloven. revije; 9. veznik; 10. pijača starih Slovanov; 11. račja zel (latinski); 12. tak (srbohrvatski); 13. Spartanci; 15. mesto v Jugoslaviji; 18. vodna žival; 19. ni bel, ni črn; 22. glagolska končnica v francoščini; 24. disciplina; 29 ptica; 30. stranka v Jugoslaviji; 34. kraja; 38. svatba; 40. reka v zet-ski banovini; 42. francoska pisateljica; 45. sin trojanskega kralja; 46. kratica za gla-beni zavod; 47. osebni zaimek; 48. graja (srbohrvatski); 50. jed iz moke; 51. glasbena nota; 52. dva enaka soglasnika; 53. svetopisemska oseba; 56. predlog; 58. eden izmed darov sv. Treh kraljev; 60 ozek kos blaga; 61. poljedelsko orodje; 63. rojstni kraj slovenskega pesnika; 65. ime filmskega igralca; 67. član družine; 68. izpuščaj; 69. osebni zaimek; 70. kraj pri Tržiču; 72. isto kot 69; 75. ime črke; 79. nogometni izraz (fonetsko). je žreb tokrat naklonil Mari Strnadovi, , Dolenji Logatec 58. Troje nagrad v obliki »Jutrovib« knjig prejmejo Ivan Bab-nik, uslužbenec tobačne tovarne v Ljubljani, Stanislav Vončina, absolvent meščanske šole, Bezenškova ulica 13, Moste in Slavica Selanova, Beograd, Zlati-borska 66. Rešitve fe treba poslati do petka In icer po navadni dopisnici, tako da kri 'Hnko izrežete Iz lista, jo pravilno izpol nit« in izrezek nalepite na zadnjo strar dopisnice. Reševalci v Ljubljani. Mari bora in Celja, lahko izrezek i? lista z izpolnjeno križanko nalepijo tudi na navaden kos papirja in ga do petka vržejo v nabiralnike »Jutrovih« podružnic Po žrebu izbranemu reševalen pripade nagrada 100 din, razen tega pa so na ra7nolago še tri tolažilne nagrade v knjigah. "ešitev zadnje ^edeliske križanke Vodoravno: milo, molk, Eva, sol, go, ra, je, ulica. loka ahat, eea, A bo, mana, meja, ata, Ala. aga. Ivan. mati, Adam. rama. — Navpično: megalomanija, Ivo, la« os, loj. kleptomanija. Uri, Ela, Aea, ute> r^ '»hoj!, osat, Ab°l Tg Anam, Anrafc Odprta je cesta, nasmejano nebo... VV9 £ 'Evsiiija »e vzbrstela, k sebi vabijo gore, polja in vasi — Kam boš, popotnik, nameril korak? f * craki v prvo petni g d rta Lisco, iz Laškega na Šmohor in do Celjske koče. Tudi Dolenjska ima svoje obiskovalce, ki ljubijo mirne holme. kjer je mogoče s počasnim korakom premeriti daljave, polne spomladanskega cveija in zelenja. Že pri Grosupljem začne pot v hribe preko Polževega v Stično; v daljnji Beli krajini vabi Mirna gora in mično gričevje ob hrvaški meji. Dokaj neznani so turistom izleti proti Kočevski, ki skriva zanimive, lepe izprehode po temnih gozdovih. Na Notranjsko turisti iz Ljubljane nimajo daleč. Krim dosežeš s Preserja, v Iško vas vozi avtobus, odkoder si kmalu v romantičnem Iškem Vintgarju, z Iga so številni izleti na Kurešček in okoliško gričevje. Borovnica je izhodišče za divjo sotesko v Peklu, Logatec vabi s svojo okolico Vrhnika ima prelepe izlete na Planino, na Raskavec — povsod najdeš primeren kotiček, da opazuješ spomladansko vstajenje. Vse Pohorje je pciaslo z gozdovi, tam lahko pričneš turo že v Slovenski Bistrici z dostopom do koče pri Sv. Treh kraljih, dalje do Mariborske koče, Ruške koče mimo Šumika na Klopni vrh, mimo koče na Pesku do Senjorjevega doma pa sestopiš mimo koče pod Koko v Slovenji Gradec, odkoder te zamikata Plešivec in Peca. Tu samo nekaj točk — podroben načrt za nedeljske in večdnevne izlete pa si more vsak sestaviti sam. SPD je v vsakem primeru na razpolago * potrebno literaturo in nasveti. Skrivnostim našega Krasa nasledi Turne pod Grmado Snežna odeja se polagoma umika v planine. Za seboj pušča pramene snežnice, ki polzijo preko skal in obronkov v najbližji potok v dolini. Mirna zimska narava postaja nemirnejša iz dneva v dan: oblaki se podijo z vseh strani, golo drevje v gozdu tipa s svojimi vejami v praznino; čutiš pričakovanje pomladi, zrak je mil, nasičen z lagodno dremavico. Toplo solnce nenasitno požira sneg; kjer je še včeraj bil, da-n prebiti svoj dopust. ofoamafer Za barvne posnetke proti svetlobi daje zadnja številka Knappove revije »J^ to-Beobachter« naslednje nasvete: Takšni posnetki zahtevajo kakor belo-črni čelnega senčila (»protisvetlobnega zaslona«) pred objektivom, da se izognemo neljubim refleksom. Ta pripomoček je ko-risten v ostalem sploh za vse vrste posnetkov. Paziti moramo na kakšno markantno ospredje in ga posneti v sliko. Tu gre n. pr. za kakšno klop, drevo ali deblo, veje, ki zapirajo sliko navzgor, vratni lok ali značilno senco, ki izvira od kakšnega predmeta v sredini, ki ji je namenjen razdeliti ter zrahljati ospredje. Senca poteka najbolje diagonalno od leve zgoraj proti desni spodaj. Najvažnejše pa je, da podaljšamo osvefc-litveni čas. Ker so pri posnetkih proti svetlobi sence številne in težke, a morajo dobiti vendarle nekaj risbe, in nam svetlo-mer navaja samo vsoto vpadajoče svetlobe, je treba odbrani čas podaljšati. Podvojitev časa, ki ga navaja svetlomer, se je pri teh posnetkih najbolje obnesla, kajti tako dobimo neko srednje Izenačenje med svetlobami in sencami. Svetla, osončena mesta se pri tem malo preosvetlijo, kar je pa rajši prednost, ker dobe ožarjena mesta na ta način šele pravi žar in se protisvetlobno razpoloženje s tem poudari. Lahka pre-osvetlitev svetlih mest ustvarja tudi malo megleno ozračje, skozi katero sije jo barve posebno nežna Pravilo, da delajmo barvne posnetke s soncem za hrbtom, je dobro za začetnike, kakor je bilo dobro isto pravilo za začetnike črno-bele fotografije. Toda naprednejši amater lahko poskusi tudi drugače in uspehi so mu danes tem bolj sigurni, ker prenesejo moderne barvne emulzije tudi glede svetlobnih kontrastov marsikaj, česar prve emulzije te vrste niso prenesle, Za momental posnetke ponoči velja z ozirom na sedanje najbolj občutljive plasti in zaslonko 3.5 sledeče pravilo: Tam, kjer človeško oko brez posebnega truda še vse razločno in svetlo vidi, in sicer vse, kar svetilke obsevajo (ne pa samo te svetilke), lahko brez nadaljnjega napravimo trenutni posnetek z Vio sekunde ali pa še krajšo osvetlitvijo. Fotokluba LJubljane v tekočem tednu bo ▼ torek zvečer slikovna kritika, v petek običajni članski sestanek, v nedeljo skupni izlet, Barvne filme je poslati kmalu po zadnjem posnetku v razvijanje. Ce nam ležijo osvetljeni in nerazviti nekoliko mesecev, se ne smemo čuditi, da bodo imeli potem kakšen zelen ali drug barvni odtenek. V tem pogledu barvni filmi še daleč ne vzdržijo toliko, kolikor navadni. Močnim fotografskim žarnicam podaljšamo življenje, če vključimo med ustanavljanjem primeren upor, ki ga lahko kupimo v vsaki trgovini z električnimi potrebščinami. Za ustanovitev nam zmanjšana svetloba popolnoma zadostuje. Pri posnetku upor spet izključimo, žarnica zašije s polno močjo. Premalo osvetljene, trde negative s takšnimi kontrasti, da jih ne zmoremo niti z najbolj prevejanimi kopirnimi načini, rešimo lahko še s tem, da jih ne iz-fiksiramo. Posnetek v tem primeru samo razvijamo in dobro izperemo ter posušimo. Hraniti pa moramo takšne negative v temi, ker vsebujejo še vedno za svetlobo občutljivo bromovo srebro in se sčasoma pokvarijo. Posnetki arhitektur s širokokotnim objektivom so nam zavoljo svojih perspektivnih lastnosti malo tuji. Ce napravimo isti posnetek iz večje oddaljenosti s teleobjektivom ali sploh zelo dolgo goriščnico, bo perspektiva naravne j-ša. Zelo lahko je delati takšne posnetke, kakor ugotavlja zadnja številka »Photo-graphie fiir Alle«, z dolgo goriščnico. Posneti je treba po vrsti dele, ki ležijo drug ob drugem, arhitekturo tako rekoč obti-pavamo z objektivom, jo snemamo kakor panoramo. Poedine slike zlepimo