Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 L)in — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111
Telefoni uredništva: dnevna slnžba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050
Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Ček. račun: Liubliana St. 10.650 ia 10. >49 za inserate; Sarajevo Stv. 7563 Zugreb Stv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 299}
Pismo iz Nemčije
M Q noben, 16. februarja.
V Nemčiji so nastopile razmere, ki nam obetajo ponovitev kulturnega boja. In kakor je pred 50 leti knez Bismarck grešil, ko je navalil na katolicizem, ki mu je odrekel pomoč tako v njegovi neizprosni borbi proti socialni demokraciji kakor tudi v njegovi koncepciji osebnega absolutizma v službi poganskega kulta nemške rase, tako bo tudi danes Hitler ponovil stari greh, ko bo hotel udariti po katolicizmu, ki mu odreka zopet pomoč v njegovem boju proti levici ter v njegovi barbarski apoteozi nemškega plemena.
Katolicizem tma svojo strogo začrtano pot, ograjeno od naukov svojih dogem ter od načel svoje etike. Kakor mu pred 50 leti ni bilo mogoče bljuvati ognja na socialno demokracijo ter je rajši iz njenih naukov izluščil vse dobro, odstranil zmote ter skušal kanalizirati pokret v pravilnem razumevanju človečanskih pravic v stroge smeri krščanske socialna etike, tako mu tudi danes ni mogoče sodelovati z boljše viški mi metodami pri uničevanju novih socialnih doktrin, ki jiih bo rajši očistil, dvignil v nadnaravo ter pustil iz njih zasijati besede Kristusovega socialnega evangelija. In kot mu nekdaj pod Bismarckom ni bilo mogoče priznati niti osebnega absolutizma nad božjimi in naravnimi normami prava niti zamisel o nadvrednosti ene človeške rase nad drugo, tako se bo moral tudi danes upreti skupinskemu absolutizmu nad na-minljivimi pravicami, ki jih daje naravni zakon, ter poganski veri v nacionalizem kot najvišji etični dobrini.
Spričo te anarhije v vrednotenju dobrin in v očigled te surove borbe z brezpravnimi sredstvi za nadoblast idej, ki so v nasprotju s krščanskim pojmovanjem družbe, naroda, država, družine in posameznika človeka, mora katolicizem, kakor vedno, stopiti na plan in dati smernice, ki jih črpa iz zakladnice svoje vere.
_ Kot rečeno, bomo katoličani v Nemčiji kmalu na tem, da se v odprtem boju (»stavimo v bran za krščanska načela o vseh organiziranih skupinah ljudi, to je država, narod in družina, in da temu dosledno uveljavimo zopet naša krščanska načela v vseh pojavih narodnega in državnega življenja. Hitlerizem nas je postavil pred to alternativo. Mi jo sprejmemo!
Zadnji dve manifestaciji našega katolicizma sta v tem pogledu značilni in merodajni.
1.	Najprej je spregovorila Cerkev kot vrhovna čuvarica vseli pravic božjega in naravnega zakona. Ob novem letu je izdal naš miinchenski nadškof kardinal dr. Faulhaber v imanu vseh nemških škofov pastirsko pismo, v katerem je avtoritativno kot vrhovni cerkveni učitelj natančno označil zmote nacionalističnega pokreta v Nemčiji in pokret sam zavrnil kot protikrščanski. Za njim je prišel 2.1. januarja I in Ski škof dr. Gfollner, ki je v sličnem pastirskem pismu razložil in obsodil nacionalizem za 6voje avstrijske vernike.
Oba cerkvena kneza ponavljata, kar bi moral sleherni katolik sam po sabi vedeti, namreč, da je a) človeštvo ena sama velika družina, ki je med seboj organično povezana, nadnaravno in naravno, da je b) krščanski nacionalizem v okviru božjih zapovedi čednost, ki jo krščanstvo dviga v nadnaravo in je kot tak od cerkve odobren, c) da narod in država nista sinonim na pojma, eno in isto: država stoji po svoji naravi nad narodom, in d) da je nad nacionalizmom vera, ki po svoji naravi ni nacionalna, ne anacionalna, ne internacionalna, ampak nadnacionalna. Ker se pa sodobni Hitlerjev nacio-nalizam proti tem načelom pregrešuje s svojo patološko teorijo o nadvrednosti rase. o protikr&čan-skem nacionalizmu, ker vero nacionalizmu podreja in svoji zgradbi daje samo zunanji krščanski lesk, ga mora vsak katolik načelno in dosledno odklanjati.
Nemški .katoličani so se takoj zgrnili okrog svojih škofotf, in da ni bilo bivšega opata benediktinske opatije v Emausu v Pragi p. Albana Schach-leiterja, kri je v hitlerjanskem glasilu »Der Vol-ki6che Beobacht-jr« nastopil proti izjavam cerkvene hierarhije, bi bila fronta popolnoma edina. Ta cerkveni knez, ki si je radi svojega simpatiziranja z najhujši mi nemškimi nacionalističnimi organizacijami navlekel že nekaj kanonskih kazni, je torej edina izjema, ki je edinost motila. Na žalost bo njegov nastop imel žalostne posledice mad nemškimi katoliki, posebno med onimi, ki so že začeli omahovati in jih je zadrževal sam« še klic vesti. Ce šef greši, se greh na spodaj ponovi tisočkrat. Zaradi njega bodo zdrsnili od prave poti mnogi, ki bodo njegovo ime nosili kot varnostni ščit za svojo zmoto. Kardinal Faulhaber je sicer takoj avtoritativno zavzel svoje stališča proti temu gospodu in ponovno pozval vernike k disciplini, toda zlo je storjeno in marsikdo zna pasti v zanjko, nastavljeno od prelata, ki nosi na obleki svojega reda devizo PAX — MIR. Ampak kdor ve, da Previdnost dosega svoje namene tudi po takih tragičnih padcih, si bo ohranil optimizem, ki je nujni pogoj končne zmage.
2.	Druga manifestacija nemških katoličanov se dča, kot zgoraj omenjeno, osnovnih pojmov o od-uosih države do posameznih državljanov, torej na-Sel krščanskega vladanja v polnem obsegu besede. To je bilo izraženo v velikem proglasu na narod, ki ga je podpisalo 12 največjih nemških katoliških stanovskih in kulturnih organizacij. Iz tega proglasa se dajo izluščiti nekatera splošna načela, katera hočem tukaj označiti, ker dobro karakteri-zirajo smer. v kataro Hitlerjeva Nemčija plove.
a) Pravo in pravica, to 9ta domoložje nase dobe, ko se vse maje, ko nič ne drži. in se teptajo osnovne pravice človeške narave. A pravo in pravica morata ostati temelja veakera reda. tako v
Razvoj hmelshega vprašanja od Ljenina do Stalina
Neusmiljene metode ruskega
sovjetskega režima - i^i, z„po,i, asmr„w
Moskva ("privatno).
Poročal sem vam že čisto objektivno, kako se je začela druga ruska petletka. Priznal sem, kako visoke številke je dosegla prva petletka v nekaterih panoga h industri je, katere so bile dosežene z velikim naporom vseh sil, pa tudi z velikim idealizmom, ki izvira iz fanatizma marksistične miselnosti, katera nadomešča bolj-ševikom religijo. Ravno iz te objektivnosti pa tudi nisem zakrival obratne strani medalje, na kateri je naslikan velik neuspeh petletke na polj u kmetskega proizvodstva, kjer so boljše-viške proračune prekrižula realna dejstva in realne razmere kmetske mentalitete in narave kmetskega dela. Fatalno je, da gospodarskega
načrta prve petletke nista izpopolnili tisti dve pokrajini, ki tvorita žitnico Rusije, to je Ukrajina in ozemlje kubanskih kozakov, kjer stanuje prebivalstvo, kojega posest so boljševiški teoretiki pač s silo kolektivizirali, niso pa mogli izpremeniti njegovega mišljenja in to tem manj, ker so baš Ukrajinci in kubanski kozaški kmetje od nekdaj najbolj napreden element ruskega kmetskega prebivalstva. Te izkušnje so pn klasični dokaz zn to, da je komunizem, kakor si ga zamišljajo ruski marksisti, mogoč le v razmerah precej primitivne kulture in minimalnih zahtev nn življenje, da pa je nesprejemljiv za narod, ki ima take kulturne nagone in zahteve po dvigu kakor zapad.
Drakonične odredbe sovjetov
na Kuhanu
50.000 Kozakov deportiranih, selišča razrušena
Jako poučno, čeprav zelo tragično zn pri- | zadete je, da mora sovjetski režim poseči po I nn jkrutejših sredstvih, da vsili ljudem svoj sistem »rajskega žitja na zemlji«, ki naj ljudstvu nadomesti blaženost nadzemskih vrednot o katerih mu je svojčas govorila istotnko s silo zatrta krščanska vera. Ker so nn Kuhanu kozaški kmetje skrili veliko žita, namesto da ga oddajo državi, je poslala moskovska vlada nad
deželo kazenske ekspedicije, ki so, kakor poroča oficielni organ moskovske vlade »Izvestja« sam, pograbile nad 50.000 kmetov, potem ko so vojaki obkolili njihove domove. Veliko selišč je bilo požganih, kakor poroča isti list, kmete so pa po dolgem pešhodu naložili na železniške transporte in deportirnli deloma v ledeno ar-hungclsko ozemlje, deloma v severno Sibirijo.
40 sovjetskih uradnikov usJrel^ittli
Obenem so pograbili veliko število sovjetskih uradnikov, ki so nadzirali na Kubanu kolhoze, jih izključili iz komunistične stranke in potem po sumaričnem procesu izročili znani GPU, katera je dosedaj postrelila 40 izmed teh funkcionarjev.
Nesrečneži so bili obdolženi, dn so pomn-gali ljudstvu sabotirati vladno petletko in skriti žito. Toda nobena druga oblast na svetu ne bi bila napravila kazenskega zločina iz tega. Ti strankini funkcionarji na Kubanu so pač uvideli. dn sovjetski sistem kmeta uničuje, namesto da hi njegovo eksistenco dvigni. Kakor znano, je Stalin vladi, ko je dobil poročila o pasivni rezistenci kmetov proti kolektivizaciji, izdal nekatere odredbe (o katerih sem vum bil poročal), ki so olajševale oddajo državnega deleža žita in dale kmetom svobodo, da drugi del žita svobodno prodajo. Toda te odredbe so bile samo navidezne, vrh tega pn je bila letina slaba. Zato je popolnoma razumljivo, da so ti sovjetski organi dopuščali, dn je kmet skril državni delež žita, ker bi sicer moral s svojo družino od lakote umreti in ker bi mu bilo
družini kakor v državni skupnosti. Ne samovolja, ne enostranski skupinski interesi, ampak pravica in blagor vsakega in vseh morata biti osnovno merilo dobrega vladanja.
b)	Katolicizem se bori najodločneje proti marksizmu, da! Toda z boljševiškimi metodami in sredstvi na, zakaj to boljševizem le pospešuje. Katolicizem je proti vsakemu boljševizmu, naj pride od leve ali desne, ker so vsi enako protikrščanski a principio — od vsega začetka — njegovo orožje pa je socialna pravičnost in krščanska etika.
c)	Nacionalizam katoliških Nemcev je krščanski. Nemško pomeni pri njih in za nje zvestobo zakonom iu spoštovanje zakonite svobode vseh nemških državljanov, četudi politično nasprotnih. In krščanstvo pomeni zn nje hojo za Kristusom, ki blagruje miroljubne in blagoslavlja lačne in žejne pravice.
To je. gospod urednik, idejna struktura našega programa, s katerim stopamo v bodočnost, naj se nam obeta karkoli.	t)r. W.
zmanjkalo semenskega žita zn spomlad 1933. To uvidevnost so sedaj morali ti organi komunistične stranke plačati s smrtjo oziroma z dra-konskimi kaznimi.
Po 15 letih mesto raia — peklo
Nek prijatelj mi sporoča: »Kar se godi na Kubanu in nn severnem Kavkazu sploh, je brez primere v našem stoletju. Po deželi divjajo kra-snoarmejci, ki letnjo od sela do sela, streljajo kmete, druge pa seganjajo skupaj, kakor čredo in ženejo na bližnjo železniško postajo na prisilna dela v Sibirijo. Najbolj kruta pa jc metoda, da se cele vasi sedaj od vlade bojkotirajo in sicer na ta način, da vojaški kordoni ne puščajo v vas nobenih živil, da hi uporni kmetje od lakote pomrli. To je pač tragična antiteza, da mora vlada, ki jc na zasedanju vseh
ruskih sovjetov decembra meseca oznanila svetu triumfalni uspeh komunističnega načrtnega gospodarstva, posegati sedaj v svrho dosege svojih utopičnih osrečevalnih ciljev človeštva po tako barbarskih sredstvih, kakor so jih rabili samo Ivan Grozni, Peter Veliki in carica Katarina, in da se te uničevalne metode vpo-rabljajo proti razredu, kateremu je Ljenin svojčas oznanjal, da mu bo boljševizem prinesel zemeljski raj in popolno svobodo.«
Moskva, 17. februarja. Vlada je poklicala v Moskvo okoli 150(1 voditeljev kolhozov iz vseh krajev Rusije nn kongres, ki se bo vršil v osrednjem uradu Kolhoza. Kongres ima namen, da se posvetuje in sklepa o odredbah zo čimbolj uspešno izvedbo druge petletke na kmetih.
Vstajenje Male zveze
Odmev po svetu
Francija pozdravi a
Pariz, 17. februarja. Francoski zunanji minister Paul Boncour je dal poročevaluc »Intransigeanta« izjavo o pravkar opravlieni preureditvi Male antante. To zasedanje Male antante, pravi v svoji izjavi Paul Boncour, je velikega pomena. Sklepi pomenijo krasno iniceativo in korak naprej k že-Ijeni grupaciji v srednji Evropi. To je začetek bloka reda in miru temeljni kamen za združitev balkanskih in podunavs.k:h držav. Dalje opozarja Paul Boncour na to, da se je no.rania povezanost držav Male antante okrepila in utrdila in da se morajo tega dejstva razveseliti vse miroljubne države.
Anglisa se raduše
London, 17. februarja Politični krogi pripisujejo zaradi nevarnosti, ki groze Evropi zaradi sedanjega političnega režima v Nemčiji, ogromen pomen paktu o preureditvi Male antante.
List »Times« pa izraža nado, da bo Mala an-tanta, če jo smemo zdaj še tako imenovati, odslej še bolj kakor do«lej posvetila svojo moč pomirlji-vosti v mednarodnem življenju. Italijanske spletke so !e pospešile pogajanja med Prago, Belgradom in Bukarešto in podvizale sporazum med državami Male antante in s tem dosegle baš nasproten namen.
Nova notranja povezanost med državami Male antante bo zdaj enkrat za vselej preprečila napore tistih, ki so skušali te države med sabo razdvojiti. Hitlerjev pojav v Nemčiji je najbrž le pospešil to najnovejšo preosnovo Male antante. Glavni povod za ta pogajanja pa so bile po vsej priiiki intrige zadnjih tednov, ki pa so rodile prav obratne posledice.
Romuni a ponosna
Bukarešta, 17. februarja Rador poroča: Vsi listi naglašajo veliki pomen novega pakta Male amtante. »Universul« piše: Mala antanta postaja kontinentalna velesila v službi miru. Z razširitvijo svojega delokroga in ciljev svoje politike bo znala izsiliti spoštovanje obstoječih mednarodnih obvez glede ohranitve in okrepitve sedanjega teritorialnega stanja v Srednji Evropi.
»Dimineata« naglaša, da novi pakt utrjuje splošno solidarnost treh držav, združenih v novem bloku. DaJje list izjavlja, da ta pakt putšča odprta vrata za pristop tudi drugih držav, na primer Avstrije ioi Madjarske, ki bi s tem pristopom imele isto korist, kakršno so pričakovale v izvedbi načrta o centralnoevropski uniji.
Potiska čaka
Varšava, 17. febr. tg. Ženevske sklepe male antante so na Poljskem sprejeli z rezervo. Ofieioz-na »Gazeta Poljska« jih imenuje bolj politično demonstracijo. kakor pa resnično spremembo značaja male antante. Vprašanje je na pr., ali bo Češkoslovaška dovolila, da bi bilo vprašanje plačila dolgov Ameriki odvisno od soglasn^a sklepa sveta troji- I ce. Vzroki za tesnejše zbllžanje so pri posaniez- j nih članicah različni. Jugoslavija se boji napada Italije. Titulescu kaže iz notranjepolitičnih razlogov večjo aktivnost, Češkoslovaška pa je ojačila svoje
prizadevanje u	DodonavakO. Hnl.«* S.>«r
dvomi vladni list o tem, da bi sledili v tej smeri večji koraki, vendar smatra, da ti ženevski sklapi ne bodo ustvarjali novih ovir za splcšno mednarodno sodelovanje. V izjavi, da je ojačena zveza male antante odprta ludi drugim državam, vidi samo povabilo Madjarski. Slare zveze posamezjiih članic male antante z drugimi državami (kakor na pr. poljsko-romunska zveza) z ženevskimi sklepi niso prizadete.
Itati a nemirna
Milan, 17. febr. tg. Italijanski listi vidijo v tesnejši koncentraciji male antante vzrok za vznemirjanje evropskega miru. »Corriere dela Sara« izjavlja, da se ob Donavi razvija politika blokov, kakršna prav za prav Zveza narodov izključuje in jih Italija v intercisu evropskega sodelovanja nikdar ni želela. Države male antante so sklenile pravo trozvezo, ki ni naperjena samo proti Madjarski. temveč ludi proti Italiji in ima klavzule, kakršnih š a ni imela nobena z.v.eza. Stalni svet z menjajoči-mi se predsedniki tesno gospodarsko sodelovanje, vrsta pogodb o tem. kako nn j se postopa v Ženevi in v mednarodni politiki, so gotovo pogoji m pravo konfederacijo. Iz n iih ni težko sklepati na stopnjo vojaških obveznosti, sklenjenih med temi tremi vladami. List poroča tudi iz Ženeve, da so v Ženevi to pogodbo sprajeli neugodno.
Madfarska h u skn
Budimpešta, 17. februarja. Madjarski listi kažejo živahno zanimanje za novi pakt med Malo antanto.
»Pesti Naplo« pravi, da ta pakt ne more nikogar vznemiriti, zakaj napadalni značaj tega pakta se vida na prvi pogled Blok wa!e antante :e v r*rvi vrsti naperjen proti Madjarski, ki pa nima nikakih napadalnih namenov.
»Nemzeti Ujsag« pravi, da novi blok nasprotuje idejam in temeljnim načelom, postavljenim ob koncu vojne, in pomeni novratek v proMost, da se prepreči sprostitev Evrope iz stanja, v katero su jo vrgle mirovne pogodbe,
»Budapesti Hirias« trdi, da more služiti novi blok samo ofenzivnim in napadalnim namenom proti Italiji in Nemčiji.
Avstri a dvomi
»Neue Freie Presse« pa izraža v svojem uvodniku dvome o koristnovsti tega pakta, ki bo moral izzvati tudi eporazum med drugimi skupinami držav.
Brez iu ih rok
Pariz. 17. febr. ž. V »Eclio de Pariš« piše IVr tinax. da so vesli, da je in el tyuai d'0r>a> pri novi organizaciji male antante vmes svoje roke. neresnične. Prav nasprotno, Ir,nunska vlada, odnos,,o francosko zunanje ministrstvo je bilo o zadevi oo voščeno šele zadnji trenutek in še takrat zelo po-vršno. V ostalem pa predstavlja politična trozveia v srednji Evropi veliko pridobitev, ker je * lem po stala n vala antanta mnogo bolj samostojna in tako rekoč neodvisna ud sedanjih »labosti francoske iu-nanje politiko.

»tiUJ VliMiSCi, dne 16. februarja 1'JoS.
Stev. 41.
Hirtenberška afera
UUimalivna nota Avstriji
liim. 17. febr. tg. >Corriere d'Italia< objavlja i/. Pari/a, pa ne od svojega stalnega dopisnika, besedilo protestne note, ki jo je francoska vlada poslala na Dunaj v hirtenberški aferi. K temu pristavlja, da so besedilo note do sedaj prikrivali, ker rio so francoski državniki zavedali, da bi njena objava povzročila vznemirjenje. V Rimu doznavajo o "tem na merodajnem mestu, da je biLi nota res izročena na Dunaju, da pa so so do nadaljnega dogovorili, da ostane nota tajna. Odkod ima »Giornale d'Itatia« vednost o tem, ni znana
List piše: >Ta nota, na katero je pristala tudi Anglija, ponavlja najprej vse note, ki so se v stvari menjale med Parizom in Dunajem iu ugotavlja^ da je avstrijska vlada v stvari kršila čl. 134 sanžer-menske mirovne pogodbe in čl. 1 avstrijskega zakona iz leta 1928, ter poživlja avstrijsko vlado, da stori naslednje korake: 1. avstrijska vlada bo v smislu svojih prejšnjih obljub storila vse potrebno, da zagotovi popolno vrnitev orožja, ki se nahaja v Hirtenbergu in Steyru na naslov pošiljatelja, 2. če bi se to onemogočilo s tem, da bi se pošiljatelj branil sprejeti vrnjeno blago, bo avstrijska vlada skrbela za to, da se orožje uniči, 3. avstrijska vlada Ivo zastopnikom Francije in Anglije dala dokaz za izvršeno vrnitev aH uničenje tega orožja. V obeh primerih morajo izjave avstrijske vlade veljati kot prisega, 4. avstrijska vlada bo uvedla preiskavo, da ugotovi, ali se je del orožja poslal čez avstrijsko mejo na Madjarsko. Rezultat te preiskave je sporočiti angleškemu in francoskemu zastopniku. Sporočiti je v tem primeru tudi število dalje odposlanega orožja, 5. za popobio izvršitev gornjih odredb se predvideva termin dveh tednov, računši od
Iz Hitlerjevega Jretjega carstva"
dneva izročitve note. Francoski zastopnik je bil razen tegu pooblaščen, da pripomni, da- »e mora smatrati kot umljivo, dn ta nota nikakor ne jemlje pravice, zadevo spraviti pred Svet Zveze narodov, čo bi se to izkazalo kot potrebno.
List-dostavlja:Ton in vsebina te note spada očividno h kategoriji povsem nezaslišanih dokumentov politike, ki je za Evropo nenavadno nevarna. Pošiiljatev orožja v Hirtenberg je trgovska stvar in ni v nobenem nasprotstvu s pogodbami, toda Mala antanta jo je potrebovala za svoje politične špekulacije, da s tem prikrije 6voje vojne priprave in svoj novi politični blok. To francosko noto morajo vsi evropski državniki, ki še imajo čut odgovornosti, pazljivo zasledovati. Njen ton je naravnost nezaslišan in zveni kot ultimatum.
List končuje: Že sama na sebi nenavadna zahteva postaja še težavnejša, ker se zahteva prisega Avstrije kar je brez primere v mednarodnem življenju. Ta zahteva pomeni razen tega poskus nasilnega ponižanja Avstrije, proti kateremu se mora upreti čut korektnosti v mednarodnih od-nošajih. Avstrija hoče ostati svobodna suverena država dn no more drugače, kakor da se čudi tem nenavadnim metodam, ki bi bile primerne kvečjemu nasproti vazalni državi. V ostrosti in posebnosti besed v francoski noti se brez truda lahko spozna delo Male antante, ki si hoče. na vsak način in brez izbire sredstev preskrbeti svobodni razvoj svojega nejasnega političnega programa. Zato se je čuditi, da je mnogo mirnejša angleška vlada pristala na to francosko noto, ki more privesti samo do nemirov in nasprotstev.
Iz Narodne skupščine
Razni zakonski predlogi
Prikrito obsedno stanje -
Berlin. 17. febr. Notranji politični položaj se je tako zaostril, da je bilo v nekaterih pokrajinah zapadno Nemčijo uvedeno dejansko obsedno stanje, čeprav ni bilo pravno proglašeno. Pruski notranji minister je posavil Vestfnlskemu in Porenju pra-vegu policijskega guvernerja, kateremu je podre-jona vsa državna in tudi občinska policija. Na to mesto je bil postavljen policijski poveljnik Stieler von Keidekamp. Niti občine torej ne razpolagajo več svobodno s svojo policijo, ki je prešla pod oblast guvernerja, oziroma pruskega notranjega ministra! Tako dalekosežne ukrepo vlada lahko motivira edino s proglasitvijo obsednega stanja. Dejansko sc torej Vcsttalsko in Porenje nahajajo v prikritem obsednem stanju.
