S.E.D. 38/1.2 1998, stran 25
RAZGLABLJANJA
Tadeja Primožič
TEHNIKE, ELEMENTI, MOTIVIKA IN APLIKACIJE KLEKLJANIH ČIPK NA SLOVENSKEM V 20. STOLETJU
Prispevek je povzetek diplomske naloge z istim naslovom, kije nastala v okviru študija na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo, njen mentorje hit izr. prof. dr. Janez Bogataj. Predstavljena je bila meseca maja leta 1997 v prostorih Stare šole (Zirovskega muzeja) vŽireh. Naloga skuša prikazati različne tehnike, elemente, vzorce in aplikacije naših klekljanih čipk v Obravnavanem obdobju ter \~roke za njihove spremembe. Odgovoriti P« Želi tudi še na vprašanje, kakšno vlogo je imela klekljana l 'pka pri nas v različnih obdobjih ¿0. stoletja in ali jo poznamo tudi kot sredstvo komunikacije. Poleg besedila je sestavni del diplomske naloge slikovno gradivo, brez katerega je opisovanje čipk po mojem mnenju pomanjkljivo, zlasti P« težko razumljivo.
Odločilni dejavnik pri izbiri teme diplomske naloge je bilo dejstvo, da ta tematika, razen študij posameznih področij in podjetij, pri nas še ni bila slrokovno obdelana. Moj namen je bil, zajeti čim širše klekljarsko področje pri nas {vsa področja 02. institucije 111 posameznike, ki so bistveno vplivali na obravnavano temo). Naloga temelji zlasti na analizi primarnih virov (ohranjene čipke, katalogi trgovcev, učni programi klekljarskih šol, vzorci in aplikacije) in na podatkih, ki so mi jih posredovali informatorji. Kazen terenskih zapiskov sem v nalogo vključila tudi sekundarne vire - našo redko tovrstno strokovno literaturo in gradivo iz hemerotek.
Metodiko zbiranja podatkov sem prilagodila zahtevam klekljanih čipk in tematiki, ki jo obravnavam. Osnova, po kateri so razvrščeni analizirani vzorci, je tehnična izdelava oziroma tehnike in elementi, kijih poznamo v naših klekljanih čipkah, in čas, v katerem so se te čipke v največji meri izdelovale oziroma je bila njihova izdelava najpogostejša glede na podatke, ki o njih obstajajo. Pri opisu in razvrščanju posameznih čipk a!i skupin uporabljam strokovno terminologijo, ki se uporablja v klekljarstvu. Mojc terensko delo je v veliki meri oviralo dejstvo, Ua gradivo, ki ga hranijo različne institucije, ni sistematično urejeno, kaj šele opremljeno s strokovno terminologijo. V nekaterih primerih ni niti inventarizirano niti ustrezno hranjeno. O tem gradivu, razen redkih izjem, ni praktično nobenih podatkov, kol so časovna in prostorska datacija, avtorstvo posameznih vzorcev, socialni izvor uporabnikov ipd. Skratka,
manjkajo predvsem listi podatki, ki so iz etnološkega zornega kola najpomem-bnejši. V nalogi sem se tako kot vedno doslej namenoma izogibala uporabi najrazličnejših poimenovanj naših klekljanih čipk (npr. "idrijska čipka", "žirovska čipka", "selška čipka", "slovenska čipka"), ker menim, da bi bila za iskanje "avtohtonih" tehnik, elementov in vzorcev ter s tem povezano poimenovanje naših klekljanih čipk potrebna komparativna raziskava, ki bi našo čipko uvrstila v evropski in svetovni prostor. Nalogo poleg osrednjega dela sestavlja nekaj uvodnih poglavij. V poglavju Čipka r evropskem prostoru razdelim čipke po načinu izdelave in spregovorim na kratko o zgodovini čipk in čipkarstva v Evropi ter o materialih, iz katerih so se le-le izdelovale ali se Še izdelujejo. Sledi Zgodovina kleklja rs tva na Slovenskem in njegova podoba danes, kjer na podlagi literature povzamem do sedaj znane podatke o začetkih čipkarstva in klckljarstva pri nas.
JJJ).