skupaj. PRED SODIŠČEM — Cujte, obtoženec, vaša žena se pritožuje, da sploh ne delate. Ali je to res? — Križ božji, gospod sodnik, le kako morete kaj takega trditi? Kar vprašajte jo, kaj sem delal drugi četrtek preteklega februarja. * — Obsojeni ste na 20 let težke ječe. Ali imate še kakšno željo? — Samo eno prošnjo bi imel, gospod sodnik. Prosil bi vas, da bi sporočili moji ženi, da danes ne pridem na kosila Jaona tribuna To naj bo polovična vožnja ? Vožnja na državnih železnicah se je s prvim aprilom letošnjega leta za malenkost zvišala. Ljudje, ki so ta dan prihajali po vozne karte, pa o povišanju železniških tarif niso bili prej obveščeni, skoraj niso mogli verjeti, da so zahteve prometnih uradnikov resnične. Mnogi so mislili, da uradniki za prvi april nagajivo razpoloženi in da se jim hoče potegavščine. Bil eem priča mnogim komičnim prizorom na mali podeželski postaji, katere vodja je imel mnogo posla, preden je ljudi prepričal, da gre v resnici za povišek dosedanjih voznih taka. Oe se je upravi drž. železnic zdelo umestno, da je zvišala vozne cene, in ali je ta povišek potreben ali ne, v to se danes ne nameravamo spušča tL Vendar se nam zdi umestno in primerno, opozoriti direkcijo drž. železnic v Ljubljani na sledeči nedo-statek: Za primer vzemimo kar razdaljo Kočevje—Stara cerkev. Do 1. aprila je veljala vožnja od ene postaje do druge 1 dinar, kar je tudi najmanjša tarifa za vožnjo na železnici, tako da so za vožnjo v IEL razredu plačevali po 1 din tudi drž. uradniki in drugi lastniki modrih žel. legitimacij, ki sicer uživajo pri cenah za vožnjo 50% popusta. Od 1. aprila dalje pa se je cena tej vožnji zvišala na 1 din 50 par. Lastniki modrih legitimacij so upravičeno zahtevali 50% popusta, vendar morajo plačevati za vožnjo v m. razredu takisto po 1 din 50 par, zaradi tega, ker se karte po 75 par ne izdajajo. Prav? Ce je bil povi-šek že umesten, tedaj naj bi se za lastnike modrih kart določila cena vsaj 1 din za imenovano vožnjo, sicer tu ne moremo govoriti o voznih olajšavah, če morajo tisti, ki uživajo 50% popusta pri vožnjah na železnici plačevati iz Stare cerkve v Kočevje isto ceno kakor oni, ki nimajo voznih olajšav. Podobnih primerov je gotovo Se več, pojavili pa se bodo povsod, kjer bo lastnik modre legitimacije zahteval vozno karto razdaljo 1—3 km. Zato bi bilo primerno, da se ta nedoatatek z naknadno odredbo odstrani in uredi popust pri podobnih tarifah tako, da bo cena vožnji na tako kratki progi veljala 1 din. Dokler tega ne bo, se bodo pojavljale nelogičnosti, kakršna je zdaj mogoča: Ce se hoče lastnik modre žel. legitimacije peljati iz Kočevja v Staro cerkev v m. razredu, mora plačati kakor drugi 1 din 50 par, če pa zahteva (v kar je upravičen) vozno karto za H. razred, plača samo 1 din 25 p. Tako je vožnja v IT. razredu cenejša kakor v tretjem. Imenitno, kaj? —c. Gusarski satan Krištof Kolumb je 12. oktobra 1492. odkril novo celino, ki je nd niti iskal niti slutil, in vse do konca svojega življenja ni izvedel, da je odkril Ameriko. Tudi ni bil Kolumb tisti, ki je prvi opazil novi svet, marveč neki mornar, ki je stal v Jamboraki košari, in videl, kako so v daljavi iz morja vstajali obrisi kopnine. Tudi še Kolumb ni izkrcal na celini, marveč na otoku Kubi, ki nosi skupaj z mnogimi drugimi otoki enotno ime »Zapadna Indija«. Španci so se tega otoka polastili, kakor so se na strašnih roparskih pohodih polastili večjega dela Srednje in Južne Amerike. Tako so si za določeno časovno razdobje a Portugalci delili največji zemljiški plen, kar jih zgodovina pozna. Ko so Spanci te dežele že 100 let plenili, ubijali njihovo prebivalstvo ali ipa ga zasužnjili, so jim pričeli drugi narodi to posest osporavati. Angleži in Francozi so se takisto skušali vgnezditi v Ameriki, špansko gospodstvo že leta 1600 ni bilo več tako močno, da bi mogle njegove ladje brez nevarnosti križariti po oceanu. Pustolovci, dezerterji, klateži so se osamosvojili, si prilastili nekaj ladij in pričeli lov na španske trgovske ladje. Zapadno-indijski otoki so nudili tem gusarjem zavetje, v varnih pristanih so se skrivale njihove ladje, odtod so kontrolirali morska pota in napadali španske trgovce. Ko se je med velikimi evropskimi pomorskimi silami pričel konkurenčni boj, so se Angleži zvezali s temi morskimi razbojniki, z najnevarnejšimi sovražniki španske pomorske trgovine, jih podpirali in jih od časa do časa vzpodbujali k novim podvigom. Ti morski razbojniki so se imenovali flibustejce. Izvor tega imena ni popolnoma jasen. Sami so se imenovali obal-ske brate, francosko — frčres de la cotč, »vet pa jih je imenoval flibustejce, morda je. to prišlo od angleške besede flyboat, francosko flibot. Tako so se imenovali Lhaki, hitri čolni, ki so se jih posluževali zapadnoindijski pirati; drugi spet trdijo, da označka prihaja od angleške besede »fee bote« (pomorski ropar), iz česar je potem nastala francoska spakedranka »flibustier«, toda tudi v holandščini najdemo besedo »flibustern«, kar pomeni, gusariti. Toliko o besedi sami. Flibustejci so bili strah morja in vsi pojmi, ki so zvezani z mor- skim razbojništvom in piratstvom, so zvezani s temi ljudmi, ki so se zbrali iz vseh vetrov; eden izmed njihovih zgodovinarjev jih imenuje »zapostavljene, nezadovoljne, zapeljane in prodane, begunce in propall-ce, ljudi, ki so jih bodisi zaradi vere, iz političnih razlogov ali pa zaradi zločinov preganjali, divje fante, moško skupnost (ženske so jim bile le redek užitek), pustolovce, slavohlepneže, ki so z vsemi sredstvi, dovoljenimi in prepovedanimi, skušali najti svojo srečo. »Zbrali so se pripadniki vseh stanov in ras, nobene razlike ni bilo med njimi, toda na vsaki ladji so brezpogojno priznavali po enega vodjo, katerega so slepo ubogali in se mu podvrgli. Njihov glavni stan je bil na želvjem otoku Tortuga in na severnem koncu Hi-spaniole. Odtod so vršili svojo obrt, ki jim je v primeru neuspeha obetala vešala in kolo. Med njihovimi kapitani je bilo mnogo korajžnih, drznih fantov, njihova imena so prišla v zgodovino, izpolnila en del zločinske kronike, in glas o njih se je širil ravno tako naglo kakor glas njihovih tovarišev na kopnem, velikih razbojniških glavarjev v Franciji in Nemčiji. (V ta čas in to okolje spada dejanje Ferrarovega romana »Gusarji«, ki je izšel pred leti v »Jutrovi« knjižnici.) Enega izmed teh zloglasnih morskih razbojnikov so Španci imenovali »gusarskega satana«, bil je Francoz po rodu. O njem je ostala slika: vitek, žilav mož z ozkim licem, izrazito, energično naprej molečo brado, s krivim nosom, z odkritim, inteligentnim čelom, toda z neizprosnim, groznim, pokvarjenim pogledom brutalnega, ciničnega človeka, za katerega ni človeško življenje pomenilo nič. Ozke, stisnjene ustnice razodevajo neusmiljenost in odločnost. V pesti drži golo sabljo, pripravljeno za udarec. Suknjič je modno eleganten in v koketni nečimurnosti si je privezal okrog vratu ozko pentljo. V ozadju je videti goreče naselbine na morski obali. Obzorje je polno dima, na bregu leže iztegnjeni mrliči, čolni se potapljajo in brodolomci plavajo v valovih, ki jih bodo požrli; vse to so žrtve gusarskega satana, ki je nosil svilene srajce iz poročnega zaklada pod-kraljice iz Nove Granade, plen posrečenega lova. Imenoval se je Franpois. Po rodu je bil Francoz iz grofije Poitou. željan pu- •totovšOn Je flgodsj odšri ▼ novi svet, najprej varoval črede in se potem pridružil morskim razbojnikom, ker mu delo pri | bikih in svinjah ni ugajalo. S svojo hrabrostjo in odločnostjo je obrnil nase