C
Stev. 196. Leto XII.
Maribor, torek 30. avgusta 1938
Cena 1 din
Odločitev je v Hitlerjevih rokah
Reševanje češkoslovaškega vprašanja je stopilo v najodločilnejši stadij — Velika prizadevanja angleške vlade za ohranitev miru
JtoNCIMANOV ULTIMAT HENLEINU.
PRAGA, 30. avgusta. Za časa bivanja Ashtona Gwathina v Londonu so bili nabavljeni važni sklepi glede nadaljnjega razvoja prizadevanj za rešitev češkoslovaškega problema. O teh sklepih je bil 'a«oj obveščen lord Runciman, ki je zaradi tega nujno pozval Konrada Hen-plna na nedeljski sestanek na gradu Kothenturmu. Runciman in Henlein sta f® razgovarjala tri četrt ure, in kakor se *Ve. je bil razgovor zelo napet in dramatičen. Lord Runciman je obrazložil jknleinu angleško stališče in sploh po-°2ai češkoslovaškega problema z ozi-r°m na splošno evropsko situacijo. Obložil mu je, da je češkoslovaška vla-Ja kljub temu, da so Nemci brez vsake jptate odbili že dva načrta, sestavila se-®*j že tretjega, pa se tudi glede tega, k!
do skrajne popustljivosti, sudetsko-^mško vodstvo noče izraziti. Zaradi teto zahteva, da sporoči Henlein takoj ali **al v najkrajšem času, kaj prav za prav pmerava in ali je njegova stranka sploh .®sno pripravljena pogajati se s praško Jado. Henlein je prosil za nekaj dni od-?|8a, da se lahko posvetuje z »odločujoči faktorji«, vendar se je opazilo, da J! Runcimanova izvajanja napravila nanj ^obok vtis.
^AGA popustila do skrajnosti
Lord Runciman čaka sedaj na končno ?®'očltev Hcnleina in njegove stranke, ji se Runciman in Henlein zopet sni-d®ta javnosti še ni znano, gotovo pa je, J* se bo to zgodilo te dni. Splošno se Spakuje, da bo nedeljski razgovor na ! ?‘henturmu odločilnega pomena. Hen-J ve sedaj natanko, kaj mislijo v Lon-Mlnu> S tem stopajo praška pogajanja v “®'°čilni stadij. Tudi v Pragi se to čuti K: živahni politični delavnosti. Včeraj je v važna seja političnih ministrov pod ^stvom dr. Hodže, danes se pa snide .^svetovanju odbor šestorice. O do-5I aanjih sklepih se izve, da je češko-vaška vlada pripravljena na vse kon-ljo|j sudetskim Nemcem, ki se kakor-)[., še morejo spraviti v okvir vrhovnih fa? reSov in obstoja države. Ali naj se to „0 Uttle tako, da sprejema kot bazo za tein p°sajania vseh os®*11 točk Hen-n°vega programa iz Karlovih Varov ”e> ni znano. Vsekakor je gotovo, da
a«
Drki	Milanu, vacivanur je guiuvo, aa
tod	na	teritorialno avtonomijo,
„ a samo pod pogolem, da dobi potreb-In Mag°tovila s strani Anglije, Franclje ” Zmelje.
°1>L0ČITEV JE V HITLERJEVIH ROKAH.
fli^NDON, 30. avgusta. Včeraj dopol-*lešlf url i® bi,a tu izredna seja an-s9d«* v,ade P0<1 Chamberlainovim pred do i	ln* Te seje se je udeležil tudi nuj-
Berlina v London poklicani ber-t0Žai ve,eP°slanik Henderson, ki je po-ie ° po!ožaJu v Nemčiji. Razpravljalo 0 s«!,Samo ° češkoslovaškem problemu.
»eji
ni bUo izdano nobeno poročilo,
tice So Pred palačo čakale velike mno-fla|je^ad°vednežev. Seja se bo danes na-ftlejK a‘a- Kakor se izve, se stališče an-0sjaJ° vlado v ničemer ni spremenilo. le vetin0 upanje, da bo mogoče - 1 mirno poravnavo na Češkoslo-
Snnu1' ^ed tera se pa diplomatska de-6hde nadaljuje. Berlinski poslanik
Nil »Si0n sc b0 pa danes P° vlade nitierj leta,°ra V Berlin, kjer bo izročil “ osebno pismo ministrskega pred alŠule Cl,an,nerfaIna‘ Sedaj je po tu-m mnenju odvisno vse le od tega:
ali ostane Hitler pri svojih namerah ali ne, dasi mora biti prepričan, da bodo Francija, Anglija in Rusija složno nastopile proti Nemčiji, ako napade Češkoslovaško. Ako ostane Hitler pri svojem, bo sudetskonemška stranka odklonila tudi novi predlog praške vlade in s tera dokazala, da ji v resnici sploh ni do sporazuma in mirne rešitve problema.
NEMŠKO POROČILO.
BERLIN, 30. avgusta. Nemški dopisni urad poroča iz Londona: V vseh politl-čnik krogih se pripisuje izredno velika važnost današnji izredni seji angleškega ministrskega sveta, ki se je udeleži vseh 20 članov vlade. Vlada upa, da bo lordu Runcimanu v zadnjem trenutku le uspelo spraviti pogajanja med praško vlado in sudetskimi Nemci z mrtvega tira. Stroga zaupnost, s katero se obravnavajo novi načrti praške vlade izvira iz namere, prepričati se že vnaprej, ali so ti načrti sploh pripravni za pogajanja. — Vesti o angleškem pritisku na Nemčijo niso resnične. Prav tako so lažne vesti
o	angleških vojaških pripravah. Enakega značaja pa so končno tudi vse govorice o posebnih Informacijah poslanika Hendersona iz Berlina. V Londonu žele prej ko slej, da se češkoslovaški problem reši v obojestransko zadovoljstvo.
POSPEŠENA DELAVNOST V PRAGI.
PRAGA, 30. avgusta. Lord Runciman je o razgovoru s Henleiiiom takoj obvestil London. Obenem je bil s strani vlade obveščen o razvoju tudi češkoslovaški londonski poslanik dr. Masaryk, ki je nato konferiral z angleškim zunanjim ministrom Halifaxom. Lord Runciman in njegovi sodelavci so se sestali včeraj dopoldne s parlamentarnim odborom šestorice. Ob 18. uri je pa bil lord Runciman v avdienci pri prezidentu dr. Be-nešu. Kakor se danes zatrjuje, je vodstvo sudetskonemške stranke baje sklenilo, da se bo z vlado pogajalo na temelju njenega najnovejšega načrta. Ako je ta informacija resnična, pomeni to popuščanje in ublažitev napetosti.
NOV NEMŠKI PROTEST.
PRAGA, 30. avgusta. Nemški poslanik v Pragi je izročil včeraj vladi ČSR verbalno noto, ki vsebuje oster protest proti razžalitvi nemške vojske, ki jo je zagrešil s svojim pisanjem »Moravsko-Šlezsky Dennik«. List je namreč objavil članek o postopanju nemških in madžarskih vojakov v svetovni vojni in ugotovil, »da to niso bili vojaki, ampak živina«. Nemčija zahteva kaznovanje krivcev in za bodoče prepoved takega pisanja.
Izjavi lmredyja in kamre
MED MADŽARSKO IN NEMČIJO POPOLNO SOGLASJE. GLEDE ČEŠKOSLOVAŠKE BO MADŽARSKA VZTRAJALA NA SVOJEM STALIŠČU.
BUDIMPEŠTA, 30. avgusta. Po Hor-thyjevi vrnitvi iz Nemčije sta njegova spremljevalca ministrski predsednik Im-redy in zunanji minister Kanya sprejela časnikarje in jima poročala o svojih vtisih. Oba sta izjavila, da obstoja med Madžarsko in Nemčijo v vseh vprašanjih popolno soglasje in prijateljstvo, ki je tako globoko, da ne potrebuje nobene formalne podkrepitve. Tudi gospodarski stiki obeh držav so okrepljeni in niso potrebne nobene nove pogodbe.
BUDIMPEŠTA, 30. avgusta. Madžarski zunanji minister Koloman Kanya je izjavil včeraj Časnikarjem o blejskih sklepih, da so besedila sporazuma med Madžarsko, Jugoslavijo in Romunijo že
dovršena in v vseh podrobnostih ugotovljena. Popolna vojaška enakopravnost je Madžarski nepreklicno zagotovljena. Kar tiče ostalih dveh točk, je pripravljena obojestranska izjava v duhu Kellogovega pakta in izjava glede pravic narodnih manjšin na Madžarskem, v Romuniji in Jugoslaviji. Obe poslednji sta sprejeli besedilo, ki ga je predlagala Madžarska. Manjka pa še zadevni sporazum s Češkoslovaško. Tej državi je stavila Madžarska dosti večje zahteve, ki pa jih je Češkoslovaška odklonila kot nesprejemljive. »Mi pa bomo,« jo dejal Kanya, »in to hočemo s poudarkom naglasiti, pri naših zahtevah nasproti Češkoslovaški v vsakem primeru vztrajali.«
Bolgarske čete na meji
SOFIJA, 30. avgusta. Bolgarske čete so sedaj v smislu solunskega sporazuma o vojaški enakopravnosti Bolgarije vkorakale v južno in vzhodno bolgarsko obmejno ozemlje, ki je bilo po mirovni pogodbi demilitarizirano. Istočasno so zasedle svoje demilitarizirano ozemlje tudi turške in grške čete.
NEMIR NA NEWYOR8KI BORZI.
NEW YORK, 30. avgusta. Zaradi neugodnega presojanja položaja v Evropi so včeraj kurzi na tukajšnji borzi občutno padli. Ta padec je največji v tem mesecu.
COMNEN V BUKAREŠTI.
BUKAREŠTA, 30. avgusta. Romunski zunanji minister Petrescu Comnen, ki je preživel po blejski konferenci nekaj dni v Dalmaciji, se je vrnil v Bukarešto. Njegovo potovanje v Italijo je, kakor izgleda, opuščeno ali vsaj odgodeno.
OBOROŽEVANJE AMERIKE.
WASHINGTON, 30. avgusta. Ameriška vlada je izdelala načrt za novo gradnjo bojnih ladij, med njimi dveh po 45.000 ton.
V Palestini se nadaljuje
JERUZALEM, 30. avgusta. Iz raznih krajev Palestine poročajo o novih atentatih in oboroženih spopadih. V bližini Hajfe so neznanci streljali na tri Arabce in enega ranili. Na cesti med Hajfo in Jeruzalemom je napadla skupina arabskih teroristov poštni avtobus in odnesla štiri poštne vreče. Pri Nablusu so zaplenili Arabceifi tovorni avto, obložen s puškami, strelivom in dinamitom.
JERUZALEM, 30. avgusta. V bližini meje Egipta so Arabci zažgali danes dve železniški postaji.
RAZLASTITEV FRANCOSKIH POSESTEV V ITALIJI.
RIM, 30. avgusta. Italijanska vlada je sklenila razlastiti vsa francoska posestva ob italijansko-francoski meji.
Borza. C u r i h, 30. avgusta. Devize. Beograd 10, Pariz 11.95, London 21.305, Ne\vyork 137.50, Milano 23.025, Berlin 175.30, Dunaj 29, Praga 15.08.
Vreme. Večinoma oblačno, deloma deževno, nekoliko hladnejše.
Zapiski Blok demokraskih držav
);Angriff“ napada ameriškega finančnega ministra Morgenthaua, ld obiskuje zapadnoevropske demokratske države. Pravi, da je prišel utrjevat zvezo bloka demokratskih držav.
Protiutež
Ne, smemo pozabili na vseslovanski ,,Drang nach Westen“. Madžarski nacist Hubay starejši.
Mladi Američani
Amerika ima mnogo skrbi z mladimi ljudmi, ki o njihovem življenju pravi posebna »Komisija za mladino«, da živi prav slabo. Ta komisija je objavila v časopisih statistiko, ki pravi med drugim, da zasluži mladi Amerikanec v starosti 16—24 let največ 15 dolarjev tedensko, večina pa še manj pri takoimenovanem priložnostnem zaslužku, ali pa je vobče brez dela. Pri svojem skopem zaslužku pa zelo mnogo dela: povprečno 60 ur na teden, ne da bi imel s tem zagotovljeno bodočnost. V celoti je danes v Ameriki 4 milijone mladih ljudi brez zaposlitve. To so mladeniči, ki so komaj končali šolanje. Oni, ki so se oženili, žive v katastrofalni situaciji, kajti komaj zaslužijo toliko, da morejo preživljati družino. Današnja Amerika ni več Amerika prvih povojnih let. Kljub vsem znakom pobolj-šanja razmer od časa krize se pojavlja nerešen problem mladine, ki ne ve kam kreniti. Zato ni čudno, če zapada političnemu radikalizmu. Socialna stiska mladine je vzrok mnogih novih gibanj, ki s» ekstremna in posneta po Evropi.
Tretjina sudetskih Nemcev proti Henleinu
Lorda Runciman se je v teku ankete prepričal, da Henlein ne govori v imenu vseh sudetskih Nemcev, ker mora kot vodja manjšine tudi med svojim narodom računati z občutno manjšino. Lord Runciinan in njegova okolica računa, da znaša število Nemcev, ki se ne strinjajo s Henleinom, 30 do 35%.