RAZGLABLJANJA
S.E.D. 38/1.2 1998. stran 15
naj starejši h zapisih o klckljarstvu, krajevni razširjenosti in razvoju te domače obrti v preteklih obdobjih, začetkih strokovnega usposabljanja oziroma ustanavljanju šol, začetku in razvoju trgovine, razmerah po Rapallski pogodbi in v obdobju med obema vojnama ter skrbi za klekljarstvo po drugi svetovni vojni. Ob koncu dodam še svojo oecno klekljarstva v devetdesetih letih. V poglavju Osnovna klekijarska terminologija opredelim termin klekljanje in osnovni klekijarski pribor (npr. klekelj, blazina, vzorec itd.), klekljane čipke razdelim po sistemu izdelave ter za lažje razumevanje in spremljanje naloge s pomočjo besede in slike predstavim osnovne klekljarske tehnike in elemente. Poglavje zaključi Tahela nekaterih poimenovanj posameznih klckljarskih izrazov v treh največjih kiekljarskih centrih Idriji, Železnikih in Žirch. Uvodni del sklenem s poglavjem Tehnike, elementi, motivika in aplikacije klekljanih čipk na Slovenskem do 20. stoletja, kjer najprej po kronološkem zaporedju navedem ugotovitve naših avtorjev Lada Božiča, Boža Račiča, Marije Verbič, Marije Makarovič in Jurija Bavdaža ter na osnovi podatkov, ki nam jih le-ti posredujejo, naše najstarejše čipke tipološko razdelim v tri osnovne skupine, torhon, pečne čipke in vejevke. ter navedem njihove glavne značilnosti. V nadaljevanju spregovorim še nekaj besed o uporabi čipk oziroma o njenih aplikacijah, pri tem pa se oprem na ugotovitve Stanka Vurnika, Marije Makarovič in Angelosa Baša. Osrednje poglavje naloge Tehnike, elementi, motivika in aplikacije klekljanih čipk na Slovenskem v 20. stoletju je razdeljeno v več časovnih obdobij oziroma podpoglavij:
*obdobje od začetka stoletja do okoli leta 1920, 'obdobje med obema vojnama in čas druge svetovne vojn,
'obdobje od konca druge svetovne vojne do začetka sedemdesetih let. i sedemdeseta in osemdeseta leta. •po letu 1990.
V vsakem od teh obdobij analizirani tri sklope: tehnike, elemente in motiviko, tehnike, elemente in motiviko kiekljarskih šol ter ■aplikacije. Za predstavitev obravnavanih tem poleg besedila uporabljam slikovno gradivo.
Sledi še poglavje Klekljana čipka kot sredstvo komunikacije v 20. stoletju, v katerem spregovorim o klekljani čipki kot sredstvu komunikacije v različnih obdobjih tega stoletja.
Svoje ugotovitve lahko sklenem v naslednje misli, V 20. stoletju so bile tehnike, elementi, motivika in aplikacije klekljanih čipk na Slovenskem zelo raznolike. Nanje je v bistveni meri vplivalo povpraševanje na trgu.

Proti koncu 19., zlasti pa na začetku 20. stoletja so se pri nas na celotnem klekljarskem področju uveljavile tračne čipke v t,i. tehniki Širokega risa. ki so zaradi lažje izdelave izpodrinile tehnično zahtevnejše pečne čipke, torhon in vejevke. Drugo skupino čipk so v tem obdobju predstavljale t.i. stavljene čipke, za izdelavo katerih potrebujemo večje število parov, v tretji in četrti skupini pa so bile čipke, kjer je šio 7,a kombinacijo tako tračnega kot stavljenega sistema izdelave ter flguralika. Nekaterim od teh čipk. po vsej verjetnosti predvsem tistim, ki so se množično izdelovale, so ljudje nadeli domača, zelo slikovita imena. Le-ta zeio realistično poimenujejo glavne motive in oblike, npr. žabji skoki, pogačice, gobice, krandovke, bunke. srčkovke, pajki, slince, žabice, Štručke, mizice, podkvice. krote itd. Poleg metrskih oblik so vse pomembnejše postajale tudi že čipke zaključenih geometričnih ter negeometričnih oblik, imenovane vrane. Največji potrošnik klekljanih čipk v tem obdobju je bila Cerkev, vse bolj pa seje naša klekljana čipka uveljavljala tudi kot bogata dekoracija meščanskih domov in oblačil (posteljno perilo, spodnje perilo, prti, zavese, prtički itd.).
