57. številka. V Trsta, v sredo 19. julija 1893. Tečaj X' K i^' „EDINOST" uhaja dvakrat na teden, T»ko iredo ta loboto ob 8. ari zjutraj. „Edinost" »tane : ia T»e leto gl. liven Avet. d.— gl. ta poln leta , 3.—: „ „ 4.50 , ta £etrt leta „ 1.50; , „ 2.25 „ Z „Novi&arjeM" vred: za vse l*to gld. 7.— n pol leta „ 3.50 » četrt „ .1.75 Pomm'i'ne številke ie dobivajo ▼ pro-dajalnicah tobaka ▼ Tritn po K not., v (Jorloi in ▼ AJdovićini po « nov. — „Nori čar" pa po 2 nov. EDINOST Oglaai in Oinaallk m raAnne po 8 nov ▼muca t petita; ia naslove s debelini črkami se plačuje prostor, koliker bi g* obaeglo naTadnih vrstic. Poalaaa, Javne aahvale, oamrtalo« itd. te račune po pogodbi. V«i dopiai ie pošiljajo nredniltvn Piazza Canerma It. 2. Tanko piano nora biti frankovano ker nefrankovana te ne apre-jemajo. Rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamaoije in iaaerate pre« jema upravniltvo P iazzn Caaerna It. S Odprte reklamaoije 'O proate poltnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V »dluit Ji Bdi« Vprašanje na Kranjskem. V Ljubljani „ae pogledujejo" »stran najnovejšo „prepovedi* deželnega predsednika, barona Heina. Po vsej pravici se tudi druge občine po deželi Kranjski povprašujejo, kaj to pomenja, će deželna vlada tako ravna, kakor je nastopila pri zadnji Sokolski slavnosti nasproti županu deželnega htolnega mesta, gospodu GrassellijuP „Prepoved" je merila na to. da župan ne sme javno pozdraviti javnega sprevoda, ki se je dejanski vršil, sprevoda torej, ki je moral biti poprej od oblastva dovoljen. Da li je „prepoved* v takih razmerah bila utemeljena pravno, to je jako dvomljivo in tega dvomljivega vprašanja ho ni bili gotovo uvesti tudi pravniki v naročji kranjsko deželne vlade. Vsekakor pa v dvomljivih slučajih deželna vlada z načelnikom samoupravne občine, kakeršna je Ljubljanska, drugače postopa, nego je zadnjič ravnal deželni predsednik, baron Hein. To je jasno za Petra in Pavla. Ljubljanski mestni zastop je sklenil pritožbo zoper označeno „propoved". Praktičnega vspeha pa ta pritožba ne more več imeti, kajti „prepoved" je dosegla svoj vspeh, kojega nihče več ne more izbrisati. In naj ifcreee najvišja instanca že ttako v zmislu pritožbe, — baronu Heinu ne bode nihče branil, da bode v prihodnjič zopet kaj takega ali jednakega „prepovedal v iinenu zakona". M nogo kaj je zavisno od naklonjenosti in dobrohotnosti vladnih faktorjev ! Dežoiui predsednik kje drugje nima nikakega ugovora zoper županove pozdrave v slučajih, kakersen je bil vse« sokolHki v Ljubljani; če že noče biti prisoten, mu pa gotovo na misel no pride, da bi si iskal z mestno občino konflikta, kjer ga v pravnem in javnem interesu prav nič treba ni. Drugače pa je bilo v Ljubljani in Kranjski Slovenci imajo sedaj priliko, da zopet nekoliko — premišljujejo! Ko je lansko jesen odstopil baron PODLISTEK. Selo brez denara. (Iz popetne torbice idealista), (Koneo.) Sredi mej sadnimi in cvetnimi vrtovi Stale ho v lepem redu zale, prijazne, d& : krasno hišice; mej hišami pa je bila dolga, široka in gladka cesta, obsajena s košatimi senčnimi drevesi, ki so se zgrinjali nad cesto, tako, da je vladala notri popolna mrakotna temina. Žive duše ni bilo videti v selu in vse duri odprte bilo so do kraja. Na oknih cvetele so cvetice in za cvetlicami bile so nežno bele preproge. Vse tiho, le tu in tam žgolela je tičica v evotočem vejevji ali je prepeval petelin na Bkrbno obgra-jonem gnojišči. Gnalo me je, da vstopim v jedno teh svetišč — ali čudom som se čudil, videč kako snažno, kako elegantno je vse notri ; in vendor, kakor sem se moral prepričati, bivajo tu sami kmetje, kajti som od polja, ki se sprostira konci sela, čulo se je petje na polji delujočih seljanov. Kot začaran ne morem se ganiti z mesta, sluteč navzočnost nekaj neumljivega, ~Winkler in je na mesto deželnega predsedstva ▼ Ljubljani prišel baron Ilein, tedaj se je javno menenje Slovencev na Kranjskem obračalo do slovensko-kranjskih državnih poslancev z vprašanji, kak6 mogo opravičiti takega naslednika baronu Win-klerju. Znano je bilo namreč, daje baron Hein nemŠko-liberalnega duha in strogega nemškega centralista kasal se je v prejšnjem svojem delovanji. Kako torej, da nam v deželo pošlje grof Taaffe takega moža v času, ko ima v slovenskih poslancih dosledne podpornike P Spominamo se, da so tedaj is naših poslanskih krogov prihajale tolažbe: .Baron Hein ima lehko svoje zasebno prepričanje kakeršno si bodi, ali on bode moral kot deželni predsednik Kranjski rav na ti po volji Dunajske vlade, io zagotovilo imamo, da niti deželnim predsednikom ne bode imenovan, če bode proti Slovencem zakrivil najmanjšo netaktnost". Mi pravimo : go7orica je bila taka in ker se je ista ponavljala jednako od mnogih stranij, zato po vsej pravici sodimo, da je govorica bila pristna - poslanska tolažba. Komaj je preteklo nekaj mesecev, že je jasno, kako misli Hein vladati „po volji Dunajske vlade". Kakšno stališče hoče zavzemati nasproti razvoju Kranjske de žele v smislu narodno jednakoprnvnosti in svobode, to je, kakor je po Ljubljani in celo iz časopisov znano, pokazal pri vsakem koraku. Popolnoma se je odkril, komaj nekaj dnij pravi deželni predsednik, pri Sokolski slavnosti. Tu moramo na nekaj opozoriti. Aprila meseca je zboroval deželni zbor Kranjski, v katerem je prvič nastopil tudi beron Hein. Poprejšnja leta čuli smo v zbornici odločne govore splošnem političnem položaji Slovencev, govore, na katere je skušal vlado braniti baron Winkler, Letos teh odločnih govorov ni bilo in ni jih bilo nili vspričo tega, da je novi predsednik baron Hein slovenskim poslancem nemški od govarjal. Kakšna politika je to ? Pod ki je velo okoli po čarobnem bivališči, kot duh nove velikanske, svet osrečujoče ideje . , . „To pa to!" začuje se zdajci pred manoj glas, čvrst a nekoliko tresoč glas, „kar tako meni nič, tebi nič se prikrademo v tuje bivališče in kaj premišljujemo, kaj P' Starček sivolas, a zornega lica, na ka tereni jo blisčala blaga zadovoljnost iz jasnih modrih očij, vstopil je in pozdravil. „Bog Vas sprimi, gospodine ! Gotovo turista, ste li murda zgrešili pot P* S početka skoro v zadregi glede položaja, v kojem sem so tako nenadoma nahajal starčku nasproti, nisem znal kaj bi dejal. Jecljal sem o krčmi, o pijači, jedili in take reči, „Lačen sem," se konečno odrežem, ni-li krčme v tem seli P In žejen sem tudi, vsaj plačam, oča, vso pošteno plačami" Cudn o me pogloda sivolasec, potem pak smeje se dobrovoljno pristavi: „Sedite, ako se Vam ljubi Pri teh besedah izgine in skoro prinese kos belega kruha in sira. „Vina nimamo — tu gori, tudi no mesa, a kozarec bistre vode Vam prinesem in tudi sir Vam bode teknil" . . . mtSni. .