Gradiščanski Hrvati in koroški Slovenci
Zagrebški »Obzor« razpravlja o usodi gradiščanskih Hrvatov in nameri ukinitve njihovih šol ter pravi: »Ako bi se to zgodilo, bi izginilo 50.000 gradiščanskih Hrvatov, ki žive že stoletja na Gradiščanskem. Taka politika denacionalizacije pa nasprotuje tudi nacionalistični doktrini, o kateri izjavljajo njeni prvaki, da je proti asimilaciji tujih etničnih skupin. Bila pa bi nasprotna tudi ponovnim izjavam nacionalističnih voditeljev, da se bodo spoštovale narodne pravice gradiščanskih Hrvatov in koroških Slovencev. Ker ni dvoma, ako bi se pričelo tako raznarodovanje gradiščanskih Hrvatov, bi doletela enaka usoda tudi koroške Slovence. Gotovo je, da bi izvala taka politika denacionalizacije reakcijo v hrvatski in slovenski javnosti, a gotovo tudi' v srbskem in bi bila nazadnje bolj škodljiva Nemcem kakor Hrvatom in Slovencem.«
Vprašanje slovenske politike
»Slovenija« piše pod tem naslovom, da je bil slovenskim političnim skupinam vedno najvažnejši boj proti nasprotni skupini, borba za udeležbo na oblasti, da so s tem priborila vsaj male trenutne koristi in si s tem obdržale pripadnike. Nobena pa ni postavila raidkalno slovenskega programa, ker bi z njim ne mogla na površje, ker bi morala ostati doma. Kratkovidna slovenska politika se tega boji, da bi morda zaradi tega, ker ni na oblasti, izgubila nekaj pripadnikov. Ne računa namreč niti za deset let naprej, ampak kvečjemu do prihodnjih volitev.
Maribor, 30. avgusta.
Pred 70 leti sfa narodna inteligenca in duhovščina skupno sodelovali na vseh slovenskih narodnih taborih. Kakor narodni tabori, tako so tudi doba majniške deklaracije, prevratna doba in koroški plebiscit trije prav zanimivi in značilni mejniki v politični zgodovini našega naroda.
Ob času majniške deklaracije 1. ’018 so vsi narodni razumniki posvetnega in duhovniškega stanu brez razlike strankarske pripadnosti pobirali podpise in so sc med inteligenco zlasti odlikovale narodne žene in dekleta, ki so neumorno in neustrašeno hodile od vasi do vasi in od hiše do hiše in izvršile največji del celokupnega propagandnega dela v maj-niško-deklaracijskem pokretu. Na vseh shodih in sestankih pa sta narodna inteligenca in duhovščina v največjem soglasju nastopali v enotni vrsti in le temu discipliniranemu složnemu nastopu je bilo pripisovati, da je propagandno delo majniške deklaracije zbralo tako ogromno število podpisnikov in rodilo toliko lepih in bogatih uspehov.
Tej krasno uspeli propagandni dobi majniške deklaracije je sledila doba prevrata. Po vseh mestih, trgih in podeželskih vaseh na ozemlju bivše mariborske oblasti so se vršili veličastni manifesta-cijski shodi in tabori, na katerih so govorniki iz vrst posvetne inteligence in duhovščine v ognjevitih besedah navduševali zbrane množice naroda za našo lepo, s tolikimi žrtvami ustanovljeno skupno domovino Jugoslavijo.
Posebno živo so nam ostali v spominu velikanski manifestacijski tabori v Mariboru, v št. liju in na Prevaljah.
V Mariboru so se po končanem, nadvse pričakovanje sijajno uspelem mestnem obhodu izlile ogromne množice od ljubezni do svojega roda in jezika prežetih inanifestantov iz mesta in okolice v Tattenbachovo ulico, kjer so bili na balkonu »Narodnega doma« zbrani kot govorniki sedaj že pokojna general Rudolf Maister in Dr. Karol Verstovšek duhovni svetnik Evald Vračko in odvetnik dr. Rudolf Ravnik kot prvi praporščak mariborske sokolske župe.
Večtisočglava množica je govornikom vseh političnih strank, zbranim pod okriljem sokolskega prapora pritrjevala z velikanskim navdušenjem.
Približno v istem času se je vršila enako veličastna manifestacija tudi v Št. liju v Slov. goricah. Narodni Mariborčani, zlasti pa Sokoli so se tudi te manifestacije udeležili v izredno lepem številu. Na postaji v št. liju je goste pričakovala ogromna množica ljudi z do-.mačo godbo na čelu. Manifestacijski tabor se je vršil v Slov. domu, kjer je bil "... Prostem postavljen poseben govorniški oder. Na tem taboru so kot govorniki nastopili pok. general Rudolf Maister, dr. Karol Verstovšek, prof. dr Anton Medved in dr. Rudolf Ravnik. Navdušenja zbranih množic ni bilo ne konca ne kraja. Poseben poudarek skupnega nastopa in skupnosti naše domovine so dali srbski častniki, ki so se korporativno udeleželi te manifestacije in ki jih je domači župnik kot goste povabil k obedu v svoje župnišče.
Borba za skupne ideale in za svobodo
S d°™vi"e.ic združila pripadnike \seh političnih m svetovnih nazirani v srcih vseh navzočih pa je ljubezen do naše osvobojene domovine izrinila sleherno mržnjo do političnih nasprotnikov.
Tudi na Prevaljah, kjer se je vršil manifestacijski shod pred Ahačevo gozdno je vladalo popolno soglasje med posvetno inteligenco in duhovščino, med kmeti trgovci, obrtniki in delavci in fm-oozantna, v znamenju bratske skupostni prirejena manifestacija je napravila na vse udeležence kar najboljši vtis. V trdnem upanju, da nas v borbi za skupen dobrobit Slovenije in cele Jugoslavije ne more razdružiti nobena sila, je zrl Isak posameznik samozavestno in z zaupanjem v srečnejšo bodočnost naše osvobojene domovine.
V znamenju te enotnosti in skupnosti so se vršile tudi vse prireditve za časa koroškega plebiscita.
Tako je bilo nekdaj. Kako pa je sedai po 20 letih naše svobode?
Ob velikih dogodkih smo sedaj mali ljudje. Vse telesne in duševne moči naše inteligence brez razlike politične nripad-
Rusija ns Nemčije ničesar vprašala
ZANIMIV RAZGOVOR MED NEMŠKIM NOVOM ZARADI
LONDON, 30. avgusta. Tukajšnji listi še vedno razpravljajo o diplomatskem koraku, ki ga je napravila Nemčija pretekli teclen radi češkoslovaškega problema v nekaterih državah. V Moskvi je nemški veleposlanik izjavil sovjetskemu zunanjemu ministru Litvinovu, da bo Nemčija smatrala Francijo za napadalko, ako bi intervenirala v zadevi češkoslovaške. Obe-n®m je posebno poudaril, da je Nemčija v rusko-japonskem sporu ostala
POSLANIKOM V MOSKVI IN LITVI ČEŠKOSLOVAŠKE.
nevtralna in zato z enako pravico tudi sama pričakuje, da se Rusija ne bo vmešavala v nemško-češkoslovaške zadeve. Litvinov pa je odgovoril, da sovjetska Rusija nikoli ni vprašala Nemčije po njenem stališču do rusko-ja ponskega spora in je tudi ni prosila, naj ostane nevtralna. Kar se tiče češkoslovaške, pa bo sovjetska Rusija izpolnila glede češkoslovaške svoje obveznosti prav tako točno, kakor o-stale zaveznice.
Francova iziava o prostovoljcih
FRANCO IZJAVLJA, DA TISTI, KI SO IZDELALI NAČRT ZA UMIK PROSTO VOLJČEV, NE POZNAJO RAZMER.
BURGOS, 30. avgusta. Dopisnik Hava-sa je obiskal generala Franca, ki mu je izjavil glede umika prostovoljcev, da tisti, ki so načrt sestavljali, pravih razmer ne poznajo, pred vsem pa ne poznajo stvarnosti vojne in ne vejo, da 50 odstotkov prostovoljcev na republikanski strani sploh ni vštetih v ta načrt. Pozablja se, da so tudi prostovoljci vojaki. USA so nedavno objavile uradno poročilo, iz katerega je razvidno, da se bojuje v Španiji na strani republikancev 20.000 Američanov. Tudi 50 odstotkov doslej ubitih prostovoljcev ni bilo iz Evrope. Dalje je Franco izjavil, da umik prostovoljcev na moč nacionalistične Španije ne bi vplival. Ako ne bi bilo prostovoljcev, bi bilo voj-
ne že leta 1936 konec, ko je bila republikanska vojna poražena pred Madridom. Barcelona je sprejela načrt za umik prostovoljcev le iz špekulacije, ker misli, da ga njej ne bi bilo treba izvesti. Problem umika je težak, čeprav ni nerešljiv. Posredovanje je pa Franco odbil in dejal, da tisti, ki hočejo posredovati za premirje, žele koristiti Ie republikancem. Nacionalisti ni nikoli in od nikogar ne bodo dopustili iztrganje zmage iz rok. Iz teh izjav je mogoče sklepati, da bodo vsa prizadevanja za dokončanje državljanske vojne v Španiji propadla in se bo končala šele tedaj, ko bo ena ali druga stran popolnoma poražena.
Pogreb voditelja koroških Slovencev
CELOVEC, 30. avgusta. Včeraj je bil v Škocjanu pogreb enega izmed glavnih voditeljev koroških Slovencev, bivšega državnega in deželnega poslanca, monsignorja Vinka Poljanca, ki ga je iztrgala smrt že v (i2 letu starosti iz vrst slovenske manjšine in napravila s tem vrzel, ki jo bo težko zamašiti. Pogreba se je udeležilo več tisoč Slovencev iz Podjune in drugih delov slovenske Koroške, med njimi okoli 80 duhovnikov. S posebnimi delegacijami so bila zastopana zlasti slovenska manjšinska društva, zveze mater, deklet, fantov itd. Pogrebni obred je vodil monsignor Valentin Podgorc, ki je bil tudi glavni govornik ob grobu pokojnika. Razen njega je govoril še Anton Benedek.
ITALIJANSKI MINISTRSKI SVET.
RIM, 30. avgusta. Stefani poroča: Ita lijanski ministrski svet se sestane v če> trtek 1. septembra k važni seji v Kviri-nalu. Kakor se zatrjjue bo podal Musso-ini obširno poročilo o mednarodnem po-ožaju.
VATIKAN IN KVIRINAL.
LONDON, 30. avgusta. »Sunday Re-eree« poroča, da se odnošaji med Vati-tanom in Italijo poostrujejo in da obstoja nevarnost takih poostritev, da bo papež prisiljen zopet umakniti se v Vatikan in ostati v njem kakor pred lateranskim spo razumom.
PREPOVED VSELJEVANJA V ARGENTINO.
BUENO AIRES, 30. avgusta. Vlada je prepovedala nadaljnje vseljevanje. Izseljencev, razen tistih, ki so že na potu, ne bodo več pustili v Argentino. S 1. oktobrom bodo izdali nove predpise in dovolitve vseljevanja.
nosti in svetovnega naziranja bi morale biti posvečene veliki narodni misli in konsolidaciji notranje-političnih razmer v naš državi. V resnici pa se vse te velike sile izgubljajo v malenkostnih strankarskih in osebnih sporih, služečih samo in izključno le enemu edinemu namenu: naši politični nemoči, splošnemu obubo-žanju in končnemu političnemu in narodnemu propadu.
Tako smo tudi 20-letnieo majniške deklaracije v Mariboru proslavljali v znamenju obstoječih razmer v Sloveniji.
Nekdanji skupni boritelji za pravice našega rodu in jezika in naše osvobojene Slovenije pa so bili razdeljeni na privi-. ligirance in — izkoreninjence! Mb. ,
ALFONZ ODKLANJA.
PARIZ, 30. avgusta. Tu poročajo,, da je general Franco povabil bivšega kralja Alfonza, naj se vrne v Španijo. Kralj je povabilo odklonil in sporočil, da bo rajši počakal na konec vojne.
TUDI NA MADŽARSKEM.
BUDIMPEŠTA, 30. avgusta. Notranje ministrstvo je sklenilo ustanoviti pri Gyoru koncentracijsko taborišče za politične jetnike. V taborišče pride okoli 1000 ljudi.
UTRJEVANJE LENINGRADA.
LONDON, 30. avgusta. »Daily Tele-graph« poroča, da gradi sovjetska Rusija v Leningradu veliko bojno brodovje, Leningrad sam pa silno utrjuje.
ORGANIZIRANJE OSTMARKE.
DUNAJ, 30. avgusta. Dopisni urad na-rodnosocialistične stranke poroča, da strankino organiziranje v Ostmarki naglo napreduje. Nemška delovna fronta ima v bivši Avstriji že 1,200.000 udov.
POLOŽAJI ŽIDOV V ITALIJI.
Finančni minister Jung je bil Zid, dalje je Žid nekdanji podtajnik zunanjega ministrstva znani Suvič, ki je danes poslanik v Vašingtonu, Zid je tudi MussolinPev finančni svetnik Volpi. Enako še nista 'do danes demantirani trditvi, da bi ne bila židovske krvi dva najpopularnejša itali janska maršala — Balbo in Graziani. Pod Mussolinijevo vlado je bilo sploh več Zidov imenovanih na visoke položaje, Kakor je bilo to običajno v političnem živ-ljenju Italije.