Politične in družbene spremembe po koncu l, svetovne vojne so vplivale tudi na podobo klekljanih čipk v krajih, ki so z Rapallsko pogodbo leta 1920 pripadli Italiji. Z vzorci klekljarske šole v Gorici, z italijanskimi klekljarskimi učiteljicami ter z vzorci, ki so jih pošiljali iz drugih čipkarskih središč v Italiji, se je v teh krajih v naslednjih letih uveljavil tehnično enostaven t.i. ozki ris oziroma njegove različice. Vse pomembnejše aplikacije so tu že postajali najrazličnejši prti in prtiči.
S.E.D. 38/1.2 199K. stran 27
RAZGLABLJANJA
V krajih, ki so z novo politično ureditvijo pripadli Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev oziroma Jugoslaviji, tehnične in oblikovne spremembe klekljanih čipk niso bile tako izrazite. V teh krajih so se poleg čipk iz preteklega obdobja uveljavili še številni drugi vzorci, sestavljeni i?, zahtevnejših tehnik in elementov. Najpomembnejše aplikacije v tem ohdohju so bile zavese, posteljnina ter različni prti in prttči.
Po koncu 2. svetovne vojne, zlasti v 50. in 60. letih, so zaradi vse večjega povpraševanja po čipkah v tehniki ozkega risa tudi v krajih, kjer se do tedaj še niso klekljali prav pogosto, začeli izdelovati te vrste čipk, zlasti t.i. idrijski ris. Le-ta je v naslednjih desetletjih 2aradi enostavnejše in hitre izdelave ter s tem povezane nizke cene v veliki meri izpodrinil druge vrste tako tračnih kot stavljenih klekljanih čipk na celotnem klekijarskem področju. Najpogostejše aplikacije v tem obdobju so bili še vedno prti in prtiči ter posteljnina. Že od srede 60. let dalje, zlasti pa v 70. in 80. letih je bilo opazno zmanjševanje števila klekljane in njihovega znanja. Vzorci, ki so nastajali v tem času, so bili zmeraj manjši, tehnično enostavni, za njihovo izdelavo je bilo potrebno vse manj časa. Aplikacije so bile sestavljene iz vse manjših čipk in vse večje površine blaga. Nemalokrat so tudi ročno klekljane čipke in njihove aplikacije Postajale kič.
Od začetka 90. letih je pri nas zaznati vse večje zanimanje za klekljarstvo, toda še vedno predvsem v smeri romantičnega Poveličevanja "samo naše" avtohtonosti, enkratnosti, izjemnosti ipd. Le-to pa je daleč od resnične vloge našega klekljarstva ir> klekljane čipke v izredno razvitem evropskem prostoru, za katerega smo bili in smo še vedno prevečkrat zgolj "poceni delovna sila".
Danes se pri nas ponovno uveljavljajo tudi nekatere zahtevnejše tehnike in elementi. Vendar pa je prav znartje klekljaric in
njihova pripravljenost ure in ure presedeti "pr povštru" največja težava, ki se bo v prihodnje, po mojem mnenju, le še stopnjevala. Starostna meja dobrih klekljaric, ki obvladajo vsaj nekatere zahtevnejše tehnike in elemente in ki so čipke pripravljene izdelovati za "priboljsek", v povprečju namreč presega 70 let. Kot vse kaže, bodo razmere v klekljarstvu pri nas v prihodnje podobne, kot so danes v zahodni Evropi, kjer je tyiliova klekljana čipka redka in visoko cenjena, za povprečni okus in žep pa se uporablja cenena čipka z Vzhoda. Čipke, ki nastajajo v današnjem času. lahko razdelimo v več skupin, vse pa so svoje bistvene značilnosti prevzele od čipk, ki so jih izdelovale v preteklih obdobjih. Tudi aplikacije so zelo raznolike in so v glavnem sestavljene i2 manjših vložkov čipk ter se tako kot vedno v veliki meri prilagajajo namembnosti in zahtevam trga. Nedvomno najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da so tehnike, elementi, motivika in aplikacije, ki jih poznamo na Slovenskem iz preteklih obdobij, danes izziv nekaterim ustvarjalcem za sodobne oblikovalske dosežke, kajti klekljana čipka ne more in ne sme biti zgolj replika dediščine!