Delavstvo grozi
Vlada se boji ogromnih mas socialističnega, krščansko-socialnega in komunističnega delavstva, ki iive v teh krajih od industrije, boji se posebno, da bi strokovne organizacije imenovanih treh strank proglasile splošno stavko v primeru, da bi so Hitler skušal polastiti vse oblasti s silo, ako bi pri volitvah propadel. Hitler jc predstavnikom svojega tiska iz vse Nemčije jasno povedal, da bo zatrl vse liste, ki bodo ščuvali proti državni avtoriteti.
Režim pendreka
0 državljanski svobodi v Nemčiji ni več mogočo govoriti, pač pa velja pravica pesti. Spopadov med hitlerjevci in pristaši opozicijskih strank ni konca. Hitlerjevci skušajo s silo razgnati vsako manifestacijo in vsak shod opozicijskih strank. Svoje naspro'nike pobijajo s pendreki in ee ti nc pomagajo, tudi streljajo nanje.
Hitler zaščitnik korupeve
Narodni socialisti so vnovič razgnali parlamentarni odbor za zaščito ustave, ker se bojijo novih razkritij o poneverbah pri tako zvani vzhodni pomoči, to jo pri podeljevanju podpor nemškim baronom in veleposetnikom v vzhodni Prusiji. Radi tega so se hitlerjevci in prijatelji Hugenberga zbali, da bi ta odbor sedaj prevzel preiskavo podeljevanja podpor. Ko je predsednik dr. Liibc skušal oboriti sejo, so ga narodni socialisti z divjini krikom in ropotanjem vnovič preklicali in v dvorani jc nastal pretep, ki ga ie vodil 32 letni hitler-jevoc dr. Frnnk. Opozicijske stranke so morale zapustiti dvorano, toda hitlerjevci so napadli tudi pristaše nemške ljudske stranke, ki jo vodi dr. Din-geldoy in ki se prišteva k desnici ter je bila pripravljena podpirati sedanjo vlado.
Pretepli so tudi nekega poslanca
ki je njen pristaš. Proti takšnemu postopanju jc vlo-4il centrum protest pri predsedniku državnega zh-o-
v nemških deželah
ra, a v istem času je socialist dr. Lobe zaprosil sa-! inega Hindenburg.i za zaščito. Dr. Dingcldey je v J imenu svoje stranke briojnvno protestiral pri no-! tranjem ministru dr. Fricku. Toda vprašanje je, : kaj bodo vsi ti protesti zalegli, ko ni doslej še ni-hčo izmed ostalih vladajočih triuinvirov, torej ne Papan.ne Hugonberg in niti predsednik republike sam postavil Hitlerju nikakc ovire na pot
Hitler skuša v vsej naglici spraviti na vsa odgovorna mesta pri policiji svoje lastno ljudi, predvsem nekdanje ča3tnikc v vojski ii: mornarici, tako da ho v primeru kakršnegakoli oboroženega spopada z »pozicijo
policija potegnila z napadalci
narodne socialistično stranke. Neki Hitlerjev prijatelj jc nekemu angleškemu časnikarju izjavil, da se Hitler pod nobenim pogojem nc umakne s kan-clerskega mesta in da je pripravljen pognati v krvav boj vse svoje četo, policijo in tudi Rcichsvvehr proti masam marksističnega delavstva!
Shupen nastop vseh dežel
Precejšnje sitnosti ima Hitler, z njim seveda tudi von Papen in Hugenberg, x državnim sve:om, ki sestoji iz predstavnikov vseh dežel in ki se sestane danes. Brezobzirno poseganje osrednje vlade v notranje zadeve posameznih dežel, posebno Pm-sije, jo silno razburilo ostale dežele, posebno južna Nemčija jo vstala pokoncu.
Dežele je posebno razkačila
odstavitev treh ministerijalnih ravnateljev, ki so doklej zastopali Prusijo v državnem svetu. Njihovo mesto jc osrednja vlada oddala v sporazumu * ko-j misitrjoni von Papenom svojim zaupnikom. Pred-j stavniki vseh dežel, ki imajo še neodvisno parlamentarno vlado, so se včeraj sestali v poslopju bavarskega poslaništva v Berlinu in sklenili, da nastopijo skupno za obrambo državljanskih svoboščin in pravic, ki jih daje deželam federalistična uroditev nemške države.
Gesto centruma
Vratislava, 17. febr. tg. Iz govora dr. Briinin-ga pred delegati centruma je razvidno, kakšno bo volilno geslo stranke. Dr. Bruning je izjavil, da imajo voditelji centruma še večjo nalogo kakor leta 1918. Ena stvar zmaga vedno: to je volja zatiranih, da se ne pustijo premagati in so pripravljeni k vsaki žrtvi. Nobena sila na svetu ne more centruma oropati te volje. Prelat Kaas je zastavil vprašanje: kako naj se brani Nemčija laži o vojni krivdi če kroži v notranjosti Nemčije taka laž o krivdi, ki je lažnivejše ni mogoče misliti.
Sodna razprava proti
bivšemu vodstvu Zveze invalidov
Bolgrad, 17. fefor. 1. Danes sc je pričel pred tukajšnjim sodiščem proces proti bivši upravi in nadzorstvu Združenja vojnih invalidov, ki je štel vsega 25 članov. Vsi člani gornjega odbora so obtoženi na podlagi prijave komisarja Združenja vojnih invalidov za sledeča dela: da so leta 1920 dobili na račun prejamkov 902.111 Din, od tega pa «> razdelili invalidom samo 785.293 Din, ostanek 116.821 Din pa so potrošili za druge potrebe; da so dobili od leta 1925 do 1929 na subvencijah skupno 188.000 Din z nalogo, da la znesek razdelijo med one invalide, ki bodo potovali skozi Belgrad. Od gornjega zneska so razdelili med invalide samo 359.3S6 Din, ostanek 128 614 Din pa eo uporabili za režijske stroške; nadalje jim očita obtožnica, da so leta 1925 dobili za združen j 2 50.000 Din kot
Zakaj?
Irjave zunanjih ministrov Male antante,
Pariz. 17. febr. tg. O novi organizaciji Male
antante je »Intrnnsingeant« v Ženevi intervjuval vse tri zunanje ministre. Nobeden od njih ni govoril o prijateljstvu ali zvezni zvestobi, o Franciji ni bilo nobenega govora. Nihče se ni več skliceval na francosko politiko. Jevtič je nnglašal, da so ■e vse tri države čutile preveč izolirane. Tilulescu j" zatrjeval, da so storili velik korak za organizacijo miru v Evropi. Dr. Beneš pa je izjavil, da so izvršili delo prihodnjosti, ki bo dalo še prihodnjim generacijam dosti dela. Napravili no velik '73led za evropske narode.
Proces proti dr. Bičaniču
Belgrad, 17. februarja. 1. Pred državnim sodiščem za zaščito države se je danes nadaljeval proces proti dr. Bičaniču in tovarišem. Ker jc dr. Bi-čanič izjavil, da je zelo vznemirjen, je senat dovolil, da mu njegov zagovornik dr. Baričevič stav-Ija vprašanja pozneje. Nato je bil zaslišan dr. Anton Valečič, ki je izjavil, da je inkriminirano brošuro prejel od dr. Bičaniča. da jo pa niti prečital ni, radi česar ne more biti kriv. Za njim jc bil zaslišan dr. Iveta, ki je izjavil, da je prejel brošuro iz Belgrada po pošti in ne od dr. Bičaniča. Brošure ni prečital in se tudi ne čuti krivega. Za , dr. Ivetom je bil ponovno zaslišan dr. Bičanič, na-1 kar so bila prečitana nekatera inkriminirana pisma. I Razprava ja bila nato preložena na jutri zjutraj.
prostovoljni prispevek za podpore invalidom, od katere vsote so dobili invalidi 33.300 Din, 16.769 Din pa so uporabili za režijske stroške; v letu 1927 in 1928 je dobilo isto Združenje raznih prispevkov v znesku 1,159.463 Din, od katerega zneska je bilo razdeljeno med invalide 1,108.461 Din, za režijske stroška pa je bilo porabljenih 51.000 Din; nadalje omenja obtožnica še znesek 603.664 Din, od katerega so dobili invalidi 52.000 Din, za plače uradništva pa je bilo porabljenih 321.334 Din, za razne dnevnice 103.305 Din. za režijske stroške 49.795 Din. za avto 37.662 Din in zn re-I prezentacijske stroške 41.000 Din. Nato se je pri-| čelo zasliševanj; posameznih članov, ki so obtože-< ni in ki izjavljajo, da niso krivi, ker ni bilo nobenih zlorab
Belgrad. (7. febr. 1. Današnji seji narodne	j
skupščine je predsedoval dr. Kumanudi. Po iz-	i
višenih formalnostih je skupščinski tajnik Mro-	. vije sporočil, dn jc dr. Guvrnnčič in tovariši
predložil narodni skupščini v rešitev zakonski	■
osnutek o prepovedi delovanja Jezusove dru-	1
žbe (Societas Jesu) nn teritoriju Jugoslavije.	1
Zn proučevanje tega zakonskega osnutku bo	j
izvoljen poseben odbor, kakor hitro bo skup-	i ščina odobrila, da se sluvi nnčrt nn dnevni red.
Zakonski predlog o iigonu jezuitov.
'Predlog o prepovedi delovanja reda Jezusove družbe (Societas Jesu) na področju kraljevine Jugoslavije se glasi:
§ 1 Redu Jezusove družbe (Societas Jesu) so prepoveduje naselitev, bivanje in delovanje na vsem področju kraljevine Jugoslavije. Niti red kot pravna oseba niti njegovi posamezni člani nimajo pravice od dneva stopanja v veljavo tega zakona, zadrževati se v kateremkoli kraju kraljevine Jugoslavije.
§ 2. Onim članom lega reda, ki so jugoslovanski državljani, se določa kot kraj bivanja otok Vis, ako se ne žele izseliti. Tiste osebe, jugoslovanski državljani, u so pripadniki Jezusove družbe, ki se morajo ua podlagi toga zakona izseliti, ne bodo imele več pravice, povrniti se v domovino, in se Jih bo smatralo kakor inozemske državljane.
Sj 3. Članom Jezusove družbe, ki so jugoslovanski državljani, ni dovoljeno skupno stanovanje uiti na otoku Visu, temveč mora vsak živeti zase ter se baviti s katerimkoli poslom. Oni tudi nimajo nobenega pravnega naslova do kake dedščine in tudi ne smejo imeti nobenega nepremičnega premoženja. Če se v roku -18 ur po uveljavljen ju tega zakona zaloti katerikoli član tega reda po § 1 v mejah našo države, odnosno jugoslovanski državljan, ki je član tega reda. izven mej otoka Visa, bo kaznovan radi policijskega prestopka z zaporom do 30 dni, po izvršeni kazni pa bo policijsko izgnan preko meje oziroma na otok Vis.
§ 4. Ako se na področju kraljevine odnosno izven mej otoka Visa. po roku, omenjenem v § 3 tega zakona, katerikoli članov Jezusove družbe, ki bi opravljal kakršnokoli cerkveno ali civilno delo, 00 obtožen radi tega prestopka in kaznovan s kaznijo do 5 let zapora, po izvršeni kazni pa bo policijsko izgnan čez mejo odnosno na otok Vis.
§ 5. Krajevne upravne oblasti prve stopnje bedo takoj, ko bo la zakon stopil v veljavo, popisale premično in vse nepremično premoženje Jezusove družbe. Imetje te družbe se bo vuovčilo na javnih dražbah. Izkupiček bo koristno naložen v Državni hipotekami banki. Iz tega premoženja bo ustanovljen poseben fond rimskokatoliških duhovnikov v jugoslovanskem nacionalnem duhu in za podporo revnih rimskokatoliških župnij. Podrobnejše določbe bosta objavila pravosodni in prosvetn. minister z zakladnica kateri se prizna zakonska moč.
§ 6. Ta zakon se razširja tudi na lazariste, na družbo sv. Srca Jezusovega kakor tudi na vse mo^ko in ženske redove, za katere se ugotovi, da stojijo v neposredni zvezi z redom Jezusove družbe.
§ 7. Ta zakon stopi v veljavo takoj, ko ga podpiše kralj in ko bo zakonito proglašen.
V Belgradu, na Strossmaverjev dan, 4. febr.
Dr. Oton Gavrančič.
Poleg dr. Gavrančiča je podpisalo ta zakonski predlog še 61 narodnih poslancev, med drugimi: Jakob Zemljič, dr. Ljudevit Pivko, Ivan Lončar, dr. Stane Rape, Rasto Pusloslemšek, Anton Hajdi-njak, Lovro Petovar, dr. Bogoslav Spindljr.
Nato so prešli na dnevni red in se je nadaljeval pretres zakonskega osnutka o spremembah in dopolnitvah o občinah. Prvi je dobil besedo dr. Bačič (Jugoslovanski narodni klmb), ki je v daljših izvajanjih obsojal deklaracijo Narodnega kluba, s katero se je Narodni klub postavil na stališče, da se mora država, ki jo •sestavljajo trije narodi Slovenci, Hrvati in Srbi, urediti na federativni podlagi. Dr. Bačič je nato obširno obrazložil, dn bi moral biti novi občinski zakon samo okvirni zakon. Predloženi zakonski osnutek jc ostal samo na pol poti, ker ima z ene strani tcndenco, da posnema okvirni zakon in da predpisuje banovinam gotove splošne zadeve, na drugi strani pa je šel predaleč, ker so se mnoge gospodarske ustanove v pogledu budžetiranja in formiranja občinskega uradništva preveč centralizirale. Za take občine. kakor jih predpisuje predloženi zakonski osnutek, pa narod tudi nima denarja. Odbor večine se je razšel z manjšino tudi v vprašanju tajnih volitev. Predloženi zakonski osnutek pa tudi ne vodi do popolne garancije za resnično samoupravo in bo zadet na nezaželjene posledice ter bo samo škodoval šest januarskemu režimu. Zato dr. Bačič izjavlja, da bo glasoval za manjšinski predlog.
Govor notrnnjegn ministra
Na1o je dobil besedo notranji minister Ln-zič, ki se je podrobno bavil s posameznimi členi predloženega zakonskega osnutku o občinah ter izjavil, du je dosedaj pri nas v pogledu občinske ztikonodnje sedem pravnih področij, ki se bistveno razlikujejo tako v pogledu same ureditve občin kakor tudi v pogledu same zakonodaje, ki je v zvezi z ustrojem občin. Seda-j nji načrt se ue nanaša na vse občine v državi, ampak snnio nn podeželske in občine trgov in manjših mest. Zakonski osnutek o upravi in samoupravi mest, ki se sedaj izdeluje, olisegn večja in važnejša mesta, ki so sedaj začasno označena v čl. 136 tega projekta. Ker so se pri izdelavi tega načrta vpoštevnle vse dobre strani sedanje občinske samouprave ter so pri njej sodelovali strokovnjaki iz vseli delov naše države, naproša notranji minister dr. Lazič narodno skupščino, da ta zakonski osnutek sprejme. dn bo lahko izvajanje v približno 4700 nn enak način urejenih občinah okrepilo narodni čut in državno ediustvo.
Deklaracija Narodnega kluba
j Za dr. Lazičem je govoril poslanec Preka, ki j je v imenu Narodnega kluba v skupščini prečital I isto deklaracijo, kakor jo je v imenu Narodnega ■ kluba v senatu včeraj prečital senator dr. Šupari-| na. V skupščini je metal tak hrup in tako med-; sebojno prerekanje, da je bilo le težko slišati go-| vornika. Predsednik skupščine je neprestano zvo-I nil in miril narodne j>oslnnce ter jih pozival k ! redu. Padali so razni medklici, kakor: »Samo glejte, da ne bost' v zvezi z vašim Pribičevičem! Pazite, da ne ostanete z dr. Mačkom, katerega učenec ste!« in podobno.
Prerekanje med Andjclinovičem in Preko
Ko se je nemir v dvorani nekoliko polegel, je dobil besedo dr. Amrielinovič. ki js izjavil, da hoče
ugotoviti v imenu Hrvatov, ki so po plemenu Hrvati, a po narodnosti Jugoslovani, da ee veČina teh Hrvatov, ki je kandidirala na programu šestojanu-arskega režima, ne strinja z deklaracijo narodnega poslanca Nikole Preke in ostanejo še vnaprej zvesti načelom in principom 6, januarja.
Dr. Angjelinoviču je takoj odgovoril poslanec Pr?ka, ki je izjavil, da je njihova deklaracija popolnoma jasna. Dr. Angjelinovič je šel v svojih izvajanjih predaleč, kajti, če je v vprašanju obramba naše države, ki je edinstvena naša država, tedaj ne more biti ničesar pred nami, ker smo tudi mi sinovi te zemlje ter jo bomo prav tako branili kakor vsi drugi. Zato pa tudi v vprašanju patriotizma ne dopuščamo, da bi so nam dajala lokeije s katerekoli strani.
Dr. Preki je zopet odgovarjal dr. Angjelinovič in mestoma je prišlo med obema do takega prerekanja, da ga je Preka zavrnil: »Nikar ne negirajte tega. kar je bilo!«
S tem je bila dopoldanska seja narodu? skupščine zaključena in se je nadaljevala zopet popoldne ob petih. Poslanec Dimitrijevič se je v svojem govoru v glavnem bavil z deklaracijo Narodnega kluba, jo kritiziral in rekel, da je to dezerterstvo. Dimitrijevič jD nadalje izjavil, da se širijo govorice, da je bila ta deklaracija izdana v sporazumu z vlado. V oči namreč pada, da današnji seji zopet prisostvuje samo notranji minister. — Za Dimitri-jevidem je govoril dr. Lukič, ki je izjavil, da hočemo imeti samo ono državo in ne sedem državic. Ob koncu svojega govora so je izjavil za tajne volitve, ker občina niso samo gospodarske, ampak politične enote. Prav tako je treba ustvariti močne stranke, za knr pa današnja vlada ni sposobna. — Seja je bila nato zaključena in se bo prihodnja vršila jutri ob 9 z istim dnevnim redom.
Priprave za Sveto teto
Rim, 17. febr. ž. Pričakujejo, da bo jutri ali
§a pojutrišnjem centralni odbor za proslavo vetegn leta objavil svoj manifest. Vsa dela zn proslavo, ki bo v začetku aprila, so v polnem teku. V vatikanskih krogih trdijo, da bodo pričeli prvi romarji prihajati v Rim iz Italije in inozemstva okoli Velike noči. Splošno smatrajo da bo sveti oče lin Veliki četrtek ali pa na Veliko noč po pontitikulni maši stopil na ba-lustrado bazilike sv. Petra ter od tam prvikrat po letu 1870 blagoslovil narod. Nn ta način bo papež Pij XI. definitivno prelomil klavzuro, ki so se je strogo držali vsi papeži od leta 1870 sem .Papež bo poleg Rima obiskal najbrže še Loretto in Padovo. Nadalje se trdi. da bo v teku Svetega leta papež obiskal tudi vse bazilike v Italiji.
Castitke nadškofu dr. Bauer'u
Zagreb, 17. febr. ž. O priliki 78. rojstnega dneva je prejel zagrebški uadškof dr. Ante Bauer brezštevilna pisma in brzojavne čestitke. Hrvatski katoliški narodni svet mu je izročil pri tej priliki spominsko knjigo s preko 200.000 podpisi. V knjigo se niso vpisali samo Hrvatje, temveč tudi Slovenci in Srb i. Dr. Bauer se je dane« za čestitke iskreno zahvalil.	">;. »jj
Po atentatu na RooseveUa
Newyork, 17. febr. ž. Stanje ranjenega či-kaškega župana Čermakn je po zadnjem zdravniškem bullctinu zadovoljivo. Del noči je čer-mak prespal, ker so bile bolečine nekoliko prenehale. Vsi ostali ranjenci so izven nevarnosli. Atentat na Roosevelta je dni |.uiiciji povod za izvršitev ostrih ukrepov zn svečanosti dne 4. marca, ko bo novi predsednik Roosevelt nastopil svojo dolžnost predsednika. V Washing-tonn bodo tega dne močni vojaški oddelki in bo kapitol čuvalo 400 mornarjev, 200 stražnikov in veliko število policijskih agentov. Vrhovni državni pravdnik je izjavil, da zvezna vjada nc bo postopala proti atentntorju, ker Roosevelt v trenutku atentata formalno šc ni bil predsednik Združenih držav. Radi tega bo zvezna vlnda dopustila, da se proti atentatorju uvede postopanje po navadnem kriminalnem zakonu.
Delavske žrtve streljanja v Bukarešti
Pariz, 17. febr. AA. Iz Bukarešta poročajo, da je podleglo še 9 delavcev, ki so bili ranjeni pri predvčerajšnjem spopadu v železniški delavnici v Bukarešti z vojaštvom. Skupno število mrtvih znaša torej 14.
Bukarešta, 17. febr. AA. Preteklo noč so '■stopili v stavko delavci petrolejeke rafinerije v Ploesliju v protest proti mnogoštevilnim aretacijam komunistov v tovarnah v petrolejskem revirju. Zdi se, da je v stavkovno gibanje vpletena tudi generalna uprava rafinerije, in jo je policija aretirala. Aretacije so se vršile vso noč v vseh važnejših delavskih središčih v Romuniji. Posebno mnogoštevilne aretacije so bile v Oradiji, kjer je policija aretirala okoli 100 komunistov, med njimi več članov občinskega sveta.
,»Oceanska krtžarka"
Bremen, 17. febr. Ig. Nemška zračim Hansa jr> s lem, da so 5000 Ionski tovorni parnik AVestia-len« preuredili za ladjo matico za lela!n. uresničila dolgoletni načrt Nemčije za stalne zračne zveze z Južno Ameriko. Preurejena ladja .AVestfpJen bo vedno križarila na Atlantskem oceanu kot plavajoč olok za lelala, ki bodo z njo vedno lahko v brezžični zvezi. Ker je 6tarl težkih letal, posebno vodnih letal vedno zelo težaven, so napravili na ladji velik katapult, s katerega lahko spuščajo ludi težka Dornierova letala. Do sedaj je poštna zveča med Nemčijo 111 Južno Ameriko trajala tri tedne, odslej pa bo treba za pošto med Barlinom in Rio de Janeirom samo 4 do 5 dni, med Stalinom in Buenos Airesoni pa 5 do 7 dni.
Uporaba bencina
Belgrad, 17. febr. AA. Po predjiisih zakona o državni trošarini je s 15. febr, prepovedana u| 0-raba čistega bencina za pogon motorjev. Ker pa so tudi po 15. febr. ostale na zalogi pri konzumentili in trgovcih razne količine čistega bencina, je ri:i. minister odredil naj se količine čistega bencina, ki so jih 15. febr. imeli konzumenti in trgovci v zalogi, nn licu mesta pomešajo z odgovarjajočim odstotkom dehidriranega špirita.
Zagrebška vremenska napoved: Pretežno jasno in zmerno hladno (noči lilndne).
Dunajska vremenska napoved: Severne Alpe: nov sneg iu višja temperatura, živahni severoza-padni vetrovi. Južne Alpe; vreme negotovo, morda od časa do časa snov.
Kočevski rudnik v nevarnosti
Kočevje, 16. februarja.
Vesti, da bo kočevski rudnik popolnoma ustav-
ljan, so po pravici vznemirile kočevske rudarje. Kočevski rudnik je bil pred tremi leti prvi izmed premogovnikov trboveljske družbe, ki je pretrpel najhujše redukcije. Zdaj pa naj bi bil prvi, ki bi ga zadela popolna opustitev.