VANČE MIHAJLOV ZAPUŠČA TURČIJO.
Vodja svoječasne macedonske revolucionarne organizacije Vanče Mihajlov in njegova žena, ki je tudi ena izmed poznanih macedonskih revolucionarnih delavk, sta se pred dnevi vkrcala na neki poljski parnik, da odplujeta v Združene države, kjer obstoja močna macedonska emigrantska organizacija. Mihajlov je bil po poklicu bančni uradnik; na čelo revolucionarne organizacije je prišel, ko je bil !• 1927. umorjen dotedanji vodja general Protogerov. Pozneje se je organizacija razcepila med Protogerovce in med Mi-hajlovce, ki so se do 1933. leta med seboj krvavo obračunavali. Vojaški prevrat v Bolgariji je revolucionarno organizacijo uničil. Mihajlov je zbežal z ženo v Turčijo. Ker je zakrivil celo vrsto političnih umorov, ga je bolgarska vlada obsodila in contumaciam na smrt. V Turčiji je živel Mihajlov pod policijskim nadzorstvom v mestu Kastamuni severno od Ankare. Ker sta s ženo zbolela, jima je turška vlada dovolila preseliti se na neki otok blizu Carigrada, kjer je milejša klima. Končno so dosegli njegovi prijatelji v So-fiji pri turški vladi, da mu je dovolila ^ odhod.
Drobne vesti
Od doma je pobegnil. Jožefa Kmetič iz Danjkove ulice je prijavila policiji, da je že 25. I. m. odšel od doma njen 15-letni sin Ernest in od takrat o njem ni nobenega glasu. Fant se je učil pleskarske obrti na Koroščevi cesti in se tistega dne sprl z nekim vajencem. Zapustil jo delo, odšel domov in se preoblekel, nato j>a izginil. Mati jc mnenja, da je fant pobegnil k sorodnikom v Ljubljano.
Meslo zdravila — strup. Pri Sv, Ani v Slovenskih goricah je 48-1 cina viničšarka Marija Leskovec pomotoma izpila neko jedko tekočino mesto zdravila, ženi so v tukajšnji bolniŠ-nici izprali želodec.
Prometna nezgoda. Ko je hlapec Jožef Pučnik privozil do kamnitega tlaka na državni most, se je nenadoma zlomilo oje voza. V tistem trenolku je pripeljal v nasprotni smeri s kolesom fin. preglednik Franc Založnik in prišel pod prednje levo kolo voza. Dvokolo je popolnoma zbito, sam pa ni dobil težjih poškodb.
V mlatilni stroj. Včeraj so pri posestniku Zajcu v Jarenini v Slovenskih goricah mlatili. Pri tem je bil zaposlen .tudi 24-lelni viničarjev sin Josip Haček. Nesreča je hotela, da je mla" tilni stroj zgrabil mladeničevo desno roko in mu jo strašno razmesaril. Haček se zdravi v tukajšnji bolnici.
Napad na cesti. Na našo vest pod tem naslovom v »Večerniku« 26. t. m. na«1 g. Despot Bogdanov, brivec iz Koseskega ulice, sporoča, da ni res, da je on napa' del natakarico Kovšejevo in njeno spremljevalko postrežnico Senekovičevo na cesti iz Nove vasi proti mestu. Pač pa iz* javlja g. Bogdanov, da je bil on napaden s psovkami in drugimi izzivanji, za kater re pa se ni zmenil, ampak je sedel na kolo in se odpeljal.
Napad na cesli. Ko se je čevljar Valter K. vračal v družbi svoje zaročenke po Vrbanovi ulici, ga je nenadoma napadlo pel moških. Vrgli so ga ob tla in ga bili s pestmi po glavi-Moral je iskali zdravniške pomoči-Kdo so napadalci ni znano.
Talvina v slovenjgraški cerkvi p°' jasnjena. Te dni smo poročali o tatvini y slovenjgraški cerkvi Sv. Duha-Zmanjkala sta kipca angela in Kristusa. Zdaj so prijeli nekega duševno nekoliko zaostalega Franca Florjan' čiča, ki je podrobno opisal kako izvršil tatvino. Pravi, da je najprej’ četrt ure molil, nato se pa skril ifl kipca ukradel z namenom, da ju prO' da, ker je revež. Ponujal je slvari v neki starinarnici, kjer so pa nakup odklonili. Zdaj so kipca vrnili g. žup' niku.
Poskušcna talvina. Na podstrešju v Vrazovi ulici štev. 11 je našel Franj® Tušak polno vrečo. Ker je sumil, ^ so v njej ukradene stvari, je poklic^ stražnika. V isti hiši stanujoči trgovec Mastek je pogledal v vrečo il! ugotovil, da je v njej njegovih ^ steklenic mineralne vode in pa težki čevlji, vredni 450 dinarjev. Učenka £>e' sanka Tošič je istega dne videla n®' kega mlajšega moškega pred podstreh, nirni vrati in ga vprašala koga išče# Odgovoril ji je, da išče nekega če'| ljarjn, nato pa je hitro izginil Ptf stopnjicah v mestni park. Nedvoinrt1’ je on s ponarejenim ključem odp1’1 skladišče v podstrešje, ni pa imel pr*' like vreče odnesti. Policija mladenič zasleduje.
Talvina denarja. K včerajšnji |l0' lici pod lem naslovom, nam gostil111' čarka gospa Plauc sporoča, da je tis« gost, ki jc denarnico prevzel, izjavi1 da je vse v redu ln da ničesar f manjka. Čez pol ure pa se jc vrnil i1) rekel, da manjka 91 dirfarjev.
*n kje je lastnici denarnice Dostal°vl zmanjkal denar ni še pojasnjeno-Čigavo je kolo? Jožef Verdnik J1' našel za Rapidovim igriščem črno skano moško kolo z evidenčno St®'* 131.216 znamke Opel. Pritrjeno im« iir »amo svetilko.
RAZMERJE ŽIDOV DO NEŽIDOV.
Na 2 milijardi vsega človeštva pride L milijonov Zidov, to je razmerje 1:125- ^ Italiji pride na 1000 Italijanov 1 Zid- v Nemčiji je razmerje 1:100, v bivši Av$tfl' ji 1:30.
V Mariboru, 'dne 30. 'VIII. 1938.
Novice
»Ve2 e rniti«
Šolsko novo leto
Ko na jesen odprejo šole široka vra ta mladini in učiteljem, seže dogodek globoko v življenje vse družbe. Ne le Prizadeti otroci od prvošolcev do maturantov in akademikov, ne le učitelji, profesorji in starši, tudi gospodarski kfogi se razgibljejo. V trgovinah začne živžav: obleke, perilo, obutev, knjige, zvezki in še marsikaj drugega je treba Pokupiti — znamenje, da sc družba po Poletnem oddihu zopet zbira v domovih in skrbi za svoje potrebe v bližajočem sc delovnem jedru leta. Začetek Šolskega leta je v redu dogodkov gotovo pomembnejši in znamenitejši signal kot začetek koledarskega leta.
Ta in oni se ob tem tudi nekoliko namisli. Bodisi da sc zdrami v njem sPomin na lastno šolanje ali kopica skrbi ob pogledu na njegove šoloobvezne otroke, bodisi da mu roji po gkvi vprašanje šolanja in vzgoje sploh ali še bolj zavozlano vprašanje: katera Pot se bo odprla današnji mladini Skozi šolska vrata noter v goščavo življenja? — E, veliko tega in še hujšega prevzema zdaj ljudi. Šolanje je tudi bridka kazen za mošnjo... kaj, če je suha? Težava je, težava, a vendarle kislim, da bodo tudi letos vsa ta vprašanja rešena, kakor jih jo pač vsak zase hočeš nočeš moral rešiti po svojih potrebah in možnostih lani, predlanskim in tako nazaj.
Dasi imam pred očmi vsa raznovr staa in številna vprašanja, ki so v zve-z novim šolskim letom, bi pri tej Priložnosti rad opozoril zlasti na eno stvar, ki mi je pri srcu. Kdor ni slep, toora opaziti, kako je naša mladina Zastrupljena s sovraštvom, ki jo že v “ajnežnejši dobi ostro loči po politični Mnogokrat samo po oportunistični) °predelitvi staršev. Kdor se je, recimo, vozil to poletje ob nedeljah in praznikih na deželo, je na vsaki postaji doživljal naravnost blazne izbruhe zagrizenosti in slepega sovraštva. Po veliki Večini so vpili in tulili — otroci. Naivnost nerazuljivo prostaštvo se kaže ^ed pripadniki te ali one skupine, otroci se obkladajo s pridevki, imeni frazami, ki so vse prej kot omikane, teh, za Lrcznega in objektivnega °Pazovalca pretresljivih prizorih, se človek vprašuje: kam to pelje? Ali ni zločin nad narodom? Sovraštvo, y.CcPljeno tako zgodaj v mladino — ki ji po pravici pravimo, da je up in nada Naroda — je pač najbednejša popotui-ki jo more dete dobiti na pot v Oljenje.
Ne govorimo v prid ali v škodo
di kljub vsem vabljivim glasom tuje propagande.
te ali one skupine, stranke ali pripadnosti. Govorimo o enem samem, neizpodbitnem, žalostnem dejstvu, ki je prišlo v lanskem šolskem letu do izraza tudi ob čisto šolskih prireditvah: da je namreč naša mladina, naščuvana od nepremišljenih političnih ljudi — s posredovanjem kratkovidnih staršev — posurovela v političnem pogledu, torej v zadevi, ki bi smela zanimati visokošolca nikakor pa ne učenca, ali kakor sem videl, učenko prvega razreda ljudske šole.
Cas bi že bil, da bi starši sprevideli, da takšno zastrupljenje škodi značaju otrok in da bi se skrbno varovali vplivati nanje v tem pogledu. Kar sc ob sovraštvu redi, naj je v svojem bistvu še tako vzvišeno, plemenito in epo, postane kuga! Starši so v prvi vrsti poklicani, da napravijo konec temu surovemu prerekanju, ki itak nikamor drugam ne pelje, kakor v duševno omejenost, da o kvari, ki sega druge moralne lastnosti doraščajo-čega človeka, sploh ne govorim saj je zadosti jasna.
Torišče in paša tc podivjanosti pa je vendarle v glavnem šola, kjer pride mladina skupaj in sc spopade, večinoma iz gole objestnosti. Tu more samo vzgojitelj v šoli, učitelj in profesor, vplivati in še kaj dobrega storiti: iz trebi j ati ljuliko vseh pojavov zagrizenosti in sovraštva, pri vsaki priložnosti poudarjati nujno potrebo spoštovanja svojega bližnjega in njegovega nazora; da je potrpljenje in razumevanje edini način, ako hoče postati otrok nekoč dostojen človek. Spoštovanje človeka in njegovega nazora ali pripadnosti je edini možni temelj za vsako skupno sožitje med odraslimi — koliko bolj se mora torej ta zavest ukoreniniti tudi v mladini! Najmanj pa bi si imel otrok lastiti kakšno sodbo o stvareh, ki jih ne razume (saj jih mnogi slepi starši in — žal — tudi nekateri vzgojitelji ne razumejo!).
Učitelji, profesorji, ki vam je poverjena usoda našega narodnega na-naraščaja, zavedajte se, da nosile del odgovornosti za tc pojave tudi vi in storite, kar je v vaši moči, da se mladina odvadi sovraštva in nauči spoštovanja do tujega nazora, do tuje opredelitve! S tem boste storili pomembno narodno-vzgojno delo, pa tudi svojo glavno vzgojno dolžnost.
s. š.
PROSLAVA KRALJEVEGA ROJSTNEGA DNE V ROG. SLATINI.
Rogaška Slatina proslavi vsako leto kraljev rojstni dan zelo slavnostno. Tudi letos je iniciativo in organizacije prevzela uprava zdravilišča. Vršil se je sestanek vseh društev, uradov, ustanov i. sl., na katerem se je določil program. Ob priliki proslave bo priredilo zdravilišče tudi slavnostno iluminacijo.
Prekmurska nedelja
Nedelja je minila v Prekmurju v kamenju dveh pzrireditev. V Pucon-je bila proslava 25-letnicc dušnega pastirovanja g. Adama Lutharja in z njo v zvezi spominska slovesnost levili glasnikov reformacijo v Prekmurju — po protireformaciji iz Siamske in Kranjske izgnanih glasnikov ^angelija. Na proslavi sc je zbralo *Ekaj tisoč ljudi — evangeličanov iz jeznih krajev Prekmurja. Glavni del ^oslavc je potekel pri spominskem llebru, ki sloji nedaleč od sedanje £uPne cerkve, na Kuharovem posestvu, postavili so ga 1. 1933. na onem mestu, Ner se je zbiralo ljudstvo k službi z“žji, ko’ je Jožef II. izdal tolerančni ftent. Takrat še niso imeli cerkva $ se je vršila služba božja na gumnu ^'enca Jakoba Kuharja, kot je to vse ^stebru napisano:
-»Pred 200 letmi so na porob proti-j*°rmacijc spadnote cvetoče cvang. V r?e krajine naše. Po dugi 50 letoj ' Oiih Gospoda na žitek j>ozvo Punsko spravišče cerkveno i od 1783. J1 12-ga do 1784. dec. 8-ga je na •j prostori vu gumli Kuhar Ferenc tc n a t*r^ao cvan8- Božo službo Bor-v ®alaž prvi Puconski duhovnik prednikom vernikov vezdašnjc Pucon-Sfik ^°donskc,. Lendavske, Moravske, J?°tske i Radgonske fare.“
Ha .Vui govornik, evang. župnik g. f!ov v svojem v čisti prekmurščšini °rjencm spominskem govoru obu-
ju, ki so z čvangelijji zanesli v Prekmurje tudi slovensko knjigo.
