Šentvid, Vižmarje, Brod, Gunclje, Stanežiče, Dvor, Medno, Podgora, Pržan, Trata, Poljane Uvcdník Minevanje. Minevanje časa, življenja, leta, dneva, otroštva, starosti... Minevanje dopusta, delovnega dne, težkih obdobij, sreče. Kot že tolikokrat, smo spet na koncu nečesa, na koncu leta. Minilo je, kot bi mignil. Z vsemi vzponi in padci, s pomladnim dežjem in jesenskim soncem. Minilo je z upanjem in včasih z vdajo. Minilo veselo in velikokrat zaskrbljeno. Minilo je z novimi prijatelji in opustitvijo navad, ki nas ne izpolnjujejo. Minilo je žalostno, a tudi srečno. Minevanje! Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da izraža približevanje prenehanja obstajanja. Zakaj pišem o minevanju? Ker je o njem vredno pisati in razmišljati. Ker nam soočanje z minevanjem na štiri oči pomaga. Kako in kje se morda vprašate? Ko mine leto, se je dobro zazreti nazaj, ga obnoviti in se mu zahvaliti, ker je bilo. Se mu zahvaliti, da ste še vedno tu, v dobrem in slabem. Se od njega posloviti. In z vso pozitivno energijo, ki jo premorete, vstopiti v novo leto. Minevanje je tako lažje razumeti, ga sprejeti in ne nanj navaditi. Spet druga vrsta minevanja, ki še bolj kot stvarno minevanje leta, vpliva na nas, pa je življenje. Naše življenje ter življenje vseh drugih. Minevanje življenja je nekaj povsem normalnega. Da pa se človek z minevanjem sprijazni, je veliko težje, včasih celo zgleda, kot da temu ne bomo kos. Toda tudi tu je, kot pri slovesu od stvari, pomembno da se od minevajočega življenja ustrezno poslovimo. V trenutnem svetu nam je bilo v zadnjih dveh letih to nemalokrat odvzeto. Zaključek minevanja oziroma odhod naših dragih je bil prikrajšan za našo poslovitev in s tem za dostojno slovo od njihovega življenja med nami. Prav zato je moja želja ob slovesu od starega leta, da bomo v novo leto stopili tudi z možnostjo, da se z vsakim minevanjem lahko soočimo ter se od njega dostojno poslovimo. Težki časi bodo tako zaradi slovesa lažji oziroma olajšani. Želim vam doživeti prazničen mesec, veliko drobnih malenkosti in pristnih stiskov rok. Želim vam obilo prejetih in podarjenih nasmehov ter prepotrebnega notranjega miru. Mateja Brus, odgovorna urednica Mi 'mamo se fajn...................................................4 90. Obletnica gradnje 1. Zdravstvenega doma....................5 80 let od požiga prve slovenske vasi - Rašice.......................6 Stopinje spomina...................................................................6 V žarišču sozvočja.................................................................7 Pomnik današnjega časa.......................................................8 Jesensko srečanje ČS Šentvid.................................................9 O čudakih, čudaškosti in čudovitostih..............................10 Športno plezanje v Šentvidu in v Šiški..................................11 Izdali smo naš prvi uradni CD...........................................12 Prenovljen gasilski dom se na ogled postavi...................13 Stran za najmlajše................................................................14 Unikatna sanjalnica.............................................................15 Veseli december....................................................................16 V večeru tihem pridna roka nežno gladko nit prepleta, čudovite vzorce splete polne sanj in domišljije, kot da nit življenja vije. Dobre želje združi v zvezde, srečo v sonce oblikuje, nato pa robu bele čipke cvetove upanja nasuje. Tako ljubeče naj usoda stke Vam dneve v Novem letu. Skrbno trenutke naj izbira, previdno naj poti ubira. Mirne praznike in veliko sreče ter uspehov v 2022! Četrtna skupnost Šentvid Izdajatelj: ■ n_r ■ in ■ ■ Odgovorni urednik: Mateja Brus Uredništvo: Doroteja Mlakar, Jože Sever, Urša Sofranič Bogdanovič in Andreja Bečan. Lektoriranje: Tjaša Plut Oblikovanje: Marko Vertačnik Številka 4. Leto izdajanja XII. Naklada: 5300 izvodov Mestna občina Ljubljana Četrtna skupnost Šentvid Prušnikova ulica 106 1210 Ljubljana Šentvid mol.sentvid@ljubljana.si www.cs-sentvid.si Šentvid rfld Ljubljano Na naslovnici: V PRIČAKOVANJU NOVEGA LETA Vir splet 2 Šentvid nAd LjubljaNO CS Šentvid Drugo, s COVID-19 zaznamovano leto, se počasi približuje svojemu koncu. Bolezen je zaznamovala in spremenila vsa področja našega življenja vendar smo se kot družba, pa tudi kot posamezniki morali prilagoditi novim danostim in iti naprej. Utrinek s čistilne akcije; Foto: Laura Sigl DT Bober V Svetu ČS Šentvid lahko ugotovimo, da smo izvedli vse zastavljene programe, vsaj tiste pri katerim imamo v rokah tako škarje kot platno. Zal na drugi področjih, ki vključujejo sodelovanje z mestnimi službami in organi ne moremo biti povsem zadovoljni, saj vedno bolj prevladuje občutek nemoči pri uveljavljanju interesov prebivalcev četrtne skupnosti. Info-tabla Krona Slovenije; Arhiv ČS Šentvid V sredini meseca aprila smo organizirali vsakoletno Čistilno akcijo ČS Šentvid. Zaradi omejitev druženja je bil veliko večji poudarek na povabilo družinam in posameznikom, tudi v okviru društev. Udeležba je bila seveda nižja kot v