Kočevski premogokop je razžiril svoje obratovanje takoj prva povojna leta in zaposleval tisoč dvesto do tisoč tristo delavcev. Tedaj je trboveljska družba na debelo tržila s kočevskim premogom, ki je sicer po kvaliteti Šibkejši in manj gorilen kakor trboveljski ali hrastniški, in je z njim delala prav lepe dobiSke. Vodstvo premogokopa je zgradilo za svoje delavstvo celo vrsto kolonij. Zaposlitve so dobili celo Ličani in Primorci. Kakor hitro pa je država začela zniževati svoje dobave pri trboveljski družbi, je ta začela v prvi vrsti omejevali obratovanje na kočevskem rudniku in odpuščati v masah delavstvo. Ličani in Primorci so odšli domov, kar je bilo slovenskih rudarjev, pa so se porazdelili po drugih rudnikih ali pa odšli v tujino, saj jim je bila tedaj odprla še Francija, Belgija In Holandska. Pred tremi leti, ravno v tem času pa se je začela za kočevske rudarje trnje-va pot, polna razočaranj in obupa. Država je še bolj znižala dobave pri družbi, ta pa je v odgovor začela kočevski rudnik naravnost opuščati. Začele so se redukcije starih rudarjev, ki so služili po rudnikih trboveljske družbe po dvajset in še več let. Omejilo s:- je tedensko delo na štiri, tri, celo dva šihta in so rudarji ob koncu dvatedenskega dela izkazovali komaj po pel. šest delovnih dni. S tem momentom je bilo kočevsko rudarstvo pahnjeno v največjo bedo. Začelo se je stradanje, saj se je pogostokrat zgodilo, da ni bilo danarja niti za žgance in krompir. Pripomniti moramo dejstvo, da so ostali na rudniku le še stari rudarji, očetje petih, šestih, da, celo desetih družinskih članov. Ti rudarji so povečini prestari, da bi bili sploh kje drugje sprejeti v delo. Rudnik jim je vzel najboljše sile, v njam so pustili svojo mladost in moč. Upali so, da prejmejo po dolgi delovni dobi vsaj majhno pokojnino, ki bi jim omogočila eksistenco
v dneh, ko jim ne ne bi več služile stare, izgarane roke. V tem svojem upanju pa so varani.
Z redukcijo rudarjev in omejitvijo dela na rudniku je bila prizadeta vsa kočevska okolica, zlasti pa mesto samo. Obrtniki in trgovci pa tudi kmatje so živeli od rudnika, z redukcijo pa je marsikateri obrtnik pa tudi trgovec moral zapreti svoje poslovne lokale in postati to, kar marsikateri odpuščeni rudar — brezposeln.
Sedaj so se pojavili glasovi o popolni ukinitvi kočevskega rudnika. Merodajni gospodje teh vesti niso še niti z eno besedo demantirali. Z ustavitvijo obrata na našem rudniku bi bilo pahnjenih sto delavskih rodbin (toliko je približno ostalo rudar-jav na premogovniku) v največjo mizerijo. Kaj naj napravi, kam naj se obrne naš stari rudar? Kdo I bo vzel v teh kritičnih gospodarskih časih v svojo tovarno ali kamorkoli petdesetletnega ali šestde-setletnega starca?
Edino upanje, ki je še ostalo kočevskemu rudarju, je elektrarna, ki jo je zgradila trboveljska družba pred par leti aa našem rudniku, potem ko ja demontirala elektrarno v Trbovljah. Upa namreč, da bo družba nadaljevala z obratovanjem rudnika vsaj radi elektrarne, ki se oskrbuje s kočevskim premogom. Toda dosedaj zalaga ta elektrarna s svojo električno silo komaj dve kočevski tovarni in bližnjo Šalko vas. Družba bo tudi tu gotovo gledala na lo, ali se elektrarna v tako maih-nem obratu izplača. Če se ne izplača, potern je šel tudi ta zadnji up naših rudarjev j>o vodi. Rešitev bi bila mogoča v tam, če bi banovina prevzela to elektrarno in na ta način izpeljala svoj elektrifika-cijski načrt.
Vsekakor je stanje na našem rudniku ibupno. V interesu rudarstva je. da pride tu do razjasnitve. Kočevsko rudarstvo obenem apelira na vse mero-dajne faktorje, predvsem pa na vlado, da ure^i svoje razni arje s TPD in da zviša svoje dobave vsaj na tisto višino, kakor so bile v "letu 1929. S tem bi se rešilo tudi vprašanje nadaljnjega obstoja kočevskega rudnika in predvsem iivljonjsko-| ga obstoja nad sto rudarskih družin, ki so sicer zapisane počasnemu umiranju.
Razprava o roparskem umoru
preložena
Ljubljana. 17. februarja.
Suučna, od 18.30 do polnoči trajajoča razprava proti Josipu Lombarju je bila proti koncu mestoma napeta in živahna, kajti zaslišani sta bili dve za obtoženca raabremenjajoči priči. Vsega je bilo snoči zaslišanih 15 prič.
Najprej omenimo, da se je priča Andrej Mali slučajno srečal pred Figovcem z obtoženim Lom-barjem, da sta šla v gostilno. Okoli 18 se je priča braz obtoženca odpeljal s tržiškim avtobusom. Z obtožencem Mali ni imel poslovnih zvez, pač pa ga je obtoženec opeharil za 1400 Din, kar mu je priča tudi pri razpravi očital.
Važno je bilo tudi pričevanje dr. Sfiligoja, ki je poznal Lombarja ko-t poštenega človeka. Poznal ga je še kot uradnika splošne bolnišnice. Bil pa je od leta 1022 do 1920 odsotan iz Ljubljane in ni vedel za njegove manipulacije v bolnišnici. Jasno je,, da ga je sedaj frapiral obtožencev zagovor, ko ga je navajal v svojem alibi-dokazu, češ. da je bil usodnega dne 29. septembra 1930 ž njim na lovu proti Večni poti.
Priče Polona Šetina, babica v Zgornji Šiški, kurjač OUZD Franc Jane, Frančiška Hostnik, Frančiška Jeras, Karel Magister, Franc Kušar, Leopold Pirnat in Jože Vidic so v glavnem potrdile svoje izpovedbe v preiskavi. Zaradi daljšega časovnega razdobja se ne morejo spominjati na vsa podrobnosti. Priča Polona Šetinova je precej natančno opisala zunanjost Vojnikovičevo, ko je šel mimo njene hiše z Lombarjem proti Večni poti.
Priča Jože Lipeglavšek; »Imam krojaško delavnico v bližini Lombarjeve hiše. Bosanca .-em leta 1930 videl trikrat prihajati k Lombarju, dvakrat se je vračal,'tretjič ga nis?m videl.« fa priča je v preiskavi podal prav natančen Vojnikovičev opis. Usodnega dne je imel pri sebi nahrbtnik.
Dve razbremenilni priči
Po zaslišanju teh prič je nastopil važan trenutek, kajti na vrsto sta prišli dve za obtoženca razbremenilni priči. Prvi je bil pozvan zaročenec obtožence ve sestre.
Priča G-vido Korošec, pekovski pomočnik, je bil zaslišan prvič leta 1931, potem pa 5. oktobra 1032. Predsednik: »Poznate dobro Lombarja, ker ja bila njegova sestra vaša zaročenka. Rekli ste v preiskavi, da ne veste in težko verjamete, da bi mu bila mati dala kak večji znesek denarja.«
Priča: »To vem, da tega nisem rekel. Vprašali eo me, rekel sem, da je dobil od matere d mar za svoje potrebe. Celo 'toliko, da je bilo čez potrebe.« Priča je nato navedel, da je bil zvečer usodnega dne, ko je izginil Bosanec, okoli 18 na domu svoje zaročanke. Jožeta ni videl.
Predsednik: »V preiskavi ste povedali važno okolnost, da je vam Mihaela pravila, da ji Je bil enkrat ukrad en denar.« — Priča; »Sem bil zaslišan pri dr. Bizjaku. Tisti denar je bil moj. Bilo je nekaj nad 600 Din.« — Predsednik: »Kdaj je bil točno denar ukraden? Ali se veste spominiaii, ja-li pred godom Mihaele?« — Priča: »Se ne morem spominjati. Moralo je biti tisti čas, ko je bila nova hiša pod streho.« — Predsednik: »V preiskavi drugače: Spominjam se, da je bilo nekoč jeseni, mogoče koncem avgusta.« — Priča: »Ne vem. Povedal sem to, kar so me vprašali.« — Državni tožilec: »Sedaj, ko je treba danar dokazati, ste prišli s to tatvino. Zakaj ga niste ovadili?« — Priča: »Bil je brat moje punce. Sumili smo, a ga nismo ovadili.« Priča pove, da Bosanca Vojnikoviča sploh ni videl. Predsednik mu je predočil izpovedbo na policiji, da je prida za svojo osebo mislil, da je Jože kaj takega sposoben. Priča: »Mene je policija o lsni prepričala. Njemu pa ne morem kaj takega očitati. Detektiv Mrhar me je silil, da moram tako izpovedati in podpisati.«
Poslušalci ploskaj«
Pri teh pričinih besedah je v levem kotu dvorane nastal plosk in klici: »Bravol« Državni tožilec: »Prosim, da se dvorana izprazni. Žalostno je, da ploskajo morilcu I« In državni tožilec je še vprašal pričo: »Povejte raje, kako ste stali Lombarju ob strani. Igrali ste kurirja.« — Priča: »Ni res! Kurirja nišam igrali« — Predsednik: »Ali se spominjate, kdaj je Lombar prinesel čevlje od Bate?« — Priča: »To je bilo še pred Mihaelinim godom. Ne, ne, po njenem godu je bilo.« Predsednik ga je vprašal, ali je obtoženec rekel, da je šel Vojniko-vič v Italijo. Priča zanika in pravi, da sta to govorili mati in sastra.
Priča Mihaela Lombar. obtoženčeva sestra, je omenila, da je bil res Vojnikovič pri bratu. To m>
spominja, ker je bil takrat, 29. septembra, njen god. Kdaj je Vojnikovič odšel, ne ve. Brat je prišel domov okoli 4. ker je bila takrat malica. Bil je v pumparcah. Potem je bil okoli 7.30 do 8 zvečer v kuhinji. Spat ja šel tisti dan okoli 20. Priča prav tako demantira zapiske policije.
Tatvina 700 Din
Predsednik: »Povedali ste, da vam je obtoženec vzel 700 Din. Kdaj je bilo? Pred vašim godom?« — Priča: »Res mi jih je ukradel. Imela sem jih pod vzglavjem. Osumila sem Jožeta. To je bilo okrog mojega godu.« — Predsednik: »Kdaj?« — Priča; »Se n? spominjam več.« — Predsednik: »Bilo je precej denarja?« — Priča: »Seveda ga je bilo. Kaj hočem, če ga ni več.« Priča je omenila, da je potem Korcšec dobil ukradeni denar povrnjen.
Aretacija Lombarja
Nato je predsednik vprašal pričo o važni okol-nosti, namreč: »Kako je bilo takrat pred obtožen-čavo aretacijo. 29. novembra 10C0?« — Priča: »Okrog ene so prišli detektivi. Vprašali so po Jožetu. Ni ga bilo doma. Bil je na Gorenjskem Zvečer je prišel. Jaz sem prišla ven. Jože je zaklical: »Mihaela!« Jaz: »Jože! Detektivi te iščejo!« Detektivi pa so ga obstopili z revolverji.« Prizna, da je šla tisti dan v Št. Vid, kar je nesla zaročencu pismo. Korošec je bil pri delu kulis za sokolsko veselico. Priča je zanikala nekatere policijske podatke. Predsednik ji je predočil. da je na policiji izjavila: »Če je Vojnikoviča umoril bral. ne vem, pač pa je vsega zmožen.« — Priča: »Na policiji lahko vse napišejo.« Obtoženeava žena ni izpovedala ničesar važnega, jKJvedala je le, da mu je pošiljala denar.
Današnja razprava
K današnji razpravi je bil silen naval. Predsednik senata je odredil, da je morala policija najprej izprazniti dvorano, preden se je začelo nadaljevanje razprave. To je trajalo pracej časa. Vstop je bil nato dovoljen samo osebam, ki so imele vstopnice, in dijakom juridične fakultete. Razprava se je pričela opoldne.
Nadzornik detektivov Ivan Mrhar je v daljšem referatu popisal vse, kako je prišlo do aretacija obtoženega Lombarja. Odločno je zanikal, da bi bila kuka oseba, zlasti pa priča na policiji prisiljena, da naj bi izpovedala po volji policije. Absolutno priča ni vplival na izpovedbe Kremžarja, Pcpovnika in drugih. Korošec je zapisnik podpisal povsem mirno in brez vsakega pritiska.
V teku razprave je padel očitek, da je g. Mrhar podkupoval kaznjence, da so izpovedali na škodo obtoženca. Obtoženec je pripomnil: »G. Mrhar jih je podkupoval e cigaretami I« — Predsednik: »Bi jih moral imeti cel vagon!« — Obtoženec: »Are-stant za eno cigareto matar zataji!«
Priča Peter Šetina, kaznjenec, je opisal dogodek, ko je Lombar bljuval. V svoji celici je Lombair bljuval črno vino. Bal se je nato. da ne bi bil discipliniran in ga prosil za svet. Priča mu je rekel: »Vročino si skomandiraj!« — »Kako?« — »Tri cigarete pojej!« In dobil je »švic«. Kremžar priči o Lombarju ni mnogo povedal. Samo to je dajal: »Ako bom zaradi šunk obsojen, bom dejal sodnikom: Nedolžne obsojajo, morilce pa ven spuščajo!« Kremžar ni priči nič omenil o Lombarje-vem priznanju. Bila sta tri tedne skupaj.
Sledilo je nato čitanje raznih zapisnikov. Predsednik je danes prečital protokolarične izipovedbe še 90 prič, ki so bile v preiskavi zaslišane o Lombar jev i zadevi.
Razprava preložena do 1. marca
Na popoldanski razpravi se je sprva nadaljevalo čitanje raznih zapisnikov in drugih prilog. Branilec dr. Fran Frlan je nato predlagal, da se naj spopolnijo nekateri dokazi, tako. da naj se občina Križe povpraša o živinskem potnem listu, ki ga ja priča Mali prejel onega dne, ko je bil z Lombarjem v Ljubljani skupaj. Državni tožilec je nato v daljši utemeljitvi zahteval, da se naj izvedejo še drugi dokazi.
Veliki senat se je o tem posvetoval. Predsednik je nato razglasil sklep, dn se izvedejo dopolnitve k dokaznemu postopanju, tako gleda priče Andreja Malija, dalje o zadružnogospodarskem tečaju, ki ga je nameraval obiskovati Mali. Zaslišal se bo dalje strokovnjak o nekaterih v hrvatskem jeziku pisanih pismih, o katerih trdi državni tožilec, da jih je pisal Slovenec, kakor tudi strokovnjak o kvaliteti -»vrvice« in -»žice«, ki sta bili najdeni pri hi£»i preiskavi na Lombarjev^m domu
Danes se ne bojimo več take gripe, kakor v prešnjih letih Potrebno pa je, da se že pri prvih pojavah (vročina, gla vobol, bolečine v udih) nekaj vkrene. Zdravilo, ki Vam bo pomagalo in katero naj bo vsaki hiši so
1
Aspirin
tablete
Aspirin oblaii vročino in olajia bolečine.
Odobreno otl »lin. »a »oc. pol. la iu. ulravj« a. št. »«». 14» 1IMU.
f Jos'.p'na Jančar
Smrt najstarejše Konjičanke
Konjice, 16. febr.
Nocoj je umrla v Konjicah na svojem domu najstarejša Konjičanka gospa Katarina Pučnik v starosti 94 let. Z njo je legla v grob odločna in vzorna krščanska žena. Njena življenjska pot skozi to solzno dolino je bila zelo pestra. Rojena je bila 21. oktobra 1838 v Marenbergu. Že s 17. leti se je preselila v Slovenjgradcc, kji-r [>a je ostala le dve leti. Z 19. letom se je prvič poročila z Doršekom Francem, ki je imel gostilno v Vitanju. S svojim možem, s katerim je živela vedno v najlepši slogi, je vodila gostilno, ki je v tistih časih slovela kot najboljša in najvzomejša dalač naokrog. In to popolnoma po pravici. S posebnim zadovoljstvom je rajna gtspa rada pripovedovala, da v njeni gostilni v Vitanju, ki jo je vodila skozi 43 let. ni bil« ves ta čas niti enega pretepa. In to po njeni zaslugi. Če se je namreč zgodilo, da se je tu in tam kak fantalin izpozabil in hotel izzvati pretep, ga je rajna gospa takoj brez oklavanja s svojimi kre]>-kimi rokami prijela za vral in lastnoročno vrgla skozi vrata na cesto. To je bilo raznim pretepa-
t Gospodična Jančarjeva v mladih letih
Ljubljana. 17. februarja.
Plemenita žena je šla z njo v večnost. Njfcna nepričakovana nagla smrt je vzbudila povsod obilo žalosti in sožalja. saj je pokojna gdč. Josipina Jančarjeva povsod uživala veliko spoštovanje in ljubezen.
Pokojnica izvira iz stare ljubljanske pekovske rodbine Jančarjev. Rodila se je v Ljubljani dne 11. marca 1854 v isti hiši, kjer leži sedaj na mrtvaškem odru, to je Pred škofijo št. 11. Njen oče je bil tedaj ugleden pekovski mojster v Ljubljani in je predvčerajšnjim preteklo petdeset let, odkar je umrl. Točno čez pol stoletja pa mu je sledila še hči in je z njo pekovska rodbina Jančarjev izumrla.
Pokojnica je po smrti svojih staršev sama prevzela pekovski obrat in sama obratovala s pomočjo delovodje, najprej Antona Dolinarja, ko je ta umrl, pa Franca Dolinarja. Leta 1914. je pokojnica izročila obrat sedanjemu lastniku Jančarjeve pekarne g. Francu Dolinarju.
Gdč. Jančarjeva je bila izobražena žena in je zelo mnogo čitala. Odlikoval pa jo je zlasti njen lep plemeniti značaj in njena prijaznost do vsakega ter njena velika dobrodelnost. Bila je pripravljena pomagati vsakomur. Podpirala je nešteto revnih družin delavcev, zlasti pa revne dijake, največ tako, da desnica ni vedela, kaj dela levica. Na njen dom so vedno trkali prosilci in če je le videla potrebo, je pomagala.
Bila je globoko verna in velik del njenega časa je bil posvečen molitvi. Stolni cerkvi, ki jo je tako rada obiskovala, je bila velika dobrotnica. Darovala je cerkvi lep velik lestenec, dala je na lastne stroške prenoviti oltar Žalostne Matere božje, vneto pa je skrbela za kip Žalostne Matere božje v cerkveni steni na cestnem pročelju stolnice. Osnovala je dve ustanovi, in sicer za dve stalno prižgani žarnici pred oltarjem sv. Križa v stolnici ter za rdečo žarnico, ki gori pred kipom Žalostne Matere božje na pročelju. Sama je ljubila mir in samoto, ker ji ni bilo za hrup tega sveta. Zato je bila velika prijateljica karmeijskega samostana na Selu, ki ga je pogosto obiskovala. Njena zadnja misel v tem življenju je bil karmeljski samostan. Včeraj ob pol 2 popoldne je hotela zopet obiskati karmeljski samostan. Ko je stopala pred hišo v avto, so jo naenkrat prijele srčne slabosti, zadela jo je srčna kap, prenesli so jo v hišo, kjer je kmalu umrla. Bog jo je na ta način rešil daljšega smrtnega boja. V življenju je bila pred leti nekoliko sicer bolehna, zadnja leta pa zdrava, le oči so ji nekoliko opešale.
Naj velja naše sožalje ugledni Dolinarjevi družini, s katero je živela v najlepšem soglasju m v pravi družinski ljubezni. Nai podeli dobri Bog tej blagi ženi za vsa dobra dela plačilo v večnosti in naj ji sveti večna luči
in najbrž sličita onima, s katerima je bilo povezano odnosno zadrgnjeno Vojnikovičevo truplo. Vršile se bodo tudi poizvedbe, ali se je 29. septembra 1030 izvajal v kinu Matica Tauberjev film, kakor trdi to obtoženec. Zaslišale pa se bodo tudi še nekatere priče o novih okolnostih.
Predsednik je zato današnjo razpravo preložil na 1. marec ob 8.30 dopoldne. S len: je bila današnja razprava ob 7 zvečer kuučaiu.
'VIA'*)**!.;,
mm mm
čem znano. Zato so imeli pred njo izreden rešpekt in nihče si ni želel njenih »objemov«. V njeni gostilni je vladar vedno božji mir. — Koliko gostiln bT" našli danas takih? — Zato pa je bila njena gostilna vedno polna najodličnejših gostov. Vsi, ki so hoteli v miru izpiti svoj »firkelc«, so zahajali k njej.
Pa še ene lepo navado je imela rajna. Svojega krščanskega prepričanja se tudi vpričo svojih gostov ni sramovala. Ako je stregla svojim gostom opoldne ali drugače, ko je zazvonilo »Zdravo Marijo«, je pred vsemi gosti na glas molila angalovo češčenje. Sploh je bila v njeni gostilni molitev na odličnem mestu. Zato pa jo je Bog tudi pri njenem delu obilno blagoslavljal. Da v njeni gostilni ni bilo nobenega protiverskega časopisa, je samo[>osebi razumljivo. — Po smrti svojega prvega moža se le 1. 1878 vdrugič poročila z učiteljem Jožefom Pučnikom. Ta je po poroki opustil učitaljsko službo in postal gostilničar. Živela sta srečno in zadovoljno. L. 1900 pa sta gostilno v Vitanju prodala in se stalno naselila v Konjicah, kjer sta si kupila prijazen dom za stare dni. Rajna je preživela še tudi drugega moža. V miru in sreči so ji potekali njeni zadnji dnevi ob skrbni negi Vrezovnikove družine, ki jo je postavila za svoje dediča. Svojih otrok ni imela.
Lepi so bili prizori, ko je do zadnjega easa, ako je vreme dopuščalo, pri svojih 94 letih, od podpiranju gospodične Erne ali njene mame prihajala ob nedeljah k deseti sveti maši. Zato pa je tudi lepo zaključila svoje zemeljsko romanje. Ko jo je včeraj g. arhidiakon Tovornik previdel in sta vse končala, je popolnoma vdana v voljo božjo rekla: »Hvala bodi Bogu. Jaz sem pripravljena«. In res je še ponoči mirno v Gospodu zaspala. Naj ji bo Bog plačnik za njena obilna dobra dela. Žalujočim pa naše iskreno sožalje.
iVovo mesto
Jutri bo zapel v Novem mestu v osnovnošolski telovadnici ob 15 stočlanski pevski zbor državne učiteljske šole iz Ljubljane. Koncert je prirejen pod okriljem novomeškega PRK. Na ssmiredu |e 8 pesmi za mešani zbor, 4 pesmi za ženski zbor in 3 pesmi za moški zbor. So lo umetne in narodne pesmi, skladbe nalili najboljših komponistov. Zb or vodi priljubljeni g. profesor Ivan Repovš, . ki je z mnogimi zborovimi nastopi v Ljcbliani do-1 Mdal mnotfn nrimaivia ia oohvab*
Ljubljana - zdravo mesto
Podatki mestnega lizikata o zdravstvenem gibanja
Ljubljana, 17. febr.
l.etno bilanco o »rojem delu je napravU
tudi mestni fizikat, to je »isti oddelek, katere*« glavna naloga je, da skrbi za zdravje Ljubljančanov in ima nadzorstvo nad življenjem in smrtjo v našem mestu. Dober rod smo Ljubljančani. saj smo skoraj vsi v prvem, drugem pokole n ju doma z dežele, velik del mestnega prebivalstva pa se je naravnost preselil z dežele v mesto in to ne samo telesno najslabši del. Nič čudnega ni torej, uko more biti zdravstvena bilanca le ugodna. K temu mnogo pripomorejo še drugi činitelji, tako ugodno podnebje, dalje' je naša hrana še vedno preprosta in naravna le malo je mest take velikosti na svetu, kjer se sorazmerno tnko malo povžije konzerv in drugih umetnih izdelkov živilske industrije, kakor na primer margarine. Starejša poslopja so se po vojni znatno spremenila na boljše v higijeničneni oziru, nova poslopja pa so vsa zidana po zdravstvenili navodilih. Zdrav način življenja je glavni vzrok povoljnega zdravstvenega stanja v Ljubljani, zato tudi umrljivost v Ljubljani stalno pada. Nismo še sicer tam, kakor bi bilo to idealno, vendar pa napredujemo.