“	* * o	ii n	<
Sij. gomilic na pcianjske čase, na mi-J°Uslt0 časc rc[orraacije v Prekmur
Druga pomembna prireditev pa jc bila še mnogo severneje, tik ob madžarski meji. Kmetska mladina v Gornjih Pelrovcih in daleč okoli se je zbrala, da manifestira svoje novo spoznanje, da jc rešitev v izobrazbi in slogi. Govorniki domači kmetski sinovi, so povdarjali težke rane, ki jih zadaja tujina vsako leto na telesu in zdravju prekmurskega preprostega ljudstva. Več kot polovica njihovih tovarišev in tovarišic si služi zdaj kruh v tujini, v Franciji, Nemčiji, mnogi na Belju. 2e dolga desetletja romajo preko sveta — v Ameriko, madžarska veleposestva — povsod jih je bilo dosti. Gradili so tujcem in izgarani so se vračali. Danes morajo ravno tako v tujino — da jc za sol, petrolej in za davke. Ob slovenskih, državnih in kmetskih Zastavah so si obljubili, da sc bodo pridno izobraževali in da bodo složno delali zato, da bo nekoč bolje. Govoril je tudi mlad akademik, ki jc sporočil pozdrave prekmurske in slovenske akademske mladine, ki hoče kmetu pomagati. — Prireditev je pokazala, da začne kliti tudi v najperifer-nejših krajih Prekmurja, kjer dosedaj šc niso imeli prosvetnih kmetskih društev, novo življenje. Tokrat so glasniki in nosilci tega življenja kmetski fantje sami. Ali ni to najboljše jamstvo, da bo prekmursko preprosto ljudstvo, kljub težkim preizkušnjam, ki jih je moralo prenesti in tudi kljub mnogim razočaranjem — vzdržalo. Tu
o Predsednik vlade dr. Stojadinovič se
je iz Beograda povrnil na Bled, kjer ostane še nekaj dni na oddihu.
o Ptujske Slovenke 1. 1908. V pripravljalnem odboru za glavno skupščino CMD v Ptuju 1. 1908 so bili: dr. Koderman. dr. T. Horvat, prof. Kolarič, di. Komljanec in Šerona. Razmah CMD je tedaj predramil tudi Slovenke, ki so v tem letu ustanovile žensko podružnico CMD v Ptuju. Novo slovensko društvo je pritegnilo slovenske žene, ki so prej sodelovale pri »Frauen Vereinu«. Tako obhaja letos Ptuj tudi 30 letnico ženske podružnice CMD. Tekom 30 let so članice ptujske podružnice nabrale in darovale domovini 200.765 din. Najbolj pa so podpirale revno haloško ljudstvo.
o Na soboški realni gimnaziji bo vpisovanje za vse razrede 1. septembra od 8.—11. ure. Za učence, ki pridejo iz drugih zavodov bo vpisovanje 5. septembra. Za učence samoupravnih razredov je izdelan poseben pravilnik, po katerem bodo plačevali šolnino. Pravilnik je dalo ravnateljstvo nabiti na oglasni deski.
o Predavanje o Nemčiji v Murski Soboti. 3. septembra bo v Sokolskem domu javno predavanje o sodobni Nemčiji. Začetek predavanja je ob 8. uri zvečer. Vstop brezplačen.
o. Sedem poljskih čuvajev so na zadnji seji upravnega odbora imenovali v Košakih. Na dve katastralni občini pride en poljski čuvaj.
o Prometne in druge nesreče. Na cesti v Teharje sta akademskega kiparja Iv. Napotnika iz Zavodne pri Šoštanju podrla splašena konja, ki se jima ni mogel pravočasno ogniti, in ga vlekla več metrov daleč po cesti. Kipar je obležal s težkimi zunanjimi in notranjimi poškodbami. V celjski bolnišnici so ga takoj operirali in je upati, da bo okreval. — V Ljubljani se je 35-letni delavec Ivan Der-šič iz Stražišča pri Kranju na križišču ulic naenkrat znašel med tramvajskim vozom, tovornim avtom in reševalnim avtom. Podrl ga je tovorni avto in ga smrtno nevarno poškodoval. — 621etne-mu delavcu Franu Hafnerju z Ježice je med delom padla na glavo težka opeka in ga hudo pobila.
o Griža v Prekmurju. Že pred dnevi smo poročali, da se je pojavila v lendavski okolici griža; do sedaj je zahtevala že nekaj smrtnih žrtev. Vzrok te epidemije je slaba pitna voda, kar je posledica letošnjih poplav, ki so naredile mnogo razdejanja ravno v vaseh okoli Dol nje Lendave. V soboški bolnici se zdravi že okrog 60 oseb, ki so obolele na griži. Ker je bolnica pretesna za veliko števil bolnikov, si je uprava nekoliko pomagala s preselitvijo večjega števila bolnikov iz internega na kirurgični oddelek.
o Nož. Na Župečki gmajni pri Sv. Lovrencu na Drav. polju je nastal med fanti pretep, katerega žrtev je bil 24 letni Jože Lamberger, doma iz Sv. Lovrenca. Kmetec Stanko, pos. sin iz Zupečje vasi, ga je zabodel z nožem v pleča. Težko ranjenega so prepeljali v ptujsko bolnico.
o Sadje kradejo na debelo. V Ihovi in Trsteniku, Sv. Benedikt v Slov. goricah so neznani nočni obiskovalci pokradli precejšnje količine zrelega sadja. Zlasti mnogo jabolk je izginilo iz sadonosnikov pos. Žižka in Ane Krambergerjeve.
du naša rojakinja Zofija Darče, ki je bila poročena z bogatim industrijalcem. Del njene dedščine bi morala podedovati naročena z bogatim industrijalcem. Del njene dedščine bi morala podedovati naša državljanka Fatima Temin n Mostarja. Ker so ji dediči, ki živijo v Turčiji, pisali, da ne bo dobila ničesar, se^ je obrnila na samega predsednika turške republike Kemala Ataturka. Odgovoril ji je, da bo dobila, kar ji po zakonu pripada ne glede na to ali živi v Turčiji ali v kateri si bodi državi. V vsakem oziru pa je ukazal, da morajo njeno zadevo kmalu rešiti.
n Četrtinske voznine ne bo več. Zadnje čase je prometno ministrstvo dobilo cel kup prošenj raznih kulturnih, znanstvenih in športnih organizacij, ki so pro sile, da bi jim ministrstvo dovolilo četr-tinsko voznino na njihove občne zbore in kongrese. Vsa ta društva se obveščajo, da se dovoljenja za četrtinsko voznino ne bodo več izdajala. Po osnovi čl. 28. pravilnika o znižanih vozninah, se bo odobrila samo polovična voznina.
n Za izenačenje nezakonskih otrok z zakonskimi. Na pobudo uradnice Dare Pavlovič se je vršil v Beogradu v dvorani inženirskega doma kongres za izenačenje nezakonskih otrok z zakonskimi in za ureditev pravnega položaja nezakonskih mater. — Govorilo se je o težkem položaju nezakonskih mater in se zahtevalo, da se priznajo nezakonskim otrokom iste pravice, kakor jih imajo otroci zakon, mater. Pavlovičeva je. opozorila na zastarelost zakona glede nezakonskih otrok in na koncu apelirala na vse žene in nezakonske matere, da na bližnjem pravniškem kongresu zahtevajo pravično rešitev tega perečega vprašanja.
n Delavski domovi v Zagrebu. Ob priliki svojega poseta v Zagrebu je minister za socialno politiko D. Cvetkovič odobril milionski kredit za zidavo delavskih domov v Zagrebu. Nadalje je odobril kredite za dozidavo bolnišnice na Rebru m kredite za razne socialne ustanove.
n Zagrebški pokojninski zavod bo zgra dil palačo. Za poverjenika zagrebškega pokojninskega zavoda privatnih nameščencev je bil imenovan bivši veliki župan M. Hanžekovič. V najkrajšem, času bo imenovan upravni odbor in 15 glavnih uradnikov. To uradništvo bo odpotovalo v Ljubljano, kjer bo v času enega ali dveh mesecev prevzelo celotno knjigovodstvo in blagajništvo od ljubljanskega pokojninskega zavoda, kamor je bilo do danes vplačanih za zagrebški pokojninski zavod do 17 milijonov dinarjev. Začasno bo zavod najel v Zagrebu za svoje poslovanje kako dvo ali trinadstropno ‘hišo, ker namerava v najkrajšem času začeti z zidanjem svoje palače. V zavodu bo nameščeno 60 do 100 uradnikov. Enotno vplačilo zagrebških privatnih nameščencev v pokojninski fond bo znašalo 50 do 60 milijonov dinarjev.
n. V borskih rudnikih stavka 7000 delavcev. Gre za sklenitev kolektivne pogodbe; kajti rudniško vodstvo ne priznava, da bi smel Jugoras zastopati interese delavstva.
n Kralj Peter II. boter devetemu otroku. Naš kralj je po podpolkovniku S. Filipoviču iz Sarajeva kumoval devetemu sinu siromašnega kmeta Ibra Salkiča, iz Jablanice pri Maglaju.
ti Rojstno hišo blagopokojnega kralja Aleksandra na Cetinju bodo spremenili v muzej. Nedavno so končali z obnovitvijo rojstne hiše pokojnega kralja. Pred obnovitvijo je služila hiša kot oficirski dom, zdaj pa bodo uredili v njej muzej.
n Ataturk je odgovoril neki Mostar-'čankl. Pred kratkim je umrla v Carigra-
DR2AVNA RAZREDNA LOTERIJA.
Trinajsti dan žrebanja 36. kola so Mie Izžrebane sledeče številke:
50.00 Din 8431
40.000 Din 45012
35.000 Din 30130, 85137
30.000 Din 4379, 21188, 93419
25.000 Din 6375
20.000 Din 16711. 22317, 9110, 74755
15.000	Din	9144,	11738,	76819,	77914.	98516.
12.000	Din 21127	45620
10.000	Din	15655	16066,	21084,	24338,	37778.
8000	Din	16358,	21018,	29348,	31609.	36685.
41055, 44408. 60697, 62129. 62431. 63817. 68381, 7381, 77338. 78673, 91142 6000 Din 1098, 3496. 5040, 20449. 41163,4427J 50067. 53673, 60009, 73257, 75757. 77098, 77503. 84363. 84535 5000 Din 4562, 4791, 6946, 21874, 226020, 37439, 48118. 64733. 69193, 71157, 79970. 76436, 79116, 85819, 88249 3000 Din 17667, 20444, 28221, 34406, 49339. 59475, 63807- 72948, 79867. 83987, 84601. 86477
Pooblaščena Klavna kolektura drž. razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK. Maribor, Gosposka ulica 25.
Maribor
Iz akrobata — odvetnik
Spomini na dr.
Jne 3. avgusta t. 1. je umrl v Ljubljani xlvetnik dr. Ivan Kirnov ec, ki je bil dobro znan tudi v Mariboru. Saj je živel tu od 1921—1933 in se udejstvoval ne samo kot odličen in čislan zastopnik strank, temveč tudi kot vnet in požrtvovalen narodni oziroma kulturni delavec. Malokdo pa ve, kako neobičajna je bila njegova življenska pot. Zato navajam nekaj njegovih spominov, kakor jih je pripovedoval sam ob raznih prilikah svojim ožjim znancem in prijateljem. Par značilnih potez podajam tudi iz lastnega opazovanja.