ne-covidnih letih a kljub temu nepričakovano visoka glede na razmere. Počiščenih je bilo kar nekaj koncev naše četrtne skupnosti, pa tudi brezbrižno odvrženih odpadkov se je nabralo kar precej. Kmalu po čistilni akciji smo skupaj z Vikijem Grošljem, Šport Ljubljana in še nekaterimi organizirali uradno otvoritev informativne table o pohodniški poti 'Krona Slovenije', nad rugby in golf igriščem v Gucljah. Jesensko srečanje ČS Šentvid; Arhiv ČS Šentvid V začetku meseca maja pa smo se odpravili po prvi etapi 'Krone' in računamo, da bomo pohod nadaljevali v prihodnjih letih. Konec šolskega leta in začetek poletja so obarvali vsakoletni Šentviški dnevi, letos posvečeni 30. obletnici samostojne Slovenije. Novo šolsko leto smo začeli z Jesenskim srečanje ČS Šentvid. Udeležba je bila sicer nižja od tiste predkoronske, vendar še vedno dovolj visoka, da je obiskovalec lahko začutil utrip šentviških društev in nevladnih organizacij. Več si lahko preberete v članku v nadaljevanju. V sodelovanju z našimi društvi so bili izvedeni tudi vsi vsakoletni programi na področju športa, požarne varnosti, kulture, aktivnostih za starejše pa tudi nekateri drugi programi, v času tega pisanja pa se pripravlja tudi miklavževanje in obisk Dedka Mraza / Božička za najmlajše. Svet Četrtne skupnosti Šentvid se je z izjemo poletja, mesečno sestajal na rednih in tudi nekaj izrednih sejah. Obravnaval je vse aktualne zadeve ki kakorkoli vplivajo na življenje v naši četrtni skupnosti, kot tudi vse pobude, ki se jih na Svet naslovili krajani. Kot rečeno, na tem področju z rezultati nismo zadovoljni. Pa vendar gre omeniti nekaj pridobitev. Konec poletja je bila v uporabo predana dolgo čakana prenovljena Cesta na poljane. Na predlog Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet smo razmišljajo tudi o spremembi prometnega režima v delu med Cesto na poljane in ul. bratov Komel vendar je bilo ugotovljeno, da v sedanjih pogojih bistvene izboljšave niso možne in obstaja velika verjetnost, da bi se s spremembami že tako kritične prometno-varnostne razmere še poslabšale - povečanje tranzitnega prometa. Zato bomo v prihodnje še bolj zavzeto delali na projektu obvozne ceste, ki bi v veliki meri rešil preobremenjenost lokalnih cest. Prenovljena je bila tudi Celovška cesta vsaj v delu od uvoza na gorenjsko avtocesto. So se pa začele stvari konkretno premikati tudi v nadaljevanju vsaj do križišča z obvozno cesto, saj so odkupljene vse hiše predvidena za rušenje in po informacijah, ki jih imamo, naj bi se rekonstrukcija tega dela začela v prihodnjem letu. Celovška cesta Google Street view Ena od tem na sejah Svet so bili tudi predlogi za spremembo prostorskih načrtov Mestne občine Ljubljana, ki so bili v javni razgrnitvi junija letošnjega leta. Pri pregledu predlaganih sprememb je bilo ugotovljeno, da se za področje Šentvida ne predvideva bistvenih sprememb na področju prostorskega načrtovanja. Izjema je le načrtovana širitev pokopališča v Šentvidu, ki je bila v prostorskem načrtu zarisana bistveno manjša od predlagane. Seveda je Svet na ugotovljeno dejstvo podal pripombo in odgovor še čakamo. Za konec velja povedati tudi, da se kar velik projekt obnove vrtca Šentvid na Ulici pregnancev, kljub zamudi, približuje zaključku in bo (če bo vse prav) predana v uporabo z novim letom. Pa miren in vesel Božič in Srečno Novo Leto. Čeprav je dogodkov malo, vsake toliko obiščite cs-sentivid.si in se seznanite z novostmi v četrtni skupnosti! Šentvid nAd LjubljaNo 3 Novice in Arne Tabor 69 FAJI V nogometnem klubu Arne Tabor 69 treniramo in tekmujemo. Po krajšem poletne premoru so se prvi vrnili na klubske nogometne površine igralci kadetske in mladinske A-ekipe, ki so s treningi začeli že v drugi polovici meseca julija. V začetku avgusta so se jim pridružile še ostale selekcije, razen najmlajših, cicibanov, U-8 in U-9, ki so s treningi začeli konec avgusta. V poletnem prestopnem roku se nam je pridružilo tudi nekaj igralcev iz drugih klubov, zelo pa smo veseli tudi vpisa novih članov, predvsem najmlajših, ki prve nogometne korake začenjajo pri nas. - i Mj| m Trening Cicibanov Foto: Nik Rovan V sezoni 2021/2022 je v klubu tako aktivnih že več kot 240 nogometašev, ki s štirinajstimi ekipami tekmujejo v tekmovanjih pod okriljem Nogometne zveze Slovenije in Medobčinske nogometne zveze Ljubljana, in sicer člani v Regionalni Ljubljanski ligi, mladinci in kadeti v 2. Slovenski mladinski/kadetski ligi zahod, mladinska B-ekipa, kadetska B-ekipa, dve ekipi starejših dečkov, dve ekipi mlajših dečkov, mlajši dečki U-12 in cicibani U-11, U-10, U-9 in U-8 pa v tekmovanjih MNZ Ljubljana. Za razliko od spomladanskega dela lanske sezone, ko so imeli tekmovanja samo kadeti in mladinci v 2. Slovenski kadetski/ mladinski ligi zahod, so v novi sezoni na vseh ravneh tekmovanj nastopale vse selekcije. Organizacija tekem je potekala ob upoštevanju vseh higienskih standardov in v skladu s predpisanimi vladnimi odloki (testiranja s HATG, razkuževanje rok, prazne tribune, izpolnjevanje PCT-pogojev Trening cicibanov Čeprav je bilo zaradi okužb (predvsem v nasprotnih