Ljubljansko mesto samo ima po uradnem ljudskem štetju 59.76'' prebivalcev. V zadnjih dveh letih pa je prebivalstvo naraslo in moramo računati, da je v Ljubljani okoli (>4.000 prebivalcev. Statistični podatki mestnega Tizikata v> preračunani na število 60.000. Lani se je v Ljubljani rodilo 2161 otrok, mod katerimi je bilo 73 mrtvorojenčkov. Med otroci je bilo 849 Ljubljančanov. To bi se reklo, dn je v Ljubljani na 1000 prebivalcev 14.1 rojstev. Umrlo pa je 680 Ljubljančanov ali 1.11 na tisoč prebivalcev. Umrljivost je narasla v primeri z letom 1931. to po zato ker je bil I. t<VM odstotek umrljivosti 9.9. kar je najnižji od I. 1910 naprej, in je lanska umrljivost bila še zelo ni/ka. Smrtni vzroki so bili: bolezen «rco in žil (98). osta-relost (90). bolezni dihal (73). razna tuberkuloza (66), novotvorbe (63). bolezni dojenčkov (61). bolezni možgan in možganska kap (59). bolezni prebavil (37). razne bolezni (34). |>oSkodhe in nanilne .smrti (33). septična obolenja (31), snnio-umor (16). nalezljive bolezni (11), liolezni ledvic (8). Ljubljančani dosežejo razmeroma visoko stnrost. umrljivost otrok pa je relativno nizka, čeprav je odstotek smrti v otroški dobi »bsolntno velik, vendar še vednn zelo usoden.
Število na tuberkulozi umrlih I.jubljanča-
Kai bo danes?
Drama: »Vodac. Red A.
Opera: »Viktorija in njen huznr.« Izven. Globoko znižane cene.
Nočno službo imajo lekarne: ~nr. Lcustek, Resljcva c. t; mr. Bohinec ded., Rimska c. 24 in dr. Kmet, Dunajska c. 41.
Nič te starost - ded - ne zmaje, vedno si še korenina! Ded odvrne mu smehljaje: „Pi/em Siamičeva vina!"
© Prva desetletnica dr. Iv. Tavčarjeve smr-
'F,ti. 19. februarja 1923 ob I opoldne je v svoji hiši na Bregu 8 umrl politik in pisatelj dr. Ivan Tavčar, po dolgotrajnem bolehanjti. V nedeljo, 19. t. m. bo torej prva desetletnica njegove smrti.
Q Gledališka predstava na odru Rokodelskega doma. Jutri bo prilika videti prvič nn odru Rokodelskega doma velezabavno veseloigro »Cigani«. Ako je bilo doslej toliko zanimanja za vse igre, ki so prišle na oder že drugič in tretjič, zasluži sjotovo posebno pozornost duhovita veseloigra »Cigani« ki jo bo jutri igralno osebje Rokodelskega doma pod spretnim vodstvom g. Janka Novaka, prvič igralo. Vstopnice se dobivajo v predprodaji zvečer od 6—8 in jutri od 10—12 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Pričetek predstave je jutri ob pol 8 zvečer.
© Za sPomožno akcijo« mestne občine za podpiranje brezposelnih in potrebnih so darovale tvrdke: A. Šarabon 200 kg riža, A. Vovk 200 kg ješprenja in Ivan Bonač 300 Din. — Iskrena hvala! Naj slede tem tvrdka m še druge in darujejo za potrebne bodisi v blagu ali denarju. Še je v Ljubljani precej močnih tvrdk, ki se še niso odzvale letošnjo zimo svoji soci-ialni dolžnosti. Naval prosilcev na socijalni politični urad še ni ponehal. Prišlo jo zelo mnogo novih prosilcev, ki so doslej še izhajali s prihranki boljših dni, mogoče tudi s kreditom. Sedaj pa je pošlo oboje; prihranki in kredit.
nov pada, vendar je pričakovati še izdatnejšega znižanja, ko izginejo nehigijenska, prenapolnjena in zasilna stanovanja. V boju proti tnner-kulozi bi bilo treba predvsem odpraviti brezposelnost in zbolišati ljudsko prehrano. Važno delo opravlja v boju proti tuberkulozi proti-tnberknlozni dispanzer in pa razne javne kor-poracije. Sorazmerno znatno razširjena bolezen v Ljubljani je rak.
Nalezljivih bolezni je bilo lani v Ljubljani malo. Najbolj je razsajala daviea, za katero je zbolelo 9? otrok in so 4 umrli, dalje škrla-tinka. zn katero je zbolelo 54 otrok, umrl pa ni nobeden, za Senom je bilo bolnih 33 ljudi in so i 4 umrli, za tifuzniaii boleznimi je zbolelo 19 oseb in je eden umrl, zn influenco je zbolelo 10 oseb ter sta dve umrli, za trnhomom so zbolele 4 osebe, za tetanusom 2 in zn grižo 3. umrl na ni nobeden. Izrednih nalezljivih bolezni. kakor so koze, pegnviea, v Ljubljani sploh ni bilo.
V	lioju za zdravje mladine vrši veliko nalogo šolska poliklinika, ki stalno nadzoruje zdravje 4100 učencev, /.a nepremožne bolnike skrbi mestni ambulntorij, ki je lani zdravil 1743 bolnikov, izvršil 6972 ordinacij ter 961 obiskov na domu.
V	zdravstvenem oziru ima Ljubljana predvsem dvoje nujnih |iotreb. namreč novo moderno mrtvašnico, ki jo je občinski svet že odobril in pa no^o infekcijsko bolnišnico.
Voda mestnega vodovoda jc bilo ves čas neoporečna, kar je za splošno zdravje zelo važno. Lani se je znatno izboljšala kanalizacija, pač pa še ni končno in zadovoljivo rešeno vprašanje pobiranja ir. odvažnnjn smeti. Javnih kopališč je v Ljubljani zaenkrat dovolj, in se prebivalstvo v poletnih mesecih koplje v ogromnem številu na prostem. Splošna čistoča v Ljubljani stalno napreduje, zlasti ker je ''edno več tlakovanih cest in trsov. Mnogo pri'n?.b v javnosti pa je povzročil smrad iz Ljubljanice, ki i je morala biti zaradi regulacijskih del zaprta. : Vendar na je treba ugotoviti, da ta smrad ni i povzročil nobenih epidemij. niti ni povzročil ' kakšnih primerov nalezljivih bolezni.
F>ani je bilo pri mestnem fizikatu 5 zdrnv-' nikov, zakon pa jili predpisuje 6. Dva zdravnika gresta v kratkem v pokoj, zato so bili na včerajšnji seji nastavljeni trije novi mladi zdravniki. Zdravstvena propaganda je bila lani zadovoljiva. Potrebna bi bila pri mestnem fizikatu le zdravniška športna posvetovalnica.
Zime pa še ni konca in tudi za zaslužek so še slani izgledi. Ponovno se prosijo vsi prizadeti, da nihče ne odkloni plačilnega izkaza za prispevke delojemalcev, ki jih sedaj rnznašajo mestni uslužbenci. Če se bodo vsi odzvali, 1k> »Pomožna akcija« lahko vršila svoje delo še naprej v isti meri kot doslej in s tem bodo obvarovani naši potrebni someščani preti najhujšim t. j. gladom.
© Ljudska knjižnica, ki ja doslej poslovala v Akademskem domu na Miklošičevi cesti, posluje sedaj v palači Vzajemne posojilnice, Miklošičeva cesta 7, I. nadstropje, desno. Knjižnica ima na razpolago vsa novejša dela iz slovenske in nemške beletristike. Odprla je od 8 do 12 ter od 2 do 7 zvečer. Knjižnica izposojuj.' knjige tudi na defolo in sicer za daljšo dobo. Novi prostori nudijo knjižnici, kakor Prosvetni zvezi novega razmaha in razvoja, zato njen obisk prav toplo priporočamo občinstvu.
© Na Gradu so že pričeli s pripravljenimi deli za ureditev grajske planote. Zlasti lep bo razgled in ugoden bo počitek v majhnem novem parku za restavracijo, ki ga pravkar urejujejo. Treba pa bo tudi poskrbeti za prosti n&piod s »šane« proti jugu. ki ga sedaj zakriva drevje pod njimi. Če je drevje privatna last, naj tii mesto dotični pas. nn katerem rastejo ovire za razgled, odkupilo. Če bi to ne šlo. bi bilo uvaževati, ali nc bi kazalo na šancah zgraditi razglednik. morda oslanjaje se na slog nekdanjih utrdb, ki so znane iz Valvazorja in drugih starih virov. Planota od uradu do šane naj bi se tudi primerno razsvetlila, saj je pogled nu Ljubljano po noči zelo lep in mikaven, n ga poznajo doslej le malonckateri. Slednjič bo treba rešiti tudi vprašanje restavracije ali
P b
Kavarna Zalaznik
zopet odprta do 2 ure po polnoči.
kava rue na Gradu. Zelo primeren bi bil večji stekleni salon, zgrajen na ine-stu, kjer'se steka Mačja steza v Grajsko planoto, ven v breg. tako da bi se na terasj lahko pregledala cela za-padna in južna Ljubljana, Zlasti zvečer bi bilo tu nad vse prijetno. Morda se najde podjeina oseba, ki bi to misel uresničila.
© Naša Zvezda. Star Ljubljančan nam piše: Ni je prilike, da se ne bi obregnil ljubljanski popoldanski list ob »stare, trhle kostanje« v Zvezdi. Namen je pa preveč prozoren, delati razpoloženje zoper kostanje v Zvezdi, ta edini otok sence in hlada, ki ga imajo Ljubljančani poleti v sredini niesta. O tem kako malo trhli in sveži so ti kostanji, (posamezne izjeme so že davno posekane), se bo lahko vsakdo prepričal, ko bo zabrstelo njihovo sveže zelenje in prekrilo Zvezdo s svojo senčno streho.
© Hradeckegn cesta je v spodnjem dolu proti Dolenjskemu mostu na strani proti Gruberjevemu kanalu zamejena z gosto živo mejo akacijskegn grmovja. ProSlo poletje je lo gr-tnovje pognalo dolge veje. ki ogrožajo s svojim trnjem pešce in kolesarje, zlasti po noči. Treba je. da se (o grmovje ie-neljito poreže prav do debla še pred pomladjo,
© Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi julija zastavljenih predmetov in sicer zn dragocenosti dne 6. marca, zn efekte pa I", marca t. 1. od 13 dalje v uradnem prostoru na Polj«tiski cesti št. 15.
.© Star kmetski očnnec je Jurij (Vrin. no domače >Prodovc« iz KopaČnice v Poljanski dolini. Njegov postranski zaslužek je lov na gade in modrase, ki jih v Ljubljani prodaja raznim ljubiteljem kač. Rod Blegnšeni je ujel (e dni velikega. 80 cm dolgetrn madrasa, ki pn je seveda takoj odnesel v Ljubljano. Modras se inu zdi lako imeniten, da ga je prinesel pokazat v naše uredništvo. Kriza na ne prizanaša niti kačjim lovcem. Med tem. ko je lani prodajal modrase — vsaj sam tako pravi, po 300 in še več dinarjev — tega ne more prodati. Morda srn bo le kje prodal, loda zdi se. da je tudi ljubiteljev kač v Ljubljani sedaj -nanj, kakor včasih
© čudno urejen šolski nouk. Otroci nekaterih staršev iz Vodmnta, Most in Steoanje vasi hodijo v ljubljanske osnovne šole. To samo na sebi ni nič čudnega. Čudno se mi zdi pa to-Ie: Pred pnr dnevi doidem na Polianskem mostu-dva šolnrčka 10—12 let. Pa ju vprašam: »Sta vidva šolnrčka?« — »Da!« — Kje sta doma?« — »V Štenanii vasi!« — »Kam na hodita v šolo?« — »Na Coizov graben« (II. -uestnn deška šola). — »Koliko pn rabita do šole?« — »Ob lepem vremenu tri četrt ure, pozimi pa eno uro.« — »Kedaj p« imata pouk?« — »Trikrat v tednu od 8 do 12, trikrat pa popoldne od I do 4.« — Torej: Ne v Mrušco. ne na Ledino, ampak na »Graben« mora boditi otrok iz Ste-panje vasi! To je — narobe svet!
O Zajci in noliske jerebice imajo na ljubljanskem poljll hude sovražnike in zasledovalce v mačkah, ki se potepajo po gozdičih in polju blizu posavskih vasi. Ne manjka se pa ondi tudi malopridnih in brezčutnih zanjkarjev, ki nastavljalo divjačini.
© Modne htnče — pumparce dobite najceneje pri Preskerju. Sv. Petra cesta 14.
Kamnih
Naznanilo /otvoritve. Znana gostilna pri »Korlnu« na Vrlipoljali. last bivšega predsednika Županske zveze in oblastnega jiosJaiua Nandeta Novnka, je radi renoviranja do nadalj-nega zaprta. Gostoljubno gostilno so že od nekdaj prav rade obiskovale vesele družbe Kam-ničanov, zlasti odkar je bil zgrajen do Vrlipolja udoben hodnik za pešce. Pravkar podaljšujejo hodnik in popravljajo cesto mimo Novakove gostilne, ki bo po zopet ni otvoritvi gotovo še bolj privlačna izletna točka za Kamničane in i številne družbe letoviščarjev. Ker je hodnik do I Vrlipolja tujsko prometna zanimivost tnestn | Kamnik, je popolnoma v redu, dn jc nn koncu j te zanimivosti — gostilna, prav po starem slo-j venskem pregovoru, da vodi vsaka pot tudi do i gostilne, Kamničani smo sploh znani, da se radi : držimo starih tradicij, zato bi bi' ) gotovo ne-j vredno letoviškega mesta, če bi tu lepa pot ; dolgo ostala brez gostilne.
Opereta »Moč uniforme« se ho vršila! Dru-; štvo »Kamnik« ima /. vprizoritvijo te operete i neobičajno smolo. Najprej je moralo vprizo-1 ritev radi pomanjkanja cenzurnega dovoljenja preložiti za 14 dni, sedaj pa bi jo kmalu moralo zopet pomakniti za teden dni naprej, ker je zbolel glavni junak te operete, naš priljubljeni komik Šimen Roš. Trdna narava našega vrlega planinca pa je premagala bolezen in zdravnik mu jc dovolil, da sme že v petek zapustiti posteljo. Tako bo Šimen že v soboto lahko nastopil na odru v Kamniškem domu iu nam pripravil v vlogi čevljarja Cvirna prav prijetno in potrebno razvedrilo. Rezervirajte si vstopnice v prediprodaji.
Predrzna tatvina čebel
Gosp. Močan Josip, davčni kontrolor v p. ima svoj čebelnjak na Čemrnikovem posestvu v Za-vodni. Že poleti sta mu bila ukradena dva panja čebel, v noči od četrtka na petek je pa zopet izginil en panj. V četrtek, dne 16. t. m. je v bližini delavnice kamnoseškega mojstra gosp, Čamernika, Cesta na grad ob pol 11 ponoči opazil v bližini službujoči stražnik, da ob Voglajni nekaj sumljive trepeta in šumi. Ko se je stražnik približal omenjenemu prostoru, je nekoliko časa postal in prisluškoval. Nenadoma sta priskočila iz neposredne bližine dva neznana moška, ki sta se s silo zagnala v stražnika, tako da je padel v približno 80 cm globoki jarek, nakar sta neznanca pobegnila v temno noč. Takoj, ko je napadeni vstal iz jarka, je opazil kakih 150 korakov pred seboj neko moško osebo, ki je precej težko nosila velik koš. Ker je stražnik sumil, da se je moralo v bližini navedenega prostora izvršili vsekakor tatvina, so jo podal za osumljencem ter ga dohitel na cesti v bližini voglajnske brvi, kjer ga je ustavil in vprašal. kdo je in kaj nosi. Neznanec je odgovoril, da se j seli iz Gaberja. Ker je pa seveda vsa zadeva izgle-i dala prccej sumljiva, posebno še radi tega, ker ! ni hotel stražniku povedati svoj«ga imena, mu je ta napovedal aretacijo, kateri pa sc je osumljc-i nec dejansko uprl na ta način, da je potegnil iz ! notranjega žepa površnika približno 20 cm dolgi, : najbrž kuhinjski nož, s katerim je nameraval za-bosti stražnika v stegno leve noge, kar pa se mu ni posrečilo, ker .se je ta še pravočasno odmaknil ter odbil napad z gumijevko, \endar mu je pri sunku z nožem prereza! plašč in nekoliko hlače, na-i kar se ie z vso naglico iztrgal napadenemu, teT koi, : v katerem je nosi! velik panj čebel, vrgel pred stražnika, vsled česar je stražniku na ledu spodrsnilo, lako da je padel na tla, dočim je storilec izkoristil to priliko in pobegnil v 6meri proti Sa-' vinji. Takoj nalo je prihitel na lice mesta brivski mojster gosp. Železnik Ivan, Cesta na grad, kateri i se je takoj podal s stražnikom za pobeglim. Ko sta ; pritekla pod grad in nekoliko postala in poslu-| šala, je nenadoma iz gozda, kateri se nahaja tik ob , cesti, priletel pred njiju kamen v velikosti nogometne žoge, kalereda je vrgel storilec iz nepo-i sredne bližine. Radi lega napada je odda! gosp. Železnik v omenjeno smer strel iz samokresa, kateri pa ie najbrž zgrešil. Vse nadaljnje iskanje storilca omenjene noči je bilo brezuspešno, ker je pobegnil v temni gozd. Izmed napadalcev sta bila prva dva srednje velike postave, vendar jc bil eden nekoliko maniši od drugega, oba bolj vitka ter sta stara približno 20 do 25 let, dočim je bil tretji male, široke postave, star okrog 25 do 30 let, bolj suhega in bledega obraba, dozdevno brez brk, oblečen v boli črnkasto obleko, na glavi pa je nosil velik črn klobuk. Natančnejšega op>sa se ni moglo ugotoviti, ker je bilo zelo temno. Storilec je imel v košu razen ukradenih čebel tudi kolarsko sekiro, s pomočjo katere je odtrgal iz čebelniaka panj. Panj ie imel pokrit z malo črno konjsko odejo, poleg tega je bil na licu mesta še žepni robec in kos izrezanega lesa. Ob tej priliki bi si usojali opozoriti odločujoče faktorje, naj že enkrat nabavijo celjski policiji revolverje ker brez njih je vsaka uspešna služba posebno na samotnih krajih ponoči popolnoma brezuspešna in se navadno službujoči stražniki, kakor razvidimo iz zgoraj opisanega slučaja podajajo samo v osebno nevarnost.
Celje
Pr Poročili so se v zadnjem času v tukajBnji opatij.ski cerkvi: Rečnik Janez, posestnikov sin s Ponikve ob j. ž., in Mastnak Roz&lija, posestnikova hči iz Dramelj; Juvan Martin, posestnik, in Juvan Ana. posestnikova hči, oba z Ljubnega ob Savinji; čoklič Jakob, tovurniški delavec v Gaberju, iu Leveč Amalija, delavka iz Trnovelj; Bornšek Anton, zidar v Pr?korju. in Koren Alojzija, po6estnica v Košnici; Žerovnik Matija, najemnik, in Regoršek Neža, služkinja, oba v Celju. Mladim poročencem želimo obilo sreče!
& Umrl je na Bregu 21 Gajšek Franc, star 72 let. bivši delavec pri tvrdki Rakusch. Pokojni je oče gdčne Gajškove, ki že mnogo let vneto sodeluje pri pevskem zboru KPD, zato mu b^do pevci KPD danes popoldne zapeli v slovo. Pogrsb bo ob pol 5 na okoliško pokopališče. Naj sveti pokojniku večna luč, ostalim pa izrekamo svoje sožalje!
& Združenje obrtnikov, rokodelcev v Celju bo imelo svoj redni letni občni zbor 5. marca ob 8 zjutraj v hotelu pri Pošti.
& Pod vlak se je vrgel. V sredo okrog S zvečer se je vrgel Debalak Franc, gostilničar in posestnik v Slorah, pred svojo hišo pod vlak. ki je nesrečnega moža popolnoma razmesaril. Kaj je gnalo 70 letnega moža v obup, da si je na ta način končal življenje, nam ni znano. Pokojni je imel včasih v najemu Kirbischevo gostilno v Celju.
& SK Jugoslavija Celje bo imel svoj prvi redni občni zbor v ponedaljek 20. februarja ob 8 zvečer v vrtnem salonu hotela Evrope.
Kultur m <&h zornih
Dom in svet
Svoj petinštirideseti letnik (1962) je zaključil >Dom iu svet« z dvojno številko, ki je izšla še v mesecu januarju. Tudi ta letnik, ki sta ga uredila dr. Rajko Ložar in dr. Anton Vodnik, se prav častno uvršča v ponosni red letnikov te odlične slovenske revije, ki si je umela ustvariti tako trden iu pomembsn položaj v našem kulturnem življenju. Poleg drugega izvrstnega leposlovnega gradiva, ki ga je list priobčil, gre prav temu letniku zasluga, da nam je dal zrele in važne peemi Edvarda Kocbeka, zraven svojevrstne in izredno tenke proze istega avtorja »Luči na sevsru«. Kar tiče člankov, razprav in ocen, kakor tudi izbranega ilustrativnega gradiva, zasluži letnik vso hvalo, saj nam je dal prenekateri vzorni in globokoumni spis.
V dvojnem zaključnem zveziku lanskega letnika jo priobčil urednik dr. R. Ložar daljš in zanimivo razpravo pod naslovom »Sodobna umetnostna vprašanja v svitu Meštrovičevega kiparstva-. Poleg že objavljenih »Študij o Maštroviču« islega avtorja (v prejšnjem zvezku IMS), je pričajoči spi« ne le kot natančna analiza Meštrovičevega dela. marveč tudi kot ogledalo sodobnih umetnostnih problemov, eden na/pomembnejših doprinosov k očiščenju pogledov na položaj sodobne likovne umetnosti, kar smo jiih v zadnjem ča»i pri nas dobili. Ložarjiva opazovanja, ki temeljijo na veliki erudiciji in na izredni sposobnosti kombiniranja, uam z močno prodirnostjo osvetljujejo bistvena vprašanja, ki so za sodobno likovno umetnost življenjskega pomena, kt se pa z lahkoto morejo obrniti tudi na druge panoge sodobnega umetnostnega ustvarjanja. V Ložar ju ima olovenafka publicistika moža. ki ume zagrabiti sleherno stvar čisto po »vale in io obdelati « aresenoUttvo sigurnrtiUn
— O nemški pšenici Rulh Scliauniaiin, ki je zuana tudi kot likovna umetnica, je napisal krajšo studijo Silvester Škerl. Sest njenih plastičnih del prinaša zvezek v reprodukciji kot umetniške priloge. — Znani esejist Tine Debeljak je pod naslovom »Ob pesniški zbirki Franceta Vodnika« dal zalo dobro analizo zbirke »Borivec z Bogom«. T. Debeljakov način prodiranja do jedra tako v duhovnem, kakor v vsebinskem in formalnem pogledu, utegne služiti naravnost za vzor analiziranja sodobnega pesniškega dela. — Ob 3001?tnici rojstva velikega filozofa Barucha de Spinoze objavlja France Ve-ber daljši sestavek, ki govori o življenju filozofa in pa o njegovem filozofskem sistemu. V tej krasni študiji Veber ne niza samo podatkov o Spinozi, marveč ga skuša čimbolj natančno opredeliti z ozi-rom na njegov položaj v zgodovini filozofije ter prihaja do zaključka, da je >Spinoza prvič tipično dokazal, kako je ideja Boga tudi v znanstvu vrhovna idsja in kako je ideja Boga neobhodno potrebna vsakemu, ki hoče vse pojave sveta in življenja gledati in umevati zares z enega in centralnega vidika. Spi noža je nadalje naravnost katastrofalno prelomil dotedanje več ali manj neenotno pojmovanje sVeta in življenja in jiostavil z doslednostjo, ki ji v zgodovini filozofij? ni para, vzor onotnega svetovnega zakona, kakor stremijo po njem vse znanosti in kakor ga že predpostavlja tudi obstoj prirodne in Človeške občestvenosli.«
Kritični del zvezka vsebuje ocene le-teli del: J. Wolker: Pravljice (T. Debeljak); Rabindranat Tagors: Nacionaliznm (J. Sile); Kaplan Fahsel: GesprSehe mit einem Gottlosen (E. Boje); Mičun Pavičevič: Črnogorske priče (T. Debeljak). — Pod zaglavjem »Umetnost« piše dr. R. Ložar o cerkvenih delih Mihe Maleša na Hrvatskem (s štirimi reprodukcijami v umetniški prilogi), katerih važnost za razvoj cerkvenega slikarstva ugotavlja, in o Edouardu Manetu o priliki 100 letnic' njegovega rojstva. — Edvard Kocbek posveča v »Pismu iz Francije« svojo pozornost novejšim pojavom v francoski kntttevoosti ter v kratkih, sočnih besedah ro-
ferativno govori o vidnih in važnih delih. — Dva odgovora dr. Ložarja (»G. Ludviku Mrzelu zastran resnice« in »Se napake in zmote«) zaključujeta zvezek.