Dr. Kimavec se je rodil 1870 v Vač".h pri Litiji kot sin revnih kmetskih staršev. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in živel slabo kakor takrat večina naših dijakov. Kljub temu ni izgubil nikdar dobre volje in upanja v boljšo bodočnost. 2e takrat je bil navdušen Sokol in se odlikoval kot spreten in drzen telovadec. Ko je bil v VIII. razredu, je prišel v Ljubljano nek češki akrobat z velikim balonom, da bi pokazal radovednim meščanom svoje »zrakoplovstvo«. Da bi bila predstava še bolj učinkovita, se je obrnil na »Sokola« s prošnjo, naj mu priskrbi kakega telovadca, ki bi proti mali odškodnini telovadil na drogu pod balonom. Z veseljem je sprejel Kimovec to ponudbo, splezal na drog in delal na njem drzne telovadne vaje, medtem ko se je dvigal balon v zračne višave in splaval nato preko ljubljanskega gradu. Slednjič je zginil telovadec izpred oči tisočglave množice in dospel z balonom na zemljo blizu vasi Devica Marija na polju. Pri tem je imel še veliko srečo; kajti balon je začel puščati plin, s katerim je bil napolnjen, tako da bi se Kimovec kmalu zadušil. Posledica tega poleta je bila, da je bil Kimovec iz gimnazije izključen. Vendar je napravil maturo kot privatist. Ker ni imel denarja, da bi nadaljeval študije na vseučilišču, se je pridružil omenjenemu Čehu in nato raznim potujočim cirkusom. Tako je obhodil kot telovadec (akrobat) in e!own. tekom dveh let skoraj vso Evropo ter velik del Severne Afrike in Prednje Azije. Spotoma se je naučil celo vrsto jezikov, v katerih je imel tudi svoje humoristične nastope. Slednjič je prišel z nekim cirkusom v Napolj. Tu se je seznanil z nekim italijanskim grofom. Ko je ta zvedel, da ima Kimovec maturo, mu je svetoval, naj opusti svoje cigansko življenje in naj sc posveti študiju. Obenem mu je dal nekaj sredstev na razpolago. S tem denarjem in lastnimi prihranki je šel Kimovec študirat pravo z namenom, da postane odvetnik. Njegova bohemska nara-
ivana Kimovca
va pa mu še ni dala miru in tako je obiskal tekom svojega petletnega študiia vsa avstrijska vseučilišča od Inomosta do Černovic. Preživljal se je seveda samo z inštrukcijami, nastopi in priložnostnimi podporami. Koncipient oziroma odvetnik je bil najpreje v Gorici in nato v Trstu. Kot izvrsten pravnik in ve.jk poštenjak si je pridobil kmalu splošen ugled. Ko pa so zasedli Italijani Trst in zažgali Narodni dom, so opustošili tudi njegovo pisarno in stanovanje na Piazza Caserma. Takrat je izgubil dr. Kimovec skoraj vse svoje premoženje. Zato se je preselil 1921 v Maribor, kjer si je moral znova ustvariti eksistenco.
Dr. Kimovec je bil — kljub, svojini Cesto krepkim izrazom — vseskozi dober in plemenit mož. Sam je okusil obilo gorja in zato je imel tudi sočutje za druge. Zlasti rad je pomagal revnim dijakom oziroma odvetniškim pripravnikom. Tako je opazil nekoč pri neki razpravi v Trstu zapisnikarja (sedaj odvetnika v Mariboru) in zvedel, da živi v pomanjkanju.' Takoj po razpravi mu je rekel: »Fant, zdaj greš z menoj v gostilno.« Ko mu je zapisnikar priznal, da nima denarja, mu je dr. Kimovec odvrnil: »Kdo pa te zato vpraša?« Nato ga ie lepo pogostil in mu izposloval sredstva, da je odvetniški pripravnik mogel dovršiti sodno prakso, za katero ni dobil od države niti vinarja.
Rad je podpiral tudi naše narodne organizacije, zlasti Ciril-Metodovo družbo, p.aJak°> da skoraj nihče ni zato vedel. Večkrat je napravil to v humoristični obliki. Tako je n. pr. tržaška »Edinost«! včasih poročala:	»Ker	je dobil sin Oki'
nove hlače, dobita tudi Ciril in Metod; 20 K.« Na ta način je daroval tekom par let naši šolski družbi več tisočakov. ,
Obenem je bil dr. Kimovec izredno izobražen. Neprestano je izpopolnjeval! svoje strokovno in splošno znanje. Po-! sebno dobro je poznal našo književnost. I Bil je prijeten, duhovit družabnik in imeli obilo smisla za zdrav humor.
Vrlemu mozu bodi ohranjen časten in! trajen spomin.	y.	T.
novinarjem pelje naproti ravnatelj mariborskega „Pulnika“ g. Loos, ki bo jutri pripeljal goste v Maribor. Tekom dopoldneva si bodo ogledali znamenitosti Maribora in Mariborski otok, kjer jim bo mesLna občina priredila zakusko. Po ogledu otoka se bodo madžarski novinarji in zdravniki z avtpkari odpeljali na Pohorje. Tam bo gostom v Pohorskem domu in Mariborski koci prirejeno kosilo. Popoldne sr Madžari z brzovlakom odpeljejo iz Maribora. Vodja izleta je primarij dr. Balazo.	—ig.
MADŽARSKI NOVINARJI IX ZDRAVNIKI PRIDEJO JUTRI V MARIBOR.
le dni je prišla v Jugoslavijo večja skupina madžarskih novinarjev in zdravnikov ,da si ogledajo naša zdravilišča in kopališča. Bili so gosli Va -raždinskih in Krapinskih toplic, danes pa so Madžari v Slatini Radencih, kjer so gostje zdraviliške uprave. Popoldne se madžarskim zdravnikom in
Odpravite barakarje In vagonarje
če hočete videti verno sliko sedanjosti in sc zdrzniti nad- ponižanjem človekovega dostojanstva, pojdite mimo Mag-dalenskega parka do onih ciganskih barak in vagonov, čemur so dali naziv »Ciganska vas«. Kaj hočete, če pa je ljudski glas božji glas! če bi bilo to taborišče kje na periferiji ali v kaki sosednji občini, bi se dalo še razumeti, češ: občina nima sredstev in stori, kar more. A da je ta črna pega skoro v sredini mesta, na tako vidnem in prometnem kraju, je vendar preveč in govori, da je naša sredina res nevarno bolna, človeku se vrinja nešteto vprašanj, kot n. pr.: Ali so to nesrečneži s podedovanim grehom, nevredni človeku dostojne strehe? Je li to mogoče to kak vzorec naselja iz preteklosti, priča našega kulturnega zaleta, bede, zmede, socialne otopelosti? Eno je neizbežno: poštenega Slovenca je sram, ko primerja to sliko z našimi •prizadevanji, da vtisnemo našemu mestu izraz modernega mesta. Popravljamo, uravnavamo in olepšamo ulice, gradimo in preurejamo javna poslopja, skrbimo za čim boljši mestni promet — z eno besedo: napredujemo v gospodarstvu in estetiki. — Prav zato se s toliko jačjim povdarkom vsiljuje primerjava tega napredka s to sramotno pego, ki je, to moramo posebno' naglasiti, kamen zgražanja vsega dobro mislečega prebivalstva. Saj so tudi ti ljudje in celo dostojni ljudje, ki niso padli semkaj po lastni ali le po lastni krivdi. So onemogli, brez posla ali vsaj s skromnim zaslužkom, s kopico slabo Hranjenih in sebi prepuščenih otrok. Tukaj razpadajo tudi moralno; s čutom manjvrednosti izginja čut sramu. Ir tako polzi navzdol v njihovo in splošno zlo. Pa se vprašajmo! Ali niso ti ljudje vredni toliko, da bi mogli nekega dne z zadovoljstvom reči: Tudi za nas skrbi mestna uprava. Možnosti za ta korak je polno, treba je le storiti to, kar čakamo že toliko let in z vedno večjo napetostjo: iz obljub k dejanjem, iz enostranskega v vsestranski socialni interes, da bo z enim korenitim ukrepom rešeno 99 vprašanj.	Spect.
m. Seja Združenja obrtnikov je bila včeraj popoldne v pisarni v Vetrinjski ulici. Seja je bila zelo živahna in so razpravljali o tekočih stanovskih zadevah.
V	ospredju zanimanja so pomočniški izpiti in so sestavili za razne obrtne stroke izpraševalne komisije.
m. Tudi Dvorakovo cesto bodo 'la' kovali. Glavna dovozna ulica na Kralja Petra trg za magdalensko predmestje je Dvorakova cesta. Ker je ta v precej zanemarjenem stanju, se je mestna občina odločila, da jo tlakuje. Na Dvorakovo cesto so navozili že več velikih kupov granitnih kock, ki čakajo na delavce.
* Primarij dr. Černič spet redno ordi-nira v sanatoriju Gosposka 49.
Odpiranje in zapiranje trgovin. Združenje trgovcev za mesto Maribor razglaša, da sLopi po naredbi Kralj' banske uprave dne 1. septembra v veljavo takozvani zimski delovni ča* in se bodo trgovine v Mariboru odpirale popoldne ob 2. uri in zapiral* ob y,7. uri zvečer. Dopoldanski delovni čas ostane neizpremenjen od 7 Vi do 12. ure. Obenem se opozarja; da morajo bili na rojstni dan Nj. Vel Kralja Petra II. dne 6. septembra, kakor tudi na praznik dne 8. septembra po gori navedeni naredbi trgovine ves dan zaprle.
* Ne odlašajte več s prijavo za izlet na dunajski velesejm od 10. do 12-septembra z modernim avtokaroi« Putmk-a. Vožnja le din 260‘—. Pri' jave pri „Putnik-u“ Maribor, Celje, Ptuj.
* Zadnjič lelos v Mariazeli z udobnim avtokarom „Putnik-a“ od 7. ('° 8. septembra. Vožnja samo din 200'"-Prijavite se takoj pri „Putmk-u“ Maribor, Celje, Ptuj.
*	Moderne kuhinjske ure od Din 85.-" naprej, tudi na obroke brez povišanja cen. M. Ilger-jev sin, juvelir, Gosposka ul. 15.
m. Zagonetna smrt. Včeraj je v ma' riborski bolnišnici umrla 37-letna delavka Katarina Filma, ki so jo le dni pripeljali iz mariborske okolice. Zdravniki so ugotovili, da je smrt nastopil*1 zaradi zastrupljenja. Podrobnosti t10 ugotovilo raztelesenje in preiskava. ' m Cigani v „Abesinijo“. Včeraj }e prišla v Maribor skupina ciganov. Mariborska policija je cigane takoj zajcl;1 in jih odpravila v mariborsko »A^J si ni jo “ blizu Dobrave pri Hočah. ; L; Abesiniji tabori več ciganskih druž65;
m. Gad ga je pičil. Ko je včeraj !)-letni pastirček Martin Poiigrac Sv. Miklavža na Dravskem polju Pa' sel ob gozdnem obronku, je stopil 1111 gada. Kača je dečka pičila v lcv° nogo. Pastirčka so nemudoma prepe'
1	j a 1: v tukajšnjo bolnišnico.
Kultura Knjižne ocene in založništva
V	zadnji (7—8) številki Ljubljanskega zvona čitamo pod naslovom »Odgovor o ocenah in založništvih« le kratko notico, ki pa mora navdati vsakogar, ki mu je mar za našo literarno produkcijo, s skrbjo in bqjaznijo. Urednik tu odgovarja na vprašanje naročnika, zakaj Lj. zvon več ne prinaša ocen o važnih in aktualnih slovenskih knjigah. Vzrokov zato vidi urednik več. Pred vsem v javnih prilikah, ki nikakor niso ugodne za celotno produkcijo, in ki poleg zastonjkarstva jemljejo ocenjevalcem veselje do dela, v pomanjkanju ljudi, ki bi znali pisati s Širokim obzorjem in s temperamentom ter znanjem in končno v založništvih. In tu smo pri vprašanju, ki ostro označuje nezdrave razmere. Pisec pravi: »Stari založniki so ostali verni tradicijam in pošiljajo knjige v oceno. Novejši so se tradiciji izneverili iri se ravnajo le še po prijateljskih in merkantilnih vidikih. Nekateri med njimi si laste boljšo sodbo kakor jo pripisujejo sodobnim recenzentom, katere prezirajo. Drugi bi se radi izognili vsaki kritiki in pazijo le na to, da bi bila knjiga aktualna in bi na sub-skripejski ali akviziterski način čim več zaslužili. Založniki se povečini zanimajo le še za reklamo, ocene, ki naj bi knjigi vsaj pskusile določiti vrednote, se jim zde nepotrebne.« Urednik se pritožuje, da na primer ne dobiva v oceno knjig
štirih naših vodilnih založb. ■
Vprašanje o vzrokih in posledicah take založniške politike pušča urednik odprto, čeprav bi bilo na vsak način potrebno, da se te stvari enkrat za vselej razčistijo, če nočemo, da uduši našo knjižno produkcijo poplava zgolj nier-kantilnega blaga, ki ga bomo merili samo še po teni, koliko čitateljev oziroma kupcev bo privabilo.
Pomisleki založništev, ki jih je naštel urednik Lj. zvona, so morali biti res zelo, zelo tehtni, da so upravičevali tako postopanje. V ostalem se pa spominjam, da sem podobno pritožbo slišal tudi z druge strani, kjer so se pritoževali, da niso dobili v oceno knjig, ki jih je založilo založništvo druge politične struje, čeprav bi ga biii radi ocenili. Tu' gre za drug pojav, ki spada pod naslov »Politična zagrenjenost«, toda posledice bodo več ali manj enake.