ekipah) nekaj tekem preloženih, pa jih je bila večina prestavljenih odigranih v kasnejših terminih. Jesenski del sezone se je zaključil sredi novembra, vse selekcije pa nadaljujejo s treningi in pripravami na spomladanski del prvenstva. Nekatere selekcije imajo v zimskih mesecih treninge v telovadnicah, ostali pa na zunanjih klubskih površinah (na naravni in umetni travi). Starejše selekcije (kadeti, mladinci in člani) imajo treninge tudi na umetni travi na 2AK-u in v Stožicah. Poslanstvo našega kluba sta vzgoja in izobraževanje mladih na športnem področju. To zagotavljamo skozi dolgoročen vadbeni in tekmovalni proces, ki temelji na vrednotah športa in razvoja osebnosti. Veseli nas in ponosni smo, da imamo tudi v teh kriznih časih vso podporo nogometašev, njihovih staršev in sponzorjev ter donatorjev. Z njihovo pomočjo lahko nogometašem nudimo strokovno športno vadbo in izboljševanje infrastrukturnih in drugih pogojev dela. Smo tudi del projekta NLB Šport mladim, s katerim delimo isto vizijo: mlade ljudi izpred TV, računalnikov in telefonov vrniti nazaj v naravo, v telovadnice in na igrišča. Poleg sponzorske podpore se znotraj projekta učimo tudi preudarnega ravnanja z denarjem. Trening starejših dečkov V mesecu oktobru pa se je, žal, od nas za vedno poslovil tudi naš dolgoletni predsednik društva in dober prijatelj, Peter Vukšinič. V vseh, ki smo ga poznali in z njim sodelovali, je pustil globoko in neizbrisno sled. Tekst in foto NK Arne tabor '69 Šentvid nAd LjubljaNo Šentviški dnevi 2022 £A a gd a Jr. V ŠENTVIDU IN LETO ZDRAVJ DTTŠTVU BPČ Na seji UO društva BPČ smo enotno potrdili rdečo nit leta 2021/22. To je obletnica gradnje prvega Zdravstvenega doma v Šentvidu in zdravje, ki je bogastvo vsakega človeka. Podatke o redni zdravniški oskrbi za občino Šentvid najdemo v župnijskem arhivu, ki je ohranjen od leta 1834 naprej in v šolski kroniki (mestni arhiv) od 1868 naprej. ZD Šentvid (prvotni) Konec 19. stoletja je bilo na Avstro-Ogrskem kot tudi na Kranjskem uvedeno bolniško zavarovanje v okviru bolniške blagajne, v okviru te blagajne so delovali zdravniki. Prvi zdravnik v okviru bolniške blagajne je bil Vinko Gregorič, ki je na našem območju deloval od 1889-1892. Okolica Ljubljane je bila v drugi polovici 19. stol. razdeljena v zdravstvena okrožja. Šentvid z okolico je bil umeščen v zdravstveno okrožje 1, 1898 je bil za načelnika okrožja izvoljen Anton Belec. Leta 1927 Higienski zavod v Ljubljani povabi k ustanovitvi t. i. Zdravstvenega doma v Št. Vidu, ki naj bi bil ustanovljen v Medvodah. Anton Belec, kot načelnik Zdravstvenega okrožja Šentvid, se s tem ni strinjal. Zdravstveni svet v Šentvidu zato sklene, da se ustanovi Dečji dispanzer v Šentvidu, kar je leta 1928 potrdilo tudi Ministrstvo narodovega zdravja v Beogradu. Zdravstveni dom Šentvid Zdravstveni svet na svoji seji soglasno sklene, da mora Anton Belec v svoji hiši št. 20 zagotoviti 2-3 prostore za Dečji dispanzer in za upravo ter priskrbeti inštrumente na stroške zdravstvenega zastopstva v Šentvidu. Kasneje je v tej hiši začela delovati tudi posvetovalnica za matere in otroke. Število obiskov v otroškem dispanzerju je stalno naraščalo, zato je Anton Belec predlagal, da bi sezidali nov zdravstveni dom. 8. maja 1931 je bil na seji občinskega odbora soglasno sprejet sklep, da se hkrati z gradnjo občinskega doma zgradi še zdravstveni dom. Stavba naj bi bila dolga 17,35 m in široka 10, 6 m, kasneje je bila podaljšana za 4 m. Z zidavo so pričeli in delo je hitro napredovalo. Naročili so pohištvo za opremo štirih ordinacijskih sob, čakalnic, stanovanj za sestre in oprave za kopališče. Po odobritvi ministrstva narodnega zdravja je stavba dobila naziv Zdravstveni dom Kraljice Marije. Zelo slovesna otvoritev je bila 12. maja 1932, na ta dan so odprli tudi kopališče. Prvi pregled je bil opravljen 9. maja. Cene so bile zanimive: kopel v banj 6 din, tuš 3 din, skupen tuš za najmanj 4 vajence ali šolarje pa 1 din. Vsem šolam v združeni zdravstveni občini je bilo nekajkrat letno omogočeno brezplačno kopanje. V istem letu je bila uvedena Šolska poliklinika, ki je uvedla kartoteke in začela izvajati sistematske preglede otrok v šolah. Zdravstveni dom v Šentvidu je bil takrat edini v Sloveniji, ki je bil v lasti občine. Nespremenjen je ostal do leta 1956. Takrat je dobil prizidek za otroško zdravstvo in dodatno nadstropje, odprtje je bilo leta 1959. Leta 1968 je prišlo do združitve zdravstvenih domov v Zdravstveni dom Ljubljana. Šentvid je spadal pod Enoto osnovnega zdravstvenega varstva Šiška, ki je pokrivala Šiško, Šentvid in Medvode. Od leta 1998 naprej pa je ZD Šentvid samostojna enota v okviru Zdravstvenega doma Ljubljana. Za osamosvojitev takratnega ZD Šentvid si je močno prizadeval tudi mestni svetnik inž. Alojz Miklavčič, prav tako tudi za povečanje in za gradnjo novega prizidka. Z gradnjo so pričeli leta 2001, decembra istega leta je novi zdravstveni dom doživel odprtje pod taktirko županje Viktorije Potočnik. Leto kasneje, 2002 pa je bil prenovljen še stari del, ki ga je slovesno dala v uporabo županja Danica Simčič. Zdravstveni dom v