Leposlovni prispevki — tu nam je najprsj omeniti »Pesmice« Edvarda Kocbeka, ki so poleg že objavljenih njegovih »Jesenskih pesmi« (v prejšnjem zvezku DiS) nedvomno najpomembnejši izraz naše lirike v preteklem letu. — Priobčena je dalja pesem »Večer« J. Kastelica in noveln Miška Kranjca »Človek na begu«. V tej poslednji vidimo, kako se Kranjčeva lirična žilica vse vidneje pojavlja v njegovi sicer epični in realistični prozi. Njsgova li-ričnost, ki brez nje ni skoraj noben njegov spis, je brnela doslej nekako v ozadju; tu se pa povzpne na prvo mesto v pripovedovanju in priča o Kranjčevem posebnem daru, ki ni toliko v invenciozno-sti kakor v njegovi izredno prikupni preprostosti. France Bevk je v Ism zvezku zaključil svoj roman »Težek kamen na njeni duši«, o katerem bo treba spregovoriti posebej.
Tako je pester in vsestransko zanimiv ta zvezek -Doma in svela«, da smo ga resnično veseli.
s. š.
★
Dolžan, Nova zdravstvena zakonodaja. I!.
del. Vezana v celo platno Din 80. Kn jiga obsega 460 strani iu je v njej zbrana vsa zdravstvena zakonodaja do zadnjih dni; v njej so označene hkrati vse izpremembe in do|K)lnitve žc v I delu prevzetih zakonov, rodi česar ne nadaljuje le prvega dehi zbirke, temveč ga tudi v vsem iz-popolnuje in dopolnuje. Ves obširni zakonodajni materija! je razdeljen v devet poglavij in je knjiga radi hitrejše in boljše orientacije opremljena s točnim stvarnim kazalom za obn delo zbirke, /a vse urade, ustanove in organe, v katerih področje spada izvrševanje zdravstvenih agend (zdravniki, lekarne, občine, šole itd.), je knjiga, ki ix>dnjo vso sinotreno urejeno wiravstvejm zakonodajo, uuruv neouarešJ iiva.
Interesentom je na razpolago tudi še neka j izvodov 1. dela »Zdravstvene zakonodaje«. Knjigo | je izdal in založil Dolžan Janko, banovin viš. ' rač. inšpektor, referent oddelka za soc. politiko I in narodno zdravje v Ljubljani.
Sava Mikič: »Istorija jugoslovenskag vazdulio-plovstva«. Sa 615 slika v tekstu. Beograd, 193H. — Blizu 700 strani obsegajoča knjiga velikega formata »Zgodovina jugoslovanskega letalstva, je vsekakor jpohalno delo, ki zasluži vso pozornost. Pisatelj Sava Mikič je pokazal tu vse ogromno pri zadevanje predvojne Srbije kakor tudi zdru.vne Jugoslavije za napredek letalstva. Ž? predvojnim odličnim slovenskim letalcem, kakor je bil zlasti Goričan Edvard Rusijan (pa tudi Idrijčana Pefer-nelj in Nardin ter Ljubljančan Anton Ojster) so tu posvečeni članki. Polom se seveda ržtzpreza zgodovina letalstva v svetovni vojni, kjer pokale pis.^c orjaško žrtvovanje zn razcvit srbskega letalstva, kateremu je z vso tovariško dobrodušnostjo stopilo ob stran francosko letalstvo. Tu teko spomini največjih naporov od srbskega ponižanja pa do najveličastnejše zmage na solunski fronti. — Sledi biografija vojnih letalcev, ki so so kakorkoli Izkazi I i. j To bo gotovo dragocen doprinos k vojni zgodovini. I — Tretji del kažs »Naše vazduhoplovstvo u oslo-I bodjenoj i ujedinjenoj otadžblnl«. Tu navaja pisec. pred vsemi kapetana štrajlierja. ki je laltoj |x> prevratu privedel v Ljubljano celo eskndro ter jo izročil Narodnemu svetu v Ljubljani. Iti potem dalje, kako so predstavniki Slovencev, Hrvatov in Srbov osnovali jugoslovansko letalstvo, kopno in pomorsko, ki se razvija danes zmerom bolj smo-treno in času odgovarjajoče.
Kakor rečeno. »Istorija jugoslovetiskog vazdu-!• hoplovstvac je bogatn knjiga, mnogo truda je v njo vloženega, zalorej bo dobro služila ne le le talcu, marveč tudi zgodovinarju, ki se hoče opreti v nekatera podrobnosti svetovne vojne v Srbiji. Knjiga se naroča pri oblastnem odboru Aerokluba v Ljubljani, Gradišče 7, I. nadstr. Stane 170 Din Člani Aerokluba io dobe za 182 Din.
Obsodba v procesu Ivane Sevšek
Sevšfcova je bila obsojena na 7 let robije
Ljubljana, 17. februarja.
Pred velikim senatom pod predsedstvom viš. sod. cvet. g. Antona Mladiča se je danes ob 8.30 nadaljevala pretekli petek prekinjena razprava proti vdovi Ivani SevSek z Berinjeka, okraj Litija, Iti je bila obložena, da je zavdala svojemu možu Ignaciju Sevšku. Zaslišane so bile še tri na prejšnji razpravi od obrambe predlagane, priče. Naval občinstva je bil velik, ker so ljudje čakali na Lombarjev proces.
Priča France Breskvar, posestnik in sosed Skalarjevih na Berinjeku, je izpovedal, da inu je pokojni Nace večkrat pravil, da se z ženo dobro razumeta, toda njen oče in mati ga ne marata. Priča lovski čuvaj France H o z m a n je pojasnil, <ia je pred 4 leti dal staremu Skalarju pol grama strihnina, ker ga je prosil za zastrupitev podgan. Predsednik: »Ali ne poznate predpisov o varovanju strupov?« Priča: »Mož je bil ugledna in zanesljiva oseba, zato sem mu zaupal. Vedel sem, da je strihnin hud etrup.«
Priča obtožeukina sestra 21 letna Marija Skalar je v živih primerih opisala domače družinske razmere, zlasti odnošaje med pokojnim zetom in starši. Nace in Ivanka sta se vedno dobro razumela, le enkrat sta se sprla zaradi dote 5000 Din. Predsednik: Od kdaj je nastal prepir med starši in pokojnikom?* Priča: ->Niso se več razumeli od tistega časa, ko je prišlo notarsko pismo, zato, ker ni bilo vse notri zapisano. Oče so se hudovali nad Nacetom. ker je dal na vinski sod lako pipo, da je bilo vino zaklenjeno. ;Zakaj mi zaklepa vino, ta smrkovec»? so govorili. Oče so grozili, da ga bodo ustrelili. Imeli so spravljen revolver.«
Predsednik: »Kako je bilo usodni večer?« Priča: »Nisem bila doma. Po večerji so mi mati rekli: <Ta hudič se je prišel zopet kregat Cez teden okrog hodi, v nedeljo pa se krega.- Predsednik: -Kaj je bilo potem, ko je Ignacij Sevšek umrl?« Priča: »Oče so bili preplašeni in bledi. Ni5 mi niso povedali. Samo z Ivanko sta skrivaj govorila. Vprašala sem sestro in mi je povedala: >Oče so rekli: Jaz sem ga zastrupil. Preden pridem pred sodišče, si bom življenje vzel.« Priča je dalje povedala, da ni bilo pri hiši žganja. Žg mje je imel le obtoženkin mož. Sodnik g. Ivan Kralj: »Kdaj ste zvedeli, da je umrl?« Priča: »Sestra
Pepca in mati sta mi povedali. Vei smo bili žalostni iu smo jokali. Ivanka je omedlela in jokala: »Oj nesrečni kozarček b Nadalje je priča povedala, kako je morala Ivanka skrivaj dajati svojemu možu priboljšek, kakor jajca, maslo in cvrtje. Nato je bilo dokazno postopanje končano.
Drž. tožilec g. Viljko Lavrenčak je utemeljeval obtožbo in predlagal obsodbo obtoženke v smislu obtožnice.
Dr. Voršič kol zastopnik pisarne dr. Marko Natlačena se je v imenu zasebnega udeleženca, pokojnikovega očeta Mihe Sevška pridružil predlogu drž. tožilca iu predložil zahtevke svojega klienta. Na stroških za pogreb in <lru?o zahteva 3178 Din, dalje razveljavljenje med obtoženko in klijentovim sinom sklenjene dedne pogodbe ler vrnitev sinu plačane 'lote v znesku 5000 Din.
Branilec dr. Vladimir Knaflič je v daljšem govoru utemeljeval oprostilno 6odbo.
Po daljšem posvetovanju je bila objavljena sodba:
Ivana Sevšek je kriva, da je 20. junija lani zavdala s strupom svojemu možu, zakrivila s tem zločinstvo po 8 107-11 k z. in se obsodi z uporabo § 71. kaz zali. ua 7 let robije. v plačilo odškodnini Mihi SevSku 2873 Din. Glede ostalih zahtevkov se zavrača na civ. pravdno pot.
V n-zlogih navaja sodba, da je sodišče na podlagi vsega dokaznega gradiva in zaslišanja prič prepričano, da je glavni krivec in nmraličui pn-viroeitelj smrti Ignacija Sevška pokojni Skalar, jc pa tudi Ivana Sev*,pk po vseh okolnostih toliki, kriva, da je morala vedeti, da je primešan v žganje strup. To pojasnjuje ne samo izjava umrlega Ignacija Sevška, temveč tudi ugotovljeni indici, osobito prvotno priznanje obioženkino. Za dokazano smatra sodišče, da sta se umrli in obteženka spočetka dobro razumela, prišlo je do nesporazuma, ko je zahtevala denar od njega. Pokorni so jc proti raznim osebam izrazil, da mu na domu nI več obstanka, ker mu ne puste delati, ker mu ne privoščijo hrane, da se boji, tla mu ne bi, posebno tisto soboto, ko se je napotil zadnjikrat na ženin dom, ko je vzel seboj košček kruha, stregli po življenju. Obtoženkini starši so gojili smrtno sovraštvo proti zetu.
Obtoženka je plakajoč sprejelu sodbo na znanje. Njen branilec je prijavil revizijo. Državni tožilec se ni izjavil.
instrumenti je ugotovil po svoje diagnozo. Nato je raztopil svinec in ga vlil v vodo V vodi se je prikazala čudna podoba volka. Hodi* je dejal Siiniču,
da ima žena io bolezen od volka. Nato jc hodza zavil ženin obraz z obkladkom, ki ga je namočil v svinčeni vodi, i zmotil neko molitvico, vzel 100 Din in šel. Ker žena kljub temu ni odzravela, je Simifi prijavil hodžo zaradi mazaštva. Ilodža se je zagovarjal, da je študiral svojo modrost 11 let v Egiptu. Vendar mu vse to ni nič pomagalo, obsojen je bil na denarno globo in bo moral plačati kmetu nazaj vse stroške, ki jih jo imel z njim.
—	»Kralj zraka« noče priznati. Akrobat Dragan Aleksič, ki so ga v Novem Sadu v eni preteklih noči zalotili pri vlomu, še. sedaj nofe ničesar priznati iu trdi. da se imajo samo njemu zahvaliti, da je preprečil tatvino 13.000 Din. Sc več. od policije ie drzno zahteval, naj ga spuste na svobodo, ker bo sicer tožil državo za odškodnino. Vse to inu pa ni nič pomngMo. Predvčerajšnjim so g« stražniki, uklenjenegn v verige izročili drž. pravdniSIvu. Zanimivo je, da se Aleksič, ki je pri svojih produkcijah trgal precej debele verige, ni mogel osvoboditi mnogo tanjših policijskih verig, čeprav je to z vso silo poskušal.
—	/a zvezno sniuško prvenstvo na 30 km v Delnicah je lovoljena polovična vožnja z odlokom prometnega ministra MS Br. 2805 od 13. II. 1933. — Jugosiiv. zimsko-sportna zveza.
Jugoslovanska knjigarna priporeča :a postno dob« cerkvenim zborom: Foerster A.: Lamentaclje in Očitanja za mešani zbor, 8 Din; Foerster A.: 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor, 12 Din; Foerster A.: Cantica saera za mešani zbor, 30 Din; Hribar I>. A.: (Postni in velikonočni naptvi za mešani zbor. Partitura 30 Din; glasovi po 10 Din; Jobst A.: Pet postnih pesmi za mešani zbor, 20 Din; Kimovec dr. Franc: Rihar renatus, 21 pesmi našemu Gospodu za mešani zbor. Partitura 24 Din, glasovi po 8 Din; Premrl Stanko: Cerkvena ljudska pesmarica, partitura 50 Din, glasovi po 24 Din; Premrl Stanko: Cerkveni moški zbori, 40 Din; Sattner p. Hugolin: Golgola, 8 postnih pesmi za mešani zbor. Partitura 20 Din; glasovi po 3 Din; Sattner p.
Mariborske vesli:
Šestletni otrok ustrelil svoio mater
Iz Splita poročajo o strašnem dogodku, ki se jc preteklo nedeljo pripetil v vasi Stankovič pri Orebiču. b'A letni sin mesarja Jakova Kreliča je z lovsko puško ustrelil svojo mater in lo, kakor kažejo vse okoinodi, popolnoma hote. Dečko jc na nepojasnjen način prišel do očetove lovske puške, ki je bila ostro »nabita. Ko sc je mati v nedeljo zvečer vrnila iz Orebiča, je odšla v svojo sobo, da se preobleče. Dečko je odprl vrata in iz daljave pet do šest metrov pomeril na mater ter sprožil. Strel je zadel nesrečno mater v glavo, tako da je bila na mestu mrtva. Po dejanju ie mladi morilec mirno odšel v spodnje prostore hiše, kjer je babici hladnokrvno in brez vsakega znaka kesanja pripovedoval, kako je ustrelil mater.
Kako je moglo priti do tega strašnega dogodka, bo nekoliko jasno, če navedemo kot enega glavnih vzrokov pomanjkljivo vzgoio mladega morilca. V prvi vreti ie kriv oče, ki ga je vedno jemal s seboj, da je videl, kako je pobijal vole in klal prašiče. Vse to je v mladem otroku zbudilo ženske instinkte. Tako je fantič pred dvema mesecema z nožem zaklal mačko. Razen tega je tudi njegov oče 6 svojo ženo zelo slabo ravnal, kar je tudi precej vplivalo na malega. Mladj morilec je pozneje hodil okrog po vasi in se hvalil, kako je dobro meril in kako izborno zadel. Ko so mater spuščali v grob, je oče dejal sinu, naj poklekne in prosi mater odpuščanja, toda otrok je dejal, da noče in je raje zbežal proč.
Borba proti hripž
Togal tablete so uspešno sredstvo proti hripi in prehlajenju. Togal pripomore U izločevanju mokračne kisline. Togal tablete vzete v početn-in stadiju obolenja, preprečijo razvijanje bripe. Več kot 6000* zdravniških ocen. Poizkus bo prepričal tudi Ves! V vseb apotekah. Sedaj samo: mula škatlica 2J. Din, velika škatlica 45 Din. Odobreno MSPINZ br. tS78.
Hugolin: 8 postnih pesmi za mešani zbor. Partitura 20 Din, glasovi jk> 6 Din; Železnik M.: Dopolnjeno je! 12 postnih pesmi zu mešani zbor. Partitura 20 Din, glasovi po 3 Din.
—	Opozarjamo na oglus naše domače tvrdke P. Magdifi, ki gu objavimo v jutrišnji številki in v katerem tvrdka op<«arja na razprodajo modnega in konfekcijskega blaga v Frančiškanski ulici 1,
—	Družba nove hiše z dvodružinskim stanovanjem, pritiklinami in obširnim vrtom (2000 kvadr. metrov), oddaljena tri minute <xl /el. postaje Sava pri l itiji, se vrši dne 23. februarja t'>33 ob 10 pri okrajnem sodišču v 1 itiji, v sobi št. 23. Izdražitelj plača delno tudi z hranilno knjižico.
—	Korpulcntai ljudje morejo s skrbno rabo naravne »Franz-Josef. grenčice doseči i/.datno iz-praznjenje črev brez napora.
HRANILNICA IN POSOJILNICA V ŠMARTNEM PRI LITIJI
r. z. z n. z., sprejema hranilne vloge in izplačuje na novo vložene takoj v vsakem znesku. Denar je pri njc-j naložen popolnoma varno, ker jamči zanj poleg rezerv dve hiši in nad 500 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem.
Rdeči petelin na treh vrhih
V Slov. goricah požiga zlobna roken
it<TS(i:
Koledar
Sobota, 18. svečana-: Simeon, škof. mučenec; Flavijan,
Novi grobovi
-f V Konjicah jc pretekli torek umrla sestra rajnega knezoškofa Mihaela Napotnika Ana Napo t ni k. Rajna je bila zelo dolgo bolna. Imela je kostno jetiko. Bila je zadnja od sester in bratov rajnega škofa. Doživela jc starost 74 let. — Naj v miru počiva!
Osebne vesti
— Poroka. Danes se poročita v Ljubljani g. Franc Berlau, monopolni uradnik iz Ljubljane in gdč. Ivanka Fetnc iz žalne. Čestitamo!
= Promocija. Na univerzi Kralja Aleksandra I. promovira danes za doktorja prava, g. Mihael Potočnik z Dovjega. — Castitamo.
Brata je zadavil
Usoden spopad med bratoma pri Sv. Ani v Slov. goricah.
Maribor, 17. februarja.
Danes dopoldne se je javil na mariborskem sodišču 33 letni samski tesar Franc Šlebinger iz Bačkove pri Sv. Benediktu v Slov. goricah s strahotno samoobtožbo, da je umoril svojega brata. Po pripovedovanju samoobtoženca pred preiskovalnim sodnikom se je slra~-5vito dejanje izvršilo nehote pri Sv. Ani na Krembergu, žrtev pa je 25 letni pekovski pomočnik Janez Šlebinger.
Franc Šlebinger je kupil od svojega brata drva, ki jih pa še ni dobil. Šel je radi tega k Sv. Ani ter se sestal z bratom pri posestniku Mlinariču. Tu je prišlo med obema do spora, ki se je stopnjeval, ko je mlajši brat dejansko navalil na starejšega ter ga lepel s pestmi. Končno ga je podrl na tla ter ga suval ležečega s pestjo. V obrambi je segel Janez Šlebinger z roko bratu za vrat ter ga začel stiskati za grlo. Pri tem ga je brat zgrabil z zobmi za prste ter se zagrizel v živo. V bolečini je segel še z levico bratu za vrat ter ga stisnil z močjo, da bi si oprostil prste iz zobov ja. Stisek pa je bil prehud ter jc bržkone zdrobil Janezu Šlebingeriu gol-tanec. Ko je Franc vstal, je ležal brat še vedno na tleh ter krčevito lovil skozi usta sapo. Franc pa se za to ni zmenil v misli, da mu itak ni nič hudega, pobral je svoje pokrivalo ler odšel od Mlinariča proti domu. Naslednjega jutra pa je do-znal za strahotno vest, da je obležal brat mrtev-zadavlien.
Ves zrušen je odšel v Maribor, kjer se je prijavil sodišču ter skesano priznal svoje nehotno dejanje.
Ostale vesti
-— Smučarsko veselje v Kamniških planinah.
Iz Kamnika poročajo: Oskrbnik z Memine planine nam javlja, da jc na staro podlago do 50 cm padlo v 6oboto okrog 15 cm pršiča, ki se je v senčnih legah obdržal, tako da je smuka prav idealna. Tudi na najbolj prisojnih krajih sneg ni izginil in je smuka prav dobra. Pot do koče ie popolnoma kopna. Oskrbnik z Velike planine pa nam javlja, da je sneg po robeh spihan, v Tihi dolini pa je dovolj pršiča za ugodno smuko. Tudi na Krvavcu bodo smučarji lahko zadovoljni. Glavna privlačnost planin v tem času pa je lepo sončno vreme, ki bo po vremenski napovedi trajalo šc naprej in vabilo za
n*<t«1in snnn^ftrj® v rtlarunjtlci mi.
—	Znižanje železniških iarii za smučarje ifc> za obiskovalce zlmsko-sportnih krajev je žc delj časa predmet ponovnih prošenj prizadetih interesentov. V resnici ni prav umevno, zakaj bi se ugodnosti, ki veljajo za jezerska letovišča in kopališča (Bled, Bohinj) tudi po zimi, ne razširile ua kraje, ki so postali in sicer po privatni inicijativi — pstojankc zimskega športa, tako n. pr. Rateče, Planica, Kranjska gora, Mojstrana, Pohorje. Prometno ministrstvo naj bi to uvaževalo; promet bi gotovo šc bolj narastel
—	Radio Ljubljana oddaja v nedeljo od 11 do 12 pod naslovom: Slovenska lahka glasba — Gregorjeve kompozicije. Izvaja del opernega orkestra.
—	Zanimive Šmarnice se nam obetajo zu 1. 1933: Marijina božja pota v Evropi. Spisal jih jc g. svetnik Jos. I.avtižar. Vedejo po Sloveniji, nn Hrvatsko, v Italijo, Španijo, na Portugalsko, v Francijo, v Nemčijo, Avstrijo, na Češko. Poljsko, v Rusijo. Razen treh, je vsa ta božja pota pisatelj sam obiskal.
—	Skakalne tekine preložene. Radi neugodnih snežnih razmer so preložene skakalne tekme, ki jih jc za nedeljo, dne 19. t. ui. organiziral mariborski smučarski klub. Pač pa ostane v veljavi polovična vožnja za čas od 18. do 28. t. m.
— Bolne žene dosežejo z rabo naravne »Franz-Josef« grenčice neovirano, lagodno izpraznjenje črev, kar večkrat izredno dobrodejno vpliva na obolele organe. Pisatelji klasičnih učnih knjig pišejo, da so potrjeni ugodni učinki »Franz-Josef« vode tudi potom njihovih raziskovanj. — »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah.
—	Iščemo in oddajamo. Dan na dan dobivamo od siromašnih staršev iz mesta in z dežele prošnje za namestitev ukaželjnih dečkov za razne obrti. Za orldati imamo več vajencev iu vajenk za trgovino, nichaniško stroko, kro-jaštvo. modistinjc, brivnice, hotelirje, tesarstvo, kovaštvo itd. Za vse te poklice so nam zlasti dobrodošli šefi oz. mojstri, ki bi sprejeli vajence z vso oskrbo. Nadalje pu iščemo vajence za pekovsko in mesarsko obrt. Starši, ki bi oddali vajence za ta dva poklica, naj sc takoj javijo. Ponovno jia prosimo tudi mojstre za ostale poklicc, dn se nam javijo, kakor tudi vajence za katerikoli poklic. Prosimo, pišite ua: Dobrodelno društvo »Varstvo«, Ljubljana, Tyr-ševa (Dunajsko) cesta 17.
