Leto IV., štev, ISO . PoRrfna pa*??*™««. \i Lfublfan!, torek dne S. Jtinfla 1923 Posamezna nsv. stane 1*30 oin tarti«fn ob 4 «|utr»|. Stane mesečno 12-30 Din za inozemstvo 28'— m ■eobvezn* Ogla«) po tarifo. Uredništvo : Miklošičev* cesta St 16/1. Telefon *t. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernov* ui. št 54. Telet it 36. Podružnice: Maribor, Barvarska uL L Tet it 22. Cel)«, Aleksandrov* t~ Račun pri poStn. čeko? zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 4. junija. Gosp. PaSt<5 ni smatral za potrebno, da sprejme kot ministrski predsednik deputacijo central uradniškega akcijskega odbora, ki jo opetovano zaprosila pri njem za avdijenco, da ga opozori na skrajno resnost uradniškega vprašanja. Zato se je pa vlada pod njegovim predsedstvom bavila z uradniškim pckretom ter baje ukrenila vse potrebno za slučaj uradniške stavke. ?3asti se predvideva mobilizacija železničarjev za sluSaj železničarske stavke . . . Začudeno se radikalski gospodje vprašujejo, kaj Se hočejo državni nameščenci — saj bo vendar uradniški zikon skoraj prišel v zakonodajnem odboru v razpravo. Posl. Rafajlovič jim je danes dobro odgovoril: Toliko i-asa vsa vladna akcija radi urad-ništva sploh ni resna, dokler vlada ne spregovori tudi o kreditih za pokritje ■višjih prejemkov. V tem oziru pa vidimo, da je finančni minister sicer predložil ogromno tisočdvestomilijon-:ko listo naknadnih in dopolnilnih kreditov k tekočemu budžetu, toda na državne nameščence je pri tem pozabil . . . Zato pa je g. Trifunovič, minister prosvete, mišljenja, da naj se učitelj, ki si je morda poskrbel skromno postransko alužbico, odreče privatnemu dohodku, ki ga včasih, zlasti če ima deco v šoli, edino drži nad vodo, češ da se s tem preveč odvrača njegova pozornost od pravega poklica. V socijalni politiki se že nekaj časa trši uprav velikopotezna likvidacija. Dobrovoljsko vprašanje, ki je v bistvu socijalno vprašanje, sc> že odrinili v — vojno ministrstvo, načrt, da se invalide izroči notranjemu ali pa vojnemu ministru se zopet pojavlja. Splošno znan je škandal z ukinjen jem generalnega komisarijata za izšeljeništvo, ki bi naj po inicijativi ustanovitelja bivšega ministra 2erjava, sistematično vodil brigo za najbolj zapuščene naše državljane — za jugoslovanske iz-seljenike. Na interpelacijo posl. Reis-nerja odgovarja minister za soc. politiko, da je generalni komisarijat nezakonit, ker v izseljeniškem zakonu ni predviden in povri da se bavi Se s politiko, menda ker v javnosti stalno opozarja na važne izseljeniške probleme in ker energično dela. Igra z državnimi in nacijonalnimi problemi, ki jo igra radikalska vlada napolnjuje nacijonalno javnost z največjo skrbjo. Na Hrvatskem se pod zaščito vlade mogočno repenči naj-brezobzirnejša Radičeva hujskanja in kraljevi politični uradniki asistirajo zborovanjem, na katerih gospod predsednik HRSS najljutejše napada monarhijo in dinastij i ter proglaša za srbske plačenike ljudi, ki so poslali kralju pozdravni telegram. Posl. Rafajlovič je danes s prstom pokazal na globlje vzroke te politike: vlada se boii Radičevega prihoda v parlament, ker bi v tistem momentu morala odstopiti, zato gf s koncesijami na račun državne idej'- skuša ohraniti pri dobri volji in — v Zagrebu. Vlada gre r»a še dalje. Ona je danes navezana na pomoč nemških poslancev. Kaj to pomeni, to smo te dni zopet videli pri nas. Brezobzirno se preganja nacijo-nalne ljudi, ia se ne razžali nemške gospode. Oficijelni radikalski organ »Samouprava* javno brani naše nem-ekutarje proti Slovencem in posl. Ra-. fajloviču, ki je danes ožigosal ,azpust Orjune ter podčrtal pravi