pozornost nekega francoskega guvernerja, ki mu je dal na razpolago ladjo, s katero je v času špansko-francoske vojne lovil španske trgovske ladje. Vojne je bilo že konec, Fran'1i vsega skupaj pa ie doslej absolviralo šolo 557 zadrutrarjev. Pouk se ' je vršil letos po novem učnem načrtu, ki Kraljestvo - prestolnica — kralj Albanija meri 27.539 kv. km, nekoliko manj kakor Belgija (30.444). Prebivalcev ima 833.748. Od tega je 560.834 muslimanov, 180.546 pravoslavnih in 94.328 katoličanov. Največja mesta so Tirana (30.000), Kor-ča (25.000), Elbasan (10.000). Italija je uvedla med temi tremi mesti letalske zveze. Albanija izvaža vsako leto za 11 milijonov zlatih frankov in sicer v glavnem olive, petrolej, kože in sir. Industrije nima. Vsako leto pridobe 120.000 ton petroleja. Dežela pa je še zelo nepopolno raziskana in premore dosti premoga, železa in bakra. Z italijansko-albansko pogodbo iz leta 1927. se je Italija obvezala, da bo zagotovila neodvisnost in nedotakljivost Albanije. Tirana je glavno mesto Albanije od leta 1920. Leta 1927. je štela 12.454 prebivalcev, do danes je številka narasla do 30.000. Mesto, ki ima 121 metrov nadmorske višine, je bilo ustanovljeno na začetku 17. stoletja. Poleg kraljeve rezidence je tudi sedež pravoslavnega škofa in ima železniško zvezo z Dračem. Lepo je razvita industrija preprog in svile ter pridelovanje vina, tobaka, riža in koruze. Dne 4. avgusta 1920 je bila sklenjena tiranska pogodba, v kateri je Italija pristala na Izpraznitev Valone in je obdržala samo otok Saseno. Dne 27. novembra 1926 je v Tirani podpisala Italija prijateljsko in garancijsko pogodbo z Albanijo. Zogu L, albansko Zog, svoj čas Ahmed beg Zogu, kralj Albancev, se je rodil 8. oktobra 1895 v Burgajetu. Sedem let Je obiskoval licej Galata-Serail v Carigradu, nato pa se je predal sproščenemu življenju albanskih poglavarjev. V svetovni vojni je služil v avstroogrski armadi. Leta 1920. je postal voditelj albanske kon- NajnuvejSa slika albanskega kralja servativne ljudske stranke. Proti koncu 1923 je vrgel demokratično-napredni kabinet Fan Nolija. Naslednje leto je moral iskati zavetja v Beogradu, a se je kmalu vrnil v domovino in Fan Nolija vnovič zrušiL Dne 1. februarja 1925 je bil izvoljen za predsednika republike, leta 1926. je sklenil tiransko pogodbo z Italijo, za kralja pa se je dal oklicati 25. avgusta 1928. W Glavna ulica v Tirani se je Izkazal prav dober te so uspehi bili zelo zadovoljivi Po ravnateljevem nagovoru se je vršil izpit iz vseh predmetov prvega ln drugega letnika, da so navzočni zastopniki banovine in zadrugarstva dobili pregled čez predelano snov in se prepričali, kako so si jo učenci prisvojili. Učenci so odgovarjali prav dobro in v popolno zadovoljstvo vseh tistih, ki s svojo moralno in gmotno pomočjo omogočajo, da more vršiti Zadružna šola svojo važno vzgojno in izobraževalno nalogo. Po Izpitu je nagovoril učence zastopnik ministrstva za kmetijstvo, šef odseka za propagandno zadružnega poljedelstva dr. Šalih Udžvarlič. V imenu banske uprave je izpregovoril Ludvik Puš, v imenu Zadružne zveze direktor Bogumil Remec, za Zvezo slovenskih zadrug pa predsednik Ivan Pipan. V imenu učencev obeh letnikov se je Jože Kranjc zahvalil vsem za podporo, slovesnost pa je zaključil ravnatelj Gogala z zahvalo zastopnikom za udeležbo in s priporočilom za nadaljnje podpiranje. SOKOLSKO DRUŠTVO IN PROSTOVOLJNA GASILSKA ČETA V BOSTANJU sporočata tužno vest, da je njun soustanovitelj in predsednik, gospod Anton Brinoves posestnik nenadno preminul dne 9. aprila 1939 v 54. letu starosti. K večnemu počitku ga spremimo v sredo 12. aprila ob 9. dopoldne izpred njegovega doma na Radni na pokopališče Log. > v- '?' Sporočamo, da je nenadno preminul gospod Anton Brinovec dolgoletni podpredsednik Splošne gospodarske zadruge v Sevnici Pogreb pokojnika bo v soboto ob 9. dopoldne iz Radne na pokopališče na Log. SEVNICA, dne 10. aprila 1939. Uprava Splošne gospdarsfee zadruge v Sevnici XIX. kolo v lig! ni več v nevarnosti V nedeljo je Ljubljana iztrgala Varaždincem obe točki in se bržkone rešila vseh nevarnih mest v tabeli — V ostalih srečanjih so visoko zmagali favoriti Ljubljana, 10. aprila 1 udi za praznike naši ligaši niso imeli odmora Letošnji nogometni spored je pozneje spričo proslave 20-letnega jubileja saveza precej bogat, pa so bili temini za ligaške tekme že lani določeni kar se da na tesno, tako da bomo novega državnega prvaka v no gometu imeli že zadnjo nedeljo aprila. V nedeljo je bilo na sporedu XIX kolo, torej četrto pred zaključkom. Spored je obsegal vseh šest srečanj, med njimi prav za prav najvažnejša ona za vrstni red v repku tabele, kajti mesta v njenem vrhu so še komaj premakljiva, čeprav so nekateri po presenečenjih zadnjega kola računali tudi z drugimi možnostmi. Prvenstvena tabela je ostala po nedeljskem kolu nespremenjena z eno edino izjemo, in sicer v korist Ljullja-ne, ki se je dvignila na svoje staro — deveto — mesto pred Skopljance. Do prihodnje nedelje je njena slika takale: BSK 19 14 3 2 59:14 31 Gradjan. (Z) 19 13 2 4 47:14 28 Hajduk 19 11 4 4 50:26 26 Jugoslavija 19 11 3 5 35:21 25 Hašk 19 9 4 6 38:25 22 Jedinstvo 19 8 2 9 32:36 18 Slavija (S) 19 7 3 9 30:36 17 Bask 19 5 6 8 23:33 16 Ljubljana 19 5 4 10 18:37 14 Gradjan. (S) 19 5 2 12 25:52 12 Slavija (V) 19 3 4 12 22:45 10 Zemun 19 2 5 12 17:57 9 Ligaške tekme se bodo nadaljevale v nedeljo 16. t. m. po naslednjem razporedu: v Beogradu Jedinstvo - Slavija (S) in BSK - Hajduk. V Zemunu: Zemun * Slavija (V), v Zagrebu: Gradjanski (Z): Hašk, v Skopi ju: Gradjanski (S): Jugoslavija in v Ljubija-I ni: Ljubljana : Bask. V naslednjem naša poročila. Ljubljana : Slavija (V) 3:1 (0:1) Zaradi gneče na koncu tablice, v kateri sla uua prea teitmo oba kluba, je bilo srečanje belo-zeienih s Tivarjevo ena^siorico velike važnosti. Zmaga bi bila Varaždincem daia nekaj naue za obstanek v ugi, belozeienim pa je pomenila zmaga že skoro dokončno rešitev iz nevarnega pasu. Zato je bua bitka ogorčena, težka in — nelepa. V brezgiavosti pa so pred-njačili domači, ki se niti tedaj niso mogli znajti, ko je nasprotnik ostal samo z desetimi ljudmi na polju, in niso znali prepričevalno izkoristiti te znatne prednosti. Tako ni bila množica okoli 1200 gledalcev — toliko jih je prišlo kljub Veliki noči in kljub nedeljskemu 1:2 proti Skop-ljancem — pretirano navdušena, čeprav sta ostali točki z izdatnim rezultatom doma. Postavi mošte^; Ljubljana: Lindič; Ceglar, Bertoncelj; Sercer, Pupo, Boncelj; Janežič, Tonček, Grintal, Nikolič, Trko. Slavija (V.): Gašparič; štiglič, Madja-rič; Gušič, Zimič, Starej; Golub, Hribko, Koprivnjak, Bradačka, Solerti. Pc onem, kar smo že uvodoma povedali, ni čuda, če so oboji igrali precej nervozno. Vendar je bila raznka v stilu igre enih od načina igre drugih. Dočim so belo-zeleni — kakor ob.čajno — bili skoro v vsakem primeru starta ali borbe za žogo od blizu za tistega znamenitega pol koraka zmerom prekratki, so Varaždinci v naglem in uspešnem startu nesli mnogo žog, z boljšim obvladanjem žoge, posebno ; z uspešnimi »driblingi« so bili stalno v prednosti. Mnogo sile in vztrajnosti so morali belo-zeleni vložiti, da so kljub vsemu terensko od kraja do konca prevladovali! .._.... .. .,. 