—	Odšel jc pred tremi dnevi neznanokam ugledni posestnik Ahac Rudolf iz Planinske vasi pri Trbovljah. V sredo okoli poldne so ga še videli ljudje in tudi z orožniki jc bil tačas skupaj. Od tedaj pa domači ničesnr nc morejo zvedeti o očetu, čeprav šc orožništvo poizveduje o njem. Če bi bilo komu kaj znano, sc naproša, da siporoči domačim v Planinsko vas pri Trbovljah.
—	Mazaštvo ie vedno cvete. V vasi Ravni v j bližini Bihača v Bosni jo kmetu Iliji Simiču obolela žena. Poklical je vse vračarje in mazače v okolici, pa mu je niso mogli ozdraviti. NI pa hotel poklicati zdravnika, češ. da ne verjame v njihovo »švabeko« znanje. Nekega dne pa je slišal, da živi v vasi Bukovačj star hodža, ki zna zdraviti ljudi od vseh bolezni. Stari Simič je prodal kravo pa hajd v Bukovačo. S hodžo sta se pogodila za 400 Din. da mu bo ozdravil ženo. S svoiimi čudnimi
Okolica Sv. Antona v Slov. goricah je bila tc dni pozorišče cele vrste požarov, ki so povzročili nemalo ogorčenju in razburjenja med prebivalstvom, tem Sol j, ker ej očividno, da so bi!; podneteni od zločinske roke. Rdeči petelin sc jc pojavil najprej na KrabonSkem vrhu. Temna noč je bila, ko so šinili ognjeni zublji krišku ter je plat zvonit opozarjal ljudi na požar. Komaj pa so 6c jeli gasilci zbirati pri gorečem objektu, žc sc je posvetilo nu Okoslav-i skeni vrhu. V plamenih jc stalo poslopje istega posestnika, pri katerem je gorelo na Kralion-skeni vrhu. Sedaj jc bilo očividno, da ie. nn delu zločinska roka; ljudje, ki so prihiteli gasit, so preplašeni hiteli na svoje domove, boječ se, da tudi njih obišče požigalee ter jim zaneti strehe nad glavo. In kot da še. ne bi bilo dovolj nesreče, sc je še tretjič v isti noči zasvetilo nebo. In zopet je gorelo pri istem
□	Občinski in banovinski kuluk. Nemalo razburjenja vso povzročili letos odtegljaji za kuluk, ki so jih izvršili državni uradi nastavljencem in uslužbencem v uradih in državnih podjetjih. Razburjenje je bilo tembolj upravičeno, ker sc je v javnosti razglasilo, da je mariborska občina kuluk ukinila ter se bo pobiral samo banovinski prispevek. Na mestnem načelstvu smo se o zadevi informirali ter dobili naslednje pojasnilo: Kuluk je sicer mestna občina za tekoče leto v svojem proračunu odpravila, toda državni uradi so ga vseeno odtegnili od državnih uslužbencev. Čim bo občinski proračun potrjen ter s tem ukinjeaje kuluka zakonito, bo mestna blagajna vrnil« uradom, ki so kuluk uslužbencem odtegnili, nizaj in H ga bedo zopet vrnili uslužbencem. Ker je občinski kuluk enak banovinskemu, bodo dobili državni nastavljene! povrnjeno polovico odtegnjenc vsote.
□	II. karitativno predavanje, ki sc je vršilo v četrtek zvečer v Karlinovi dvorani, ja bilo dobro obiskalo, zlaiti od strani dijaške mladine. Predavanje sta posetila tudi stolni kanonik dr. Mirt in bivši oblastni predsednik dr. Josip Leskovar. Karitativno predavanje jc otvori1 dipl. pbi!. Boje. Predavatelj prof. Bogovič je v lepem predavanju orisal življenje in razmere ameriških Slovencev, zlasti je podčrtal veliko kulturno delo misijonarjev-Slovencev Baraga, Pirca, Lavližarja in drugih. Predavanje so ponazorjevale številna skioptične slike.
□	Stanovanja v mestnih hišah. V četrtek je jc sestal na mestnem načelstvu k" seji upravni odbor. Na dnevnem redu pa so bile samo nebistvene stvari, tako dodeljevanje stanovan; v mestnih hišah raznim prosilcem in določanje najemnin za la stanovanja.
□	Preko Pohorja na Peco. Mariborski smučarski klub prireja v dnevih od 20. do 25. t. m. velik propagandni smučarski izlet iz Maribora preko celega Pohorja na Peco. Prijave sprejema MSK, Maribor, Jurčičeva ulica 8 (tt, Sloiec) ali »Putnik«.
□	Il aar k dinarju hočejo polagati in prispevati v fond za zgradbo azila tudi okoličani mesta Maribora, kar dokazuje razveseljivo dejstvo po spraševanju, zakaj se tozadevno akcijo ne razširi tudi na obmejne občine v Studence, Pobrežje, Tezno in Krčevino. Ker je bilo na januarski seji PTL sklenjeno, da se najprvo zaprosijo pristojne (.''čine za pristanek ozir. naklonjenost in seznam vseh hišnih lastnikov, je upati, da bo želji javnosti čimprej ustrežcuno. Povprašujejo pa tudi od časa do časa nekateri naiemniki mesta Maribora, zakaj se pri njih ne pobirajo dinarski prispevki. Ker je cela akcija šele v razvoju, ki sa od meseca do meseca izpopolnjuje, prosi proVituberkulozna liga vse prizadete, naj blagovolijo z dopisnico, osebno pri redakcijah lokalnih listov ali na telefon št. 21-65 sporočiti svoje želje.
□	Skakalne tekme preložene — smuk se pa vrii. Radi neugodnih snežnih razmer so preložene skakalne tekme, ki bi se morale vršiti jutri v nedeljo popoldne na belnavski skakalnici, Tekme se bodo vršile v slučaju ugodnega snega kasneje. — Prihodnjo nedeljo dne 26. t. m bo na Pohorju tekma v smuku na 50 km za prehodni pokal Mariborskega smučarskega kluba. Start in cilj je pri RuJki koči. Pred tekmo bo razvitje smučarskega prapora Mariborskega smučarskega kluba. Po 50 km tekmi bo tekma v smuku od Ruške koče do Ruš po novi smučarski poti.
□	Nožno Ukarntžko službo vrši v prihodnjem tednu od 19. do 25. t. m. lekarna »Pri Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti, ma<» Konig.
□	»Skrivnostna slika«. Podmladek Jadranske I Straže na učiteljišču šolskih vester v Mariboru j vabi vse prijatelje mladine na svojo predstavo, ki
in oriredi jutri v ned«l)o 19. t m. t svoji dvorani
lastniku, kakor obakrat. Troje poslopij jc uničil požar v on i noči, v kratkih urah je izpuhtelo v zrak eelo imetje pridnih ljudi, kar so si s trudom in znojem zgradili. In še pri sosedu je jioskusala zlobna roka zanetiti, toda tu so pravočasno opazili nevarnost ter jo preprečili. Vsi požari v eni sami noči so dali povod /a sutn, da gre zu očitno niuSčcvnnjc ter so poka-/ali jasno sled. Orožniška preiskava, ki -e je držala omenjene sledi, je vodila do aretacijo osu riljenca.
In je ljudstvo še enkrat prestrašil požar, ki je izbruhni! v Andrcncih. Okoli 2 popolnoči se jc vnelo gospodarsko poslopje župaun Jerneja Zimičn. ludi tukaj je bil 1141 delu zloben požigalee, ker se je vnelo poslopje čisto zadaj pri hlevu. S težavo so domači in sosedje oteli še ostala poslopju v bližini, da niso |iostn!a žrl« v ognja.
Gojenke bodo predvajale igro "Skrivnostna slika« trodejanko s petjem 111 plesom, ki prikazuje kožje in zanimivosti renesančne dobe
□	Drevi premiera. Narodno gledališče uprizori drevi Langerje o komedijo vSpreobrnitev Ferdinanda Pištore«, Delo se godi na praški mestni periferiji ter je lani bilo le parkrat uprizorjeno radi zaključka sezone. Pežira J. Kovic, ki igra tudi glavno vlogo. V ostalih vlogah nastopajo: Zakraj-fkov.i, Kraljeva, Savinova, Starčeva, Zalo/nikova ter P. Kovič, Medven, Furijan, Rasberger, Grom, Harastovič, Tovornik in Corinšck.
□	Glasbena Maticu svojim prijateljem. Drevi bo v prostorih Narodnega doma družabni večer mariborske Glasbene Matice. Od 20 do 21 koncert pevskega zbora, nato prosta zabava.
□	Bela žena... Nn Aleksdandrovi cesti 23 je umrla v visoki starosti 70 let zasebniea go*pa Marija Bidovc. Bila je dobra in blaga žena. Pogreli sc vrši danes popoldne ob pol 4 iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče na Pobrežju. Naj počiva v miru, žalujočim naše iskreno in globoko sožulj -. — Od Sv. Rupcrta v Slov. goricah je prispela vest, da je umrla tam vrla krščanska žena Barbara Ploj, rojena šmigoe. Pokojnica jc učnkala izredno visoko starost 88 let. Rila je vzorna gospodinja in mati, ki jc odgojila svoji!-. 13 otrok v pravem krščanskem duhu. Pogreb se vrši danes dopoldne na farno pokopališče pri Sv. Rupertu. Svetila blagi pokojniei večna luč, preostalim svojcem in sorodnikom naše sožalje.
□	Avtobusna vožnja v Reko. Danes ob 14 postavi mestno avtobusno podjetje pred postajo na Glavnem trgu svoje avtobuse na razpolago izletnikom Pohorskega (lotiin. Odhod iz Glavnega trga točno ob 14.13. drugi dan povratek ob 22 iz Rad vonja <k1 gostilne Pšunder. Vožnja v obe smeri (0 Din za osebo, plača se vnaprej pri odhodu iz Glavnega trga. Nadaljnja obvestilu daje potili maršal ravnatelj Boliatzar.
□	Dnvčne zadeve. Davčna uprava opozarja zavezance, dn je poteke! skrajni rok zn plača nje !. četrtletnega obroka za zgradilrino. pridobnino, davek nn poslovni promet, rentnino. družbeni davek in vojnico dne 13. februarja. Davčni zavezanci, ki so zaostali s plačilom leh davkov se opominjajo, <la jih plačajo v 8 dneh. V nasprotnem slučaju grozi davčna uprava .s prisilno izterjavo.
□	Ribji trg jo bil včeraj založen srednje in to samo z morskimi ribami iz AHrije. Rilo jc 35 kg sardinic po 16 Din, 20 kg molov po 26. 15 kg boriionov po 22, 5 kg morskih rakov |io 26 in 12 kg rib sv. Petra po 22 Din kilogram.
□	Razkrinkani. Rokovnjočein v Slov. goricah, o katerih smo pisali preteklo soboto, »o prišli orožniki že na sled. Njihovo glavno torišče je bilo nekje okoli Ivanjskega vrha. krije orožništvo taoi zaslodjlo največ ukradenih predmetov, ki «0 bili v /adniem času pri rnznili rokovnjaških pohodih nakradeni. Doseduj je rnzkrinkanih že več /likovcev. Fncgn so zasledili pri Sv. Jurju ob ščavnici. Aretirali s<> ga na licu mesta ter gn odtrnnli nn varno. Izpovedal je vse, kako so tatvine vršili in kdo je sodeloval v tej rokovnjaški tolpi. Upati je, da bo odslej prebivalstvo Slov. goric vsaj začasno imelo mir pred rokovnjaškimi zlikovci.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 18. febr. ob 20: »SPREOBRNITEV FERDINANDA IPIŠTORE.« Prvič v sezoni. Nedelja, 19. febr. ob 15: >ftVEJK< — drugi del.
Ob 20: »PRI BELEM KONJIČKU«. - Znižane aao*
Zvezda Henry$a Forda ugaša •.. '	Dr. Alojzij Rašin
Velikopotezna Fordova zasnova — Fordova tragika — Ford-socijaiec t	Prv* češkoslovaški finančnik
Danes obhaja Češkoslovaška republika desetletnico smrti svojega velikega sinu, dr. Alojzija Rašina, ki je bil žrtev atentata mladega komunista.
Dr. Alojzij Rašin je bil prvi češkoslovaški finančni minister, ki je s svojo železno voljo, od-| točnostjo in bistroumnostjo postavil finančne temelje mladi češkoslovaški državi, in sicer v času, ko je bila še povsem navajena živeti z avstro-ogrskim denarjem. Rašin je postavil domačo valuto na trd ua tla, s tem je kajpada osvobodil češkoslovaško tudi v gospodarskem pogledu od Avstro-Ogr-ske. Takrat, ko je vsej Srednji Evropi in Nemčiji pretila inflacija, je Češkoslovaška že stala na trdnih nogah, tako da so jo vse okolne države zavidljivo motrile kot nekako čudo mlade, srečne moči.
Seveda je pri tem dokaj žrtvovalo češkoslovaško prebivalstvo, toda češkoslovaška krona je
ostala na višini nekdanje avstrijske.
Njegov bister razum je segal na vse strani, da bi še bolj dvignil ugled in finančno moč svoje mlade države: ogromni kapital je vložil v češko-slovaško narodno gospodarstvo, ki se je stotero rentiralo; s svojim investicijskim proračunom je postavil v ravnovesje normalni budget. Domačo industrijo in trgovstvo je povsem odtegnil iz odvisnosti dunajskih bank. Mnoge banke z repatriiranim kapitalom, ki so bile povsem vezane na industrijo na češkoslov. teritoriju, so morale prenesti svoje oentrale v Prago.
Dr. Alojzij Rašin je tako oplodil svojo državo, da je skoraj najdalj vzdržala borbo s svetovno gospodarsko krizo. Zdaj se je seveda tudi njej dokaj zamajalo. Vendar temelji, ki jih je postavil prvi finančni minister, se ne bodo nikoli porušili.
Deimit, najvažnejše michigausko mesto, ki se bohoti z nebotičniki avtomobilskih konceniov. V krogu: Henry Ford, radi katerega so prišle banke v katastrofalen položaj. — Ameriška država Michigan, v kateri imajo svoje sedeže malone vsi pomembnejši ameriški avtomobilski koncerni, je morala naznaniti 8 dnevni moratorij. Kadj dokajšnje denarne vodilnosti Michigana pa so se močno zamajala tla vsem ameriškim bančnim zavodom.
Francoski zdravniki
Francoski senat je sprejel zakon, ki odloča o ! izvrševanju zdravniške prakse na Francoskem, lz-i rečno je poudarjeno, da imajo to pravico le oni j zdravniki, ki so dosegli francosko diplomo ali pa I imajo kako poocbno dovoljenj:'. Pri poslednjem se misli zlasti na zdravnike onih držav, ki to.aiirajo franooske zdravnike nn svojem teritoriju.
Napoleonov kongres
To leto se vrši v Pragi Najioleonov kongres. Na ta kongres je prijavil svoj prihod tudi slavni ruski pisatelj Merežkovski, ki živi v Parizu. Tega namreč smatra evropski svet za najboljšega na-poleonista; saj nam je med drugim znana njegova velika monografija o Napoleonu.
Svet pozna Henryja Forda le kot avtomobilskega kralja, katerega brezprimerni dvig je bil pač znamenje gospodarskega razvoja v zadnjem desetletju. Mar gre zdaj njegova zvezda v zaton? Strma vzboklina njegovega dviganja se bo pač morala nekoč nakriviti v nasprotno stran. Gre le za vprašanje: ali bo ta obrat stari, sedemdesetletni Ford doživel? Zdi se, da ne bo njegovim belim lase>m prizaneseno.
Da bo moral Fordov sistem nekoč tak konec doživeti, je bilo že v 6anii zamisli Fordovega načrta skrito kot usodna neizbežnost. Ford je namreč prišel do velike misli, ko je imel v posesti še normalno delavnico, da mora postati avtomobil last vsega človeštva ne le luksuzen predmet posameznih bogatcev. Za ta načrt je skoval sledeči ključ: treba je ustvariti ogromno število avtomobilov, a prodajati jih po nizki ceni. Kar bi si človek mogel le v snu predočiti, to je Ford uresničil. Iz njegove tovarne so vreli avtomobili v bajno število, a sleherna serija je bila cenejSa. Tako je Ford omogočil, da si je nabavil lasten avtomobil malone sleherni delavec. In da ima danes vsak Američan svoj avtomobil, je vsekakor For-
odovo delo.
ef ,j|.Toda tu je stala meja. Da mora imeti sleherna imeriška družina svoj avtomobil, je postalo samo po sebi umevno, nekatere družine so jih imele tudi več, da. mnogo preveč za današnjo krizo. Potreba je bila povsem krita z ogromnim številom novih avtomobilov, ki so zmerom bolj rasli v Fordovih tvornicah. Stari avtomobili se niso popravljali, nova naročila so bila še zmerom ogronvna, toda mogočno premajhna za Henryja Forda, ki je imel zgoraj omenjeno tvorni«ko metodo. Zakaj ta metoda z nizko ceno je stala ali padla z veliko razprodajo.
Iz Severne Amerike so si našli Fordovi avtomobili pot v Južno Ameriko, v Afriko, Azijo in Evropo, vendar tu ni našel Ford plodov it ih tal. Evropa si je zavarovala svojo lastno industrijo z visoko uvozno carino ,ostali kontinenti pa niso še toliko razviti, da bi potrebovali avtomobilov v večjem obsegu. In še nekaj je tu, na kar Ford ni računal:
Na vseh izven ameriških ozemljih je avtomobil Be zmerom samo luksus in privilegij bogatcev. In ti denarneži niso tako odvisni od nizke cene avtomobilov kakor ameriški delavci, zatorej izbirajo rajši mnogo dražji, a razkošnejša avtomobil, kot je Fordov ...
In v tem leži tragika Fordove velikopotezne zasnove in življenjskega sna, tem bolj, ker je pre-čala že od samega začetka na Fordovo delo. Bilo je le še vprašanje časa, kdaj nastopi katastrofa. Ze nekaj let je Ford omejeval število produkcije. Saj so nešteviiine ogromne garaže širom Amerike, ki sprejemajo dnevno na tisoče novih avtomobilov, naravnost zagačene. Naročil pa je zmerom manj. Fordovo podjetje bi pač moglo prenesti vse velike tresljaje, ta zavra t na boiezeu življenjskega dela velikega Amerikanca pa je neozdravljiva.
Fordov sen se je sesuL Mislil je pač izdelovati toliko avtomobilov, da bi bilo preskrbljeno ž njimi vse človeštvo — potem pa naj bi prevzelo novo ulogo letalo. Toda račun ni bil točen. Avto-
mobilska produkcija je blizu smrti in sicer ob času, ko letalo še ni neobhodno potrebno. Tu pač 1
zija velika praznina med — včeraj in jutri. *
Henry Ford se je rodiil 30. julija 1663 v Green-fieldu v državi Michigan. Po koučani ljudski šoli se je posvetil praktični strojni tehniki in najprej delal pri znanem Edisonu. Dolgoletni poskusi so privedli Forda k sestavi avtomobila, kateri mu je pa prinesel sjiočetka le zasmehovanje. »Bedasti Ford< je bilo ime dolgemu suhljatemu možu, ki je zaman iskal po Detroitu denarnih ljudi, kateri bi mu pomagali ustanoviti avtomobilsko tvomico. Končno pa se mu je le posrečilo, da je zbiral najpotrebnejše.
Več let se je moralo mlado podjetje boriti, toda končno se je Fordu in njegovemu poslovnemu vodji, poznejšemu senatorju Couzensu, vendarle posrečilo prepeljati tovarno v varne vode, ne da bi bilo treba sposojati si novega denarja ali stopati v nove bančne obveznosti. Nato pa se je začela zmagovita pot. kakor je zgodovina industrije ne pozna. S tem, da je Ford znižal ceno svojim avtomobilom, so bila naročila bajna. Kakor pa je Ford izstopil iz tehnično zglajene poti svojih visokih tovarišev, tako je hodil svoja pota tudi v socijalnem vprašanju. Ta mož je imel pogum, da je v poslovni krizi zvišal plačo svojim delavcem, hkrati pa znižal delovni čas, kar je bilo po mnenju ameriških industrijskih trustov nekaj neču-venega.
Ford je postal največji avtomobilski fabrikant sveta in menda tudi najbogatejši človek Amerike, ki pa je ves svoj kapital vlagal nazaj v podjetje. Njegovi avtomobili so bili povsem le iz Fordovih tovaren sestavljeni: saj ima ta avtomobilski kralj svoje rudokope, svoje železnice, svoje parnike, v Detroitu pa ima tudi ogromna zemljišča, kjer so preskrbljeni njegovi delavci za starost. Težko preizkušnjo je doživel Ford ze leta 1927, ko je promet njegovih voz povsem zastal. Toda velike preureditve v tovarnah, ki so ga stale milijone, so delo za nekaj časa poživila, toda le mimogrede.
Trenutno pa je znan bančni krah v Miohiganu, kjer je težko prizadetih nad 600 velikih bank. Guverner je namreč odredil osemdnevni moratorij radi plačilne nezmožnosti, v katero je padla mogočna Union Guard ian Trust C/ie v Detroitu. Večinski član ts banke pa je — Ford ... Fordu ee bržkone bliža katastrofa, posebno, ker se bore proti njemu vse velike banke.
Shaw o razorožitvi
Bernard Shaw, ki je trenotno na potovanju okrog sveta, je prispel zdaj v Hongkong, kjer je prišel v stik z nekim angleškim časnikarjem pa se ž njim razgovarja! o razorožitveni konferenci sledeče:
Narodi so končno vendarle prišli do te točke, da bodo priredili cenejše vojske. Gotov sem, da bo za v<*e ljudi veliko zadoščenje, če bodo vedeli, . da ne bodo umrli v bodoči vojni od 16 čolnih, I marveč od 10čolnih granat...
Itreziična slika križarke Sedem provinc«, ua katero je priletela ob znanem »lovu« bomba (desno) in ubila 12 upornikov, nakar se je ostala posadk« Dodala zaalednjočemu brodovjn.
Pokop neunkirchenskih žrtev. Zgoraj: oficijeini zastopniki države, od leve na desno: župan mesta Neunkirchen, poslanik Schubert, podkancler Papen, predsednik Saarske komisije Knox in državni delovni minister dr. Seldte. Spodaj: Žalne svečanosti ob skupnem grobu.
Atmosfera in notranjost Evrope
v revolucij
Prva originalna slika e v«Mki povod nji v kitajski provinci Kausu. katero je povzročila Rumena reka, fci y> intopb čee bregov« in prekrila velik del proviucije. Reka je zahtevala na tisoče mrtvih.
Rokopisi v izložbi
V Britanskem muzeju v Londonu so razstav-; Ijeni te dni rokopisi nedavno umrlega romanopisca Johna GaLsworhtyja, v spomin na njegove velik* atvaritva
Einstein se bo vrnil
Kakor poročajo listi, se bo prof. Einstein znova vrnil v Nemčijo, in sicer sredi aprila. V Ameriki pa bo predaval .vsako leto po pet mesecev.
Že nekaj let sem opažamo, da z našo zemljo ni nekaj v redu. Ne le na evropskem zemeljskem površju marveč tudi v atmosferi in notranjosti zemlje se gode odločne spremembe. Velepomemb-ni procesi lizikalne, meteorološke in geološka vrste so v teku. Meje med štirimi letnimi dobami, med pomladjo, poletjem, jesenjo in zimo, so se zadnja leta očividno spremenile. Visoko poletje ima že jesensko podobo, toplo vreme februairja pa da misliti na pomlad. Nenavadna negotovost evropskega podnebja spravlja klimatološke raziskovalce v precejšnjo zadrego, ker pač ne morejo dati zadovoljivih pojasnitev za la čudoviti fenomen.
Nekateri iščejo vzroka tej meteorološki zago-netki v silni razširitvi radio-valov, ki baje vplivajo usodno na naše klimalična razmere. Stara hipoteza o sončnih pegah je tudi oživela. Ta pravi, da vplivajo na podnebne prilike pege, ki se v gotovih periodah pojavljajo na soncu.