tej obliki stoji še danes. Andreja Bečan Društvo BPČ Vir: Župnija Šentvid skozi čas in prostor Foto: Vrtec Zarja, zd-lj.si Šentvid nAd LjubljaNo 5 Naj se ne pozabi RAŠICA: 20. september 1941 - 20. september 2021 80 LET OD POŽIGA PRVE SLOVENS] VASI - RAŠICE 20. septembra 1941, pred 80 leti, so nacisti do tal požgali prvo slovensko vas Rašico, domačine pa najprej prisilili, da gledajo kako v plamenih izginjajo njihovi domovi, nato pa izgnali ali pa odpeljali v taborišča. Tega , samo enega od brez števila nacističnih zločinov nad slovenskim narodom, so se člani Zveze borcev za vrednote NOB iz Ljubljane s tovariši, borci iz cele Slovenije in drugimi Ljubljančani, ki v svojih srcih Spomenik padlim - Rašica Arhiv ZZB spoštujejo vrednote, ki so jih izborili naši dedje, babice, matere in očetje, spomnili že v soboto, 18. septembra, v Športnem parku v Srednjih Gameljnah pod Rašico. Udeležence spominske slovesnosti je pozdravil župan Ljubljane Zoran Jankovic, ki je tako kot že mnogokrat doslej izpostavil pomembno vlogo Ljubljane in njenih prebivalcev za upor Slovencev okupatorjem in domačim izdajalcev. Ljubljana je bila srce upora in zločinsko dejanje, kakršno je bil požig Rašice, je upor Slovencev samo še podžgalo. Podobne misli je v svojem govoru izpostavil tudi slavnostni govorec predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marjan Križman. V nadaljevanju je opozoril, da smo danes priča kako se zgodovina potvarja in išče izgovore kako ovrednotiti domobranstvo oziroma izdajstvo, ki je obsojeno po celem svetu. Vendar bo Zveza borcev ne glede na vse pritiske nenehno opozarjala na nevarnosti takega potvarjanja zgodovinskih dejstev tudi s slovesnostmi in dogodki kakršen seje zgodil ob 80. obletnici požiga Rašice. Spominska slovensnost Arhiv ZZB Vsebino kulturnega programa lahko strnemo v pesmi Vinka Moderndorferja »Treba je vedeti«. Ja, treba je vedeti in se upreti vsem poskusom razvrednotenja NOB in njegovih vrednot. 2e dan pred osrednjo slovesnostjo je predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Ljubljana Šiška Srečo Orsag očistil okolico spomenika pod vasjo in položil cvetje. Le uro pred osrednjo slovesnostjo pa so se na Rašici zbrali udeleženci tradicionalnega pohoda, ki ga vsako leto pripravi Združenje borcev NOB Črnuče, delegacija Mestne občine Ljubljana in ZZB NOB Ljubljana pa je k spominski plošči izgnancev ob spremljavi kvinteta trobil in prisotnosti častne straže slovenske vojske ter praporščakov, položila venec. Meta Verbič stopinje spomina 2ivimo v času, ko bijemo bitko z nevidnim sovražnikom, ki ubija radost v očeh, omejuje naša življenja in jih jemlje. Potihoma in nevidno se plazi med nami bolezen, ki nas ponovno zasužnjuje in izvablja iz ljudi vse tisto za kar smo upali, da se ne bo ponovilo. Teptanje zgodovinskih dejstev, norčevanje iz vsega kar je sveto...in sveto je naše življenje, neodtujljiva je pravica do svobodnega izražanja, pravica do resnice. Zato smo Spomenik talcem Arhiv ZZB letos, ob spoštovanju ukrepov v našem Ljudskem domu, na spominski slovesnosti stopili v stopinje zgodovine, spomina in opomina. Letos bi 27. aprila slovesno in množično praznovali 80.obletnico ustanovitve OF saj lahko s ponosom rečemo, da sta OF in partizanski boj temelj slovenske samostojnosti. Vendar pa je naš narod moral preživeti štiri leta svetovne morije, štiri leta boja, internacije, lakote, mučenja in ustrahovanja s strani zločincev 20. stoletja. Minilo je poletje 1941 in Nemci so udarili z vso silo...z »ognjem« so se znesli nad svobodomiselnimi vaščani. Visoko so ognjeni zublji, tja gor, pod nebo odnašali sanje in trud prebivalcev Rašice, prve požgane vasi na slovenskem ozemlju. Gost dim, ki se je še dneve sukal iz požganih domov, je opominjal Ljubljančane in okoličane, da bodo zatrli v kali vsak upor. Še so med nami žive priče , ki se spominjajo tega dogodka. Položili smo cvetje Arhiv ZZB 9.maj 1945 - 9.maj 2021. Kako veličasten bi bil dan 75.obletnice osvoboditve, obletnice konca II. svetovne vojne , Dan Evrope. Zato pa smo člani KO ZZB za vrednote NOB Ljubljana - Šentvid ob dnevu spomina na vse žrtve svetovne morije položili venec ob vznožje veličastnega spomenika postavljenega na mestu ustrelitve 25 talcev. S pomočjo Mestne občine Ljubljana in naše ČS Šentvid smo lahko okrasili s cvetjem vsa spominska obeležja v naši četrtni skupnosti. Šentvidčani se ozrete kdaj na spominska obeležja našega kraja? V času druge svetovne vojne je bilo tukaj prelite veliko krvi in še več je naših sokrajanov pokopanih v gozdovih naše domovine. V spominskem parku, kjer stoji veličasten spomenik 25 talcem, stojita tudi spominski plošči z 69 imeni naših padlih sokrajanov. Na šentviškem pokopališču je spominski grob šesterici padlih borcev. Na to pokopališče so takoj po vojni prenesli tudi posmrtne ostanke Franca Šveglja - Budinka, ki so ga po izdaji belogardisti po zverinskem mučenju ubili na Turjaku. Spominska plošča v spomin na 6 Šentvid nAd LjubljaNp Srebrni jubilej rojenega Gunceljčana je na »Zadružnem domu« v Švegljevi ulici. Spominsko obeležje v Stanežičah pa nas spominja na 23 