'XZ ..... Postava belo-zelenih je bila tokrat odločno boljša. V nogometnem moštvu je gotovo zelo važna srednja vrsta in v tem delu moštva so belo-zeleni vse zadnje tekme bili dokaj hromi. S Pu-potuvo premestitvijo na mesto srednjega krilca je vsa vrsta mnogo pridobila, poleg tega se sam igralec na tem edinem njemu ustrezaj učem mestu še najbolj izživlja. In Sercer je bil neprimerno boljši stranski krilec kot srednji. Ce dodamo, da je Boncelj defenzivno bil na mestu — za pomoč napadu pač nima preveč smisla — se vidi, da je srednja linija svojo nalogo rešila vsaj zadovoljivo. Obramba je biia tudi tokrat zelo nervozna, je pa v celoti le napravila vtis neke ustaljenosti, ki bi z uporabo večje prevdarnosti utegnila biti moštvu vse bolj koristna. Slab je bil napad. Zvezi sta bili novi in edini pozitiven element v napadu. Pač pa sta po vrsti zatajili obe krili in tudi Grintal kot srednji napadalec. Prvi gol je moral zabiti srednji krilec, vsaj dva je zamudil Janežič, dva sta pa padla po levem krilu pač iz edinstvenih pozicij in po silnem pritisku iz ozadja. — Zdi se, da je sedaj moštvo svojo ligaško kvalifikacijo ohranilo še za prihodnje leto, toda konkurenca v ligi je od leta do leta hujša; če ne bo moštvo doseglo vidnejšega napredka, se bo tudi v bodoče moralo gnesti okoli konca tablice in stalno trepetati za svoj obstoj. A tega bi se že enkrat prav r^d^ znebila — ljubljanska publika! Varaždinci so odnehali šele po trdem in težkem odporu. Kot celota so po znanju in vseh rekvizitih nogometne igre prihajali dobro do izraza. Premagani so bili šele v trenutku, ko jim je sodnik poslal vratarja na hladno. V moštvu je dokaj dobrih igralcev. Najmočnejši so bili v napadu, kjer z izjemo desnega krila ni bilo slabe zasedbe. Zelo prodoren in nevaren je bil Solerti na levem krilu, a Koprivnjak, ki se ne pomišlja položiti na »tehtnico« vso svojo ne majhno težo, je stalno zaposlje-val po dva iz belo-zelene obrambe. Obe zvezi sta bili v polju stalno aktivni, na gol pa so poslali iz tega napada vsega nekaj ostrih strelov. Razmeroma dobro so imeli Varaždinci zasedeno srednjo vrsto, v kateri se je Zimič v teku drugega polčasa zelo dobro razvil, a stranska krilca sta vso igro delala i zanesljivo i pametno. Branilca sta dolgo držala sicer ne nevaren nasprotnikov pritisk, v drugem delu igre pa sta morala kapitulirati. Gašparič — stari Ljubljančan — se ni mogel znebiti svojih nekdanjih ljubljanskih »na-vadic«, ki so ga mnogokrat spravljale pred podsavezni kazenski odbor Po Pu-potovem golu se ni mogel vzdržati, da ne bi tvorno napadel Janežiča, kar je njemu prineslo zasluženi odmor v letošnjem li-gaškem obratu, njegovemu moštvu pa poraz, ki vse dotlej še ni bil niti izražen niti potreben. Do rezultata 3 :1 je prišlo nekako po tem vrstnem redu: Najprej so belo-zeleni, čeprav so se morali boriti tudi proti vetru, resno pritisnili in bi bili utegnili že v 8. min. zabele-£ti prvi zgoditek, če bi se bil odločil Janežič za strel, namesto da je v lepi priliki slabo podal na sredo. Igra se je gibala močno pod diktatom belo-zelenih, ki so venomer pritiskali, toda brez posebne nevarnosti za nasprotnikov gol, dočim so gostje v bolj redkih, toda skrbneje zgrajenih napadih vse nevarneje ogrožali belo-zeleno svetišče. V 22. in 26. min. sta imela Janežič in Grintal spet dve lepi priliki, toda zaman. Vse je kazalo, da do odmora ne bo posebnih dogodkov, ko je v 41. min. Bradačka iznenada produciral prvi res lep strel na gol, kmalu potem pa je iz nekega spora za out Solerti potegnil, podal na sredo in je Koprivnjak ostro plasiral. Do odmora je ostalo 1:0 za Slavijo. 2e v 5. min. drugega polčasa so belo- zeleni izenačili. Pupo je streljal prosti strel še s svoje polovice in plasiral pod prečko, pri čemer je Grintal z oviranjem vratarja — v ostalem popolnoma po pravilih — izdatno pomagal. Očividno ta preokret dogodkov Gašpariču ni bil po volji in si je dal duška za sodnikovim hrbtom z dejanskim napadom na Janežiča. Osem minut je trajalo, da je sledil sodnikovemu ukrepu in zapustil igrišče. V ! gol je šel branit Hribko. Seveda je sledi- ' Ia precej robata, mestoma surova in j brezobzirna igra. V 20. min. so belo-zeleni izvedli eno svojih redkih dobro zasnova-nik akcij od Pupota preko Janežiča, Grin-tala do levega krila, ki je iz »svojega« neubranljivo poslalo v mrežo. Trdo so se poslej borili Varaždinci, čeprav so bili številčno oslabljeni, so le nenehoma napadali, ne da bi si mogli Izdelati kako posebno priliko. Pač oa je nekaj lepega zamudil Grintal v 31. min., v 32. min. je Bradačkin strel Lindič še komaj poslal preko. V 39. min. si je privoščil sodnik svojo najtežjo napako, ko 1e prostega Ja-než,-ča zaustavil z nepravilnem ofsidom. Proti koncu igre je bila Slavija stalno v napadu, menda so belo-zeleni iz previdnosti zaprli igro. Sodnik je zamujeni čas nadoknadil in je drugi del igre trajal do 53. minute. V 50. min. je prestriglo levo krilo lep predložek z desne strani in spet iz »svoje« pozicije poslalo v mrežo. Kmalu po tem je sodnik odpiskaL G. Hadži-Rakič iz Sarajeva je bil gotovo objektiven, toda je imel nekaj šibkih trenutkov. Ni bil natančen v presoji posameznih situacij; v drugem polčasu pa tudi ni imel igre več krepko v rokah. Zmagi modrih in rdečih v Beogradu Beograd, 10. aprila. Na prvi dan velikonočnih praznikov smo imeli tukaj dve ligaški tekmi, za kateri pa ni bilo posebnega zanimanja in se Je zbralo na igrišču BSK le okoli 6.000 gledalcev. BSK Je moral po zadnjem neuspehu proti Jugoslaviji pokazati, da po pravici čaka na naslov državnega prvaka, Bask pa je v zadnjem času dokaj popustil, tako da o BSKovi zmagi že v naprej ni bilo nobenega dvoma. Druga tekma med Jugoslavijo ln Jedinstvom pa sploh ni prinesla pravega športnega užitka. BSK : Bask 5 : 0 (3 : O) BSK je takoj od začetka vzel stvar po polnoma resno. Napad je spet vodil Valja-revič namesto srednjega krilca Stevoviča pa je igral Dragičevič. BSKov napad je to pot zaigral izredno lepo ter je imel pred golom kopico krasnih situacij, ki jih pa mnogih tudi ni znal izrabiti. V 21. min. odda desno krilo Manola Vujadinoviču, ki se prebije in pasira Glišoviču, ta pa z desne strani pošlje neubranljivo v mrežo. V 38 min. centrira Zečevič nekoliko predolgo, tako da dobi žogo Glišcuvič, ki jo odda krasno v sredino, od tam pa jo Valja-revič z glavo potisne v mrežo. Drugi gol je bil vreden prvega. V 41. min. »predri-ola« Glišovič Mitroviča in centrira; žoga se odbije cd dr. ivkoviča v mrežo in s tem avtogolom je postavljen rezultat prvega polčasa. Tudi v drugi polovici Igre je BSK v pre-moči. Vrstijo se številne lepe kombinacije in gledalci uživajo ob uspelih tehničnih trikih modrih igralcev, v 18. min. da Manola Vujadinoviču, ki uide dvema nasprotnikoma in iz 12 m daljave postavi na 4:0. V 25. min. lep center Glišoviča tn spet je Vujadimovič z ostrim strelom uspešen. Zmaga BSKa je bila popolnoma zaslužena. Modra mašinerija je v splošnem funkcionirala precizno, tembolj zato, ker Bask ni nudil posebnega odpora. Kljub avtogolu je bil dr. ivkovič še najboljši igralec v moštvu Baska. Tudi vratar Bi-jelič se je od zadnje nedelje lepo popravil. Baskova obramba nasprotnemu napadu ni delala prevelikih preglavic in tudi vratar Mrkušič, ld je igral namesto Pu-harja, ni imel preveč posla. Jugoslavija: Jedinstvo 2:1 (1:0) Glede na precejšnjo Izenačenost obeh moštev se je v tej Igri pričakovala dokaj zanimiva borba. Jedinstvo je bilo sicer v začetku v majhni premoči ter je izvedlo nekaj napadov, potem pa je kmalu popustilo. Belo-zeleni so zelo prodorno in poletno moštvo, če zabije jo oni prvi gol; če pa beleži nasprotnik prvi zgoditek, izgubijo vso samctzavest in to se je pokazalo tudi v včerajšnji tekmi. V 21. min. je Rakar s prostim strelom skozi zid nasprotnikovih igralcev ustrelil direktno v mrežo in takoj