Koliko let je že, odkar se je izbojeval pri nas boj za kritiko, kot prvi pogoj uspešnega literarnega razvoja? Mar nas je novi čas zopet postavil tjc, odkoder smo prišli? Ta pojav je mnogo resnejši, kakor je videti morda na prvi pogled. S pošteno, svetovno nazorsko osnovano, inteligentno in objektivno kritiko se pričenja pa tudi končuje naša knjižna kul* tu™-	jad.
k Umetnostna razstava v Murski Soboti. Prekmurski rojak akademski slikar g. Jakob Karel bo razstavil svoja dela v dneli od 4. do 5. septembra v kavarni
Vučak (hotel Dobray). G. Jakob je prvi prekurskf rojak, ki sc je popolnoma posvetil slikarski umetnosti in si pridobil akademski naslov. Študije je končal v Zagrebu. Sodeloval je že na nekaterih razstavah n. pr. na zadnji razstavi likovne umetnosti v Mariboru, kjer so mu nekateri kritiki obetali bodočnost. Prva razstava slik prekmurskega rojaka v Soboti, ki sledi literarnemu večeru prekmurskih književnikov v lanski jeseni nam znova potrjuje, da je v Prekmurju v zadnjih dvajsetih letih vzrasla in še raste generacija, ki je mlada in delavna in ki največ pomaga pri popolnem sožitju prek murskega ljudstva, s slovensko narodno celoto. Upamo, da bo razstava mnogo pripomogla k večjemu razvoju likovne umetnosti tudi med Prekmurci.
k. O kulturni orientaciji češkoslovaške je predaval na poletni šoli za študij srednjeevropskih vprašanj, ki smo o njenem delovanju že poročali, univ. prof. V. čer-ny. V svojem predavanju je orisal med drugim kulturni boj bizantinske in rimske civilizacije na češki zemlji. Ta boj, ki je trajal od 9. stoletja, se je končal s sprejetjem zapadne civilizacije. Predavatelj je poudaril, da sta osnovi duhovnega življenja češkega naroda dve veliki ideji, a to sta rimska »civilitas« in krščanska »caritas«. Nadalje je označil drugi kulturni boj, ki je globoko zarezal v češko duhovno življenje: boj med katolicizmom in reformacijo. Obširno je' obravnaval tudi vprašanje češkoslovaškega kulturnega življenja, .1. j. nasprotje med nacionaliz-
mom ter internacionalizmom. To vpraša nje so Čehi rešili v 19. stoletju. češkosl°' vaška je našla pojem nacionalizma v obliki patriotizma na humanitarnem te' melju. Današnji evropski kulturni boj, ‘‘ j. boj avtokracije in demokracije, bo za čehoslovake našel svoje rešenje v izkušnjah, pridobljenih v husitski dobi.
k Zgodovina češko-židovskega gibafli3 izide v Pragi. Izdala jo bo Zveza CehoVf zidov, a napisal jo je Jaroslav Hurrrber* ger.
k. ideje in osebnosti. V Plovdivu je Jz' šla zbirka 38 esejev »Idei i ličnosti«-zen 25 bolgarskih pisateljev, umetnik0 ’ učenjakov in revolucijonarjev obravn^ na svojski živ način še Marcela Prevos*3’ Viclorja Hugoja, Rabindranatha Tag°fe ja, Tolstoja, Delacrobca in druge.
k. Revija »MaB und VVert«, ki jo
Thomas Mann, ki je zdaj v Amerik'* j. zaključila svoj prvi letnik. V 1. števil* novega letnika je napisal daljši »vod"Lj v katerem izraža svojo skrb za neniJK kulturo pod sedanjimi razmerami. Me drugimi priobčuje tudi članek nekega dega Nemca »Delavec v diktaturi«, v terern pisec poudarja, da »iščoči duh 11 more nikdar zamreti«.
k. Shaw v Berlinu? Das deutsche Thea-ter v Berlinu bo vprizorilo Shavvoveg »človeka in nadčloveka«. K premieri povabili tudi avtorja, ki ni odrekel. M° da bi prišel rajši, če bi igrali njegovo medijo »Ženevo«; toda zdi se, da bo i*1 ral na to še čakati
Sokolstvo
LE NAPREJ, SOKOLSKI TEKMOVALCI!
Kakor smo že poročali, so priredili naši sokolski telovadci v soboto, dne 27. t. m. °b 17. uri na pobudo in pod vodstvom niednarodnih olimpijskih tekmovalcev pr-Vo propagandno tekmo-akademijo na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola. Ta nastop naših telovadnih pionirjev je bil nekaj svojevrstnega in je nadkrilil vse dosedanje. Namen mu je bil, vzbuditi v naši javnosti večje zanimanje za to krasno Panogo telesne vzgoje, v naši mladini pa večji smisel za orodno telovadbo.
Kakor vemo, je ravno telovadba prines-ja našemu narodu in državi mnogo ugleda m le v tej panogi smo dosegli prve in naj-v‘šje olimpijske uspehe.
Razvoj orodne telovadbe je z vstopom Nemcev leta 1934 v Mednarodno telovadno zvezo (MTZ) zavzel take višine, da nsu morejo biti kos majhni narodi le z največjim naporom in najširšim delom med svojo mladino, koje mladost jo uspo-sablja za velike zahteve sodobne telovadke. Od leta 1934 dalje, lahko rečemo, je orodna telovadba spremenila nazorno in mgiensko svoje osnove in je postala na mah vodilni problem telesne vzgoje. S tem so se podrli vsi izmaličeni nazori o njej, ki So se liki strupena kača plazili skozi vrste sPortnih ideologov in ovirali njen pravi razniah. Sedaj je temu konec in olimpijce tekme v Berlinu so odprle vrata orod-
telovadbi v bleščečo bodočnost.
Rod temi dojmi in v iskreni skrbi za "aš mednarodni in olimpijski naraščaj so ^sedanji mednarodni in olimpijski tekmovalci na lastno pest zgrabili za notranje Podrobno delo in stopili pred javnost. Sobotni nastop je prvi korak na tej poti. Sokolstvo in njegovi prijatelji pa so tudi s Sv°jo veličastno udeležbo pokazali, da stremljenja svojih telovadcev razumejo, da z njimi soglašajo in da jih v njihovem ["■'zadevanju hočejo bodriti k nadaljnji vzornosti.
Strokovnjaško prirejeno telovadišče je ,iio polno gledalcev. Z velikim zanimanjem in pozornostjo je spremljalo točko za očko, ki so se kakor v filmu pestro od-,‘jale pred njihovimi očmi. Po prisrčnem
čast
nazorno globoko zajetem nagovoru nega staroste Ljubljanskega Sokola ''' Prvega pionirja naše vrhunske telovadit’ ^r- Vikt. Murnika in po predvajanju 'kratnih vrhunskih prostih vaj so nasto-'c mednarodne tekmovalke na visoki j*redi. Nato je sledilo orodje članov v skušah A in B, t. j. mednarodnih in olim-pskih telovadcev in vrhunskega narašča-y! ki so ga predstavljali člani društev ^Ihbljana-matica, Ljubljana I in II in La-(j®rce, za tem mednarodne tekmovalke na ^0višinski bradlji, člani skupine A na °8u, proste vaje posameznikov iste sku-
pine in slednjič zopet tekmovalke z vajami s kiji po znano duhoviti sestavi našega kompozitorja dr. Murnika. Na žalost je nastopivši mrak zastri temeljiti pregled te točke, ki je vzbujala v Pragi na letošnjih mednarodnih tekmah nemalo pozornost.
Ne da bi se spuščali v podroben pretres posameznih točk moramo kot strogi kritiki pohvaliti celoten nastop in pripravo. Da bodo bodoči nastopi nudili še več popolnosti ni nobenega dvoma. Predvsem bo treba reducirati število tekmovalcev le na najboljše, ki se odlikujejo s svojimi sestavami in precizno izvedbo vaj. Smoter tega pokreta je predvsem, doseči popolno izvedbo vaje.
Pri nekaterih tekmovalcih smo — z radostjo ugotovili mnogo teh vrlin. Pred-
vsem so se vidno odlikovali Gregorka, Malnerič, Pristov in Primožič v A skupini, Frelih, Sket in Sadar v B skupini, med članicami pa Sketova, Rupnikova, Hafnerjeva in Pustiškova. Opaziti pa je tudi bilo pri nekaterih drugih, da so na pravi poti in da bodo lahko dosegli odlične višine, če .bodo vztrajni in napram sebi strogi. Globoka ljubezen do orodne telovadbe, ki se očituje zadnji čas v vrstah naših telovadcev v podvojeni meri bo morala v kratki bodočnosti roditi sadove.
To je šele prvi poskus in tudi že resen uspeh. Vsem prirediteljem in tekmovalcem želimo za naprej najboljšega napredka in upamo, da jih bo naša sokolska javnost pri tem prizadevanju prisrčno podpirala.
. • lj.
Gospodarstvo
Balkan — največii izvoznik iaic
V izvozni trgovini Jugoslavije, kakor tudi ostalih balkanskih držav, igrajo jajca veliko vlogo in marsikdaj popravijo bilanco, ki bi brez tega važnega agrarnega produkta bila pasivna ali vsaj manj aktivna. Mnogo je držav v Evropi, ki so popolnoma ali vsaj pretežno navezane na dobavo jajc iz Balkana. Predvsem velja to za Nemčijo, Italijo, Anglijo in Švico. Te države uvažajo jajca sicer tudi iz drugih dežel, kakor iz Poljske, Madžarske, Danske itd., voda glavni dobavitelj je le Balkan, a to v glavnem Jugoslavija, Romunija in Bolgarija. Kar velja za jajca, velja več ali manj tudi za perutnino, ki jo te države takisto izvažajo v velikih množinah v Srednjo in zlasti v Zapadno Evropo in celo v prekomorske kraje. Kar se tiče Jugoslavije, so najbolj v čislih na^ ša, t. j. štajerska jajca. Baš sedaj prihajajo vesti iz Curiha, da se trenotno v Švici najbolj kupujejo štajerska jajca, ki jih je ponekod že jelo pomanjkovati, ker jih je ponekod že jelo primanjkovati, ker pozno in morajo zato kupci poseči po drugem blagu. Naša jajca se n. pr. sedaj trgujejo v Švici v debelosti 55/56 po 135 švicarskih frankov za zaboj po 1440 komadov, franko Buchs, poljska franko Basel pa po 112 frankov. Z Nemčijo je kupčija za naša jajca trenotno manj ugodna, ker so nemška oblastva določila maksimalne cene za blago razreda C po 77 mark za zaboj in se izvoz ob teh cenah za nas skoraj ne izplača.
Na nekaterih tržiščih nam z uspehom konkurirajo Bolgari s svojimi jajci, na drugih zopet Romuni, vendar v precej manjšem obsegu. Da so jajca iz naših krajev v inozemstvu tako iskana, je vzrok v glavnem v naglem in smotrnem razvoju perutninarstva v naši banovini in posebno v Severni Sloveniji, pri čemer pripada negi domače štajerske kokoši velika
vloga. Ta kokoš se je za naše kraje izkazala kot najbolj rentabilna, torej kot najbolj gospodarska in zato banska uprava tudi najbolj propagira in podpira rejo te kokoši na razne načine, v prvi vrsti z oddajo plemenjakov in jajc. Na kmetih ta kokoš vedo bolj izpodriva drugo perutnino.
Za prevoz jajc dajejo zadnje čase razne države, ki jim je na tem, da se izvoz pospeši in prevoz poceni, razne olajšave in tarifske popuste. Tudi se jajca v vedno večji meri izvažajo v tekočem stanju, t. j. brez lupin, spravljena pa so v hladilnicah v posebnih vagonih. Ta način prevoza se je zelo obnesel in preurejajo sedaj razne države železniške vozove v hladilnice za prevoz jajc v tekočem stanju. Nalaganje in razkladanje je veliko hitrejše, ker ni treba zabojev prenašati z vso opreznostjo, da se jajca ne razbijejo. Manipulacija je hitrejša in železnica znatno prištedi s tem, da so vagoni hitro zopet na razpolago za druge pošiljke, žal je v Jugoslaviji še vse premalo vagonov preurejenih za prevoz jajc. V tem pogledu bo treba še marsikaj nadoknaditi, kar se je doslej zamudilo.	D.
g. Turčija kupuje konje v Jugoslaviji.
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je prejel iz Ankare obvestilo, da namerava Turčija kupiti v naši državi več tisoč dobrih konj, predvsem za artiljerijo. Turški kupci nudijo dobre cene. Konji morajo biti stari 4 do 7 let in morajo biti krepki in popolnoma zdravi.
g. Anglija kupuje koruzo v Podonavju. Posebna angleška delegacija potuje sedaj po Podonavju in kupuje koruzo za vojaško upravo. Anglija namerava kupiti v teh državah nad polovico vse množine,, ki jo potrebuje in plačuje v devizah. V prvi polovici t. 1. je Anglija kupila 150.000 va-
gonov koruze, od te množine 60% samb v Jugoslaviji, Romuniji in Madžarski.
g. Francija namerava baje kupiti v Jugoslaviji 10.000 vagonov pšenice in nam dovoliti za izvoz v njene dežele carinske olajšave. Uradnega potrdila o tem doslej še ni.