Zelo velik vpliv na obravnavano tematiko so pri nas v 20. stoletju imele tudi klekljarske šole. Na tehnike, elemente in motiviko šol je
v l. polovici tega stoletja v veliki meri vplivala njihova trgovska vloga. V učnih programih tega časa so bili tako zlasti vzorci, ki so bili tudi tržno zanimivi. Šole so vzorce dobivale iz njim nadrejenih ustanov (Zentralspitzenkurs na Dunaju. Corsi merlelli Gorizia v Gorici itd.), ki so jim za plačilo tudi oddajale naklekljane čipke. Iz primerjave učnih načrtov in vzorcev šoi ter vzorcev čipk trgovcev je moč ugotoviti, da se je veliko vzorcev oziroma tehnik in elementov, ki so se izdelovali po šolah, kasneje pri nas uveljavilo in množično izdelovalo. Na podlagi teh so z majhnimi spremembami nastajali novi vzorci. Tudi zato je ugotavljanje resničnega izvora posameznih čipk še toliko težji" Po 2. svetovni vojni so se pri nas v klekljarskih šolah začele uveljavljati tudi druge tehnike, elementi in motivika, ki so v naslednjih desetletjih postale stalnica v učnih programih. Šole so v tem času izgubile trgovsko vlogo, zato je njihova najpomembnejša vloga postala podajanje raznolikega klekljarskega znanja. Nekdaj tržno zanimive vzorce so zamenjali tehnično raznovrstni vzorci, ki zahtevajo veliko klekljarskega znanja. Z zmanjševanjem pomena klekljarstva je v 70. letih prišlo do krčenja učnih načrtov in tako so se prav v tem obdobju dokončno opustili nekateri Starejši zahtevnejši vzorci. Danes poteka učenje klekljanja po ustaljenih učnih načrtih. Tako kot v preteklosti je opazno vnašanje posameznih pri nas še nepoznanih aplikacij, vzorcev, elementov, tehnik ali njihovih načinov izdelave v naše klekljarske šole. Vendar pa moramo kljub temu ohraniti pri nas že uveljavljene postopke in ne zgoU, kot je za Slovence tako značilno, "papagajsko" posnemati. Odličen zgled za nadgradnjo tujih vzorcev nam je lahko in nam bi morala biti prav klekljarska dediščina! Čipka je bila. kot že rečeno, tako v preteklosti, kol je tudi še danes, izrazilo ekonomsko pogojena kategorija, čeprav od
JJJ).
RAZGLABLJANJA
S.E.D. 38/1.2 1998. stran 28
njene izdelave in prodaje danes ni več v tolikšni meri odvisno preživetje ljudi, ki jo ustvarjajo. Vendar pa so nanjo posredno s spremembami na trgu vplivale tudi družbene in socialne razmere. Lahko celo rečemo, da se v čipkah odraža duh časa. V času. ki jim je bil naklonjen, se je v njih in njihovih aplikacijah zrcalilo znanje in trud številnih ljudi. Čipka je bila statusni simbol, dostopen le premožnejšim. Na drugi strani so bile čipke in aplikacije, narejene v čipki nenaklonjenih časih, nekvalitetne in cenene.
Ob tem pa seveda ne gre pozabiti tudi vpliva posameznikov, risarjev vzorcev in trgovcev, ki so s svojim delovanjem prav tako vplivali na podobo klekljanih čipk in razvoj klekljarstva pri nas. Ob današnjem poveličevanju "vsestranskih sposobnosti klekljane", ki naj bi po mnenju večine ljudi čipke ne le naklekljalc, ampak tudi narisale vzorce zanje, se nanje enostavno prevečkrat pozablja. Toda prav oni so vzorce, ki so prihajali k nam, ludi preoblikovali in jim dodali kanček svojega okusa, znanja, iznajdljivosti ipd.
Nedvomno pa so na Slovenskem, tako v preteklosti kot tudi še danes, nastajali posamezni avtorski vzorci neodvisno od tržnih razmer. Nekateri od njih so njihovim avtorjem služili tudi kot sredstvo komunikacije. Zato je po mojem mnenju skrajni čas, da se tudi klekljano čipko naučimo tako razumeti ter da uredimo in seveda spoštujemo tudi vse pravice, ki pripadajo njenemu avtorju. Prav vprašanje avtorstva je namreč na tem področju že desetletja pereč in nerešen problem. Čipke, aplikacije in njihova vloga ter odnosi do klekljanja in klekljanih čipk so se v 20,
stoletju spreminjali. Danes je v množici takšnih in drugačnih teženj strokovni odnos šc vedno prevečkrat zapostavljen. Zato naj na koncu le ponovim željo, izraženo že v diplomski nalogi, da bi v naslednjem stoletju vsi, ki se ukvarjajo s kleklja njem in klekljano čipko na Slovenskem, s strokovnim odnosom znali nadgraditi lastne interese in samozadostnost. Izzivov za to nedvomno ne manjka!