Čudite se morda, gospod," prične baronom "VVinklerjem je bilo vse slabo, a komaj je stopil Čez mejo baron Hein, — nihče ne zine, vse je zadovoljno P1 Baron Hein sam svojim ušesom ni verjel, da je bilo tako, a ker je dognal v nekaj mese-secih tako čudovito delo, priobčili so vladni listi koj po zasedanji cele članke, v katerih se je proslavljal deželni zbor Kranjski kot uzor avstrijskega parlamenta, — kajti pregrešil ni, pod baronom Heinom seveda, nobene politične debate. In nekaj dnijj pozneje priobčil je uradni list imenovanje barona Heinade želnim predsednikom . . . . Znano je sicer, da je težko misliti na kaj vspešnega v razdrapanih razmerah Kranjskih, vender pa se nam vidi, da je zadnji Ljubljanski slučaj dovolj glasen opomin z a državne poslance naše, koji vedno hntd imeti za-se popolno slogo vsaj nasproti centralni vladi. Iz njih stališča do vlade, koje je ostalo šedanes n e i z premenjeno , rodil seje baron Hein, oni so nas tolažili, da ne bo nič hudega, od njih zahtevamo sedaj, da grofa Taaffeja pouče, kako je z njegovo politiko v osebi barona Heina. Narodni krogi ne bodo pustili ljubljanskega deželnega predsednika iz evi-in videti hočemo v jeseni, ali nam je še kaj upati od slovensko-kranjskih državnih po slancev, ali pa zares prav nič več. DOPISI. S Pomjanščlne, dne 10. julija 1893. [Izv. dop.] Naši Lahoni, kajti Lahov nimamo, se gibljejo. Orožje v njihovi roci je laž in obrekovanje. Človek bi se zjokal nad njimi, kot nekdaj naš Odrešenik nad Jeruzalemom : „Resnica je prišla k Vam, pa Vi je niste hoteli spoznati." Zagotavljam Vas, gospod urednik, da ti naši Lahoni niso naši sovražniki starček zopet in sede k meni na klop, „čndite se morda, da v teh saminah za-denete selo — ne suiem reči „lepo solo" — a prijetno je pri nas, to je že marsikdo dejal ; a glejte, to je pač tako, da Vam brez ovinkov razodenem, — kajti malo časa imamo — v tem seli in vi si bodete tudi še radi kaj ogledali. Od tega jo deset let, odkar smo se tu naselili, jaz in malo pravih uzornih prijateljev mojih. Svoja imetja — bivali smo prej v mestu, do onega srečnega, a morda za ves svet, vsaj za domovino slovensko morda usodepolnega večera — smo po-prodali in z novci, katerih pak nam je ostala še lepša polovica v hranilnici — sezidali si tu gori novo selišče, novega namena. Kajti, in to Vam smem razodeti, z nasolbo to združena je mogočna ideja, ki je vredna posnomanja po vesoljnem svetu. Sklenili smo ustanoviti — komunizem, /istem, kateri bi bil, pravo gojen, podlaga srečneji bodočnosti domovino, bodočnosti vsega človoštva ! A komunizem — brez denara ! To vam jo znano, mnogo že so pisali in pišejo se, kako bi se otelo človeštvo od bede, ki ga taro vslod — nu, baš vsled denara. Kajti denar (in v tem soglašajo iz prepričanja. To so pravi fanatični janičarji, ki bijejo boj za tuj rod proti svojemu samo zato, ker so prijatelji laii, ker se jim lepo vidi, kako se njihovemu obrekovanju bolj vrj&me, kot kakor solnce čisti resnici. Bob v steno je kazati tem ljudem na resnico, da v 25 letih laška stranka ni storila ničesar v občini, ne za ubožca, ne za ceste, ne za šole in ne za cerkve. Zastonj je kazati tem ljudem na faktum, da so se pod sedanjim župan-etvom popravile šole v Marezigah, v Šmarji in v Pomjanu ; da sta se popravili pokopališči v Borštu in v Marezigah ; da se je popravila cerkev v Laboru, da so se storili koraki za popravo cerkev v Truškah in v Pomjanu. Zastonj jim je praviti vee to, čeprav dobro vedo, da sedanji občinski odbor nima toliko in takih dohodkov, kot nekdaj, ko so plačevale podobčine 30 do 40% d o k 1 a d e. Naši Lahoni so slepi in gluhi za blagor občine, njim bilo bi ljubše, če se ste kajo dohodki občinski v globoke žepe. Ljubo bi jim bilo, če bi deželni odbor dal zopet za popravo občinske ceste iz Pom-jana proti Marezigam 300 gld. in bi potem, ko bi pošel ta denar (kam P ve sam Bog in pa tisti, ki imajo globoke žepe), cesta bila še slabeja kot poprej. Ko smo že ravno pri tej cesti, zanimal bode morebiti koga njen popis. Iz Pomjaaa pelje ta cesta najprej kakih 200 korakov na vrh hriba v breg, potem se spusti strmo spet kakih 300 korakov raz hrib. Dalje teče kakih 500 korakov vodoravno, potem gre spet vkreber in se nazadnje spuSča zdaj strmeje zdaj manj strmo proti vasi Rojci. Inžinirji za to cesto bile so koze, to se reče : kozja steza razširila se je v občinsko ceBto. In vender bi se pri taki strmini, kot jo ima državna železnica od Trsta v Ricmanje, lehko prišlo od Rojcev v Pomjan. Posuta pa ta cesta, mislim, še ni bila, kar obstoji. Samo od ene strani aiplje se po vsi razumniki izomikane naše dobe), denar je krivda vesoljne bede na svetu, denar je podlaga sebičnosti, bogastvoželja; denar je toraj podlaga vseh modernih groznih pregreh in denar bode pogubil človeštvo prej, nego otrpne živec materi zemlji. Dokazi vele ! Kako bi so temu prišlo v okom, kako bi se storil početek vseobči socijalni reformaciji, o tem smo premišljali mi pred desetimi leti in upam, da smo pravo zadeli. Ozrite se pri naB okrog in prepričali se bodete o istini teh besed ! Naše selo je — selo brez denara! V kratkih potezah imate pojm o sistemu : vsi za jednega, jeden za vse ! Vsi se trudimo skupno in skupno uživamo vsi. „Skrbi za obstanek* ne najdete v jasnem srci našem. Našo imetje so ne deli v kose, kajti nikdo ni omejeni lastnik in lastniki smo vsi. Česar trebamo, to znamo; in česar želimo, imamo. Zmernost je stalni naš gost in nikomur še prišlo ni na um, zavidati soseda svojega, kajti sadovi truda naših rok odprti so vsaoemu izmed nas in dodstva osobnega no poznamo. Idite z menoj na polje, v vrt in oglojte «i krepke sinove našo, vrlo našo hčerke; blaga radost žari jim na mladem lici in veselim srcem zremo v njihovo bodočnost!" božji volji prst na njo. Slišal sem nekoga reći, da se pri suhem vremenu na tej cesti ne ve, ali gre pred teboj v prašnem oblaku človek ali blago, pri mokrem vremena pa se je treba prišedši v Pomjan prepričati, ali se je prineslo črevlje seboj iz do kolen globokega blata. To je cesta, ki se je delala in predelala pod avspici-jami potomcev najboljih cestarjev ; in ker so znali cesto zidati Rimci, znajo jih tudi njihovi potomci — torej je ta cesta za nas tukaj pravo remek-delo, pravi uzor, po katerem so zidano vse druge. In take cest«i so našim Lahonom po volji ! Človek bi mislil, da ljubijo kriva pota poleg pregovora „gliha vkup štriha". Naši Lahuui pravijo: „Čemu nam bodo lepo ceste, če nimamo priprav za vožnjo P" Kako brezpametno je to vprašanje, lehko previdi vaak. Oemu mi bodo vozovi in vozna živina, če cest ni ? Da cest ni potreba, to je postava, ki velja samo pri nas. V tem se razlikujejo naši Lahoni od pradedov svojih in protektorjev. Trojan sezidal je most čez Donovo in speljal cesto iz Mezije noter v Dacijo, čeprav ni bilo takrat voznih priprav v Da-ciji. Rimljani sezidali so ceste čez naše pokrajine do Vitidobone in Lavrejaka in vender takrat, ko so se zidale te ceste, prebivalci v Noriku in Panoniji niso imeli voznih priprav. Ko so pa videli lepe ceste, napravili so si tudi pripravne vozove in vprežno živino. Zakaj niso delali Lahi pri nas cest in zakaj so jim sovražni še dandanes P Da bi naš krnet pri olajšanem prometu lažje v denar spravil svoje vino in druge pridelke, da bi si a tem opomogel in se rešil laških pijavk, tega nočejo Labi. Seveda potem pado njihova moč v prah čez no6. — Zato pa je treba nam, ki mislimo in delamo na to, da si naš sobrat opomore, napoti vse žilo, da se zboljšajo ceste. E g o-i 11 e. Politični pregled. Notranja dažalo. Ministerskisvćt avstrijski ni se izdal prepovedi o izvažanju krme v inozemstvo, ker je taka prepoved odvisna ▼ prvi vrsti od vlade ogrske. Ker pa se po sedanjem deževnem vremenu ni bati pomanjkanja krme v lastnih deželah, bržkone se izvažanje v inozemstvo ne boda prepovedalo , marveč le obdačilo. Državni zbor avstrijski snide se zopet v prvi polovioi decembra meseca. V raznih ministerskih oddelkih izdeluje se proračun za leto 1894. Akoprav še razna Po kratkem odmoru podava se s6 starčkom na polje, kjer sem zrl potrjilo blagih prorokovih besed. »Glejte, to je življenje brez denara, morda prvi srečni poskus nove dobe na lemlji, morda poslednje in Btalne. Desetletje že bivamo skupno in selo naše napreduje izborno od leta do leta. In vlada? Kdo pozna našo namero P In ako jo bi izpoznali p Mar ni hvale in priznanja vredna P Ali ne izpolnujemo svoje dolžnosti do vlade? Dokler bode trajal ta nesrečni, Tsobodo človeško provzroču-joči denar, smo si v svesti, da nam vedno ostane toliko, kar terja vlada na davkih in druzih potrebščinah njenih. Bodoče Vam razodennm naše tajne namene v zveličavo človeštva in osobito domovine slovenske, katero Bog živi 1". Kakor tajno čujem, zarodila je blaga ideja mnogoteri sad po domovini okrog in tu in tam goji se želja po posnemanju ne-bćške te misli — misli socijalnoga, druž-binskoga združenja v jedno srečno družino, v jedno srečno — „selo brez denara." Ivan Fajdiga. zahtevanja niso objavljena, vender se čujo, da bode tudi ta bilanca izkazala prebitek. Minister grof Ka!noky odpotoval je dne 16. t. m. z Dunaja na svoja posestva na Moravskem. Praska »Politika" poroča, da vladni krogi pripravljajo premembo volilnega reda na predpostavi,'da se osnuje 18 delavskih zbornic (podobnih trgovinskim in obrtnim zbornicam), katere bi pošiljajo v državni zbor 24 poslancev. Od teh zbornic bi volile mej drugimi Ce-lovska, Ljubljanska, Tržaška in Zaderska po jednega poslanca. V zmislu novega načrta za volilni red imel bi po mestih, trgih in na deželi vsakdo volilno pravico, da le plačuje direktne davke, ne glede na to, v koliki meri. Volitve po deželi bi se vršile kakor dozdaj, indirektno; direktno pa le v tistih pokraji nah, kjer to zahteva deželni zbor. Trgovinsko zbornico v Tropavi, Solnogradu in v Ljubljani, ki so volile do sedaj skupno z mestnimi skupinami, volile bodo samostojno vsaka po jednega poslanca. Delavski krogi pa s tem načrtom niso zadovoljni, češ, da nji m ne gre za to, da si pribore par državnozborskih mandatov, ampak zato, da so zruši ves sedauji v o-1 i 1 n i zistem, zastopajoč le interese posamičnih skupin in stanov. Delavci hočejo pravo ljudsko zbornico, kjer bi se zastopale jednakomerno koristi vseh stanov. S temi 24 poslanci bi hotela vlada — tako trde delavska glasila — preprečiti boj za obče, jednako in direktno volilno pravo. Na mesto tega hotel bi grof TaafFe dati delavcem kamen delavskih zbornic. Glede verskih vaj v šolah sklenil je okrajni šolski svet Dunajski, da učitelji, katerim je dolžnost nadzirati verske vaje, niso primorani, sami se dejanski udeležiti verskih vaj. Ostane naj torej pri starem, da se šolska molitev katoliških otrok vrši v navzočnosti nekatoliških učiteljev; tudi nekatoliški učenci ostanejo mej molitvijo v sobi. Poslednji pa morajo tudi ustati mej molitvijo iu se zadržati mirno. Na Dunaj pride kot poslanik francoske ljudovlade Bourre, sedanji zastopnik Francije