Zanimivo pa je, da je podobna evropski kli-matični spremembi tudi sprememba notranjščine evropskega kontinenta. Naravne katastrofe, v prvi vrsti potresi, ki so pustili evropsko celino tekom
zadnjega stoletja povsem v miru, so zadnje čane pri nas malone na dnevnem redu. Odmev potresa v Renskem območju se še ni izgubil, že se je ponovila podobna katastrofa na Grškem. Kmalu za tem so čutili prebivalci Koroške podobne tektonske pojave, zdaj pa je i6to doživelo badensko ozemlje. Brez ozira na te pojave, ki so zahtevali mnogo človeških žrtev, ugotavljajo seismografi, da se opaža v globokih zemeljskih plasteh evropskega kontinenta sveža tektonska dejavnost. Po strašni svetovni vojni, po revolucijskem in političnem vrvenju po vojni je sledila strahotna gospodarsk* kriza. Zdaj pa prihaja še kriza nature.
Ali se pa morda geologi vendarle motijo?
Taksiranje trg. zaključkov
Z ozirom na razna vprašanja sedaj finančno ministrstvo v »Službenih novinah« objavlja pojasnilo glede taksiranja računov na podlagi določbe pete pripombe pri tarifni številki 12 taksne tarife zakona o taksah,
Iz pojasnila je razvidno, da se mora plačati taksa 1 Din samo v onih slučajih, ko dotični dokumenti vsebujejo ali se nanašajo na kakšen trgovski zaključek, torej na trgovsko pogodbo o kupoprodaji. Iz vsega nadalje sledi, da te takse ni treba plačati za navadna pisma rn dopisnice, s katerimi stranke naročajo gotovo količino blaga določene kvalitete itd., ker ta pisma vsebujejo samo ponudbo za zaključek trgovskega posla. Tudi neobvezno dopisovanje, ki je predhodno trgovskemu zaključku, ni obvezano biti taksirano. Tudi se ne plačuje taksa za one dokumente, ki ec izdajajo brez obveznosti (cenovnik, popis stroškov itd.).
Oblika trgovskega zaključka je za taksno dolžnost irelevantna, če se izdajo kopije naročilnice ili zaključnice, mora biti taksiran oni izvod, ki je namenjene za osebo, ki mora izvršiti v naši državi
naroČilo, L j, v riuteju recimo da tifiilli potadk daje kopijo kupen, « izvod zadrti zase poelodaja-
lec, tvrdka prodajalcc. Na vseh kopijah pa j« treba označiti, kje je original s taksno znamko,
Pravica države na omenjeno takso nastaja tistega dne, ko se izgotovi v mejah naje države tak dokument o trgovskem zaključku, pri prihodu naročilnice iz inozemstva pa ob prestopu državne meje.
Predmetno takso 1 Din morajo plačati solidarno izdajatelj dokumenta in njegov prejemnik. Če prihaja naročilnica ali zaključnica iz inozemstva, mora takso naravno plačati samo prejemnik, če pa je prejemnik v inozemstvu, tedaj mora biti taksirana kopija, ki ostane pri izdajatelju naročilnice ali zaključnice v mejah naše države.
Kolek se uniči ali z napisom nad njim ali pa s preštempliranjem deloma kolka deloma čistega ! papirja,
Kazenska taksa znaša najmanj 30 Din in jo j plača lastnik dokumenta.
Bilanca Kredtnega zavoda
Včeraj, dne 17. februarja se je vršila bilančna »eja Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. Dobička izkazuje zavod 2,325.795.50 Din proti 2,646.160.84 Din v letu 1931. (broz prenosa iz prejšnjih let). Sklenilo se je predlagati občnemu zboru, da se izplača 9% dividenda (za leto 1931. oe je plačala 10% dividenda). Rezervni fond se dotira z 900.000 Din, penzijski fond pa z 100.000 Din. Bilanca per 31. decembra 1932 nam prikazuje sledeče številke: Aktiva: Blagajna 10 436.083.17 Din, menice 43,827.964.95, vrednostni papirji 15,493.170 99, konzorc. računi 9,145.409.54, debitorji: vi sta naložbe 6,458.488.56, dolznilu 185^98.120.71, 191,856.609.27, report 20,370.312.88, inventar 1.-, realilete 825.856.25, (Garancija j 12,292.994.—), skupno 291,955.408.05 Din. - Pa- I Biva: Glavnica 12,500.000.- Din, rezervni fond: redni 1,250.000.-, izredni 7,800.000.— za dubijoz-ne. terjatve i,000000.—, azijski 3,750.000.—, 16,800.000.—, trate 733.479.38, vložne knjižice 58,833.567.02, kreditorji 200,132.520.41, nedvignje-oa dividenda 750.—, dobiček: prenos iz leta 1931. 529.295.74, za leto 1932. 2,325.795.50, 2,955.091.24, (garancije 12,292.994.-), skupaj 291,955.408.05 Din.
Gospodarska literatura
Časopis isa racionalizacijo, organizacijo gospodarstva in dela. V Zagrebu (tisk konkurzne mase Jugoštampe) je začel izhajati pod gornjim naslovom nov mesečnik, ki ga ureja Milan Danič, organizator. Posamezna številka stane 15 Din, letno pa
140 Din-	~ •	n, , .
Finančni letopis »Mereur«. Prejeli smo 71. letnik (za 1933) finančnega letopisa »Mercur«, ki ga izdaja dunajska »Mercur-Bankc. Letopis prinaša avtentična poročila o žrebanjih ter sezname re-stant. Vsebovane so avstrijske in inozemske srečke, železniške in industrijske delnice ter obligacije, zastavni listi itd.
*
Nej izvoz perutnine. Kakor smo zvedeli z Rakeka, je bilo od 9, t. m. na obmejni postaji v Pre-etranku zavrnjenih 24 vagonov perutnine, namenjene za izvoz. Od teh stoji samo v Rakeku sedaj 14 vagonov žive perutnine. Zavrnjeni so bili radi tega, ker se certifikati, izdani od veterinarjev na nakladalni postaji, niso strinjali s faktičnim stanjem ob prestopu meje. Če pa je odrejen bakteriološki pregled, je treba čakati prav dolgo nanj, med tem ne gre blago niti napTej niti nazaj. S tem nastaja našim izvoznikom velika škoda in prav bi bilo, da bi se za to zanimalo tudi kmetijsko ministrstvo ter interveniralo pri pristojnih mestih v Belgradu, da se razmere izpreroenc.
Osrednji odbor jugoslovanske lesne industrije je imel ta teden sejo v Zagrebu. Med drugimi je bil zastopan tudi lesni odsek Zveze industrijcev. Na seji so bila izčrpno obravnavana vsa vprašanja izvoza lesa in delo stalnega odbora na Dunaju. Organizacije, ki so včlanjene v osrednjem odboru, so pripravljene v času, ako se uresniči po dunajskem stalnem odboru mednaroden sporazum vseh evropskih držav brez razlike glede izvoza lesa, sprejeti vse one omejitve, ki bi jih določal ta mednarodni sporazum, za obvezne tako zase kot za svoje člane.
Borza
Dne 17. februarja 1933.
Denar
V današnjem deviznem prometu so ostali ne-izpremenjeni tečaji Bruslja in Curiha. Učvrstil se je Pariz, dočim so vse ostale devize bile slabejše. Najznatneje je popustil tečaj Newyorka, kar je v zvezi z zaporo bank v državi Michigan, ki ima velike posledica
Avstrijski šiling je notiral na ljubljanski borzi 9—9.30, na zagrebški pa 9—9.10, zaključenih je bilo 20.000 šil. po 9 in 9.05. Grški boni so notirali 84—37.
Ljubljana. Amsterdam 2303.18—2314.54, Berlin 1363.47—1374.27, Bruselj 800.79—804.73, Curih 1108.35—1113.85, London 196.75—198.35, Newyork 5705.47 —5733.73, Pariz 225.32—226.44, Praga 169.67 —170.53, Trst 292.35—294.75.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 53.513 Din.
Curih. Pariz 20.325, London 17.76, Nevvvork 516.50, Bruselj 72.275, Milan 26.42, Mndrid 42.725, Amsterdam 207.95, Berlin 133.25, Dunaj 73.18 (60.10), Stockholm 94.10, Oslo 91, Kopenhagen 79.20, Sofija 875, Praga 15.31, Varšava 57.00, Atene 2.96, Carigrad 2.45, Bukarešta 3.06.
Vredno tni papirji
Tudi danes je bila tendenca za vojno škodo slabejša, vendar je proti koncu sestanka nastopil preokret na bolje. Promet je bil v Zagrebu prav znaten, saj je znašal 1500 kom. V ostalem ni bilo znatnih izprememb. Poleg vojne škode je bilo v Zagrebu zaključenih še begi. obveznic za 50.000 nominala.
Ljubljana. 7% inv. pos. 44—48. vojna Skoda 200—202, 8% Bler. pos. 39-41, 7% Bler. pos. 36.50 -38. Trboveljska 145—150.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 4-1—15, agrarji 23—24, vojna škoda 199—200 (198, 200), 2. 202 bi., 3. 196-200, 6% beel. obv. 31.50-32 (32), 8% Bler. pos. 39—41, 7% Bler. pos. 36.50-38, 7% pos. DHB 41—44. — Delnice: Narodna banka 3800-4100, Priv. agr. banka 221—223, Še-terana Osjek 135—150, Iinpes 50 den., Trboveljska 145 den.
Belgrad. Narodna banka 4100 bi., Priv. agr. banka 222-228 (222, 221), 7% inveet. pos. 44-15 (44.50), agrarji 24—25.50 (15.50), vojna škoda 197.50—198 (197. 200), 2. 192—198 (192, 192.50), i% begi. obv. 31.26-31.75 (81.75, 31), 7% pos. DHB 42.50- 42.76.
Dunaj. Podon.-6avska-jadran. 68. Aussiger Chemische 126.50, Alpine 12, Trboveljska 18.12, Leykam 1.10, Rima Muraisy 17 90.
Žitni trg
Nori Sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad, srbač., gorbač., bač potiska, srem. 227.50—230, bač. okol. Sombor, gorban. 225—227.50, južban. 222.50—225. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca vzdržana. Promet: 43 vagonov.
Sombor. Pšenica bač. okol. Sombor 225—230, gorbač. 227.50—232.50, srem., slav., ban. 222.50— 227.50, bač. potiska 230—235, ban. potiska 227.50 —232.50, moka bač., ban. 0g, Ogg 355—375, 2. 335 —355, 5. 315—330, 6. 290—300, 7. 200—210, 8. 95 —100, otrobi bač. pšenični 70—75. Ostalo neizpremenjeno. Teoidenca neizpremenjona. Promet: 46 vagonov.
Budimpešto. Tendenca za koruzo stalna, ostala prijazna. Promet srednji. Pšenica marec 13.85— 13.99, zaklj. 88-90, maj 13.98—14.11, zaklj. 14.10 —14.12, rž marec 6.85—6.96, zaklj. 6.96—6.97, maj 7.32—7.40, zaklj. 7.42-7.43, Koruza maj 7.45—7.52, zaklj. 7.46—7.48, julij 7.80, zaklj. 7.84 -7.85.
Sl. Vid nad Ljubljano
Podporne nakaznice. Vincencijeva konferenca
v Št. Vidu nad Ljubljano je uvedla za šentviško občino podporne nakaznice, kakor jih imajo v Ljubljani in drugod. Z njimi naj bi se obdarovali siromaki, ki hodijo od hiše do hiše, namesto z denarjem. Vsaka nakaznica ima vrednost 25 par in se dobe v blokih po »najmanj 20 komadov. Kdor se hoče posluževati teh nakaznic, naj jih kupi pri tajniku Vincencijeve konference ali pa v trafiki gdč. Ivane Zakotnik. Blok z 20 nakaznicami velja 5 Din. Če daš siromaku tako nakaznico, je prav toliko, kakor če bi mu daroval 25 par v gotovini. Vincencijeva konferenca prasi vse trgovce, peke in druge, naj sprejemajo te nakaznice kakor gotovino ter dajo zanje potrebna živila. Nujno pa prosimo, naj nihče ne da za te nakaznice opojnih pijač, kar nihče ne podpira siromakov zato, da bi njegovo podporo zapili. Vincencijeva konferenca bo vsem, ki ji bodo predložili naše izkaznice, izplačala v gotovini toliko, kolikor bodo dotične nakaznice vredne. Da bo vsak ločil naše nakaznice od drugih, naznanjamo, da ima vsaka naša nakarauca na zadnji strani žig »Vincencijeva konferenca Št. Vid nad Ljubljano«. Prosimo nujno, dajajte p ros jakom namesto denarja le naše nakaznice!
Mozelj
Dražba lova v naših loviščih bo 17. t. m. Čuje se, da je več interesentov, kar ni čudno, saj so naša lovišča polna najrazličnejših živali, posebno ob trdi zimi je v njih ranogo divjih prašičev. Da bi le novi zakupnik ne imel samo grabelj!
Kupci za kože divjačine se oglašajo. Polhove plačujejo od 25 do 50 par kos. Znatnejše je povpraševanje po kožah lisic, katerih je v primeri z drugimi leti vsled top!e zime ze!o malo.
Krasni so bili nekateri dnevi preteklega tedna. Na meji občine, ob reki Kolpi so zacvetele prve pomladanske cvetice (204 m nadmorske višine). Tudi so v nekaterih krajih grabili listje. Sedaj se je zima zopet povrnila.
Naznanila
šišensko prosvetno društvo priredi v nedeljo ob 20 v samostanski dvorani, veseloigro > Pri belem konjičku«. Igra jo zanimiva po veselih do-vtipih. Opozarjamo p. u. občinstvo, da si preskrbi pravočasno vstopnice, ker vlada za igro veliko zanimanje. — V jKmedeljek nas bo pa g. Vinko Zor popeljal na izlet v Dolomite.
Prosvetno društvo Trnovo v Ljubljani ponovi v nedeljo, 19. febr. ob 8 zvečer na društvenem odru v Karunovi ulici 14 Izvirno spevoigro »Kovačev študent«. Vstopnice se dobe v preprodaji v nedeljo od 10—12 v domu. Cene so primerno znižane.
Esperantski tečaj po zabavni Če-metodi brez knjig se bo vršil v šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Začetek v ponedeljek, 20. t. m. ob pol 20. Poučuje diplomirani učitelj.
Krajevni odbor Rdečega križa na Viču priredi v nedeljo, 19. t. m. zimski dan Rdečega križa. Osnovna in meščanska šola na Viču bosta priredili v ta namen popoldne ob 4 akademijo v šolski telovadnici. Zvečer ob 8 pa bo akademija v prosvetnem domu na Glincah. Na sporedu so pesmi, deklama-cije in igrica »Kjer ljubezen tam Bog«. Vstopnina 3 Din zn osebo. Po sporedu godba in prosla zabava.
Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva Ljubljana — severni del ima občni zbor 19. febr. ob pol 10 dopoldne v gostilni Kačič. Po občnem zboru predavanje o ureditvi domačega vrta. Vabljeni vsi člani, pa tudi vsi prijatelji lepega vrta.
Griže. Tukajšnje pevsko društvo pripravlja za nedeljo, dne 26. t. m. znano ljudsko igro: Carski sel.« (Avtor g. Iv. Redenšek, Domžale.)
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA
Začetek ob 20
Sobota, IS. febr.: VODA Red A. Nedelja, 19. februarja: Ob 15 PASTIR PETER IN KRALJ BRILJANTIN. Mladinska igra. IPremi-jera. Izven.
Ob 20: DOPUST NA FRANCOSKEM. Izven. Znižane cone.
0PFRA
Začetek oh 20
Sobota, 18. febr.: VIKTORIJA IN NJEN HUZAR.
Izven. Globoko znižane cene. Nedelja, 19. febr. ob 15: NIZAVA. Gostuje gdčna. Milena Verbičevn. Izven. Znižane cene. Ob 20: BALETNI VEČER Pia in Pino Mlakar lar anaamhe.l
Epidemija shrlatinhe v Kočevja
Dre OovetkJ žrtvi
Kočevje, 15. febr.
V najem mestu se je Se pred 14 dnevi pojavila škrlatinka, ki je začela ograiati fevljenje kočevskih otrok, Škrlatinka se je pojavila hkrati t več družinah. Med prvimi je bila prizadeta družina kočevskega sodnika g. Jožeta Arkota, kjer so oboleli kar trije člani: dva otroka in nazadnje le gospa Arkova. Od teh dveh otrok je umrla komaj 18 mesecev stara hčerka, sinčka in bolno mater pa so odpravili š« pravočasno z rešilnim avtomobilom v ljubljansko bolnišnico, kjer se še dane« zdravita Skoraj enako težko je zadela škrlatinka tudi družino kočevskega trgovca g, Leona L o y a. Na Skrlatinki je namreč obolel mali dveletni Leon, ki so ga nemudoma prepeljah ? Ljubljano, vendar prepozno. Škrlatinka se je po avila tudi v drugih družinah, vendar ni bilo dosedai še resnih obolenj. Oba smrtna slučaja rta vzbudila v mestu vel3io sočutja, pri starših pa grozen strah, da ne postanejo tudi njihovi otroci žrtve te strašne zavratne otroške bolezni, Zdravniška ob'ast je izdala radi teh okuženj potrebne in stro- e odredbe. Gostilničar g, G. Verderber in trgovec g. Leon Loy sta morala zapreti svoje prostore dokler jim zdravstvena oblast zopet ne dovoli odpreti. Vodstvo tukajitojih osnovnih šol je v smislu določi! zdravstvenih oblasti zaprlo šole in prenehalo z vsakim poukojn.
Zadnja vremenska sprememba je prinesla tudi mnogo obolenj na hripi in influenci pri odrastlib. vendar ni bilo dosedaj še hujših slučajev, ker se vsakdo varuje, kakor ve in zna. Temperatura je zelo nizka in je znašala v sredo zjutraj — 13° C.
Ptai
Ptujski gostilničarji so imeli v četrtek 16. t. ui.
v prostorih hotela Osterberger svoj redni obč. zbor. Po poročilih načelnika in tajnika je zbor obravnaval o računskem zaključku za leto 1932. in o proračunu za tekoče leto. Kakor je posneti iz poročila, znaša zadružno premoženje 34.805 Din Članarina se določi na 45 Din letno. Zadruga s 206 člani pristopi kot članica k novi ustanovljeni zvezi gostilničarskih podjetij za Dravsko banovino v Ljubljani. Zboru je prisostvoval tudi zvezni tajnik Peteln, ki je obširno poročal o hibah trošarinskega zakona ter tolmačil določila novega obrtnega zakona. Novi trošarinski zakon je hud udarec za gostilničarslco obrt, povzročil je pijančevanje po zakotnih točilnicah ter prinaša samo nesrečo med ljudstvo. Poudarjal je nujno potrebo novelizacije zakona, da se popravijo vsaj deloma njegove slabe strani. Kako škodo je imela gostilničarska obrt, dokazuje dejstvo, da je bilo preteklo leto samo v Ptuju in okolici nad 70 vinotočev, ki so vsi prav lepo uspevali. Pri volitvah je bil izvoljen po večini dosedanji odbor z dosedanjim načelnikom Francem Mahoričem.
Nočno lekarniško službo od IS. do 25. t. m. iina lekarna Pri zamorcu, magister Molitor.
0 vlomilcih v Predujemno društvo, o katerih smo poročali, ni ne duha ne sluha. Policija je našla na dvorišču sledove ter jih je izrezala, da ohrani tako vsaj neko osnovo z.i pregon zlikovcev. Stopinje izkazujejo široke in velike čevlje, ki so jih nosili storilci.
Trb ovlfe
Umrl je Malgaj Andrej, gostilničar in kovašlri mojsler v Gaberskeni, star 61 let. — Za hripo je pa umri rudar Keše Ivan, star 56 let; za vodenico je umrl Lisec Maks, občinski revež, star 35 let. — Pljučnica je vzela življenje dobri materi Frančiški Renko, roj. Tomše. Rajni naj počivajo v miru, preostalim pa naše iskreno sožalje!
Nove poroke. — Ti-le pari so se zadnji čas poročili: Hančič Franc, rudar, z Lanovšek Frido; Polisek Ciril, rudar, s Tomšič Zofijo; Kožar Avgust, rudar, s Flajs Jožefo; Kišek Ivan, rudar, z Rotar Alojzijo; Beline Karol, rud. elektriker s Ko-ra.š Angelo; Simeršek Franc, posestnik, s Cebin Pavlo; Kovač Alojz, rud. ključavničar, s Pajer Leopoldu; Sire Ivan, trgovec iz Kranja z Božič Marijo, hčerko gostilničarja in mesarja in Ščurek Stanko, rudar, s Sternjak Hildo. — Vsem želimo obilo sreče!
»Vodo«, veselo komedijo v treh dejanjih igrajo jutri — v nedeljo popoldne v Društvenem domu.
Slovenske gorice
Sv. Anton. Bela žena je začela kositi v zadnjem času... Skoro ni dneva, da ne bi Imeli mrliča. Dne 11. t. m. smo spremljali na poslednji poti kar dvo blagi ženi iz Cagone, eno pa prejšnji dan, tudi iz Cagone. Naj jim sveti večna luč. žalujočim liaše iskreno sožalje! — Pa tudi nekaj veselih novic imamo. Gostije! Številni ženini in neveste so najbrže hoteli popraviti lanskoletno zamudo, ker so v letošnjem predpustu že dosegli število lanskoletnih porok. Vsem skupaj obilo sreče!
Beli ta ■drart ttkf* pe ■ p«rabi
BOTOT
Generalno z.astopMtvo
D. Perhmajou d iie., Zeiunn
Programi Rodffo-LJsjbRon« ?
Sobota, 18, febr.i 12.15 PloSče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče — 17.30 Salonski kvintet (program po željah poslušalcev) — 18.30 Angleščina (ga. Oithaber) — 19.00 Borze dela in skrb za brezposelne — 19.30 Iz zgodovine filozofije (dr. Veber) — 20.00 Prenos Tatjaninega večera iz Kazine — 22.00 Čas, poročila — 22.15 Salonski kvintet (plesna glasba).
Nodclja, 19. febr.: 7.30 Konjereja (dr. Veble); 8.00 Nasveti za kmetovalce — 8.15 Gimnastika (M. Dobovšek) — 8.45 Poročila'— 9.00 Versko predavanje — 9.30 Prenos cerkvene glasbo iz št. petpr-ske cerkve — 10.00 O elektriki (dr. M. Vidmar) — 10.30 Reklama pri nas in drugod _ 11.00 Ura slovenske lahke glasbe Janka Gregorca — 12.00 Cas, poročila, plošče — 15.00 Zlata Praga (Ivan Marle-lanc) — 15.30 Tamburaški sekstet — 16.15 Ljudska iera »Utopljenca« (Nestrey), igra Ljudski oder — 2000 Koncert orkestra »Triglav* — 21.30 Slovenski vokalni kvintet — 22.15 Cas, poročila, ploščo (plesna glasba). -
Dragi programi i
Nedelja, 19. februarja:
Zagreb: 20.00 Lahka glasba — Milano 21.00 Operni prenos — Barcelona: 17.30 Operni prenos 2.45 Večerni koncert — London: 22.05 XIV. nedeljski orkestralni koncert — Stntlgart: 20.05 Komorni orkester — Toulouse: 2030 Valčkov večer 0.05 Simfonična glasba — Bukarešt: 20.00 Operetni večer — Suisse Komande: 20.00 Koncert švicarske filharmonije — Belgrad: 20,10 Violinski koncert Rim: 20 15 Violinski koncert — Beromfin«tor 20.10 Nepoznaii večglasni Brahms-ovl spevi — 21.10 Operetna glasbi _ Dunaj: 21.20 Zabavna glasba j Budapest: 19.45 Poljudne ogrske pesmi — Var-j šava: 20.00 Večerni koncert — 21.20 Pianinski kon ca rt.
Spori
VRi MBNSKO POROČILO JZSS i dne 17. febr. 1933.
Slatue-Planica. Temjveratura —12°, vreme jasno, veter zapadni, 50 cm snega ua podlagi, sneg suh pršič, izgledi za nedeljo in smuške ture prav dobri.