padlih sovaščanov iz Medna in Stanežič. Se kdaj sprehodite pod hribom in postojite ob spominski plošči bratom Komel? Toneta so 1942 kot talca ustrelili v Dragi, Franc je 1943 padel na 2irovskem vrhu, Jože pa na leta 1942 na Oblakovem vrhu. Hitimo mimo pomnikov zgodovine in pozabljamo dogodke, ki so zaznamovali naš kraj. Na obnovljenih stavbah ni več sledov zgodovine. Trave so prerasle »konfine« - kamne, ki so označevali zunanji obroč z žico obdane Ljubljane. Blizu današnje pošte je bil eden izmed prehodov in tam je 10.avgusta 1942 pod streli padel pisatelj Tone Čufar. Spomnili smo se tudi usod s srečnim koncem in te spomine bomo obudili v pomladni številki in srečanjih, ki bodo morda že potekala v sproščenem vzdušju zmage nad virusom. Nečesa pa ne moremo storiti. Ne moremo položiti cvetja na grob tisočerim, ki so izginili v pečeh koncentracijskih taborišč. Veter je raznašal njih pepel in ta je padel na vsak košček našega prelepega, modrega planeta. Zato vas prosimo in opominjamo spoštovani sokrajani! Ko hodite svobodno po svojih poteh, stopajte spoštljivo, saj stopate v prah tisočerih pogubljenih, katerih sanje in upanje danes živimo mi, svobodni, ponosni z zavedanjem, da bomo s skupnimi močmi premagali vse težave in spet zaživeli v sožitju in medsebojnem spoštovanju. Eva Košuljandic »V žarišču sozvočja« ob srebrnem jubileju glasbene šole v zavodu SV. STANISLAVA V Zavodu sv. Stanislava smo god hišnega zavetnika v letu 2021 praznovali 11. novembra. Sestavni deli praznovanja so bili taki kot običajno - celonočno češčenje, slovesna maša in slavnostna akademija - njihovo izvedbo pa so tudi letos močno zaznamovale koronske okoliščine. Akademijo so zasnovali v Glasbeni šoli v Zavodu sv. Stanislava, ki praznuje 25 let svojega delovanja. Skupaj z zavodskimi duhovniki je slovesno mašo v cerkvi sv. Stanislava daroval ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore. V cerkvi so bili poleg mašnikov navzoči le bogoslužni sodelavci in nekaj predstavnikov dijakov ter profesorjev, devetošolci in ostali dijaki pa so neposreden prenos maše spremljali v svojih matičnih učilnicah. Slavnostna akademija z naslovom »V žarišču sozvočja« je potekala v športni dvorani Osnovne šole Alojzija Šuštarja, kjer se je zbrala peščica gostov, dijakov in učencev, vsi ostali pa so program lahko spremljali v neposrednem prenosu. V akademiji, ki sta jo zasnovali Marta Močnik Pirc in Barbara Tišler, so se prepletli beseda, glasba, gib in likovna govorica, povezala pa jih je tematika štirih elementov: zemlje, zraka, vode in ognja. Na to se je ob Da Vincijevi risbi Vitruvijski človek navezal tudi slavnostni govornik mag. Ivan Florjanc, skladatelj in profesor na Akademiji za glasbo. Kot je v navadi, je praznik hišnega zavetnika tudi priložnost za podelitev najuspešnejšim učencem in dijakom. Maturanti 25. generacije Škofijske klasične gimnazije so tako prejeli pohvale direktorja zavoda za odličen uspeh na maturi in pohvale nadškofa za odličen uspeh v vseh štirih letih šolanja na gimnaziji in za odličen uspeh na maturi. Zlatima knjigama gimnazije in osnovne šole pa se je pridružila še zlata knjiga letošnje srebrne jubilantke, torej glasbene šole. Posnetek akademije je na voljo za ogled na YouTube kanalu Zavoda sv. Stanislava. Fotografije: Irena Jamnik, Arne Jarc in Matija Miklavič * # I |#f i % - ♦ Šentvid nAd LjubljaNo Zelo aktualne OBELEžJE cORONA 19-20, pomnik današnjega časa Na vižmarskem klancu na začetku Vižmarske poti, nasproti gostilne Metliški hram, stoji obeležje Corona 19-20. Avtor spomenika je domačin Franc Zavodnik, ki zase pravi, da je čisto navaden mizar. Res je upokojeni mizarski mojster, ki pa je svoj umetniški dar pokazal že kot otrok in najstnik z izdelovanjem lesenih skulpture in kasneje s fotografijo. Na film je desetletja lovil čudovite in enkratne trenutke prebujenih juter, zapuščene in propadajoče kozolce. Občudoval sporočilnost obcestnih razpel in kapelic. Tudi akademskemu slikarju Janezu Berniku iz Guncelj, kateremu je Franci Zavodnik okviril večino njegovega slikarskega opusa, je umetniški talent mladega mizarja vzbudil zanimanje. Postala sta prijatelja, ob pogovoru in druženju z umetnikom si je izoblikoval umetniški čut. Pravi, da je pri njem naredil skoraj slikarsko akademijo. Svojih, do potankosti izdelanih in okvirjenih fotografij ali skulptur ne prodaja, ampak kar podarja. Ena zadnjih kovinskih skulptur je dobila dom na vrtu ponovno odprtega PEN kluba. Ko se je v času korone sprehajal po zapuščenih tirih vižmarske železniške postaje, je ob tirih opazoval razmetane in zapuščene pragovne železne vijake. Porodila se mu je slika podobnosti s korona virusom. Nabral jih je, dodal betonsko železje in tako je nastal spomenik. Pod njim je zapisano » Posvečeno: zdravnikom, zdravstvenim delavcem, civilni zaščiti, gasilcem in vladi Republike Slovenije.