Šport
s Železničarjeva zmaga za zeleno mizo. Železničar je vložil protest proti verificiranju prvenstvene tekme rezerve z Rapidom. Tekma je bila odigrana 22. maja, zdaj pa je LNP tekmo verificiral z rezultatom 3:0 za Železničarje. S tem je postala njegova rezerva prvak in osvojila v trajno last pokal Okrožnega odbora.
s Plezalni tečaj, ki ga je organiziralo ministrstvo za telesno vzgojo, je končan. Udeleževalo se ga je 19 učenčev pod vodstvom ministrskega referenta Janka Kavčiča in s sodelovanjem naših najboljših turistov dr. Potočnika, dr. Breclja, inž. Avčina, Čopa in Modica.
s Pri ameriškem teniškem prvenstvu v Brooklynu sta v mešanem doubhi Ku-kuljevič in gdč. Jedrzejowska (Poljakinja) premagala Van Horna in Miss Mc Crae (USA) s 6:4, 6:4. G. in ga. Hopman (Avstralija) pa sta premagala Punčeca in go. Andrus (USA) s 6:1, 6:3.
s. Miličeva zmaga na prvenstvu Madžarske. Mitič je po zmagi nad bivšim jugoslovanskim juniorskim prvakom Csikom, ki je prestopil v madžarsko državljanstvo, premagal v polfinalu Madžara Friegyessija s 7:9, 6:1, 6:4, v finalu pa najboljšega Madžara ter nemškega prvaka za letošnje leto Szigetija s 6:2, 6:8, 7:5. S tem se je Mitič revanžiral za poraz v Zagrebu. Pričakovali pa smo po krasnem uspehu v Porečah, večji uspeh Aliče Florjanove, ki pa je že v četrtfinalu izpadla. Hela Kovač je sicer prišla v finale, tu pa podlegla nemški prvakinji Horn.
s Češki reprezentant paidel iz vlaka.
Ko se je češkoslovaška reprezentanca, ki je v nedeljo igrala v Zagrebu, vračala z brzim vlakom domov je pri Križevcih, blizu postaje Carevdar, padel'iz vlaka rezervni igralec reprezentance Horak. K sreči je padel v grmovje in ni dobil težjih poškodb. Sam je odšel v bližnji Carevdar in pri nekem trgovcu prespal. Nato je šel v Križevce k zdravniku, ki mu je dal injekcijo proti tetanusu. Včeraj ob dveh je nadaljeval pot v domovino.
s Češkoslovaška :Pol}ska 3:3. Teniški dvoboj za srednjeevropski pokal med Češkoslovaško in Poljsko se je končal neodločeno, vendar je v tabeli Poljska za točko pred Cehi.
MARIJA ROMUNSKA
^god&a mojega
sen J5’*' smo »lepotila«, in čisto razumljivo je, da vi 1 Pr' tem posvečala posebno in glavno pozornost •hisl t 'e^ neizbežnii oznaki kraljice. Lahko si potem čei i	ve*'k°	je	bilo moje razočaranje in ogor-
bii ,e’ k° sem izvedela, da je pav z vlečko, ki mi je 5e prej kraljica vseh ptic — samec. In ta samec naj D0t]P“na^a s simbolom kraljičinega dostojanstva! Kaj sevJi. 0 sa,nec, pa če je tudi ptičji kralj, sem vpra-čjtai a> tako veličastno vlečko? Ko sem nekoč pozneje ljiv a. '^ostandovega »Chanteclairea«, me je neizrek-j2 zabavalo, ko sem videla, da je ta duhoviti mož SoJay enakih nagibov dal svoji fazanki rep njenega Sp£ja in zaščitnika, hiani areilški vrt je bil dosti manjši in neprimerno k*Če panimiv- kakor veliki parki Buckinghamske pa-%iv reg^e^ali smo lahko vsega in manjkali so mu ie !IOstni kotički. Selc čisto na njegovem robu, kjer l,eko'1>a^a' pa,ači St. James, se jc dvigalo od tal Hila Poslopje, ki ic vzbujalo v nas posebno zanimanje. Ške' Je. kiparska delavnica starega princa Gleichen-hi bj]( 111 njegove hčere Fčo. Med vrtoma obeh palač DrCt) ,10bene ograje. razen nekaj dreves, ki so rastla 0e.Senim poslopjem omenjene delavnice, j .raj tiste vrste nežnovejnatih dreves se je to-Ut*. 'kal skrivnostni, k raziskovanju vabeči svet
khie
It
Ki iti 0 'a" za tisti prostor, v katerem so nastajale iz
"'azaii
'hali
delavnice, na katere oknih smo si ploščili svoje nosove. Kako pa se tudi ne bi bili
?W ' "ac°ttc in tnramorja tako čudne stvari. Skozi ki so s'n° v'deli / rjuhami in platnom pokrite kipe, P° u0v° ^deh kakor strahovi. Okoli delavnice je dišalo 101 in apnu. Ta duh ni bil prijeten, a zanimiv.
Bili smo prepričani, da nekaj pomeni, čeprav nismo vedeli kaj. Pričal je o nekakem »ustvarjanju«, o nekakem »oblikovanju gline s prsti«. Čeprav smo imeli torej o vsem le prav medle predstave, nas je vendarle prevzemalo občutje, da je vse to v zvezi s snovjo, ki se je v vseh časih uporabljala za »ustvarjanje« in oblikovanje. O tem bi nas bil lahko poučil pravljični Pyg-malion, toda ta čudežnik je živel žal le enkrat, in še to ne v našem času. Stari knez Gleichen, ki bi nam bil tudi lahko pojasnil to skrivnost, kljub nekemu oddaljenemu sorodstvu z nami ni pokazal nikoli prav nobene ustrežljivosti, in nam tudi nikoli ni namignil, naj bi se približali notranjosti njegovega ateljeja.
Clarenška hiša ni bila brez vsake zanimivosti, čeprav je bila strahotno sajasta. V njeni notranjosti se jc širil čisto svojevrsten, iz megle, hrastovinc in cigaretnega dima sestavljen vonj. Temu se je pridruževal še vonj nekega lesa, ki ga je mama zažigala v sobah, da bi prvotnega pregnala. V njenih lastnih prostorih je pa dišalo popolnoma drugače, menda po pohištvu, ki ga je bila pripeljala s seboj iz Petrograda: dišalo je po ruskem usnju in cedrah.
Prostor, ki nas je s svojo mistično lepoto nevsiljivo privlačeval, je bil temni kot svetih podob v mamini spalnici. Spoštljivost in radovednost je nategovala naše obraze, kadar smo se približali tistemu posvečenemu kotu in opazovali čudovite ikone. Tri so bile okrašene z dragim kamenjem, ki se je nad glavami upodobljenih svetnikov bleščalo kakor sonce. Sredi vsake svetle krone je bil vdelan po en safir, rubin in smaragd precejšnje velikosti. Blesk tistih ikon je težko popisati; zdelo se je, da kaže nadzemeljska svetloba svetniških kron vse rusko veličastje.
V gostejšem somraku kakor te ikone je stal oltar, ki je vpliva! zato na nas še bolj učinkujoče. Tu je stražila pred podobo, ki je kazala starše moje matere na mrtvaškem odru, noč in dan brleča lučka kakor
neutrudljivo oko nedoumljivo skrivnost, katero smo otroci pač čutili, ne pa tudi razrešili.
Nad glavnim stopniščem je visela glava velikega slona, lovska trofeja mojega očeta izza bivanja v Indiji. Njen rilec je visel tako daleč navzdol, da se je skoraj dotikal mimoidočih. V ozadju je stal na zadnjih nogah nagačen medved. Na iztegnjenih prednjih tacah je držal deščico, na katero so polagali obiskovalci svoje posetnice. Tudi na hodnikih so visele in stale lovske trofeje iz daljnih dežel. Tam je stala japonska oprava iz bambusa z masko, ki nas je s svojimi luknjami namesto oči navdajala z bolestnimi občutki. Posebno veselje sta nam pa vzbujali obe le malokdaj uporabljani oficielni družabni dvorani. Prvi so dejali kitajski salon in bila je polna posebnosti, katere je prinesel moj oče, ki je bil dober poznavalec in ljubitelj starin, iz daljne Kitajske.
Tam smo občudovali krasne meče, bronaste in slonokoščene kipe ter druge predmete, vezenine in dragocene posode. Po očetovi smrti njegovih zbirk nismo dobili mi, ampak si jih je — iz meni neznanih vzrokov — prisvojil stric Bertie, tedanji prestolonaslednik princ VValeški.
V drugem salonu so bile posebnosti, ki jih je mama prinesla s seboj iz Rusije. Tam so nas razveseljevali mnogi iz uralskega poldragega kamenja rezani predmeti, kakor pladnji in vaze, sklede in kozarci, pirhi in celotni pisalni ter toaletni pribori. Zelo velika dragocenost je bila neka iz posebno cenjenega, temno rdečkastega in sivo progastega orlovca izdelana garnitura. Mi smo zelo radi prijemali vse te dragocenosti, čeprav so nam vselej pred vstopom v dvorano ostro naročali »naj se ničesar ne dotaknemo«.
Ko smo si ogledali Clarence, vrnimo se za nekaj časa v Green park.
(DaljeJ
Zanimivosti
Nova doba za razvedrilo Dudi
Napredek londonske televezlje
Začetkom letošnjega leta je bilo v Lofl-uonu in okolici samo nekaj sto televizijskih gledalcev in poslušalcev, danes pa je tam že okoli 15.000 aparatov. Gotovo ni daleč čas, ko se bo število podesetorilo. Cena sprejemnih aparatov stalno pada. Že danes je mogoče dobiti v Angliji dober televizijski sprejemnik za 8 do 10 tisoč dinarjev. Dostopni postajajo tudi že v Nemčiji, in tako bo morda televizija godba bližnje bodočnosti tudi za manj bogate države.
Televezlja vpliva na gledalce podobno kakor zvočni film. »Platno« je seveda neprimerno manjše, nekako 80 krat 40 cm. Televizna podoba je podobna slikam v knjigah in časnikih.
Oddajna televizijska tehnika pa je zelo podobna ton-filmu, le da obstoja tu za televizijske delavce ta nezgoda, da ne morejo ničesar izrezati, kadar se jim kaka scena pokvari ali manj posreči. Podoba in zvok, ki ga ujame televizna kamera, gre naravnost k sprejemnim aparatom abonentov in jih je nemogoče dodatno
Cardina podvodna farma, ki bo pridobivala hranilno sočivje iz morskega dna. Raziskovanja so pokazala, da se nahaja v zalivu do 53 vrst užitnega sočivja. Baje popravljati. Lahko pa kakor v filmu slike' bo	radi	soli	in	minerali],	ki	jih
poljubno menja, povečuje, zmanjšuje in vsebuje, okusnejše kakor ostalo; tud. na razvršča s pomočjo nekoliko pokretnih ^minih je bogatejše. Poseben stroj re-kamer, katerih nameščenje v televizijskem fe rastline ob morskem dnu in ga sprav-
ateljeju odreja televizijski režiser.	1 1* »* p?^je; Sv0i? 1de!o ?mor!. opraT
Londonska televizijska postaja oddaja Jati do 40 metrov globine. Iz sočivja de-trlkrat dnevno. Večerni program je res- ,aJ° med drug.m tud. marmelado, neke nejši, dopoldne In popoldne pa oddaja bolj vrete rastline pa uporabljajo za platno pr. slikovite, lahke stvari. Ker ne oddajajo P1,nsklh maskah.
samo iz ateljeja, prinaša lahko najnovej-l X Vlak zavozil v izropani brzovlak. še reportaže v slikah o važnih dogodkih, Kakih osem milj pred Jeruzalemom je ki se pravkar dogajajo, pa naj bodo po- ustavila močno oborožena skupina arab-litičnega, umetniškega ali pa — kar je skih prostovoljcev brzovlak, ki je vozil najpogosteje — športnega značaja.	I *z Kaira, ustrelila arabskega stražnika,
Televizija bo nudila poslušalcu mnogo je spremljal vlak, ter izropala potnike, več ko radio. Plesne glasbe na primer ne Nekaj za tem je zavozil v izropani brzo-bomo samo poslušali, temveč bomo lahko v^ prihodnji vlak. Nastala je precejš-tudi gledali elegantno plesno dvojico, ali, rtJa Skoda in mnogo je bilo ranjenih.
X Sočivje iz morskega dna. Na zapadnijSo bili že tako opikani, da so drug za angleški obali se je ustanovila v zalivu drugim popadali in poginili. Dva voznika
svojega priljubljenega pevca, igralca Televizija odpira nove možnosti zlasti
Smrtne žrtve do sedaj še niso znane.
X V Newyoyrku sta trčila podzemska
umetnikom. Nova doba pa nastaja tudi vlaka. Kompozicija newyorške podzem-za plesalce in varieteje, odkoder bodo ske železnice je zadela v vlak, ki je ča-lahko oddajali ne samo glas, ampak tudi ^al na postaji. Po trčenju je nastala
kretnjo.
Zdravilna mo* glasbo
že primitivni zdravniki in Čarovniki sO se trudili izgnati hudiča iz bolnega telesa s plesom in glasbo. V starem Egiptu so verovali v zdravilno moč glasbe bolj ko v zdravila. Grški učenjak Teofrast je „uporahlJal“ godbo m zdravljenje kačjega pika. Tudi Pitagora je pripisoval glasbi zdravilno lastnost.
Moderni zdravniki ne smatrajo le stare metode za nespametno. Tako je nedavno tega predaval ameriški zdravnik Heny E. Sigeist o vplivu glasbe na paciente in je predvajal študentom prrogram, sestavljen izključno iz del, napisanih z ozirom na zdravilne učinke godbe. Poslušalci so pri tem imeli priliko čuti najprej Protolo skladatelja Marchetta Care, živečega v 16.