Slikovno gradivo
slika št. 1: Čipka v tehniki "idrijskega risa" in slikanega risa, hrani Mestni muzej icirija, r = 15 cm
slika št. 2: Btinke, motiv v tehniki širokega risa. hrani Slovenski etnografski muzej. inv. št. 12376, metrska čipka, d - 9 cm
slika št. 3, 6: Čipke zaključenih geometričnih in negeometričnih oblik (vrtane), hrani Slovenski etnografski muzej, inv. št. 11447, 20,5 * 10 cm, inv. št. 12028. 6,7 x 6,7 cm. inv. št. 12127, 16 * 29,5 cm
slika št. 4: Različica "italijanskega risa ", ki seje uveljavila med obema vojnama v krajih, ki so z Rapallsko pogodbo pripadli Italiji, hrani Mestni muzej Idrija, r = 10,7 cm
slika št. 5: Mizice spadajo v skupino stavljenih čipk. hrani Mestni muzej Idrija, zap. št. 538, d - 4 cm
stika št. 7: Kranjec in Kranjica po osnutku Maksima Gasparija, ki je nastal v obdobju med obema vojnama in seje izdeloval v krajih pod Jugoslavijo, katalog "Jugoslovanske čipke" Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt iz Ljubljane
slika št. 8: AND ATOM ITA - klekljana čipka kot sredstvo komunikacije avtorice
slika št. 9: Figuralika : rastlinskimi motivi. hrani Loški muzej Škofi a Loka, E 1001, 23 *14 cm

S.E.D. 3S/1,2 199K, stran 29
RAZGLABLJANJA
Temeljna literatura:
BAS, Angel os 1970: Noša na Slovenske m v poznem srednjem veku in 16. stoletja. Ljubljana. ■ - 19R7: Oblačilna kultura na Slovenskem v Prešernovem času. Ljubljana. ■■ 1992: Oblačilna kultura na Slovenskem v 17. in Iti stoletju. Ljubljana.
BAVDAŽ, Jurij 1989: Idrijska čipka. Mohorjev koledar 1990. Celje.
BIZJAK, Simon; 1APAJNE, Marjane«; KENDA. Klemen 1996: Firma Fran z Lupa i ne, (Naloga za gibanje znanost mladini. Gimnazija Jurija Vege) Idrija.
BOGATAJ, Janez 1986: 40 let podjetja Dom in njegova vloga pri ohranjanju in razvijanju domače in umetne obrti - katalog razstave. Ljubljana.
BOŽIČ. Lado 1956: Idrijsko čipkarstvo. V: Idrijski razgledi 1. Idrija.
Dom 1946 - 1966, 1966: llrošura ob 20-letnici podjetja Dom. Ljubljana. JOVAN, Janko 1903: DomaČe obrti na Kranjskem. V: Dom in svet. Ljubljana, LESKOVEC. Ivana ¡993: Idrijska čipka. V: Idrijska obzorja. Idrija.
LESKOVEC, Ivana; PELHAN, Aleksandra; KODER, Cveto 1993: "Idrijska čipka" -strokovne osnove za uveljavitev geografskega Porekla in blagovne znamke "Idrijska čipka". Idrija,
MAKAROVIČ, Marija 1970: Klekljane čipke -vodnik po razstavi. Ljubljana.
1974: Slovenska kmečka noša od konca 19. sioleijn do danes - vodnik po razstavi. Ljubljana, 1981: Govorica slovenske kmečke noše -v«dnik po razstavi, Ljubljana.
1991: Oblačilna kultura agrarnega prebivalstva v 19. stoletju. V: Slovenski etnograf 33 - 34. Ljubljana.
v1AKAROVIČ, Marija: DOLENC, Jana 1993: Slovenska ljudska noža v besedi in podobi - llcla Krajina - Poljanska dolina. Ljubljana.
■ 1994: Slovenska ljudska noša v besedi in Podobi - Litijsko posavje. Ljubljana.