nato je Jedinstvo začelo igrati zelo raztrgano. Jugoslavija je prešla v ofenzivo, ki jo je obdržala skoraj do konca. Jedinstvo je do ko®ca izsililo Se tri kote, ki pa so ostali neizkoriščeni. Tudi v drugi polovici je bila Jugoslavija boljša in so se v njej posebno uveljavili krilci. To je občutil zlasti nevarni vodja v naapdu Jedinstva živkovič, ld ga je srednji krilec Brocič vzel na piko, tako da mu je onemogočil vsako akcijo. V 14. min. odda desno krilo Savič na levo in od tod zabije Perlič iz neposredne bližine drugi gol. V 25 min. ustvari Sekulič lepo priliko pred golom, ki jo Izkoristi desno krilo Mastela in zabije častni gol za Jedinstvo. V zadnjih 10 minutah si Sekuličevi še mnogo prizadevajo, da bi dosegli izenačenja, toda vse je zaman. Jugoslavija je v tej tekmi zmagala zasluženo, čeprav ne s tako sigurnostjo kakor teden prej proti BSKu. V moštvu je imela odločilno vlogo krilska vrsta, kjer je bil zlasti dober Domorocki. T. Z, Gradjanski (Z) i Slavija (S) 6: O (a : O) Zagreb, 10. aprila. Včeraj je Gradjanski slavil veliko zroa-go nad sarajevsko Slavijo. Domača enaj-storica Je bila odlično razpoložena, posebno pa se Je odlikoval Le&niik, ki je saan zabil pet golov. V napadalnem kvintetu sta mu odlično sekundi rala še Wolfl ln StpoS, dočim je bila leva stran po krivdi P eša skoraj brez moči. v krilskl vrsti Je bil odličen KokXovič, medtem ko je Jaz*>ln-šek posvečal premalo pozornosti napadu. Slavija Je nudila nekaj igre ln odpora le v prvi polovici prvega polčasa. Ko pa je v 25. min. Lešnik zabil prvi gol, je začela popuščati in je bil Gradjanski zmerom vidnejši gospodar na polju. Njegova zmaga je bila popolnoma zaslužena. Tekmo Je sodil italijanski sodnik Scor-zoni. Na igrišču se je zbralo okoli 7.000 gledalcev, vendar je vladal kljub nape te- ma oaračju zaradi oaazmga spora med obema taboroma popoln mir ki red Hajduk : Zemun 6:0 (4:0) SpUt, 10. aprila. Pred 2.000 gledalci Je včeraj domači Hajduk po absolutno premočni igri % Lahkoto zmagal nad enajstorico SK Zemuna. Glavni realizator številnih golov je bil Ma»-tošič n. V Hajdukov! enajstorici je aploti najbolj ugajal napad. Tekmo je sodil zagrebfiki sodnik MBna-rič. Hašk : Gradjanski (S) 5 : 3 (2 : O) Skoplje, 10. aprila. Po zelo lepi in efektni igri je včeraj zagrebški Hašk zmagal nad domačo enaj-storico Gradjanskega v važni tekmi za točke v ligi. Gledalcev Je bilo okoli 3.000. (V nedeljski posebni izdaji našega lista je bil izid te tekme objavljen samo do končanega prvega polčasa. Op. ur.). Ostali prazniški spored Med prazniki so naši nogometaši odigrali tudi številne prijateljske tekme Velikonočni prazniki so bili običajno prva vsakoletna priložnost za razne prijateljske tekme in izlete nogometnih moštev. Tudi letos je bilo nekaj takega sporeda, toda zaradi obveznega nastopa 12 moštev, ki igTajo v ligi, so lo priliko Izrabile v glavnem le enajstorice z manjšim slovesom ali pa močnejša moštva v kombiniranih postavah. Glavni del nogometnih dogodkov se je te praznike vsekakor odigral 2e v nedeljo. O prijateljskih srečanjih v teku praznikov smo prejeli naslednja poročila: Zmaga Varaždincev v Trnovem Slavija (V) : Jadran-Reka komb. 3 : 0 (1 : 0) Na Jadranovem igrišču v Koleziji je bila danes popoldne tekma med kombinirano enajstoiico Jadrana in Reke ali tako imenovano reprezentanco južne Ljubljane proti ligaški enajstorici Slavije iz Varaž-dina, ki je včeraj igrala proti SK Ljubljani. Slavija je nastopila razen dveh ali treh — med njimi tudi Koprivnjaka v napadu — v kompletni postavi in se do odmora ni mogla prav razviti. Sele v drugi polovici Igre je pokazala nekaj sistema in tudi zasluženo dosegla za razred visoko zmago nad nasprotnikom. Domača enajstorica je bila sestavljena iz šestih igralcev Jadrana in petih zastopnikov Reke in je pokazala za oko prav lep nogomet, seveda pa se je vsem poznalo, da so prvič zaigrali v skupnem ansamblu. Dobra je bila ožja obramba in pa Marn v napadu. Prvi poskus za sestavo močnejše nogometne enajstorice iz obeh prvorazrednih klubov južne Ljubljane se je obnesel in upati smemo, da bodo prizadevanja za združitev enako ugodno uspevala tudi na drugih poljih. Tekmo je sodil g. Dorčec. Gledalcev Je bilo nekaj sto, vendar pa požrtvovalni prireditelji z dohodkom niso mogli kriti prevzetih obveznosti. Ljubljana v Celju SK Celje : Ljubljana 3 : 2 (2 : 1) Celje, 10. aprila Danes je gostovalo tukaj moštvo SK Ljubljane in odigralo pted 400 gledalci na Glaziji prijateljsko tekmo z enajstorico SK Celja. V moštvu Ljubljane je igralo šest igralcev ligaške enajstorice. in sicer Lindič, Trko, Čebohin, Vcvk, Nikolič ki Ha* seL Gostje so pokazali sicer solidno Igro, toda niso izpolnili pričakovanj občinstva. Ožja obramba in krilska vrsta sta bili na mestu, napad pa ni bil dovolj povezan in odločen. Celjani so zaigrali z e lanom in požrtvovalnostjo. Krilska vrata z Rikom Presingerjem je lepo zalagala napad. Ožja obramba je zaostajala za napadom, po odmoru pa se je popravila. Celjski napad je nudil posebno po odmoru bolj povezano m učinkovito igro. Zmaga domačih je bila zaslužena. V 9. min. doseže Hasal iz solo-akcije I K). Igra valovi s polja v polje, toda rezultat je pol ure nespremenjen. V 36. min. odda Presinger Dobrajcu, ta pa Bajramoviču, ki z lepim strelom izenači. 2 min. kasneje poviša Dobrajc s hitrim prodorom v 2:1. Po odmoru si obe strami prizadevata za zvišanje rezultata, toda vse ostane le pri neizrabljenih kotih. V 33. min. strelja Trko kot in Čebohin je na mestu ter izenači. 3 min. pozneje diktira sodnik enajstmetrovko proti Lj. in Dobrajc poviša na 3:2. Celje uprizori še nekaj napadov -,n preide skoraj v lahno premoč, toda rezultat se ne menja več. Moštvo Ljub^ane se Je ▼ drugi polovici igre vedlo zelo nedisciplinirano in je vzbu-jalo med občinstvom hudo nevoljo. Sodil je g. Presinger. V predtekmi je mladina Celja zmagala nad mladino Olimpa, 8 0 (2:0). Prijateljska tekma v prestolnici Jugoslavija : BSK 1 : 0 (1 : 0) Današnji prosti termin sta obe vodilni enajstorici Beograda izrabili za prijateljsko tekmo v korist svojih blagajn. Zanimanja za to srečanje ni bilo preveč in je prišlo na igrišče morda le okoli 3.000 gledalcev. BSK je bO zlasti po odmoru v silni premoči, toda njegov napad, ki Je sicer dobro kombiniral, je bil pred golom popolnoma neučinkovit in sterilen. Jugoslavija Je Igrala na prodore im ji je v 7. min. uspelo zabiti edini gol dneva. Lehr je z glavo oddal Ciriču, ta pa Je iz komaj lo daljave zadel v mrežo. Vratar Mrkušič bi bil to žogo lahko obranil, v drug polovici igre se je Jugoslavija samo branila Junak dneva je bil vratar Lovrič, ki je pokazal, da je poleg Glaserja gotovo najboljši čuvar v golu pri nas, le da mu manjka potrebne rutine. Grafika na Jesenicah Grafika : Bratstvo 3 : 3 (1 : 1) Ostale nogometne tekme Ljubljana: Junioraki turnir Mladike: Hermes : Mars 5:2 (šele v podaljšku), Ljubljana : Mladika 3:2, Mladika : Mars 3:2, Ljub-ljana : Hermes 4:1. Zmagovalec turnirja je bila Ljubljana, tolažilno darilo pa je dobila Mladika. Murska Sobota: Mura : CSK 6:2 (3:2), Prijateljska tekma z raznimi incidenti In ostro igro gostov. Banjaluka: Železničar (Maribor): Borne 2:1, Praga: CeSko prvenstvo: Sparta : Vik tona 4:2, Slavija : Zidenice 4:1, Kladno : Li-ben 3:2, Rim: Italijansko prvenstvo: Novana : Li-guria 1:0, Lazio : Juventus 1:1, Bologna : Triestina 2:0, Livonno : Lucčhese 1:0. Bari : Modena 1:0, Genova : Roma 2:0, Napoti : Ambrosiana 2:1. Budimpešta: Hungaria : Wacker (Dunaj) 2:0, Berlin: Herta : Admira (Dunaj) 2:2. DSK