v Belgiji. Hrvatski sabor snide ao najbrže v mesecu oktobru. Nekateri aristokrati Ogrski se trudijo, da bi se v ogerski poslanski zbornici zasnoval k a t o 1 i S k centru m. Vnanje države. Srbska skupština razpravljala je v soboto o predlogu, da se prejšnje liberalno ministeratvo Avakumič postavi v obtožni stan. Zatoženi ministri pozvani so bili pred skupštino. Prvi se je zagovarjal bivši miuisterski predsednik A vakumovič, zavračajoč obtožbo točko za točko. Bivši vojni minister general B o-g i č e v i č zagovarja) se je pismeno. Vsi drugi ministri podali so ukupen zagovor, le Riba rac je zahteval, da se mu dozvoli 5 dnevni rok, ker se mu je obtožba uročila prepozno. Skupština ni ustregla njegovi želji, vsled šesar je moral takoj pričeti se svojim zagovorom, katerega je nadaljeval v ponedeljski seji. Bolgarski oblastneži bi sicer radi ugonobili metropolita Klemena, ali toli previdni so venderle, da se jim dozdeva, da ne bi bilo dobro igrati se z — o g n j o m. Namerovali so sicer obsoditi metropolita na smrt, a sedaj so se jeli pogumno umikati, češ, da omenjeni cerkveni dostajanstvenik bi sicer res zaslužil smrtno kazen, a da vladi ni na tem čisto nič ležeče, ker je njegova oseba preneznatna. Glejte jih no, najprvo zasnujejo celo vojsko proti metropolitu, potem pa — videč, da bi stvar mogla postati jako nevarna — jim pride kar naenkrat spoznanje, da bi se niti ne izplačalo postopati proti njemu, ker je njogovu oseba „p r e n e z d a t n a". In tako hočejo prepustiti cerkvenouau sodišču, da postopa proti metropolitu Klemenu. Mi pa pravimo, da so se gospodje Stam- bulov in družbo tej zadevi prav pošteno blamirali. Govorilo «♦» je, da se snideta ruski car in turški sultan v L i v a d i j i. List „Agence do Constantinople" pa oporeka tej vesti. Iz Peterburga poročajo, da je Rusija pritrdila predlogom Avstrije glede trgovinskoga dogovora, tako, da je misliti, da se trgovinska konvencija z Avstrijo sklene popred nego z Nemčijo. — Isto tako se prično v Peterburgu kmalu dogovarjanja z Itu menijo. Nemška državna zbornica sprejela je novi vojni zakon z 11 glasovi večine. — Kakor je bilo videti, sprejet je bil vojni zakon radi tega, ker so glasovali zanj — Poljaki. Poljske poslance pa je prestrašil baje cesar sam, ker jih je poklical k sebi ter se jim grozil, da hoče Poljako uničiti, ako bo njih zastopniki kažejo nepokornimi. Italijanski sonat bavi se marljivo z pregledovanjem bankarske pre-osnove. V kratkem konča svoje dolo. Francozi so udrli šiloma z dvema ladijama po reki Meinam v notranjo dežele siameške v zapadni Indiji, da maščujejo baje nek umor, — katerega ni bilo. Ker pa taka nasilna politika križa angleške interese v Indiji, bati se je celo vojne med Angleško in Francijo v Indiji, ako se ta kriza ne poravna diplomatiškim potem. V Parizu so praznovali dne 14. t. m. običajni narodni praznik. V Parizu bil jo dne 16. t. m. občni delavski shod, katerega so se udeležili odposlanci vseh delavskih društev Francoske. Sklenilo se je delo opustiti vsesplošno ter pripraviti vse potrebno, da se delo ustavi po vsej Franciji koncem septembra meseca. Kakor smo že poročali vsprejela je Angleška zbornica klavzulo IX. postave o samoupravi Irske. Ta olen je bil najnevarnejši, ker se je bilo bati, da se ob njem razbije ves zakon, kojemu je namen odpraviti kričečo, stoletja staro krivico, na koji trpi siromašni narod Irski. Bati ae je bilo pa zato, ker večina sama ni bila jedina mej seboj, kako zastopstvo naj dobi Irska v angleškem parlamentu. Osobito naši avstrijski lažiliberalci so se neizmerno veselili zadrege, v kateri bo je nahajal stari poštenjak in minisierski preda. Glad-stone. Ti naši liberalci so res čudni prijatelji svobode: povsodi, kjer vihra boj mej zatiralci in zatiranci, postavijo se ti naši svobodnjaki nastran— z a ti ral o e v. Ali previdni in izkušeni Gladstone premagal je vse ovire in porušil je nado zatiralcev, kojo so gojili do zadnjega trenotka — da se namreč ravno ob tem vprašanji razbije Gladstoenova večina. Iu tako je v angleškem parlamentu dne 13. t. m. ideja pravice in prave svobode praznovala sijajno moralno zmago. Različne vesti. Visok gost. V nedeljo zvečer je do-šel v Trst s frekventanti vojaške akademije v Dunajskem Novem mestu nadvojvoda Peter Ferdinand. Ker je nj. ekscelenca Rinaldini bil nekaj bolan, pozdravil ga je v „Hotel De-lorme" dvorni svčtnik pl. K r e k i c h. Krst princa. Dne 16. t. m. krstil je v Pulju škof Poreški dr. Flapp novorojenega sina nadvojvode Karola Štefana. Krstni boter je bil kot zastopnik sv. Očeta nadvojvoda Albreht Salva t o r. Novorojenec je dobil imena Lev Kari Marija Ciril Metod. Imenovanja. Preč. g. kanonik Fran Čorne imenovan je stolnim školastom, don Josip Križmau, profesor veronauka na državnem gimnaziju v Pulji pa kanonikom stolnega kapitola tržaškega. Dalje imenovan je policijski nadkomisar g. Ivan Budin policijskim svetnikom, policijski komisar Karol Frenner višjim policij, komisarjem, j policijska koncipista Fran Ziegler in Ati-lij Dolzani pa policijskima komisarjema. Imenovanja in premeščenja. Kancli-stom pri okrožnem sodišči Goriškem je imenovan dosedanji kancelist v Kanalu, Josip S auli; kancelist Josip M a r o g a jo premeščen iz Poreča k okrajnemu bo-dišču v Tržiču; dijurnist Vilibald Božič imenovan je kancelistom v Podgradu. Moralen polom. Nedavno so se vršili zrelostni izpiti na mestnem italijanskem gimnaziji. Od devetnajst maturantov padlo jih je nič več in nič manj kakor dobra polovica. Ta žalostni izid je tako poparil tukajšnje hško kroge, da so kar sami pisali o „disastro {morale" — o moralnem polomu. Gosp6da bodo gotovo povsod iskali vzrokov temu polomu, a tam, kjer so jedino, jih prav gotovo ne bodo iskali. Vzrok slabim vape-hom tiči lo v našem šolskem zistem u. Dokler bodo srednješolska mladina zahajala na galerijo mostne zbornice navduševat se in ropotat za poznane