1995: Slovenska ljudska noša v besedi in Podobi - Notranjska. Ljubljana. MAKAROVIČ. Marija: KLARER, Magdalena Slovenska ljudska noša v besedi in podobi " Slovenska Istra. Uubljana. PRIMOŽIČ, Tadeja 1993: "A. Primožič". Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete, seminarska naloga I. ''Pkopis.)
RAClČ, Božo 1968: Slovensko čipkarstvo s posebnim ozirom na loško območje. V: Loški razgledi 15. Škofja Loka. RAMOVŠ. Tonika: Zgodovina čipkarstva v Železnikih (hrani Muzej Železniki). STANON1K, Marija 1970: Čipkarstvo v Žirovski kotlini. V: Loški razgledi 17. Škofja Loka. VALVASOR, Janez Vajkard 1984. Slava vojvodine Kranjske. Ljubljana, VERBIČ. Marjja !963a: Gospodarski stiki Loke z Idrijo v 16. in 17. stoletju. V: Loški razgledi 10. Škofja Loka.
- - 1963b: O začetkih slovenskega čipkarstva s posebnim ozirom na Idrijo. V: Kronika 3, Ljubljana.
VRIŠE K, Andreja 1993: Noša v baroku na Slovenskem. Ljubljana.
VIJRNIK, Stanko 1928: Slovenska peča. V: Etnolog 2. Ljubljana
Viri:
Arhivi avtorice. Čipkarske šole Idrija -Gimnazija Jurija Vege, Čipkarske šole Žiri. podjetja A. Primožič, podjetja Čipka in podjetja Dom
Fototeke "Čipkarstvo" Loškega muzej Škofja Loka. Mestnega muzeja Idrija in Slovenskega etnografskega muzeja
Hemeroteke avtorice. Loškega muzeja Školja Loka. Mestnega muzeja Idrija In Slovenskega etnografskega muzeja
Katalog "Jugoslovanske čipke" Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt, Ljubljana 1938, Katalog "Slovenske ročno klekljane čipke" podjetja Domexport iz konca 50. let. Katalog "Slovenske ročno klekljane čipke, ročno delo Jugoslavije" podjetja Domexport iz sredine 60. let. Katalog klekljanih čipk podjetja Čipka iz predvidoma 60. let. Katalogi čipk (akcesijska št, 444) hrani Mestni muzej Idrija, Katalogi podjetja A, Primožič :/ začetka tega stoletja
Klekljane čipke in aplikacije Ateljeja A Cerkno, Irmc Vončina Idrija, Mojce Jemc Škofja Loka, podjetja A. Primožič Žiri, podjetja AnArs Ljubljana, podjetja Čipka Idrija, podjetja Dom
Ljubljana, podjetja Vanda Idrija. Turističnega društva Železniki
La storia - kronika Čipkarske šole Idrija - fond
Čipkarske šole Idrija, ¡DR 168, Zgodovinski
arhiv Ljubljana, Oddelek v Idriji
Prospekti in propagandno gradivo podjetja
Čipka
Učni programi Čipkarske šole Idrija - Gimnazija Jurija Vege, Učni program Čipkarske šole Železniki, Učni program Čipkarske šole Železniki iz Začetka tega stoletja (hrani Muzej Železniki). Učili program Čipkarske šole Žiri. Učni program "1945 - 1962". Čipkarska šola Idrija - Gimnazija Jurija Vege, Učni program poklicnega programa "čipkarstvo" - Gimnazija Jurija Vege, Učni program in vajenice Šole za umetno obrt oz. Šole za oblikovanje. Učni program za Čipkarsko šolo Idrija Silve Kogej "Metodično izpopolnjen podrobni čipkarski učni načrt". Učni programi Čipkarske šole Idrija iz začetka tega stoletja ter med leti "1919 in 1943" - fascikel Čipkarske šole Idrija (hrani Mestni muzej Idrija)
Zbirka "čipk in priprav" ter aplikacije klekljanih čipk iz "tekstilne zbirke" Slovenskega etnografskega muzeja. Zbirka "Čipkarstva" Muzeja Železniki, Zbirka "Čipkarstvo" Loškega muzeja Škofja Loka. Zbirka čipk in aplikacij Mestnega muzeju Idrija, "Čipkarska zbirka" Muzejskega društva Ziri
Zbirka vzorcev Alfonza Zajca. Irme Sedej in Mire Kejžar