Edinstvo poziva vse člane in odbornike na članski sestanek, ki bo v sredo 12. t m ob 20. v gostilni pri »Stari šoli« na Celovški cesti. Ker je dnevni red važen in ta sestanek zadnji pred dirko, pozivamo vse članstvo, da se ga sigurno udeleži. IGRAJTE TENIS na idilično ležečih prostorih SK ILIRIJE pod Ceklnovlm gradom! Najlepši šport // Sedem mesečna sezona // Nizke sezonske pristojbine Vpisovanje dnevno pri oskrbniku na igriščih. Brez posebnega obvestila. Zapustil nas je za vedno v 89. letu starosti, previden s svetimi zakramenti, naš blagi, predobri soprog, oče, stari oče, tast, stric, svak, gospod MATIJA WRISCHER višji ieL Inšpektor v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v torek 11. t m. ob pol 17. ntl Iz mrl ške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi Marijinega Oznanjenja v petek 14. t. m. ob 8. url zjutraj. Prosimo tihega sožalja. LJUBLJANA, BEOGRAD, NOVI SAD, TRST, 10. aprila 1939. Žalujoči: IVANA, soproga; otroci: MAKS, IDA, por. ANTOSIEWICZ MARIJA, por. OPASIC, LUDVIK, ROSA, por. DB POLU, ELZA, por. MUCALO, MECEDES, ANA, vdova SUBIC, RUDI, JELENA, LEA, por. BOHINC, LALY, por. BIZJAK, ERVINA, por. PETROV-CIC; zeti: EDI ANTOSIEWICZ, ANTE OPASIC, ARTUB DE POLLI ANTE MUCALO, TON« BOHINC, IVAN BIZJAK, MIRAN PK-TROVČIO; vnuki, vnukinje ia ostalo sorodstvo. Dragocenost Beseda 1 din, davek 3 din ea Slfro al! dajanje aaslova 5 din. najmanj it enesek 17 din Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih CERNB — JuveHr, Ljubljana, Wolfova ul Prvovrstni trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva nudi BOHORIČEVA 5. Telef. 20-59. EVSERIRAJTE y »JUTRU« ! »Entente cortCale« bo naslov filmu, ld ga režira Marcel Lherbier. S tem filmom, s katerim hoče podčrtati iskreno in prisrčno prijateljstvo, ki veže obe zapadni demokratični državi, Francijo in Anglijo, in ki ga je pred 40 leti ustvaril kralj Edvard VII. Kralia Edvarda bo predstavljal Viktor Francen, kraljico Viiktorijo pa Gaby Morleyeva. V Parizu tečeta dva ameriška filma s francosko vsebino. Prvi je biografija slovitega francoskega lirika Franooisa Villo-na, s katero pa Francozi nikakor niso zadovoljni, češ da je daleko od stvarnosti. Nekoliko bolje je bil sprejet film »Marija Antonietta«, čeprav se tudi ta pariški kri- , tiki ne zdi brezhiben. Režiser van Dvk se | je sicer v bistvu držal knjige Štefana Zweiga, a kritika pravi, da je nekatere stvari, ki so že v knjigi preveč romantične, izmaličil in jim dal svojevrstno noto. Tako je lahkomišljenost Marije Antonie-tte dobila nadih koketnosti, iz dekadentne-ga slabiča Ludvika XVI. so pa napravili patološkega butca. Nesrečno Antonietto igra Norma Shearerjeva prav očarljivo, kakor smo to od nje vajeni. Spominjate se je gotovo iz filma »Romeo in Julija«. Film so delali več mesecev in je veljal več milijonov dolarjev, ker so vsak voz in sleherni prizor snemali po originalnih motivih, v kolikor so znani po raznih slikah in virih. Nenavadno kariero je napravil v svojem življenju Viktor Andersen, solastnik in direktor družbe Gefion, ki je te dni v Ko-penhagnu umrl. Njegov vzpon je bil naravnost pravljičen, saj je v sedmih letih postal iz preprostega bil j eter ja v kinematografu vodeča in odločujoča osebnost v kinematografski stroki v Kopenhagnu. Bil je izredno spreten in nenavadno delaven človek, čemur je tudi imel zahvaliti svoje uspehe. leda angleških filmskih igralcev Pred leti je bilo opažati velike napore angleškega filma, da si osvoji, če že ne svetovni trg, vsaj domačo zemljo in domini j one. Res so filmski producenti spravili na površje vrsto dobrih filmov (Henrik VIII. in njegovih pet žena), ali lepemu razvoju je sledil nagel padec. Več filmskih podjetij je propadlo ali omejilo svoj obrat, nekaj se jih je pa združilo. Novi angleški filmski zakon je že itak zamotani položaj še poslabšal in tudi zdaj angleški film ni na višini, ki bi si ga želeli in ki bi bil dostojen moči imperija. Ameriški in francoski film popolnoma obvladata angleški trg. Nagla konjunktura in sledeči ji padec filmske produkcije sta imela seveda zle posledice. Mnogo mladih talentiranih deklet in fantov je zadalo svojo srečo v življenju na film. Kakor poročajo londonski listi, je položaj tega naraščaja, pa naj si bodo nosilci manjših vlog ali statisti, zelo beden. Filmski ateljeji imajo na razpolago okoli 4500 kandidatov in prosilcev za vloge kot komparzi, a dnevno potrebujejo največ 250 moči. Seveda imajo nekateri statisti še stranske poklice, toda večina je navezana izključno na film, ln kar je še najbolj žalostno: tudi brez socialnega zavarovanja so ti ljudje. Jadralno letalstvo v Besedo ima naše jadralstvo, pa si zato poglejmo, kako je ž njim! . Ni še dolgo tega, ko smo z zavidanjem zrli na tuje jadralno letalstvo, ki se je z izredno hitrostjo širilo in izpopolnjevalo. Našo največjo zavist je vzbujalo jadralno letalstvo pri Nemcih, Čehih in Poljakih, ki so vodilni v tem športu. Naše misli so hitele k cilju, ustvariti si tudi pri nas to panogo modernega letalstva. Želeli smo si že od časa Karusa, bratov VVrightov in drugih požrtvovalnih pionirjev letalstva dalje, poleteti v sinje in brezkončne modrine neba. Upali smo in to upanje nas ni motilo. V veliki meri je že zadoščeno naši neutolažljivi želji in hrepenenju po letenju. 2e L 1931. so v Sloveniji zablestela prva šolska jadralna letala. Vse proste ure in dneve smo preživeli v delavnicah, kjer smo uresničevali vso svojo ljubezen do dela in letalstva. Sprva je šlo težko, vendar pa smo z močno požrtvovalnostjo in voljo, do plodonosnega dela premagali vse, kar nas je oviralo pri širjenju jadralstva pri nas. Tudi ljudstvo je našlo razumevanje za naš pokret. Prva je bila v tem pogledu Ljubljana, ki je dala prvo jadralno sekcijo v dravski banovini. Ta prva jadralna sekcija se s svojim neumornim članstvom skrbela za napredek našega jadralstva. Iz njene srede so izšli prvi jadralci, ki so se šolali na Blokah. Bloke so bile tudi prvi center, v katerem je bil postavljen naš prvi državni rekord v nepretrganem jadranju. Znašal je 10 ur in 47 minut ter je bil veljaven še do pred kratkim. Dosegel ga je popularni slovenski jadralec in upravnik jadralne šole na Blokah g. Stanko Raznož-nik. Dalje pričajo na vseh gimnazijah ustanovljeni podmladki Aerokluba »Naša krila«, kako visoko ceni mladina njegovo vzvišeno delo in da se v velikih številih zbirajo pod njegovim okriljem. Ukaželjni mladini nudi podmladek s svojimi novoustanovljenimi modelskimi sekcijami priliko, da se spoznajo z vsemi letalskimi problemi. Dolgo časa smo delali na tem športnem polju in ne moremo obžalovati, da smo se toliko borili, saj smo vendar dosegli mnogo, kar nam je v bogato plačilo za naše neutrudljivo delo. Primitivna letala in še primitivnejši hangarji ter vsi drugi nedo-statki so bili z močno in vztrajno voljo odstranjeni. Imamo že kar lepo število jadralcev in jadralnih letal, ki nam izvrstno služijo za šolo in jadranje, čas modernizira prav vse na svetu, tako bo tudi naše jadralno letalstvo kmalu dobilo nov leteči park, v katerem bodo zastopana najboljša tuja in domača jadralna letala, šele tedaj bomo lahko z mirnim srcem rekli: »Priprave za močno jadralno letalstvo pri nas so končane. Zdaj se prične najlepši del na. šega gibanja — letenje!