« Iz odpadnega železja železniških tirov je izdelal še 10 koronskih šopkov, ki jih bomo upamo kmalu videli na razstavi. Sam si želi, da bi bilo kmalu konec obdobja korone, ki pa je zanj pomenilo obdobje ustvarjanja. Franci Velkavrh Avtor fotografij: Robert Vurušič (Društvo Blaž Potočnikova čitalnica) Renault shop & go bogata ponudba vozil na zalogi RENAULT ZOE E-TECH 100% ELECTRIC že za < 29.940C | P f ^ - odpeljite takoj s paketom zimskih pnevmatik % Cena velja za model Renault ZOE Life R110 in že vsebuje DDV in DMV. Ponudba velja do razprodaje zalog. Slika je simbolična. Več informacij o ponudbi in pogojih nakupajenavoljona ww.avtohisa-real.si. Pridržujemo si pravico do napak. TCnOllIt.Si Šentvid nAd LjubijaNt 8 8 Jesensko srečanje >KO SREČANJE ČS ŠENTVID Priprave na letošnje jesensko srečanje so tekle v veliki negotovosti. Dnevno smo spremljali epidemiološko situacijo in z njo povezane zapovedane ukrepe in se spraševali ali bomo srečanje lahko izvedli ali ne. Tudi odzivnost povabljenih udeležencev je bila slaba. Mnoga društva so zaradi ukrepov povezanih s COVID-dom praktično prenehala delovati ali so delovala v izredno skrčenem obsegu. Zaradi spleta okoliščin smo bili prisiljeni organizirati srečanje tudi precej pozneje kot pretekla leta, tako, da nas je skrbelo tudi vreme. Pa vendar. Čeprav komaj teden pred prireditvijo smo sklenili, da srečanje izvedemo, pa čeprav v skrčenem obsegu in tako ohranimo tradicijo in ne nazadnje stik med našimi društvi. h jI C." - - ¿ — > t r ' 1 ' , ¿ 1 '1 1 ' 1 Organizatorji smo v soboto, 2. oktobra 2021 prišli na prizorišče že pred 9. uro in začeli s pripravami. Dela je vedno veliko in zdelo se je kar prehitro, ko so začeli prihajati prvi udeleženci srečanja in postavljati svoje stojnice. Prav kmalu je bilo slišati tudi prve takte Pihalnega orkestra Litostroj, ki že vrsto let skrbi za glasno, a melodično otvoritev srečanja. Obiskovalci so si lahko ogledali stojnice: Ženskega pevskega zbora Svoboda, ki je letos dobil Plaketo mesta Ljubljane, Društva Blaž Potočnikove čitalnice, Osnovne šole Šentvid, Knjižnice Šentvid, Glasbenega centra Zvočna Zgodba, društva Me Vi Art, Kluba za ritmično gimnastiko Šiška, Osnovne šole Franca Rozmana Staneta, Rugby kluba Ljubljana, Ljubljanski potniški promet se je predstavil kar na parkirišču s 'kavalirjem', moč pa si je bilo ogledati tudi majhen avtobus, ki ga uporabljajo proge z manj potniki, predstavniki gasilskih društev iz področja ČS Šentvid, Mestno redarstvo, Društvo za sodobno klovnovsko umetnost, Rdeči Noski - klovni zdravniki, Društvo seniorjev Draiss, društvo upokojencev Vižmarje-Brod, ZZB za vrednote NOB Ljubljana-Šentvid in Športno društvo Šentvid. ^r Sj^ W1. Društva so na svojih stojnicah predstavila tiskana gradiva in izdelke povezane z delovanjem društva. Odvisno od dejavnosti, so nekatera društva pripravila delavnice na katerih so se lahko obiskovalci preizkusili v veščinah povezanih zdelovanje društva. Kar nekaj se jih je predstavilo tudi z nastopom na glavnem odru prireditve. Seveda smo poskrbeli tudi, da se je bilo moč odžejati in potešiti lakoto. Ko je človeku prijetno, čas hitro teče. Tako se je tudi na jesenskem srečanju ura hitro približala petnajsti, ko smo začeli pospravljati in se poslovili z obljubo, da se ponovno srečamo prihodnje leto. Četrtna skupnost Šentvid Fotografije: Utrinki iz letošnjega srečanja - arhiv ČS Šentvid Šentvid nAd LjubljaNo 9 Drugače drugačni o čudakih, cudaskosti in čudovitostih ali zakaj OBOŽUJEM ZA CRKNT? - DRUGI DEL Ker so nacionalna garda, ki opleta z boki in kartonastimi pištolami na ritme WMCA, ker so Marija, ki pojma nima, kaj bi počela z dojenčkom, ki ji je padel z neba ali se ji pritihotapil skozi uho, ker so mala deklica, ki ob pripovedovanju klasičnih pravljic razpira vse možne seksualne podteme, ker igrajo za potne stroške, ker ure in ure preživijo v vadbenem prostoru, ko zaslutijo, da se v določenem glasu določenega lika skriva vesolje, ker so 40, 50-letniki, ki se oblečejo v ovce in blejajo po odru, ker ne tvegajo na nasilen način, temveč z razpiranjem svoje ranljivosti, ker njihovo delo zaživi ob stiku z gledalci na način, da je šele takrat v polnosti narejeno, šele s skupnim soustvarjanjem postane tisto, kar je, ker so sramežljiv introvertiran moški v srednjih letih, ki si za striptiz lastnoročno izdela metalec konfetov, ker so premajhna obleka, kjer ne glede na raztegovanje in skrivanje vedno nekaj gleda ven, ker osebnostne lastnosti, geste, slike in podobe, ki bi jih sicer nekdo drug skrival, z lupo povečajo do velikanske simpatičnosti, ker jim velikokrat spodleti, ker izumljajo načine, kako delati drug z drugim, ker prevprašujejo pojme kot so režija, koreografija, klovn, nastop, spodrsljaj, lik, dramaturgija, kabare, točka, družba, posameznik, satira, improvizacija, fiksacija, dogodek, lepota, skupnost, ker se lotevajo že v svetu marginalnega žanra, kaj šele v Sloveniji, ker so producent, avtor, performer, klovn, tehnik, kostumograf, scenograf, prijatelj, sodelavec, človek vse v enem, ker se v nulo ukvarjajo s stvarmi, ki jih marsikdo sploh ne opazi, ker se njihova predstava ves čas razsuva in ponovna sestavlja tako kot naš svet, ker vadijo, razvijajo, sestankujejo, pišejo brez plačila, ker se še niso naveličali, da morajo ves čas braniti, zagovarjati, negovati prostore, ki jih odpirajo, ker so evropski