znnPaj ptujske afere, "odgovarja ob pritrjevanju radikalov nemški poslanec Moser, da Slovenci preganjamo Nemce . . . To so le nekateri izrezki iz poglavja i? d e 1 u, ki tvorijo najboljši komentar k besedam v deklaraciji vlade. Dobro so danes demokratski govorniki pov-darjali neresnost delovnega programa vlade, ki našteva brezkončno VTSto zakonov, za katerih rešitev bi morala imeti vlada veliko trdno večino parlamenta na svoji strani — v resnici pa razpolaga le s tretjino poslancev. Da bo situacija 5e jasnejša, so se danes, pograbili za lase »spora-zumafi* — spahovci in radikali. Na političnem obzorju se kažejo konture novega kaosa. Dcbafa o vladni deklaraciji! ODGOVOR MINISTRA ZA SOC. POLITIKO PROF. RE1SNERJU. — POSL. RAFAJLOVIČ O PTUJU IN RAZPUSTU ORJUNE. — PREPIR MED SPAHOVCI IN RADIKALI. Tudi z Nemci so radikal delati kupčije OSTAVKA BRANISLAVA NUŠIČA. Beograd, 4. Junija, r. Načelnik umetniškega oddelka v ministrstvu prosvete Branislav Nušič je podal ostavko na svojo službo. Kakor izgleda, bo ostavka sprejeta. Kot najresnejši kandidat za Nu-šidevega naslednika se imenuje g. Rista Oaavič. Obiščite razstavo JAMA — ZAJEC v Jakopičevem vovlliona. Beograd, 4- Junija, s. Dopoldne ob 920 Je otvoril predsednik Ljuba Jovanovič sejo narodne skupščine ter Javil, da so Je konstituiral odbor za prouča-vanje zakona o ustroj s t vu vojske ln mor narice. Nato so bile prečitane prošnje In pritožbe ter zahteve ministra pravde o izročitvi nekaterih poslancev sodišču. Predsednik narodne skupščine Je nato Izjavil, da Je uradniški zakon že predložen zakonodajnemu odboru ta da se bo takoj vzel v delo. Uklnjenje izseijeniškega komisarijata. Mltrtster socijalne politike fe odgovoril na vprašanje poslanca Relsnerja (dem.) o nklnjenju generalnega Izseljenlškega komisarijata. Minister pravi, da Izseljeni-ški zakon ne predvideva te Institucije. Trsba Jo Je ukiniti, ker Je protivna nameram zakonodajalca! Generalni komisarijat da si je osvojil vso oblast ta Je postal politična Institucija, v kateri delajo honorarno plačan! ljudje, ki niso zapriseženi. Uradniki tega urada bodo pozvani lz Zagreba v Beograd v centralo, dočim bo delno poslovanje ostalo v Zagrebu . odnosno v Bakru. Poslanec Rels-ner se s tem odgovorom ni zadovoljit. Debata o deklaraciji Nato Je skupščina prešla na dnevni red: debata o deklaracii vlade. Prvi je dobil besedo posl. Rafajlovič (dem.). Rekel je, da deklaracija vlade niti z besedo ne omenja vldovdanske ustave, dasi je pri volitvah samo s to parolo pridobila pravico, da vstopi v narodno skupščino. Reviziji ustave so se pustila odprta vrata. Večina naroda pa Je za Je-dlnstveno državo, ki je zaslgurana z vi-dovdansko ustavo. Vlada v deklaraciji ni omenila Rusije niti velikega ruskega naroda. Kolikor so nam tudi mrzka imena LJentaa ta Trockega, k! prelivajo kri ruskega naroda, ne moremo pozabiti, da za njima stoji velik narod, ki bo po svojem preporodu nudil ogromno korist vsemu človeštvu. Napram ruskemu narodu Jugoslavija ne more bit! neprijazno razpoložena. Madžarska se skuša približati Mali antantf, toda naša vlada se sme zanjo še le takrat pogajati, ko bo dobila demokratsko vladavina Mnogo jih Je, ki verujejo v Iskreno željo g. Stambolij-skega, da približa Bolgarijo naši kraljevini, vendar se v tej smeri ne vidijo nl-kak! zanesljivi znaki. Razpravljajoč o reparacijah je zahteval govornik od ministra pravde, da obavi seznam oseb, ki so na račun vojne odškodnine dobivale materijal v naravi. Prehajajoč na notranjepolitična vprašanja Je posl. Rafajlovič najprvo Iznesel dokaze, kako so radikal! zrušili koalicijsko vlado češ, da se ne sme paktirati