Kranjska gora. Temperatura —12°, vreme jasno, 8—30 cm pršiča.
Bled. Temperatura —10°, jasno, 10 cm sreža,
20 cm ledu.
Bohinj. Temperatura —10", jasno, 25 cm sreža.
Planina na Kraju v nedeljo odprta.
Pohorje: Mariborska koča. Temperatura —11', brez oblakov, mirno, 5—15 cm pršita.
Klopni vrh. Temperatura —10", brez oblakov, mirno, pršiča 10—30 cm.
Sonj. dom. Temperatura —13", brez oblakov, mirno, pršiča 10—30 cm.
Rimski vrelec, Temj>eratura —12*, brez oblakov, mirno, pršiča 10 20 cm.
Mojstrana. Temperatura —3", jasno, 20 cm snega na podlagi, izgledi za nedeljo prav dobri. Izgledi za smuške ture v okolici odlični. V Krmi koča v soboto in nedeljo oskrbovana, istotako je na Staničevj koči Lojze Rekar v soboto in nedeljo. Sneg na Triglavu izboreu. Hrano naj vsak prinese.
Jezersko. Jasno, hladno. Na planini Ancl na stari podlagi novo zapadli pršič. Smuka prav dobra.
Mrzlice. Temperatura —4°, vreme jasno, 10— 15 cm snega, v senci suh pršič, izgledi za nedeljo dobri.
Mrzli Studence. Temperatura —15°, 80 cm sn&-
ga, smuka idealna.
Kofce. Temperatura —8°, sneg mestoma spi-han, na planini Pungart prav dober.
Jezersko. Radi ugodne smuke na Jezerskem bo zopet vozil v nedeljo, dne 19, t. m. smučarski autobus iz. Kranja in sicer jx> dohodu jutranjega vlaka ob 8.15. Vračal p.a se bo kot po navadi ob 6 zvečer od Štularja nn večerni vlak. Cena vožnji iz Kranja na Jezersko in nazaj 30 Din za osebo.
URUGUAV:ARGENTINI.!A 2:1.
Uritguavci so se po dolgem času spoprijeli v Montevideo i, argentinskimi profesionalci, katere so po teiBci borbi in še celo neupravičeno premagali z 2:1. Kajti drugi gol za Uruguay je bil namreč, napravljen z roko njihovega napadalca, kaV'^0 vsi gledale! — kakor pravi poročilo — videli, le sodnik je to -»prezrl«. Moštvo olimpijskega prvaku je dokaj oslabljeno, ker so skoraj vsi boljši igralci odšli k argentinskim profesionalcem, deloma pa v Italijo.
Gledalcev je bilo 54.000, med temi 9000 dam, kar je tudi zn amerlkanske razmere rekord. Sploh je bilo vse razprodano, le igra je bila bolj revna, tako, da publika ni videla tega, kar je pričakovala. Poleg tega je pa to srečanje sicer dobre športne odnošaje omenjenih reprezentanc tako pokvarilo, da si v dogledneni Času ne bosta stali nasproti.
PRI MEDNARODNIH SMUŠKIH SKOKIH V INNSBRUCKU
so bili doseženi sijajni uspehi, pa tudi padcev in poškodb je bilo precej. Izmed 85 tekmovalcev jili je izvedlo skok « padcem nič manj kot 35 ekakačev. Rešilni voz je imel precej posla, najtežje poškodbe pa je dobil Švicar Lassueur. Tudi naša znanca. Ce-hoslovaka Širnim ak in Cilka sla jo izkupila, vendar sta njuni poškodbi manjšega značaja. Bile pa so dosežene bajne dolžine, zlasli od Norvežanov, ki so skakali izvi ii konkurence. Birger Ruud je skožil celo 82 in! Sicer tudi s padcem, vendar je to uspeli, katerega pred Ieli največji optimisti ne bi pričakovali. Tudi njegov rojak Srir^nsen se je pognal na 81 m, seveda s padcem, ker ga je zračni pritisk enostavno odtrgal.
Rekord na tej skakalnici je postavil Signumd Ruud. ki je skočil brez padca 75 m. Dosedanji rekord jr držal njegov brat Birger s 74.5 ni
Za zaključek sta izvedla brala Ruud dvojni skok (istočasno izvedena skoka) in sicer brez padca ter sta dosegla 73, oz. 74 m.
Od naših se je najbolje odrezai mladi Palme, ki jo med tolikimi tekmovalci in v tako hudi konkurenci dosegel 39. inesto pred Vngleži, Italijani in Romuni.
Carnora in Sharkev se ne bosta borila. Tako | je namreč odločila boksarska komisija Nevv Vorka ! ter le ta boj prepovedala z ozirom nn tragičen sln-' čaj E. Schaafa, ki je posta! žrtev tega športa. Za ■ bodeče se prnd"ideva, da bodo Carnera in drugi j Inki boksarski velikani tvorili razred zase, ker j prevelika diferenca v teži resno ogroža življenje j lažjih boksarjev.
Dolarji -o mu dišali? Znani avstrijski laliko-' atlet Rinner, ki je od~-el lansko leto s svoilnii ro-; jnkl na ol I m pija do v Los Angeles, jj po končanih i tekmal, ostal v Ameriki ter se vpisal na neko južno ; kalifornijsko univerzo. Ker pa je imel samo tako j zvani »olimpijski potni list", ki je veljal le za dobo I Šestih mesecev, so :;a ameriške oblasti pozvale, da j mora zapustiti njihova tla.
Krasote naših planin vse premalo poznamo, četudi jc v zadnjih lelih število turistov in zlasti smu-i čariev zelo nnrasllo. Ne zadostuje, da se podaš z : družbo v planine; vedeti moraš tudi, kje hodiš in kako se imenujejo posamezni vrhovi, katero pose-čaš. Vsak razumen gospodar napravi vsaj zn en dan, fe že ne zn cel teden naprej toč.m načrt, kaj, ' kje in knko se bo delalo. Prav tako jo potrebno, da tudi turist ali smučar preje napravi načrt, kje bo hodil, oziroma smučal, kje prenočeval, sploh mora celo turo do podrobnosti preštudirati. Zato so nam ' seveda potrebni razni pripomočki, v katerih bomo lahko dobili potrebna navodila, pouk itd. Vse to in še mnogo drugih koristnih stvari nam nudi »Planinski veelnik«, glasilo SPD, ki nam prinaša v novvm letu poleg omenjenega šc krasne slike ua iih olauln In drugih krajev naše domovine.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vtaica beseda Dia 1'—; ieni-tovanjski oglaai Dia 2—. Najmanjši znesek za mali oglas Dia Ir—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilo. — Pri oglasih reklamaega luataja se ra-šuna enokolooska. 3 mm visoka petitna vrstica po Dia 8*60. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti mam ko.
Lepo sobo
opremljeno — oddam za stalno solidnemu gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1737. (s)
Prodajalka
išče službe v trgovini. Nastop s 15. marcem ali ■ i. aprilom. Naslov v upr. »Slov.« pod it. 1652.
2000 Din nagrade
dam tistemu, ki mi preskrbi službo trgovskega potnika ali skladišnika in to le pri večjem podjetju. Naslov v upravi »Slov.» pod št 1733.	(a)
Sluibodobe
Kmečkega fanta
ki zna opravljati vsa kmečka dela, sprejmem. Plača po dogovoru. — Jakob Jesih, Rudnik pri Ljubljani.	(b)
Kot trgovski vajenec
bi vstopil k trgovcu v meštu ali na deželi absolvent kmetijske šole, zmožen tudi nemščine. Cenj. ponudbe na naslov: S. Knaus, Srednja vas 26, p. Draga.	(v)
Vložne knjižice
kupite ali prodaste nai-bolie pri Komand družbi M JANKOLE. Liubliana. Selenburgova ulica 6. U. Tetelon 30-52	Idi
II
Stanovanja
IŠČEJO:
yOOS
Iščem stanovanje
sobe in kuhinje v bližini Mirja, za ceno do 300 Din nesečno. Ponudbe na upr. Slov.« pod »Mirje«. (cj
ODDAJO: Dve stanovanji
štirisobno z vsem kom-fortom in dvosobno, komfortno, s kabinetom, blizu sv. Jožefa — oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1736. (č)
Dvosobno stanovanje
visokopritlično, parket, elektrika, prostorna ku hinja, oddam takoj ali za marc. Izve se v upravi »Slov.« pod št. 1740. (č)
Opremljena soba
snažna in svetla se ceno jdda eni ali dvema osebama na Miklošičevi c. št 22 B. 1. nadstr., vrata 17 (Delavska zbornica), s
Majhno sobo
skromno, čisto, v mestu, išče starejša gospodična — do 150 Din. Ponudbe pod šifro »Stalna« 1735 na upravo »Slovenca«, (s)
Na stanovanje
sprejmem 3 ali 4 ženske, ali starejši zakonski par. Cena zelo nizka. Vprašati pri Kocjanu, Vodnikova c. 17, Šiška.	(s)

ODDAJO: Oddam lokal
prikladen za obrtnika ali kot sobo. Kettejeva 7, Ljubljana VII, Kovačič. n
Hotel Plesnik
v Logarski dolini se odda takoj z vsem inventarjem v najem. Franc Plesnik, hotelir, Logarska dolina.
Kavarno
moderno opremljeno — prometna točka — oddam takoj v najem. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Kavarna« št. 1762.	(n)
Trgovina
z mešanim blagom, dobro vpeljana, obstoječa že 60 let, se radi bolezni takoj odda v najem na deželi v industrijsk cm kraju. Za prevzem zaloge potrebno 60 do 80.000, polovico lahko v hranil knjižicah dobrih denarnih zavodov. Resni reflektanti nai blagovolijo pnslati ponndbe na upr. »Slov.« pod zn. »4 lokali, 2 sobi« št. 1744.
Trgovina
z meš. blagom maniša, dobro vpeljana se takoj odda v najem na deželi. Pripravno za začetnika. Na razpolage tudi koncesija. Potrebni kapital 25 do 30 tisoč Din. - Cenj. ponudbe na upravo »St.« pod »Špecerija« št. 1745.
Oblastno dovoljena
RAZPRODAJA
Ker naša razprodaja traja le še par dni, smo ponovno znižali cene la angleškemu in češkemu blagu za moške in ženske obleke, kakor tudi ostali manufakturi. Velika izbira ostankov
OBLAČILNICA ILIRIJA
Ljubljana, Mestni trg št. 17JI.
Pojestva
Droben oglas v »Slovencu• posestvo ti hitro proda; it ie ne z gotovim denarjem pai kupca ti s kniiitco da.
Več stavbnih parcel
pri kolodvoru Vižmarje, se proda. — Pojasnila: Vižmarje št. 100. (p)
I
Automofor
i
Dobro vpeljano, sta^o
podjetje radi bolezni naprodaj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Slučajna prilika« št. 1694. p
Dve posestvi
krasni, blizu kolodvora, pripravno za veletrgovca z žitom, vsled starosti zelo poceni prodam proti gotovini. Pojasnila daje Julka Košanovič, Zagreb, Berislavičeva ulica br. 15.
Stavbne parcele
proti Kamnici naprodaj. Vprašati: Koroška c. 18, Maribor.	(p)
Dva avtomobila
osebna, 6 sedežna, znamke Fiat 510 in Austro-Fiat, v jako dobrem stanju, sta pO nizki ceni naprodaj pri zdravilišču Rogaška Slatina.	(f)
Kupimo
Voz slame
in voz sladkega sena — kupi Franc Pust, Streli-ška ul.	(k|
Kupim lokomobilol
Ponudbe na upr »Slov,« v Mariboru pod značko »75 PS/1751.	(k)
Širile »Slovenca«!
Obrt
Koruzo za krmo
oddaja najceneje veletrgovina tile to moke
A. VOLK, LJUBLJANA
Rdljeia cesta U
»LIMONINA«
limonin sok v prašku je neprecenljive vrednosti, ker nadomešča limono za vse potrebe. Pločevinasta škatla — oblika limone — vsebuje praška od 20 svežih limon. Poštne pošilfke 6 škatlic od 120 limon praška 48 Din proti predplačilu, lahko
v znamkah. Sprejmejo se zastopniki.
»Limonina«, Zagreb — Nodilova l/I.
rJSffffnTil
Če avto svoj stari prodajaš aT motorja bi znebil se rad. hri kuoctv ti m nuno prižene Slovencev na/manjš' inserat
Črne suknje
naiboliši nakup - Anton Presker Sv Petra c. 14, Liubliana	(1|
Pisalni stroj
znamke Remington v najboljšem stanju prav poceni prodam. Naslov pri upr. »Slov.« pod št. 1623. _(1)
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izbiri naiugodneie m naiceneie tvrdka Kari Prelog. Liubliana. Židovska ulica in Stan trg. (1)
Brezplačno
pošljemo prospekte o reklamiranju preveč plačane voznine. Biro »Kurir«, Belgrad, Kr. Milana 15. Iščemo agente za zbiranje tovornih listov. (r)
Razmnoževanje,
prevajanje ia prepisovanje v razne jezike izvrši takoi »Uviz«, Tvrševa cesta 15/1, telefon 29.52.
Mala lesena hišica
premestljiva, z balkonom, teraso, belo emajliirana, krita s pločevino - pripravna za stanovanje, stojnico ali obrtnika — naprodaj za 4.500 Din. -Ogled in prodaja v nedeljo 19. II. ob 10 v Mostah, Zaloška c. 71. (p)
Čevljarsko delavnico
v Ljubljani dobro vpeljano, kompletno prodam. Pišite na poštni predal 139, Ljubljana._(p)
Parcele
ali skupni kompleks poleg kolodvora Dev. M. v Polju prodam. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1739._(p)
Stavbne parcele
v Studencih naprodaj. -Tudi proti dobrim vlož-nim knjižicam. Naslov v upr. »Slov.« v Mariboru, št. 31/kr.	(p)
Enostanovanjska hiša j
z obsežnim vrtom v Vod- j matu, oddaljena 2 min. od I tramvaja se odda. Poizve i se pri Josip Oražem, Moste._(pl
Več stavbnih parcel
naprodaj v Vodmatu. -Proda se tudi na vložne knjižice. Poizve se pri I. Oražem, Moste.	(p)
f bloku hiš nebotičnika
sc oddajo v najem
lokali, pisarne in stanovanja s 3 sobami. kuhinjo, kopalnico
in ostalimi pritiklinami.
Pojasnila daje: Pokojninski zavod, Gledališka ulica 8/JIL, soba št. 2.
Pred mescem dni sem bila ea fidez 10 let starejla
»Imela sem brazde okrog ust m oči, ras-širjene pore in upadlo vehasto kožo. Dane* je moja polt ravnotako lepa, kakor polt moje lepe, mlade hčerke. Po zaslugi izred-nego odkritja profesorja dunajske medicinske fakultete zamore koža absorbirati hrano ter jo spreminjati v zdravo in živo kožno tkivo. Ne leta, temveč preslaba hrana pov-zročuje grbe in vehavost kože. Uporabljala sem sredstvo, katero mi je priporočal zdravnik, pa sem v 4 tednih postala za 10 let mlajša. Nadam se, da bo vsaka žena, ki jo že preko 25 let, storila isto in bo deležna istega veselja kakor jaz.«
Jamčimo s svoto 200.000.— Din, da vsebuje krema Tokalon hranljive dodatke, o katerih pravijo slavne avtoritete, da plo-mlajujejo kožo. Ti dodatki so: olivno olj* sveža smetana, emulzirani estrakti iz beljaka in rumenjaka Že po eni noči boste opazili naravnost neverjetne uspehe. Z redno uporabo dobite mlado, lepo, svežo in čvrsto polt brez vsakih gub. Krema Tokalon, rožnate barve, nai se uporablja ponoči, ona bele barve, (ne mastnal pa podnevn. Uspeh je zajamčen, v nasprotnem primeru, pa se vrača izdan denar.
Prst
preseiano (humus) za vrtove Vam dobavi gradbeno podietje A Mavrič, Liubliana. Tvrševa 38 — telefon 33-82	(1)
Prodamo
prvovrstno sortirano vino po 3 do 4 Din liter, nekaj tudi na vložne knjižice. Oskrbništvo graščine Bizeljsko p. Bizeljsko.
Zdravo, suho seno
prešano v balah — ima
naprodaj L. Dubica.
Noušak, Bos.
(D
Odpadke od žoge
10°/0 ceneje, dokler traja zaloga
prodaja v vsaki množini
Ivan Šiška, Metelkova ulica št. 4.
Šivalni stroj »Pfafl«
naprodaj na Tržaški cesti št. 27.	(1)
Modistinje, pozor!
Vsled preselitve se poceni proda najboljše vpeljana modisterija s pred-tiskarijo na najprometnej-ši ulici Ptuja. Pojasnila daje Krašner Štefi, Ptuj, Krekova 1._(1)
Vagon brezovega lesa
zdravega, naprodaj. Poizve se: Ivan Borštnik, Dole, Borovnica.	(1)
Kavne mešanice
iz lastne pražarne, mleta kava, po želji tudi turško na električni mlin, vedno sveže pripravljeno tako mak mleti in orehe v špeceriji F. R. Kovačič, Miklošičeva cesta. (1)
Sode
po znižani ima vedno v zalogi P. Krušič, sodar-stvo, Videm-Krško. (1)

FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon. Roden-stock. Voigtlandei, Welta. Certo itd ima vedno v zalogi
foloodd. Jugoslovanske knjigarne
V L ub? ani Zahtevajte ceniki

■ ■ N d
■o s:
S.3
4)Q = 00

« J3 c .2 => iS a
> « S
'O » «« -J «£ O
-si a-* s-|3 ar
.r g a -■§UJ » 5
r •"
. a
»»o ~ >« a
« E.r s " iriius s
Q>- 'P K -- -J - = eCL
E g,
- 2
' S B t
S ve^
a
«t
'5
| la
<y ' a
-o _
S" 9.S
C
o
cd-CQ a
y -s e .2

Mtndc
»»S'
S, q m n K
alS«*«
-,a » > a ► i qq a
- S 11
o-o
<0 ,
•»"S
a>JjJ> a
~ I-*® • 8 s«' i -
J - s s .
- S ° 8 a ■ >
Pju
5 «J
lllts 1&1
P. C. Wren:
Lepi Mihael 41
»Prečitajte si tole tiskovino in jo podpišite,« je rekel s skoraj neslišnim vzdihom. »Kakor hitro boste to izjavo podpisali, postanete francoski vojak, ki se mora vsestransko podvreči vojaškim zakonom. In za dobo petih let vas ne morejo vaši znanci oprostiti na noben način, tudi vaš konzul vam ne more v ničemer pomagati. Nič razen smrti vas ne odveže tujske legije.«
Površno sem prečital sivo tiskovino, ki je vsebovala pogodbo, s katero se podpisani zaveže, da bo služil francoski republiki pet let kot vojak tujske legije.
Pet let je bila dolga doba, toda Izabela bo takrat imela šele tri in dvajset let, in kar sta mogla storiti Mihael in Digby, morem storiti tudi jaz. Kako lepo bi bilo, vrniti se domov po pet in dvajsetih letih v činu polkovnika, da bi odvedel Izabelo nazaj k polku... Napisal sem svoje ime na tiskovino.
»Majhna zmota se vam je vrinila, moj dragi,« se je nasmehnil polkovnik, ko se je ozrl na moj podpis, >ali hočete mogoče tam živeti pod izmišljenim imenom?«
Podpisal sem se bil >J. Geste« 1
V zadregi sem pordel. Potem sem prosil oproščenja in za dovoljenje, da bi se smel podpisati s pravim imenom, kar mi je polkovnik brez nadaljnjega dovolil. Strgal je staro tiskovino in mi dal novo, kjer sem se podpisal »John Smith«.
»Poslušajte me sedaj, moj dečko,« je dejal polkovnik. »Vi ste sedaj po zakonu in pravu francoski vojak in morate takoj odriniti k svojemu polku. Ako tega ne bi storili, vas bi imeli za ubežnika. Nocoj ob
deveti uri petnajst morate iti na Gare de Lyon; tam stopite na vlak za Marseille, kjer se boste na kolodvoru javili službujočemu podčastniku. Ako bi ga zgrešili, povprašajte kakega policista za pot v Fort St. Jean in se tam priglasite. Ne pozabite tega! Fort St. Jean je zbirališče.« Dvignil se je in mi ponudil roko: »Sedaj vam pa želim obilo sreče in hitro napredovanje,« in nato je še dostavil: »Ali vam morem dati še kako drugo pojasnilo?«
»Ali vedno svetujete novincem, naj si svoj pristop premislijo?« sem vprašal.
Pogledal me je skoroda z očetovsko strogostjo.
»Jaz nisem za to tu, da bi ljudi odganjal od tujske legije,« je dejal... »Vendar se mi zdi, da so nekateri ljudje bolj usposobljeni za življenje tam zunaj kakor drugi,« je dostavil in mi prijazno stisnil roko. »Zbogom in mnogo sreče!« Zahvalil sem se mu in odšel.
»Pojdite z menoj, rekrut,« je izgovoril seržant, ko so se vrata zaprla, »in gibljite se hitro!«
V svoji službeni sobi mi je napisal vozni list za Marseille in še listino, ki je izpričala, da mora odriniti lastnik Jo{in Smith, vojak tujske legije, na zbirališče v Algeriji. Nato je odprl neko omarico, iz katere je vzel škatlo z denarjem ter mi naštel na mizo tri franke.
»Tu je potnina, rekrut,« je rekel. »Razmetavanje javnih sredstev. Trije souji bi bili dovolj.«
Dodal sem še dva franka.
»Dovolite, da se razideva kot prijatelja, seržant,« seim rekel, ker ne maram puščati za seboj slabega vtisa.
»Rekrut,« mi je odgovoril, medtem ko je zginil denar v njegovem žepu, »vi boste napredovali... ako boste spoštovali in zadovoljevali vse seržante. Zbogom 1«
Ponovno sem šel skozi Rue St. Dominique, toda ne več svoboden mož. Z lastnimi rokami sem si bil nadel
verigo na noge, verigo, katere drugi konec se je nahajal nekje v Sahari.
Namesto da bi čakal do večera, sem se odpeljal z naslednjim vlakom v Marseille. Ako bi bil le slutil, da bo trajala ta vožnja na trdih lesenih klopeh polnih osemnajst ur, se ne bi bil tako prenaglil. Zdelo se mi je, ko da se vlak ustavlja v slehernem mestu in vsakteri vasi Francije in da so razgrajali vsi prebivalci vso noč v mojem neudobnem, nesnažnem in starem vozu. Slednjič sem le prispel v Marseille.
Sprevodnik, ki je razvidel iz mojega voznega lista, da sem na poti k tujski legiji, se je vedel proti meni kakor kak bedasto-pretkan jetniški čuvaj, ki meni, da me ne sme spustiti iz vida, kar seveda nikakor ni olajšalo moje vožnje.
Bil je tip neprikupnega Francoza (ki jih je še več), in četudi se je premagal, da me ni naravnost psoval in obtoževal, mi je dal čutiti, da mu ne morem uiti, in na to je tudi opo/.oril moje sopotnike. Da nisem ba8 kak jetnik iz jetnišnice, niti ne, kolikor je on vedel, kak nekdanji jetnik, vendar pa sem bil nekdo, ki je šel v tujsko legijo. Ob našem prihodu mi je ta plemenita duša prihranila iskanje podčastnika, pri katerem sem se moral javiti, tako da me je sam predal taistemu, — to pa z obnašanjem moža, ki izkaže svoji domovini in človeštvu veliko uslugo.
»Tako!« je izjavil seržantu, »tukajle je! Zopet takle ljub tiček za vašo kletko.«
Bil sem tedaj od gladu, pomanjkanja spanja in ubitosti tako razdražen, da se nisem mogel premagovati, da mu ne bi bil rekel:
»Oh, za božjo voljo, ne bodite vendar tako trapast^ napihnjeni, osel!« Ker pa sem mu to povedal angleški, je moral misliti, da sem se prijazno poslovil od njega.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Če i,
Izdajatelj: Itm Bakovec.
Urednik: Frane Krem žab