poslanec, ki vedno vstane od mrtvih ter neprizadeto in osladno nadaljuje svoj govor, ker so baletnik, ki trenira boks, ali pa boksar, ki pleše balet, ker so moški v pajkicah, ker so ženska, ki na majici nosi napis Bitch, ker so narodna noša, ki o lepoti domovine poje skozi lino zaporniške celice, ker ne zapakirajo predstave v všečnost in primernost, da bi lažje dosegla večji krog gledalcev, ker so brezkompromisni v odločitvi za raziskovanje in zvesti svojemu videnju in občutenju sveta, hkrati pa prisegajo na stik in različno komunikacijo z različnimi občinstvi, še celo z vsakim posameznim gledalcem, ker so eleganten napovedovalec, ki se mu strga od strasti, ker so šibek fantič, ki bi se rad tepel, ker so kmetica, ki nastopa in žonglira z jajci, ker se predstava začne pred uradnim začetkom in ker se ne konča ob uradnem zaključku, ker ne skrivajo tega, da smo med gledalci sami bližnji ali vsaj znani, ker to še na polno uporabijo za performiranje in ustvarjanje povezav, ker je njihova predstava tako čudovito nepopolna. Pa kdo drug bi se še vsega tega lotil razen čudakov? In meni je noro dobro, da so ti čudaki blizu in del mojega življenja in da ti čudaki delajo in ustvarjajo v mojem mestu in da sploh obstajajo. Z njimi se širim tudi jaz. Zadiham in s humorjem razpiram boleče teme, z jokom pospremim čudenja nad življenjem. Lažje razgalim svojo čudaškost, ki zacveti in se v njej lahko dobro počutim. Ko pa sem utrujena od tega čudaškost prajda in za nekaj časa več ne zmorem ustvarjati, negovati in braniti vseh teh prostorov, ko ne zmorem več biti baletnik boksar, takrat so še vedno tu Za crknt. Ne crknejo. Pa tudi ko bodo crknili, s svojo živo umetnostjo so pustili nesmrten pečat. Skratka: Ker so fajn čudaki in predvsem ker so čudaki fajn. Maja Dekleva Lapajne je režiserka, igralka, performerka, umetniška vodja, ki dela na področjih improvizacijskega gledališča, klovnovstva, fizičnega gledališča, plesnih predstav in interdisciplinarnih uprizoritvenih dogodkov. Za crknt je klovnovski kabaret in istoimenski kolektiv, ki deluje pod okriljem Društva za sodobno klovnsko umetnost. zacrknt.si ■Šentvid n|Ad LjubljaNO 10 V višave ŠPORTNO PLEZANJE V ŠENTVIDU IN V 2e 15. leto zapored Planinsko društvo Rašica iz Šentvida organizira plezalne treninge za otroke od prvega razreda dalje. Otroci se v začetkih svoje plezalske poti na treningih srečajo z učenjem plezanja in motorike skozi igre, ki so prilagojene njihovi starosti in stopnji razvoja. V prihodnjih letih in z bolj razvitimi gibalnimi sposobnostmi se srečajo tudi z bolj zahtevnimi prvinami in višjo in bolj previsno steno. Mladi plezalci na nizki plezalni steni v Športni dvorani Gimnazije Šentvid Treningi potekajo pod budnim nadzorom trenerjev v dvorani Gimnazije Šentvid (Ob zdravstvenem domu 3) in na osnovni šoli ValentinaVodnika (Vodnikova cesta 162). Pri vseh starostih je možen trening 1x ali 2x na teden. Otroke z OŠ Šentvid in OŠ Valentina Vodnika trenerji prevzamejo v popoldanskem varstvu, starši pa pridejo po otroke po zaključku treninga. Pogled na novo plezalno steno v Plezališču Tivoli V letošnjem letu je naša zagnana ekipa športnih delavcev in trenerjev preuredila nekdanjo diskoteko Valentino v plezalno dvorano z imenom Plezališče Tivoli. Nahaja se v mestnem parku Tivoli na naslovu Celovška cesta 25 (nad kopališčem Tivoli). Plezališče obsega 250 m2 plezalnih površin in se razprostira v dveh nadstropjih. Stena je primerna za vse starosti in sposobnosti plezalcev, od predšolskih otrok in začetnikov do izkušenih. Med tednom v popoldanskih urah izvajamo vodene treninge za otroke, v večernih urah pa za odrasle. Za samostojne obiske je dvorana na voljo od petka do nedelje od 17h do 22h. Informacije o urnikih in vadbah na naslovu: info@plezalisce-tivoli.si Nina Golobič, PD Rašica MEDNARODNI NASILJU NAD ž JA IN 4o\iMwc> jt 'i^fiU it ofccutt k frU-4 sef- i J F, OA tfF £0 V6i/ "JifTtiit- /JUH- /rtM., .«^V /MUjtrfKA/***^' Ift ¿J ft* ^ An tr* K» M ~Lf 'nT IE^CL OtfHlJjtast;, LH r-| frTfiJU* M trf=M IbfTKii- TT-H'. ' ^ -tU {k » pomaf ■ pri n»iljv v družini I #5ignalForHefp otiriill« proil luHmtrV N puibre pafcrtlE* 1 riitiiiml p riti uliiik ii|Er p« 11 113 0801200 policija.si Šentvid nAd LjubijaNt 11 Novice iz GCZZ > NAŠ )NI V mesecu septembru je naša glasbena šola Glasbeni center Zvočna zgodba izdala svoj prvi CD z naslovom O pravljici, ki je ni nihče povedal. Gre za glasbeno igro slovenskega skladatelja Paricka Quaggiata. Besedilo je napisala Nataša Konc Lorenzutti. Arhiv GCZZ Zakaj smo se v tako negotovih časih odločili za snemanje cd-ja? Odgovor je preprost. Ker zaradi epidemiološke slike, nismo mogli nastopat. Za nastop bi bilo potrebnih še veliko dodatnih vaj na odru, da bi bilo poleg petja, tudi igranje učencev prepričljivo. Pa še potrebovali bi kostume in sceno. S snemanjem je vse to odpadlo in posvetili smo se lahko samo glasbi. Pravljica in mojster, arhiv GCZZ K sodelovanju smo povabili vrstnike iz glasbene šole Grosuplje, ki jih vodi prof. Polona Kopač Trontelj. Z veseljem so se odzvali našemu povabilu. Med snemanje v dvorani Doma sv. Vida, arhiv