ide-jale, mesto da bi se lepo doma učila; dokler bode šolska mladina .smatrala za svojo glavno nalogo, demonstrovati z marjeticami po mestnih ulicah ob prilikah, ki niso v nikakoršni zvozi z vladajočo hišo avstrijsko: do tedaj bodo morala zanemarjati svoje dolžnosti v šolski sobani in ne bode imela časa pripravljati so za — zrelostne izpite. Na to je menda mislila tudi uaša „Trie-sterica" v svojem članhu z dne 31. maja, ko je rokla, govorec o izidu volitev v mestni zbor Tržaški, da bodo treba nekoliko več pozornosti posvetiti — našemu Šolstvu. „Triesterica" je torej povodala kar naravnost, da so pri nas volitve in šolska mladina uprav v tesni zvezi. Zato pa bi želeli, da bi vladni krogi skoro izvršili to, kar so obljubili ali prav za pruv za-žugali v „Triesterici" z dne 31. maja; trebiti in Čistiti naj pričnejo po naših mestnih šolah I Malo krdelce. Zistem prikrivanja in potajevanja z ozirom na razmero Tržaške je še vedno v veljavi. V tem početju se posebno odlikuje Dunajska Židinja, ki čuje na ime „N. Freie Presse". Kadarkoli napravijo naši italijanski radikalci to neumnost, da so namreč preodkritosrčni, hitro se oglasi rečeni Dunajski lisi, stisne svojo pesti in butne prav krepko — resnici v obraz. Tej svoji stari navadi ostala jo „N. Freie Presse" zvesta tudi ob zadnjih volitvah. Ves resnicoljubni svet bil je jedne misli, da so zadnje volitve ii-pale najneugodniše z ozirom na državni interes in da n i s o izpale tako, kakor so iskreno želeli vladni krogi na Dunaju. Vlada je razpustila prejšnji mestni zbor, ker je bi p r e r a d i k a 1 e n ; v novi mestni zbor so pa poleg starih došli novi možje, katerih italijanski radikalizem Še visoko n a d k r i-ljuje radikalizem Fitterija in družbe. Gotovo je torej, da vlada b razpuščenjem mestnega zbora ni dosegla svojega namena in da Brno sedaj Da slabšem, neg<> smo bili poprej. A to ni motilo „N. Fr, Presse", da no bi gospode, gospodujoče v novem mestnem zboru, opisovala kot najkrotkejša jagnjeta in najuzornej&e Avstrijce. Ker pa je moj temi možmi ven-der nekoliko takih, katerih politiška pro« kletost se nikakor prikriti ne da, označila jih je kot „onemoglo krdelce" brez veljave in upliva. Kako pačijo resnico: naši srditeži v mestnem zboru niso nikako onemoglo „kerdelce", ampak to je generalni štab, okolo katerega se suče vbo javno delovanje večine v našem mostnem zboru. To „krdelce" izdaja navodila: načela tega „krdelca" so vodilna ne le večini v mestnem zboru, ampak so oatrupila in okužila vse naše javno življenje. To je resnica, vse drugo je le pesek v oči, da ne bi svet videl Btvari, kakoršne ao. In vse to nam dokazuje vnovič, kako si je židovstvo povsod jednako : v strahu pred resnico in pravioo. Vabilo k VIII. redni veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Sežani v sredo, dne 26. julija 1893. Splošni vapo-red : Dne 25. julija : 1. Ob 8. uri zvečer priredi v Ljubljani na čast skupščinarjem prva ljubljanska podružnica „Zabavni ve-čer14 na vrtu Hafnerjeve pivarne, Šentpe-terska ceata št. 47. — Dne 26. julija: 2. Odhod iz Ljubljane a posebnim vlakom ob 6*15 zjutraj. 3. V Sežano dohod skupšči-narjev ud Goriško strani (s Tržaškim, oziroma Goriškim vlakom) ob 9*03 dopoludne. 4. V Sežano dohod posebnega vlaka iz Ljubljano ob 9*30 dopoludne. 5. Sv. maša v župni cerkvi ob 10. uri. 6. Ob 11. uri zborovanje, po že priobčenem vsporedu, na vrtu g. deželnega poslanca R. Mahor-ćiča. (Ob neugodnem vremenu se zboruje v sobani.) 7. Po zuorovanju skupni obed na istem vrtu (eventuelno v Balonu). Cou-vort gld. 120 brez pijače. Radi obeda se je zglasiti pri načelništvu ženske podružnice v Sežani (prvomestnica gospa Marija Muhorčičova.) 8. Izlet v Divačo ob 3 20 popoludne, kjer je obisk krasno razsvetljeno „Ceaarjevič Rudolfovc vilenice*. (Ustopniua 1 krona). 9. Odhod iz Divače v Ljubljano ub 8. uri. Družbino vodstvo uljudno opozarja na dohod iu odhod železničnih vlakov, in na poseboi vlak iz Ljubljane v S e-žano tija in nazaj, ki ga priredi J. Pavlin-ova potovalna pisarna v Ljubljani, pri kateri naj si blagovole udeležuiki pravočasno oskrbeti vozne listke, koji se pa dobivajo tudi pri vseh podružnicah družbe sv, Cirila iu Metoda. Posebni vlak odhaja iz postaje: Ljubljana........ob 6" 15 zjutr. Borovnica.......„ 644 „ Logatec......... 734 „ Planina........„ 7*40 „ Rakek ........, 7-51 , Postojna........,811 „ Prestranek........ 8 22 „ Šempeter........„ 839 , Gor. Ležečo ....... 8*56 „ Divača .........915 dop. Sežana prihod......„ 9*30 „ Povratna vožnja je h posebnim vlakom iz Sežano isti dan ob 3*20 popoludne do Divače, tu prihod ob 338 popoludne, odhod ob 8 00 zvečer; prihod v Ljubljano ob 1100 zvečer. Sicer je pa nazaj vožnja dovoljena v štirinajstih dneh z vsakim osebnim vlakom (brzovlakom ne) z dvakratnim poljubnim prenehljajem proti naznanilu. Udeleženci z goriške strani, ki ae žele udeležiti izleta v Divačo s posebnem vlakom, morajo si oskrbeti vozne listke takoj zjutraj ob dohodu v Sežano pri prireditelju vlaka. Nikdo menda ne bode pričakoval od nas, da bi še posebej naglašali preveliko važnost naše šolske družbe — kdo bi neki vodo v morje nosil ?! Komur bije sroe za bodočnost naroda slevenshaga in komur le dopuščajo njegove razmere, pohiti dne 26. julija v našo zavedno Sežano, da se udeleži zborovanja naše družbe sv. Cirila in Metoda. Mimo ljubezni do naše šol. družbe vabi nas v Sežano tudi ljubezen do domovine slovenske sploh, ker nam bode prilika daua, obiskati D i v a a k o v i 1 e n i c o in spoznavati krasote zemlje naše. In uprav v tem pogledu smo grešili mi Slovenci več kot preveč, ker so nismo potrudili, da bi spoznaj zaklade in krasote lastne domovine in jo vsled tega no cenimo tako, kakor zasluži in kakor bi bila dolžnost vsskemu zavednemu rodoljubu. Celo odlični tujci nam očitajo, da imamo voliko premalo inioijative glodć na spoznavanje lastne zemlje. Popravimo torej