DA BI BIL SVET IN LJUDJE NA NJEM SREČNEJŠI.
Kaj storiti za srečo sveta? To vprašanje so si zastavili 'v Ameriki in ga tam tudi »rešili«. Neki gospod Davies je ustanovil »Šolo smehljaja«, ki hoče pomagati bednosti in zmešanosti sodobnega sveta. Zakaj bednosti? Zato. ker ima nasmejani človek po njegovem mnenju mnogo več možnosti, da doseže v življenju uspeh, kakor pa človek resnega obličja ali pa celo tak, ki se grdo drži.
Ali pa bo ta »šola« ozdravila današnji zbegani svet, ne ve nihče.i. Mogoče bi bilo treba podvzeti druge korake, da se mu pomore?
eksplozija, ki je prekinila električno strujo, zaradi česar je nastala v podzemlju strahovita panika med potniki. Nesreča je zahtevala en smrtni slučaj, 45 pa jih je bilo ranjenih.
X Dva osla sta razburila celo ulico v Solunu. Kmet Papidas iz okolice Soluna je prignal na solunski trg dva osla, ki sta nosila zelenjavo. Blago je kmalu prodal in se vračal domov. Ker se mu ni ljubilo hoditi, je zajahal enega od obeh oslov, kar pa drugemu najbrže ni bilo všeč, kajti iz zavisti kali je ugriznil tovariša, ki je nosil gospodarja. Ta se je branil, toda tako nespretno, da je seljaku, ki ju je miril, odgriznil tri prste z leve noge. Kmet je padel z osla in začel besno kričati, kar je privabilo orožnika, ki je alarmiral svoje kolege. Orožniki so prihiteli z vseh strani, kakor tudi mnogo ljudi.
X Anglija se bo zavila v meglo, kadar 0bčo zmedo okoli javkajočega kmeta sta ji bo pretila vojna nd/arriosr. Britanf-ka,0*!^ izkoristila in zbežala.
 ________________________________________   T	sekcija za kemično obrambo države je! * Čebele usmrtile štiri konje. Tudi v
stoletju. Ta skladba je imela namen, nedavno izvedla velike poizkuss z zamcg- ” . e.m kraju na Vestfalskem je roj divjih
]	•	a	,	,	«	.	.	II  ............«	a.	*	...	ta	■	I	r*	On	£X	1	1«!
da pomaga ozdraveti markizi iz Mantove od hude bolezni. Podobna kompozicija je nastala v 17. stoletju. Morala ja zdraviti posledice pika velikega stru
IJevanjem pokraiin. Aparati za prolzva- i e*eI, napadel štirikonjsko uprego, ki je JtnJ* umetne sivo bele megle so napra-J peljala mlatilni stroj. Vozniki so z vodo vili toliko megle, da »e pokrila prostor 10 in o*niem skušali odgnati razbesnele če-kvadratnih kIlom;t.*>v m seveda vse vo-|^e^e *n 80 naposled izpregli konje, ki pa
so morali prepeljati v bolnišnico, kjer jima zdravniki upajo rešiti življenje. — Pri Koblencu pa je neki kosec s koso dregnil v osje gnezdo in so ga razdraze" ne ose tudi tako zdelale, da je moral takoj v bolnišnico.
X Eksplozije bomb v 13 newyorški!i kinematografih. Pred dnevi so v kinih v Newyorku začele eksplodirati bombe, napolnjene z dušljivimi in solznimi pl*1)1’ Obiskovalci teh bioskopov, ki pripadajo vsi eni družbi, so morali najhitreje zapu-stiti dvorane. Nad 200 oseb je bilo ranjenih, med njimi nekaj težko. V vse prostore je takoj prišla policija, ki ji pa m uspelo izslediti atentatorje. Sumijo, da so to člani strokovne organizacije kinematografskih nameščencev.
Iz sodišča
OBSODBA NAD »NOTORIČNIMI TATOVI«.
Predsednik malega kazenskega senata dr. Turato je včeraj popoldne razglasil sodbo nad tatinsko družbo, o kateri smo poročaji v zadnjih dveh številkah. Na 6 let robije in na trajno izgubo častnih pravic ter 300 din denarne kazni 3e bil obsojen viničar Korpar Franc, na 3 leta robije in izgubo častnih pravic za tri leta zidar Marin Franc, na 8 mesecev strogega zapora in dve leti izgube častnik državljanskih pravic za 2 leti Prejac Jakob in na mesec dni strogega zapora Marija Prejačeva. Janez Emeršič je h1' oproščen.
Radio
Sreda, 31. avgusta. Ljubljana, 1? Opoldanski koncert. 18 Narodne pesmi* 20.30 Koncert vojaške godbe. 22 Napo* ved, poročila, nočna glasba. — Beograd, 20 Operne arije. 21.30 Narodne pesmi. 22.15 Klavirski koncert. — Praga, 20 Koncert. 21.25 Večerna glasba. "* Sofija, 19.30 Opera »Evgenij Onjegifl* od Čajkovskega. — Dunaj, 19 Možat' tova opera »Fidelio«, prenos iz Salzburga. — Varšava, 19.40 Koncert. ■" Beromiinster, 20.15 Rossinijeva opera »Seviljski brivec«.
Razno
penega pajka. Potem je dal dr. Šlgerlst |*lke objekte na tijam. Ob akl megle so zaigrati moderno glasbo, o kateri trdi,: bili tako gosti, da so letata zaman isktJa da bolnike pomirja in jim omogoča] kak objekt, ki bi ga mogla bombardirtlf. pozabljenje telesnih bolečin. Dr. Sige-j x Japonska letalska industrija pod dr-rist se zavzema za to, da bi te moderne *av*o kontrolo. Od 30. avgusta naprej skladbe posneli na gramofonske plo- bo morala vsa Japonska letalska industri-. uporabljali v vseh ia dobivati od vlade dovoljenja za izde-amenškjh bolnišnicah; ne sicer kot lavo novih letal.
neposredna zdravila, temveč kot urair-j x Polovica sovjetskega proračuna za	...
jajoči pripomoček, ki spravlja bolnika oboroževanj«. Vrhovni svet Sovjetske Ru-! Ji* plaMe, jopice, ovratnike v neko umerjenost in tako pospešuje «iu	h,	e.	.	in	druga	krznarska	dela.	Ce-
n7rirnvHpnif»	pv.Ro.iye	sije	Je sklenil, da se uporab, polovica dr- nc nizke! Pripričaite sel 521
KRZNARSTVO ŽELEZNIK
Maribor. Kopališka ul. 2, pri poroča ceni. damam brez-obvezen ogled novo dospelega krzna. Strokovnjaško izdeluje. predeluje in poprav
ozdravljenje.
ČLOVEK IDEALNEGA ZDRAVJA.
V vestniku društva angleških zdravnikov piše neki strokovnjak o idealno raz« vitem dečku, čigar imena pa no navaja, da bi ga tako ohranil pred reporterji ia slavo, ki bi mu utegnila zdravje še pokvariti. Komisija zdravnkiov je ugoto* vila, da je dečko absolutno zdrav in dovršeno razvnit. Visok je 132 cm, tehta 27 kg, star je pa 9 let. Ima popolnoma čisto polt, zdrave oči in lepo razvit prsni koi, za kar se ima zahvaliti vsakodnevnim dihalnim vajam na svežem zraku. Njegovi starši imajo posestvo v gozdovih na samoti. Do šole hodi deček 4 km daleč peš, razen tega pa hodijo roditelji z njim vsak dan na enouren sprehod. Hrani se izključno z zelenjavo, sadjem In pecivom. Mesa, rib in jajc ne dobiva, tudi belega kruha ne. Njegova mama mu sama peče črn kruh. Zato pa se obilno hrani s sladkim in kislim mlekom. Vsak dan, če le vreme dopušča ima po hladni prti zračno ali pa solnčno kopel. Dečko je mirne uravnovešene narave, se izborno uči in njegove duševne sposobnosti so od-
lično razvite, čeprav ni nikako »Čudežno Povzfo^a »Malarijo. Pri gašenju gozdnih dete«. To poročilo posebno poudarja. No potarov se spustijo letalci s pacali na tla bettega čudeža, samo zdrav deček. Pri- *n fasljo ogenj s kemikalijami, ki jih tudi mer dokazuje, kako Angleži skrbijo za spustijo na zemljo e padali. — Da letala
»vojo mladino.
J sejejo žito po postranih ruskih poljih, je 1 znano.
v veliki izbiri priporoča Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. 499
AKTOVKE, 60LKSE TOR. BICE
nahrbtniki, velika izbira, nizke cene pri M. šterbal-u, Meljska 2. Trg svobode 6. 495
NAJBOLJŠA DALMATINSKA VINA
dobite v gostilni »Split«. Ko-roška c. 39.	626
žavnega proračuna za vojaške izdatke: za,	,
suhozemno vojsko mornarico in letalstvo.! torblce	^hrbtnike
Ves državni proračun znaša 125 milijard rubljev.
X Tudi Finska se brani Židov. Finsko zunanje ministrstvo je obvestilo vsa svoja poslaništva 1n konzulate v tujini, da ne smejo brez njenega dovoljenja izdajati vizumov emigrantom iz bivše Avstrije. Nekoliko emigrantskih skupin, po* največ žldov se namreč nahaja na poti v Finsko. 55 ljudi, ki so priili v Finsko brez vizuma, bodo začasno zadržali.
y Kotel je eksplodiral na italijanski križarki „Quarto‘‘ v luki Polienza.
Eksplozija je bila tako silna, da je 7 mož na mestu ubilo, osem pa jih je v bolnici podleglo težkim poškodbam.
20 mornarjev je bilo laže ranjenih.
X Letalo v službi poljedelstva. V zadnjih leMh vedno bolj uporabljajo letalo v gospodarske svrhe, zlasti v Združenih državah in v Rusiji. Tako so rešila velike gozdove pred škodljivim mrčesom, sipajoč nanje kemikalije, pa tudi velikanske komplekse polj pred kobilicami. V Rusiji so »desinficirala« letala okoli 3 milione ha zemlje s tem, da so uničila ličinke mrčesa,
Dnevno sveže
LUBENICE, SLIVE. PARADIŽNIK
po najnlžll dnevni ceni skladišče »Eksport«. Koražlja. Koiovdorska J.	636
POMIl
Prodam ali menjam
TRIDRUZINSKO HIŠO
Mejna 9. Krajnc.	623
Kupim
PARADIŽNIKA
svežega, popolnoma dozorelega. kupi vsako množino Slamič. Ljubljana.	617
Prodam
LEPA KOPALNA BANJA
in postelja takoj na prodaj. Vprašati Slovenska ul. 28-1. Fasswald.	619
Prodam nov
SKOBELNIK Devica Marija Brezje 99. 630
PRILOŽNOSTNI NAKUP
Krasna moderna jedilnica iz mahagonija in palisander-je-vega lesa radi preselitve ceno na prodaj; tudi 2 originalni sliki. Naslov pri upravi lista.	638
Sobo odda
ODDAM SONČNO SOBO za 2 osebi s posebnim vhodom in vso oskrbo. Aleksandrova c. 55. plltllčle, levo.
631
Stanovanie
SOBO IN KUHINJO
renovirano, v magdalenskem okraju oddam. Vprašati Ilger lev sin, Oosposka 15.	621
DVA GOSPODA
sprejme na hrano in stanovanje. Betnavska c. 68. 624
MANSARDNO STANOVANJE
2 sobi, kuhinjo, pritikline. 325 Din takoj oddam. Betnavska cesta 39.	625
Sprejme se pošteno dekle na HRANO IN STANOVANJE Naslov v upravi lista
ENOSOBNO STANOVANJE
s kabinetom oddam. Radvafl* ska 20.	632
SOBO IN KUHINJO „
takoj oddam. Aleksandro^* 45, Studenci.
Oddam sončno
SOBO IN KUHINJO
Tržaška c. 5, nasproti morske.	^
Službo Hobi
KROJAČA IN ŠIVILJO
takoj sprejme Cvetlična j?, ca 15.
SLUŽKINJA
za vsa hišna dela s spreiu>c; Vrazova ul. 11-11, levo.
TAPETNIŠKI POMOČN#
se takoj sprejme A. Koroška c. 8.
STREŽNICO ALI SLUŽKINJ^
635
sprejme takoj. Požar, Vetrjoj
ska 11.
Slutbo ISte ^
DEKLE	in
vajeno nekoliko kuhe. ‘‘ vseh hišnih del išče prin»°*' ne službo s 1. ali 15. sepiein brom. Ponudbe poslati n upravo pod »Letna spriČe^a' 6271 la«.	620
FOTOAMATERJI*
Poslužujemo vas samo z
Vjkv materiialom. ker yr le nalboliSI!
•J
Razvijamo, kopiramo in povečamo! Solidno in poceni-
Fototrgovina Ivan Pečar, Gosposka 1**
itarl
 _____________________________________________________________________________________________________________Mal’	položi	dar	domu na o1
Izdajo in urojuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru, Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribora. Izba|a razen nedelje In praznikov vsak dnn ob ,4,u^ Velja na mcsec prejeman v upravi ali po poiti 10 dina dostavljen na dom 12 din. Oglasi po conlku. Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. Telefon uredništva in upr*
it. 2S-67, Poštni čekovni račun it, 11.409.