GCZZ Zaradi spleta okoliščin smo vse posneli kar v enem dnevu. Producent je Matej Jerele, korepetitorica pa Nadja Rus. Snemalec in producent Matej Jerele, arhiv GCZZ Pianistka Nadja Rus, arhiv GCZZ Ponosni smo, da nam je uspel tako izjemen podvig! Hvala vsem, ki so nas pri tem podprli! Ula Ulaga 12 Šentvid nAd LjubljaNO Ncvi cltšežek PsSD Hednc PRENOVLJEN GASILSKI DOM SI NA OGLED POSTAVI V soboto, 18. decembra 2021 bomo gasilci iz PGD Medno za vse vaščane in širšo skupnost pripravili ogled prenovljenih prostorov gasilskega doma ter prikaz možnosti uporabe le-teh. Aktivnosti bodo potekale po sledečem scenariju: -16.00 uradna otvoritev in ogled novih prostorov - 16.45 otroške aktivnosti - »Escape room« igra za staro in mlado, tečaj angleščine - 17.45 Taekvvondo - prikaz vodi Jure Pantar, udeleženec svetovnih prvenstev in zmagovalec številnih turnirjev -18.30 Joga - predstavitev - 19.15 potopisno predavanje (potepanje po Maroku) ter glasbeni nastop - 20.15 »kuhanček« in vroč kakav za vse udeležence Članice in člani PGD Medno smo v letu 2020 praznovali 100-letnico društva ter ob tej priložnosti pripravili zbornik, ki na 350 straneh prikazuje zgodovino kraja in društva. V letu 2021 smo uspeli prenoviti gasilski dom, ob tem pa smo vseskozi tudi aktivni gasilci na vseh področjih, kamor nas pokličejo. Vse naše dosežke želimo predstaviti tudi širši javnosti, saj smo prepričani, da je možnosti sodelovanja in sobivanja še veliko - le interes mora biti obojestranski. Prisrčno vabljeni! Marko Kopač Predsednik PGD Medno Prenovljena dvorana AvtohišaREAL Avtohiša Real d.o.o. Vodovodna c. 93, Ljubljana Simon Blaznik, 041601750 I Uroš Hočevar, 041306 620 I Peter Koci, 051319185 ^en+vid n0d LjubljoiQc 13 Stran za najmlajše Posebna hiša iz bfaga, v nje' kfovnje doma Če prost si in želiš zabavo v nje' si ogfedaš noro predstavo. 14 Šentvid nAd LjubljaNO Utrinki iz Me Vi Art LIKOVNI TEČAJ ZA OTROKE IN MLADE 2022 Fleksibilni programi, priprave za izpite umetnostne šole, likovna terapija. Začetni in nadaljevalni tečaji, slikarske razstave in kolonije, umetniški butični sejmi. Vabljeni! Info: Metka 031 533 280 Me Vi Art / Unikatna Sanjalnica , Stanežiče 4/b Ljubljana-Šentvid Besedilo in fotografije Metka Gosar - Unikatna sanjalnica Šentvid nAd LjubljaNo Praznični recepti izpod rok malih in velikih slikarjev Unikatne Sanjalnice [A INO Sestavine za 4 kozarce: 700ml belega grozdnega sirupa 1-2 žlici malinovega sirupa žlica rozin 2-3 žlice drobno nasekljanih mandljev po ščepec mletega cimeta, klinčkov in kardamoma 2 žlici limoninega soka Čas priprave: približno10 min 1 V lonec zlijte grozdni sok, dodajte sirup, rozine, mandlje in začimbe ter na slabem ognju segrevajte do želene temperature. 2 Otroško kuhano vino po okusu začinite z limoninim sokom. Z zajemalko razdelite v kozarce z ročajem ali v skodelice z božičnimi motivi. ČAJ IAR Sestavine za 1 kozarec: Žlička čaja Earl Grey z vanilijo aromo 2cl amaretta žlica stepene smetane Čas priprave: približno 5 min 1 Čaj v cedilu za čaj obesite v skodelico in ga prelijte z vrelo vodo. Pustite stati približno 3 minute. Dolijte amaretto, na vrh po želji dajte stepeno smetano. 15 Veseli december Čarobni december za vse otroke! Dedek Mraz komaj čaka, da se srečamo v živo! Ne bo vas mogel vzeti v naročje, a kljub temu, vas bo zelo vesel! Če m u boste zapeli kakšno pesmico, pa sploh! Predstave Gledališča Unikat in Dedek mraz nas bodo razveseljevali v Ljudskem domu Šentvid (Prušnikova 99): - v soboto, 18. decembra, ob 18h s predstavo 'Od kod si, kruhek?', - vtorek, 21. decembra, ob 18h s predstavo 'Gremo na vlak' in - v četrtek, 23. decembra, ob 18h s predstavo 'Halo, Rdeča kapica?'. Seveda Dedek mraz ne bo prišel praznih rok! Prireditve bodo brez vstopnine! Zahvaljujemo se Četrtni skupnosti Šentvid, ker omogoča tako igriva in čarobna decembrska praznovanja! Za starše: V dvorani bo poskrbljeno za predpisano razdaljo med sedeži. Trenutno velja, da morajo vsi obiskovalci kulturnih prireditevr, ki so starejši od 1 o lee, izpolnjevati pogoj PCT in ga ob vhodu dokazati s potrdilom in osebnim dokumentom. Obvezna je uporaba maske (pokrita usta in nos), razen za otroke do 6. leta. V primeru, da prireditve ne bodo dovoljene, bo Dedek mraz obiskal otroke po spletu, kar bo pravočasno objavljeno na spletnih straneh Četrtne skupnosti Šentvid in Gledališča Unikat. Naj bo novo leto polno ¡živih in iskrizih trenutkov! Naj bo čim manj gledanja v ekrane in dim visi človeške topline! Da se bomo lahko družili in se imeli radi! SPOMINSKA m M IZ\RNIC\ vabi družine, da obiščete mizarskega mojstra Andreja, prisluhnete zgodbam mizarjev in mu pomagate izdelati stolček. Doživite z družino pravo mizarsko izkušnjo! Ena družina, en termin. Prijavite se na 031 298 496 alina drustvobpc@gmail.com Ob obisku Spominske mizarnice je potrebno izpolnjevati pogoj PCT. Sv. Miklavž prihaja! V Šentvidu ga bo mogoče srečati vnedeljo, 5. 12. 2021 ob 9.15 in ob10.45 pred cerkvijo sv. Vida. Morda bo tudi vam kaj prinesel, če ste bili pridni. PoPioboejke informacije o PogoPkih od www.cč-čentjip.či Šentvid nAd LjubljaNO 16