pri vsaki dani priliki, kar smo zamudili! Nadejamo so torej, da se due 26. t. m. snide v Sežani vse, kar je zavedno slovenskoga. Kot Cirilo-Metodijski dar sprejeli Bmo s Prošeka 2 kroni. Prve krone za podružnico sv. Cirila in Metoda so darovali v Štor j ah na Krasu: J. S. 1, E. Pakiž 1, France Dolgan t, J. iT. 1, Andrej Zega 1, neimenovana 6, neimenovan pa 2 kroni. Živeli vrli Štorjani ! Naj bi posnemale njih vzgled tudi druge občine, katerim toplo priporočamo našo prevažno družbo. Vsak in najmanjši darek je dobro došel! — Primorci! posnemajte Vaše brate iz Kranjske, ki so nabrali po izkazu „Slov. Naroda" v dveh mesecih čez 3000 prvih kron ! To priporočamo posebno dotičnim občinam, ki nimajo svoje podružnice in tako tudi priložnosti ne, da bi v to svrho večkrat kaj darovale. Radovedni smo, katera naših občin se bodo najbolj odlikovala I „Lega Nazionale" imela je v nedeljo občni zbor v Rivi na Tirolskem. Delegat gosp dr. Rizzi, župan Puljski, pozdravil je „legaše" pri banketu, nazivljajoč sebe odposlancem vseh isterskih mest! Le po lahko gospod župan; morda se Vam je o takem pooblastilu le — sanjalo P ! Med občim veseljem in pritrjevanjem sklenila so je nekaka resolucija, vsled koje mora se po vsej sili osnovati italijansko vse učilišče v Trstu, ker je to baje sila in neobhodno potrebno za italijansko avstrijsko mladež. Dokler pa se to ne osnuje, olajšati mora avstrijska vlada pot do krmila onim mladeničem „puro saiigue", kateri so dovršili svoje nauke v „bližnjem kraljestvu". — Nu, gospodi rastejo peroti ! — Prihodnji občni zbor bode v „italijanski" Gorici. Mestni svet Tržaški imel je sinoči svojo sejo. Predsedoval je II. prodsodnik dr. D o m p i e r i. Po prečitanju zapisnika zadnje Beje prečital se je dopis Tržaških izvoščekov, v kojem protestujejo proti koncesiji za novo tramwaysko črto po ulicah S. Antonio-Caserma-Geppa do prostega obsežja, to pa iz konkurenčnih obzirov ter iz obzirov na javni promet. Izvoščeki trde, da je označena črta popolnem nepotrebna Na to se je prešlo na dnevni red. Po predlogu municipalne delegacije pooblastilo se je ravnateljstvo javnih skladišč, pre-skrbljevati novo poštno poslopje z električno lučjo za dobo 15 let. — Za obnovljenje gradiča v „Vi Ha Revoltella" dovolil so je kredit 2800 gld., za razširjanje ceste proti Miramaru, onkraj Barkovelj, pa 1500 gld. Za dovažanje vode po okolici putrdila ae je svota 1470 gld. 56 kr., za katero so se prekoračili dovoljeni stroški; ob jednem se je dovolil dodatni kredit 1000 gld. Pri tej priliki priporočal je svetnik Burgstal-ler zgradbo vodnjaka na O p č i -nah in je nasvetoval, da se v ta namen postavi primerna svota v proračun za leto 1894. Svetovalec Nabergoj je interpe-loval, v kakem stanji se nahaja preučevanje načrta za zgradbo vodnjaka na Opči-nah, kateri načrt se je bil pred osmimi meseci izročil odseku za preskrbljevanje vode v poročilo. Svetovalec D o 1 e n o je priporočal, da se na „Scali santi" nad Ro-janom prej ko prej napravi javen vodnjak Na interpelacijo Nabergojevo odgovoril je asesor Pimpach, da odsek za preskrbljevanje vode še ni dovršil svojih studij ; druga priporočila vsprejemajo se na znanje. Predloga, da se osnuje mesto adjuukta pri inspektoratu javnih naprav, izročila se je municipalni delegaciji, katera naj določi natančno, kaj in koliko se mora zahtevati od dotičuih kandidatov. Na to ao se vršile volitve za razne kuratorije znanoatnih zbirk in za srednješolsko deputaoijo. Slednjič ao je odobrilo poročilo kuratorija zalog Tržaškega patri-joti&kega pomožnega društva. Iz Kopra se nam piše dne 15. julija: — Kakor sem vam obljubil poročam danes o izidu zrelostno skušnje na c. kr. učiteljskem izobraževališči v Kopru. Ustmena preskušnja pričela ae je pod predsedništvom prečaatitega gospoda viteza K 1 o d i č a dne 11. t. m. in je trajala do 15. t. m. Izid je dovelj povoljen. Z odliko napravila sta izpit gg. Kraševic Ivan za slovenske ljudske šolo in Deveacovi Josip za italijanske ljudske Šole. Sposobljeni in kakor zreli pripoznani so gg. : Bitežnik Josip, Maslu Anton, Sre-brnič Franc, Trampuž Alojzij, Vižintin Rudolf, Žagar Mihael, Haidmger Mihael, Radič Mihael, Tomalič Lovro, Bonin Franc, Budin Jakob, Gregori Jakob, Mahla Ivan, Orbanich Franc, Paulin Edvard, Peressin Hermenegild, Rubbia Karol, Speranza Alojzij, Venturini Dominik, Visintini Orland, Zuiuin Torquator. Propadli so za dva meseca in sicer iz zgodovine trije, za jedno leto ; kakor nezrel, bil je pripoznan jeden. Mladim učiteljem, kateri pridejo na slovenske, hrvatske ali italijanske šole, Želimo najbolji vspeh v bodočem delovanji, V korist državi, narodu in učeči se mladini. V počitnicah pa mnogo veselja in radosti! Našim sorojakom pa kličemo: Na delo, na delo, kajti veliko je.šo neizora-nega polja ! —c. Iz Sežane so nam piše dno 16. julija: Pretečeno soboto imeli smo v Sežani majhno slavnoat: vršilo »e je blagoslovljenje novega šolskega poslopja sežanskega. Po končani sv. maši ter blagoalovljenju nove, kaj lepo šolske zastave, podala Be jo šolska mladina v procesiji k novi šoli. Sledili so jo blag. g. okr. glavar Simzig z nekojimi udi okr. Šolskega sveta, krajni šolski svet, c. kr. uradniki tukajšnjih oblastnij, nekateri občinski svetovalci z županom na čelu in se precej ljudstva. Pred in po blagoBlovljenju, katerega jo opravil g. župni upravitelj C v e j n, govorili so o šoli in o šolskih stvareh moj druzimi gg. okr. glavar Simzig, admin. C v e j n , nadučitelj Kante in g. župan M a h o r č i č , ki nam je v kratkih potezah podal zgodovino zidanja to šole. Tož-koče bile so res mnoge in velike, mej kojimi je imelo, kakor povsod, kajpada pomanjkanja denarja prvo mesto, a premali prostori dosedanjega poslopja kakor tudi njih nedostatnost v zdravstvenem in didaktičnem oziru zahtevali bo nujno novo hišo. Da so se te težkoče odpravile ter razni načrti kakor Trombette, Basov, Go-Ijev, Schatnanekov