« Bloke so jadralni center, kjer razvijamo vse svoje mlade sile, da bi dosegli čimpreje to, kar so dosegli drugi narodi že davno pred nami. Počasnih, vendar pa zelo vztrajnih korakov napreduje sinji šport pri nas in ni več daleč čas, ko bomo postali nevarni rivali drugim narodom, katerih jadralno letalstvo je na višku. Kakor v Ljubljani, tako Je tucfi v Mariboru seme jadralnega letalstva padlo na zelo rodovitna tla. Mladina na skrajnem vzhodu naše kraljevine je razumela naš poziv ln ustanovili so jadralno sekcijo, ki zasluži največjo pohvalo. Mariborski jadralci so v mnogih ozirih še mnogo bolj vztrajni in požrtvovalni pionirji jadralnega letalstva, kakor smo pa mi »ljubljanske jadralske srajce.« Na žalost za zdaj še niso imeli prilike pokazati svoje prave višine. Niso še dosegli vidnejših uspehov, vendar pa so brezpogojno vredni globoke po- dravski banovini hvale za plodonosno delo. Zgradili so si lepo število jadralnih letal vseh velikosti, tako da mariborsko jadralno sekcijo prav lahko štejemo med najbolje situirano jadralne sekcije v državi sploh. Mladi kon-strukterji so ustvarili nekaj novih tipov jadralnih letal za razne svrhe, ki nikakor ne zaostajajo dosti za inozemskimi. Z odličnim terenom za visokosposobno jadranje na Pohorju, jim je dana tudi možnost v izučevanju zmožnih jadralnih pilotov, ki se pa žal do sedaj niso mogli popolnoma izvesti. Pač radi nedostatka letal, ki so potrebna za tako šolanje. Lepi rezultati so bili doseženi tudi s posebno vrsto starta, kar vse je zelo priprav, no za šolo, ki nima dovolj dobrih terenov. To je način startanja s pomočjo avtomobila in dolge jeklene vrvi. Ta pripomoček dopušča startanje tudi na popolnoma ravnem terenu, zato so vežbali jadralce za izpit »A« in »B«, kar na letališču v Tez-nem. S pomočjo avtomobila in jeklene žice dvignejo letalo približno 250 metrov visoko. Tukaj se letalo sprosti žice in prične polagoma v drsnem poletu drseti proti zemlji. Veliko število položenih izpitov kljub nedostatku terenov priča o sigurnosti in odličnosti tega avtovleka, kakor se po naše imenuje ta metoda startanja. Mariborska sekcija je preteklo leto poslala na Bloke tudi nekaj svojih jadralcev s tremi letali, ki so jih startali na preje omenjeni način. (Z avtovlekom z ravnega). Tako so ga predstavili tudi naši »bloški gardi«, ker mu je bil doslej še nepoznana novost. Upajmo, da bo mariborska jadralna sekci. ja s svojim agilnim vodstvom in še agli-nejšim kadrom jadralnih pilotov, še nadalje tako uspešno napredovala. S tem najdemo jamstvo za najlepšo in najbolj vzvišeno bodočnost našemu mlademu jadral-stvu. Pa si oglejmo še druge kotičke naše ljubljene domovine, v katerih bijejo mlada letalska srca. Ustavimo se pri industrijskih Jesenicah. Dve leti je, kar so Jesenice dobile svojo jadralno skupino. Uspeh je v tem kratkem času naravnost sijajen. V teku svojega delovanja je skupina zgradila tri jadralna letala, s katerimi so izučili okrog 20 »A« in »B« pilotov. Šolanje so vodili na travniku v Poljanah, kjer so si z lastnimi žulji postavili lično stavbo zase in za svoja nova letala. Izpite pa so položili vsi tečajniki na Blokah, kjer so bili L 1938. v gostih, malo pred Mariborčani. V kratkem bodo izgotovili tudi novo viso-kozmožno letalo, s katerimi nameravajo poizkusiti jadranje na Karavankah. To bo spet velika pridobitev za naše jadralstvo, kajti tu se stalno zbirajo vzgorniki in dni. ge povoljne atmosferske struje, ki bodo omogočile dosego sijajnih rekordov. Tudi s to jadralno sekcijo imamo dobro zagotovilo za bodočnost. Jadralno letalstvo v dra\Tski banovini je na drugem mestu za jadralstvom v dunav-ski banovini, toda naš cilj naj bo, da, bomo kmalu postali zopet vodilni v pogledu jadralnega letastva pri nas. Jadralci — naša moč in vztrajnost naj nam pomagata, da bomo jadralno letalstvo v Jugoslaviji dvignili v višino inozemskega, ki se že polagoma zaveda naše prisotnosti. Naše jadralno letalstvo ima doslej okrog petdeset jadralnih letal vseh tipov, od katerih jih je več kot polovico šolskih, ostala pa so prehodna in visokozmožna. V kratkem pa se bo število v dravski banovini povečalo za kakih 10—20 jadralnih letal vseh sposobnosti. Z njimi bo jadralcem omogočeno dobro šolanje in dosega lepih in velikih rekordnih poletov. Vodi naj nas v bodoče vselej geslo: Vsi in vsak za napredek našega jadralnega letalstva! —G.— Norma Shearer rerjeva in temperamentna Kay Francis. Zelo uspešen način je tudi. da se zaljubiš v novinarja, ki ti bo tako dolgo pel hvalo, da bo utrudil ali prepričal odločujoče kroge, da ti bodo ponudili vlogo. Tako se je uveljavila tudi Jeannete Gaynorjeva. Errola Flynna poznate vsi Prav gotovo se ga spominjate iz senzacionalnih filmov »Poročnik indijske brigade« in »Robin Hood«, v katerih je njegova pustolovska nrav prav prišla do veljave. In prav to nagnjenje k pustolovščinam, k vedno novim doživljajem je pripeljalo Flynna k filmu. Nekoč se je potikal po Južnem morju in prav takrat je neka filmska družba snemala pokrajino. Lepi, stasiti dečko je vzbudim pozornost in takoj je bil sklenjen aranžman. Danes je Errol Flynn eden najbolje plačanih filmskih igralcev. Še ena možnost: Slučajno imate kristalno čist glas in žvrgolite kakor slavček. V tem primeru ne pozabite na radio. Lahko se zgodi, da vas čuje kak režiser in že ste pri filmu. Primer Deanna Durbinova, ki , smo o njej nedavno poročali, da bo na- j stopila skupaj z znamenitim dirigentom j Stokovvskim, skrivnostnim zaročencem »DUNAV« CEVLJARNA — iiimmim m BEOGRAD otvarja danes, dne 11« aprila svojo podružnico v Ljubljani Mestni trg 17 Radi vpeljave priznane znamke »DUNAV«- ČEVLJI uvaja tvrdka poseben prodajni sistem. Zadovoljiti hoče tudi najbolj razvajen okus cenjenega občinstva. Nizke kvalit. cene! Solidna postrežba! Oglejte si neobvezno naše vzorcel Kako prideš k filmu Mnogo je načinov in potov, ki vodijo v filmski raj. Francoska filmska revija »Ci-ne-Miroir« celo piše, da jih je petinpetde-set, seveda pa je vse odvisno od tega, katerega si izeberete, kajti pot, ki se je po- Grete Garbo. Danes prinašamo najnovejši portret Deanne Durbinove, ki jo bomo kmalu po veliki noči videli v senzacionalnem filmu »Ona in njenih sto«. Ker pa je glas božji dar, ki je zelo redek, je zelo pri- Velika noč filmske dive PfaJnovejŠi portret ljubke In slovite ameriške filmske pevke Deane Durbinove srečila enemu, ne velja tudi za drugega. Najbolj enostaven pa tudi že znan način je, da hodiš v restavracije, ki jih obiskujejo režiserji. Če si mlad, lep in eleganten, boš nemara imel srečo, da te »odkrijejo,« kakor pravijo temu v filmskem svetu. Na ta način je prišla k filmu Mauren Sullivan. Še bolj enostavno pa je seveda, če si slučajno sin ali hčerka znamenitega človeka ali celo filmskega igralca. Dou-glas Fairbanks mlajši, Tyron Power in hčerka Mar lene Dietrichove so si na ta način utrli pot k filmu. Ce si dovolj drzen, sedi v letalo in Izjavi novinarjem, da letiš v Hollywwood, in pristani v Dublinu: sreča ti je zagotovljena — dokaz Corrigan. Tudi kakšna posebnost obraza ali telesa ti lahko pomaga na pot slave: slavni nos Jimmya Duranta, široka usta Joe Browna, dražesti Simone Simon. Lahko poizkusite svojo srečo tudi kot model pri fotografu, često odkrijejo na ta način nov talent ali celo bodočo zvezda Tako sta prišli k filmu Norma Schea- poročljlvo, da medtem, ko čakaš na povabilo za Hollywood, sprejmeš službo prodajalke bonbonov. Ellen Drew, lepa in mlada nada Hollywooda, ni čakala več kakor leto dni. Prav tako koristna je lahko služba manikirke. Klienti te lahko po mili volji občudujejo in če je med njimi slučajno kak filmski magnat, ti lahko odpre vrata v filmski raj. Arleen Whelan je bila samo dva tedna manikirka. Zdaj pa poizkusi svojo srečo tudi ti: izberi si pravi način in pot, da prideš v Hollywood. Seveda