pregledali, preudarili (Glej exposč okr. glavarja Simziga do 30. okt. 1891 št. 657/o. S. sv.) in eden izmed njih kmalo izvršil, zasluga je — ako hočemo pri tej reči že o zaslugah in ne o dolžnostih govoriti — g. okr. glavarja Simzig-a in ne, kakor se jo omenjalo napačno, g. Bosizio. Kje so že leta, ko je bil g. Bosizio v Sežani! Njemu se sedaj mogoče o Sežani niti sanja ne ! Sploh pa o zaslugah dotičnih gospodov pri teh rečeh po moji misli niti govoriti ni, temveč o dolžnostih; vsaj dolžnost predsednika okr. Solsk. sveta je o šolah i šolskih rečeh se informirati ter nedostatnosti po mogočnosti odpraviti. In to je storil g. okr. glavar Simzig. Zasluga pa ter „živijo" gre davkoplačevalcu — kmetu, ki mora breme šolskih doklad plačevati. — Po blagoslovljonji razdelilo se je med šolarje sadja, kolačev in molitvenih knjig, kar je preskrbela z druzimi dobrotniki blag. gospa Mahorčič. Bog plati ! Pogreb nesrečnega nadporočnika Leopolda L e d i n e k a bil je veličasten. Po ulioah, kjer se je premikal sprevod, zbrala se je tolika množica ljudij, da je ovirala javni promet. Na krsti je bilo videti mnogo krasnih vencev. Ljudsko Šolstvo v Trstu. C. k. občo ljudsko doŠko šolo je obiskovalo koncem leta 1102 učencev v 20 razredih. Od teh je bilo 212 Nomcev, 664 Italijanov, 213 Slovencev, 1 Madžar, 5 Grkov, 3 Angleži, 1 Francoz, 1 Rumun in 1 Albanec. C. k. ljudsko iu rnešč. šolo za deklice jo obiskovalo koncem leta 691 učenk. Od teh je blo 198 Nemk, 353 Italijank, 123 Slova n k, 9 Grkinj, 3 AngliČanke, 3 Francozinjo, 1 Madžarka in Rumunka. Italijanski kurz jo obiskovalo 396 učenk, slovanski 80 in francoski 41. Iz spodnje okolice se nam piše: Pre-mnogokrat se jo omenjalo žo v „Edinosti" o Barkovljanskom vaškem načelniku in nekateri pričeli so že godrnjati, češ, da pač ni vredno toliko se pečati s tem človekom. Človek, kateri je bil imenovan s prva proti volji ljudstva Capovilo, je danes okrajni načelnik — ali kakor se je pričel nazivati v zadnjem času : „Cnumissario di-strettuale". Premnogi dogodki, pričujoči o na?prot-stvu tega moža do narodnih Barkovljanov, posebno pa do „Adrijašev", so že znani čitateljem „Edinosti" — a danes mi je omeniti nekaj novega. — Neki ubogi delavec, kateri nima trohice lastnega premoženja a je „po nesreči" član pevskega društva „Adrija", prosil je te dni za spričevalo ubožnosti, da dobode zdravnika za svojega bolnega otroku. A naš „Turinec" so je zadri nad ubogim možem, da mu ne napravi ubožnega lista, češ, da „Adrijasi" imajo že dovolj denarja, ker napravljajo veselice, pevske večere itd. Naš poštenjak je povedal na to našemu vsemogočnežu par prav gorkih, vsled česar ga je hotol potisniti iz urada — prijemši ga za rame. — Mož je odšel sam — a ko ga je ta vrli zastopnik naše mestne oblasti razžalil s „figura p . . . povedal mu je tudi naš „Adrijaš", kar mu gre in mu dajal ne bas laskave naslove vpričo mnogo gospode, katera se je zbrala na licu mesta. — Ti „magistratni organi" pa vedo sami, da no delajo prav — kajti drugače ne bi se pustili tako nazivati kakor se je to dogodilo uprav ob tej priliki. — Nečuveno stvari dogajajo se ros pri nas, a pri tem so vse našo pritožbe bob ob steno, — Ubozemu poštenemu možu ae ni hotelo dovoliti ubožnega lista — ker je „Adrijaš", pač pa se dajejo ljudem, kateri so dobri posestniki, kateri imajo denar in premoženje ; in sicer le zato, ker so pristaši mestno gospode in glasujejo za mestno gospodo. — Dokazov imamo dovolj za to. Mi opozarjamo našega goBp. poslanca, da se energifino pobriga za take dogodke. Pokazati je treba odločnost in stvar se dosože, ako le ni pravica — „no vidna devica !w Pevsko društvo „Skala" v sv. Križu bode imelo v nedeljo dne 23. t. m. ob 11. uri predpoludne svoj osnovalni občni zbor. Toča je pobila včeruj okoli Š k e d -uja i n sv. Marije M u g d a I e n e. Škoda je baje velika. Dotičnike opozarjamo na navodilo, priobčono v poslednji številki našega lista, kako treba postopati, da ho odpišejo davki. Prijatelje našega lista po deželi pa prosimo najuljudneje« da bi nam točno poročali o vremenskih nezgodah. V kadi ]e umrl. 15lctncga težaka Vincencija Epotu v Desoppijevi tovarni za ustij o napala je nenadno božjast. Pri tem je pal v neko kad, napolnjeno z vodo. Izvlekli so ga sicer še živega, a jo vender umrl, predno je došel poklicani zdravnik. Mrtvo truplo bo prenesli v mrtvašnico pri sv. Justu. Samoubojstvo. 791etni mizar Karol Bratoš ležal je že dlje časa bolan na je-tiki v mostni bolnici. — Ker je sprevidel, da mu ni več leka, obesil se je v torek zjutraj na svoj pas, katerega je navezal na ozadje svoje postelje. Pevci „Slovanskega pevskega društva" se opozarjajo, da bode prihodnja pevska vaja v petek dne 21. t. m. ub 8}f uri zvečer. Pozor trgovci 1 Opozorujemo naše pri-jateljo sploh na današnji oglas „Čujte!" Ker poznamo dotično osebo kot rodoljubnoga. vrlega, poštenega in marljivega trgovinskega pomočnika, ga priporočamo naj-topleje no samo trgovcem, ampak tudi drugim. Komur jo mogoče, naj pomore ! Dva goldinarja in petinsedemdeset novfi. stane posoda s tremi kilogrami večkrat odlikovanega, izvrstnega lamponskuga sirupa (Framboa). Odpošilja franko proti poštnem povzetji G. Piccoli, Lektir v Ljubljani. — V posodah po 10, 20 in 40 kilogramov po 60 nč. kilo. Narodnogospodarske zadeve. Poročilo 0 setvifli a dne 12. julij« se glasi : Severozahodne pokrajine so trpele vsled trajajoče suše. R ž obeča srednjo letino. Pšenica je v obče na boljem nego rž. Letno žito je trpelo na plevelu. Letina ječmena bode slaba, vender pa bolja nego letina ovsa, kateri seje letos najslabeje obnesel mej žitnimi pridelki. Sočivje obeta bolje nego poletna žita. Turšica se je poboljšala. Krompir in sladkorna repa se utegneta še poboljšati. Košnja sena je dokončana, letina je srednja in slaba. Letina o g e r-š i c e (oljnatega semeua) bode najbrže slaba. Hmelj je čvrst. Grozdje se razvija prav lepo. Sadje je trpelo na suSi in deževji. Nade glede na letino so v obče le male. št. 597. vpinnna zadruga z omejenim poroštvom v Rojanu pri Tratu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato preskrbljeno (v ulici Belvedere št, 3) pristopno zadružnikom in nezadružnikom, koji prvi so deležni letnega čistoga dobička. Priporoča tudi svojo društveno krčmo v Rojanu (poprej Pertotovo) 10 minut oddaljeno od mesta, z obširnim senčnatim vrtom in dvomi dvoranami, kjer se točijo izborna domača vina, teran, pivo v ■teklentoah itd. Točna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedili. 9C Novi člani se Se vedno sprejemajo ob urattnih urah vsak četrtek od H — 7 ure zvečer in ob nedeljah od 9-10 ure predp. 104—5 jedilnih stvari po jako nizki ceni. Prodaja Joief Černe Piazza delta Caserma it. I (uhod Via Ghega). Cl. Gostilna .Alta citia ili Graz" Sft poleg kavarne „Universo" priporoča se Slovencem v me*tu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči. Z odličnim spoštovanjem Cl JA.KOB KUMAR brivec v *9 via Stadion št. 1, priporoča se glav. občinstvu »a blagohotno obiskovanje. Cl. Mlekarna Frana Gržine Petra na Notranjskem (Via Cnmpanille v hiii Jakoba Brunneria ftt. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan Irišno opresno mleko po 12 kr. liter ne-dosredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana. Kavarni ,Commercio' in ,Te- |lpQpf|f v ulici „Caserma1*, glavni shaja-UuauU liJSi tržaških Slovencev vseh stanov. N.i razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Š o r 1 i . kavarnar. Cl. Razglas. V tukaj sni občini oddaje se izdelovanje živinskega napajališča. Načrt, prevdarek in pogoji so na ogled v tukajšni občinski pisarni. Pismene ponudbe podati je pri podpisanem županstvu do 31. t. m. do 12. ure opoludne z 10°/0 varščino. Delo, ki se bode plačalo po m2 in m3, je cenjeno na gld. 1330. Županstvo v Nabrežini dne 16. julija 1893. 2-1 Župan: Ig. Tance. Pouk v cifranju in 2—1 v nemškem jeziku podaj a na domu ali pa v lastnem stanovanju Ljudmila Ninaus, via Carintia 22, V, vr. 11. Pogoji zelb ugodni. Riuniene Adriatica di Sicurta 24-14 v Tratu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in na morju, proti loči, na živenje v vaih kombinacijah. Glavnica in reserva društva dne 31. decemhra 1892. Glavnica društva gld, 4,000.000*— Premijna reserva zavarovanja na življenje „ 13,326.346-98 Premijna reserva zavarovanja proti ognu „ 1,632.248-22 Premijna reserva zavarovanja blaga pri prevažanju „ 49.465.07 Reserva na razpolaganje „ 500.000"_ Reserva zavarovanja proti pre- minjanju kurzov, bilanca (A) „ 333.822-42 Reserva zavarovanja proti prekinjanju kurzov, bilanca (B) n 243.331-83 Rezerva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje „ 500.000-— Občna reserva dobičkov „ 1,187.1 «4-86 Urad ravnateljstva : Via Vahlirivo, 1»P. * (v lastnej hiSi.) Franca Potočnika gostilna „Andemo do Franz" v ulici Ireneo se priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo Cl, Antnn Pnrlrai nn vo&lu ulice miiuil rubnoj, in Cecilia,to5i izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske postne tiskanice. Cl Čitfte! Gostilna „Štoka", Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torrente št. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno amo 8 gld. 8—3 5 tucatov Teodor Slabanja srebar V GORICI (Gdrz) ulica Morelli 17 se priporoča preč. duhovščini za napravo cerkvenih posod in orodij iz čiatega srebra, alpaka in medenine, kot: mon« Strane, knlihov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Sta>-e reči popravim ter jih v ognju poarebrim in pozlatim. Da si zamorajo tudi menj promožne crkve omisliti razne crkvene stvari, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovatii cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko! 14-24 m liEBHBB ________ Grlena bol kašalj, hreputavica. promukloat, nazeb I zadavica, rora. zapala ustijuli itd. mogu ne u kratko vriema iziiečiti rabljenjein NADARENIH Prendinijevih sladkišah (PASTIGL1E PRENDINI) 31 godina sjajnoga uspjeha što Jih gotovi Prendini. lučbar i (jekarnar u Tratu Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebijenih kafiljnč nočih, navadne jutranje hreputavite i grlenib zupalah niintnjo kao za čudo uzimanjem ovih glariki&ah. Opazka. Vulja se paziti od varalieah. koji je ponaoinjaju. Zato treba uvjek znhljuvuti Pron-dinijove sladkiše (Pasiigliu Prendini) ie gledati, da bude na omotu kutijice (škatuie) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima utisnuto na jednoj 8trani „Pantiglie", na drugoj „Prendini1'. Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom. Prodaju se u Prendinijevoj ljekarni u Tratil (Farm are i a Prendini in Trieste) i u slavnijih ljokarnuh svieta. 40 -t>3 riLIJ&LKl c. kr. pri?, avstr. Milna mofla za trgovino in obrt v Trutu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonlh na 4-dnovni odkaz 2V4% 80-dnevni odkaz 2«/„ 8- „ 2'/,% 8-mesečni , 2'/«°/« 3«>- „ 2»///. 6- „ „ 2'/,0/« Vplačevanja avstr. vrednostnim papirjem, kateri se nahajajo v okrogu, pripoznn ho nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 17 ia 21. odnosno 12. jnnija. Okrožni oddel. V vredn. papirjih 2°/0 na v«ri odbitku l°/oo provizije. P r e d u j m i. Sprejemajo se vsakovrstna vplačila pod ugodnimi pogoji. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru, Z odprtjem krodita"v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti otputi po pogodbi. Vložki v pohrano. Sprejemajo ho v pohrano vrednomni papirji, zlat ali Hrelirni denar, iuozentuki bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodno banke italijanske v italijauakih frankih, ali pa po dnevnem cursu. Trst. 1. aprila lti93. 14 -24 SI! M H urar, Corso fttv. »a—ioi Prodaja in popravlja uhmv Lastnik pol. dru&tvo ^Edinost". Izdajatelj in odgovorni urmlnik Maks CotIČ. Tiskarna Dolenr v Tratu.