moraš imeti precejšnjo porcijo sreče. Drobiž Nedavno Je predlagal poslanec neke ameriške države, naj se uvede zakon, na podlagi katerega naj bi bili prepovedani vsi psevdonimi. Večina poslancev je bila seveda proti temu predlogu. Zamislite si samo, kakšna zmešnjava bi nastala v Hol-lywoodu. Greta Garbo bi morala nastopati kot Gerta Gustavson, Marlena Dietrichova Marija-Helena Sibelova itd. Vsi zvezdniki in zvezdnice imajo večinoma psevdonime. Slavni Jackie Coogan, ki ga mlajša generacija že ne pozna več, ker je v glavnem igral kot deček v nemem filmu, je v resnici Cohen, Fred Astaire je Austerlitz, a Paul Muni in Eduard Robinson imata imeni, za kateri bi si stoodstotni Američani prej zlomili jezik, kakor da bi ga izgovorili. . .. , .;... . . . ....... ., . • .. Otroci predmestja Kadar govorimo o ljubljanskih predmestjih, mislimo največkrat na okraje, ki obrobljajo železniške tire ob Zeleni jami do Most na Zaloško stran. Pred leti ao bile tu pač samo njive in travniki, prazen svet, ki je mejil takrat še prave okoliške vasi od oddaljene Ljubljane. Ko pa so pozneje vrasla nova mestna naselja in ko *so postavili tudi nekaj fabrik na odprto polje ee je seveda marsikaj izpremenilo. Najbližja kmetska naselja so se polagoma strnila z ostalim mestom v čisto svojevrstno predmestje, ki v svoji prvotni obliki močno spominja na vas, drugje pa, kraj tovarne, spet na industrijski revir, pa v resnici ni ne eno ne drugo. Tod so železničarji in tramvajci postavili visoko-pritlične in enonaidstropne hiše v pravdnih vzporednih ulicah, vmes so si omislili obrtniki tudi večje in lepše domove. Potem sledijo pritlične hišice, kjer gospodinjijo priletne gospodinje samskim delavcem, kjer delijo bedne delavske družine že itak tesno streho in prenapolnjeno postelj z različnimi ljudmi različnih eksistenc. Vsem m» čelu stoji pred kemično tovarno menda trinadstropna »hiša hodnikov«, kateri bi se lahko prav tako ali pa še določneje re-jtlo »delavska kasarna«. Za kolodvorom, Ob železnici ter ob gramoznih jamah onstran tirov stoje tu pa tam še preostale barake 8n napol zidane bajte, polne družin z šestimi, osmimi in še več člami, brezposelnimi (kolikor jih seveda ni našlo bivališča pod kozolci zunaj mesta, izgubljenih, zavrženih in izvrženih ljudi — živih podob našega časa. Na kraju vsega tega, ob široki icesti, ki drži iz predmestja med vasi in polja na zaloška stran, pa stoje polmestni, polkmetski domovi, kjer ljudje po vsej priliki še dokaj spodobno in dobro žive. To so kmetje, M pa so se bližini mesta že toliko prilagodili, da prav za prav niti niso več kmetje, dasi goje še nekaj zemlje in rede živino — to so nekakšni vmesni ljudje, ki pošiljajo hčere v pletiine fabrike in sinove v obrti in M jih bo predmestno življenje danes ali jutri skoraj gotovo za zme-ran vpilo vase. Gredo sicer čez dan železničarji ki uradniki v službe, študentje v šole, delavci na posel, brezposelni k borzam toda zdi se da mesto v vseh teh ne zapusti vtisa kakšne pripadnosti, še manj domačnosti; počutijo se slej ko prej kot tujci, ki so prišli od nekod daleč za čas in se bodo prav kmalu spet vrnili domov. Mladost predmestnih otrok! Mladost brez udobnih vozičkov z uvezeno baldahi-nasto streho in z gumastimi kolesi, brez .peetunj in guvernant, ki nosijo moder paj-čolan, ki govore tri jezike in stanejo tisoč-petsto na mesec — mladost brez ropotuljic , in punčk z živimi očmi, vlakov s krožno nrogo. dvigal na električni pogon, ladij in ladjic, avtomobilov, ki teko brez bencina, svinčenih vojakov in topov, ki streljajo krogle iz bezgovine, brez opic in medvedkov na kolesih, mladost brez piškotov in tort, brez maslenih kruhkov na vsaki dve uri! Tam za železnico, V gramoznih jamah in še dalje, že na polju ali pa spet kar na ulicah, kjer je kaj več nezazidanega sveta in manj odraslih, se zbirajo periferijski otroci k svojim igram, k tepežem, nogometnim tekmam in podobnim resnim in nor čavim opravilom. Otroci od vsepovsod. Premožnejši, ti so pač mnogo bolj možati in samozavestni nosijo v žepu kos kruha z mezgo za malico, gledajo nekoliko postrani tovariše. Otroci iz delavskih ulic so v večini, le-ti venomer prosijo za »škec« (sami namreč nikoli nimajo malice) in so navadno vsak večer doma tepeni, ker so se šli potepat, namesto da bi pomagali materam pri delu, hodili v štacuno ali vsaj privlekli odkod nekaj drv. In se dogodi zelo pogostoma, da se oba tabora med seboj spreta in divja bitka s kamenjem in palicami zaključi prepir. Večina navadno zmaga, drznejša je od tistih, ki niso zanemarjeni ali raztrgani, ki dobe dosti kruha in hodijo redno v šolo. Gredo na primer bit žogo na polje. V ta namen si sešijejo kar sami iz cunj nekakšno okroglo stvar, za katero se potlej pode v gručah, porlstavljajo drug drugemu no- go, sujejo s čevlji in s pestmi, tuHjo, se bodre z živalskim vpitjem ter zraven hudiči jo, nemara bolj kot odrasli. Katerikrat jih v igri premoti glas godbe z bližnje ceste — na čelu mrtvaškega sprevoda igra žalne koračnice. Zdaj seveda zapuste igro in gredo gledat ves ta pogreb, koliko je kaj ljudi in ali je krsta na vozu črna ali bela, koliko vencev je in koliko je muzi-kantov. H koncu se postavijo še sami v vrsto in odmarširajo po taktu godbe nazaj na igrišče. Zopet igre, zmerom se kdo domisli kakšno novo zabavo, kakor na priliko metanje novcev v zrak, vojske med Kitajci in Japonci, vaje v streljanju z indijanskim lokom in kdo ve kaj še. Če jim pi več do igre, se po dolgem premirju zopet nekoliko stepo ter slednjič že skoraj v mraku razkrope po predmestju, nekateri domov, kamor so jih gotovo že ure prej klicali domači. Otrokom iz bednih hiš se pač nikamor ne mudi, čisto vseeno je zanje kdaj se vrnejo, in če jih doma čaka palica, ali ni pametneje, da jo dočakajo malce pozneje. Odpravijo se torej v skupinah na večerne pustolovščine, se splazijo n. pr. k železnici in se obešajo na vozove, ld jih spušča lokomotiva premi-kalnega vlaka na vse strani, dokler jih ne zaloti čuvaj in jih vseh skupaj ne nažene. Zdaj se pritihotapijo na železniški nasip, za katerim v mraku bogato cvete liubezen ter----~ 7r ljubljencem mar®1'- Mfi' ie! |c- o«-. I .katero ne všečno. Potlej se zbero k posve-! tovanju, kajti treba si bo omisliti jedače — če je jesen, so kmalu obrani okoliški sadni vrtovi. Drznost je nepremagljiva, ne strašijo se ne zidu ne psov, še manj gor-jače. Sicer ai tu pa tam kdo izvine nogo, pa nič zato. Mladost je mladost in ta vse prenese. Tudi dvojno porcijo batin, ki jim jih nalože matere, ko se dvakrat prepozno, sredi noči vmejo na domove. No da, z otroci je pač križ. Neugnani so, in če jim življenje v revnem domu ničesar dobrega ne nudi hodijo svoja pota. Po svoje žive, nič ne pomagajo opomini in palica staršev. Takole spomladi si omislijo iznajd-Ijivejši zaslužek. Natrgajo rož kje po polju in gozdovih, spomladanske rože, zvončke, ifceloh, trofoentic zvrhan koš. Potlej jih prodajajo pred pokopališkimi vrati ter z milimi Obrazi, in če ni drugače, tudi z umetnimi solzami zbujajo usmiljenje. Zato imajo pa zvečer polno svetlih kovancev v žepu in čakajo pred kinom, čakajo željno, nestrpno, z nekakšnim spoštovanjem. To je dogodek zanje. Kino, žive podobe na platnu, pustolovščine pravljičnih drznosti, bajen, nepoznan svet tisočerih lepot. O, ko bodo veliki, bodo prav takole jahali na be-j lem konju skozi prerije kot Tom Mix, prav j tako bodo drzni, močni imenitni, bogati in srečni, neizrekljivo srečni In del te bodoče pravljične sreče se jim že zdaj zrcali na —vi---.tsh otroških licih. I* K.