z Radičem, nato pa so sami pričeli to kar so preje drugim šteli v največji greh. Seveda Jim nI resno za sporazum. Kakor skuša Radič obr-nažitl radikale tako skušajo radikali prevarati njega, da ne pride v Beograd, ker b! sicer radikalska vlada takoj propadla. Radikali in Radič se sporazumejo za razdelitev moči na škodo naše države. na račun narodnih interesov. V tem oziru Je značilen razpust nacionalističnih orJunaških organizacij v Sloveniji, katerim se ne more očitati, da ne ljubijo te države (muslimani ta klerikalci: Razbojniki so ki ropar]!! Ogorčeni protlklicf). Smešno Je, če vlada s 107 poslanci napoveduje tak ogromen parlamentarni program. Tud! uradniško vprašanje se tretlra povsem neresno. Vlada se Je ni prav nič pobrigala za potrebne kredite, zato Je varanje Javnosti ako trdi, da bo to vprašanje »brzo* rešeno. Vladi, ki si je pridobila oblast iz nesvobodnih volitev ta kateri nI zagotovljen obstanek, govornik ne more dati svojega zaupanja. (2ivahno odobravanje pri opoziciji.) Spahovec posl. Knlenovič govori proti vldovdanski ustavi. (Dr. Krizman: Vaš klub Je glasoval za to ustavo! Smeh.) Na muslimanih v Bosni se vrše nezakonitosti ta odvzema se jim orožje. (PosL Vilder pripomni: Cemu Vam bo orožje, ko so Vam pa radikali v protokolu garantirali, da sc ne bo rabila sila! Smeh v centnanu.) V zagrebškem protokolu nI ničesar drugega, kakor da se bo vladalo po ustavi, (Cujte, čujte!) toda vlada tega noče, kor J! ne konvenlra sporazum. Radikali so med Kulenovičevem govorom postajali vedno nervoznejšl. Naenkrat so si bili bosanski radikali in muslimani v laseh in nastolo Je divje kričanje. Ker Je Izgledalo, da pride vsak hip do pretepa, je predsednik Jovanovič prekinil sejo ter odšel med svoje somišljenike, da Jih pomiri. Ko Je bila seja zopet otvorjena, je posl. Kuleoovič nadaljeval svoj govor in kritiziral delo bosanskega pokrajinskega namestnika Vu-loviča, češ da dela le za radikale in pa za pristaše Maglajliča ter da poživlja bosanske Srbe, da se osvetijo muslimanom. (Burni protesti pri radikalih.) Demokrat Kujundžič je govoril o razmerah v južni Srbiji ter Je iznese! celo vrsto naravnost gorostasnih primerov, kako postopajo oblasti. Ogorčenje skupščine Je prisililo notranjega ministra Vu-Jlčiča, da bo uvedel preiskavo ta krivce kaznoval. Potem Je Nemec dr. Hans Moser v imenu svoje skupine odgovarjal posL Rafajloviču radi dogodkov v Ptuju. Negiral Je, da so bili pozvani na 60-letnico nemškega pevskega društva v Ptuju tu-di Inozemski Nemci ter J« trdil, da so Nemci bili nedolžne ovčlce. Vsega »o krivi Slovenci. Posl. Raiajlovlč Je odgovoril, da so podatki o tem dogodku točni, In zahteval, da minister za notranje zadeve sestavi komisijo, ki naj slučaj preišče, škandal Je, da je vlada razgnala narodne organizacije, brez temeljite preiskave o vzrokih ptujskega incidenta. Posl. Vukosavljevič (dem.) Je nato v lepem govoru pojasnil prilike v Južni Srbiji od 1. 1912 do danes. Njegovim Izvajanjem so ljuto ugovarjali radikali iz južne Srbije. Predsednik Je ob 12JO zaključil sejo ter določH prihodnio za Jutri oh 8.30 zjutraj, Finančni minister o naraščanju dinarja VLADA NE INTERVENIRA. - ŠPEKULACIJA NA ŽETEV? Beograd, 4. junija, r. Finančni mini-i da zadrži prenagel porast dinarja in ster dr. Stojadinovič jo eprejel danes i prepreči perturbaclje, ki so neizbežen vaSega dopisnika in nekaj dragih no- posledica takega skakanja, vinarjev, ki jim je drd informacije o do- • Mogoče pa je, da Ima svoje prsi? godkih na valutnem trgu po rodom se- ; vmes tudi špekulacija aa žetev, zato sta dan joga skakanja dinarja. Smisel mini- ; potrebni hladnokrvnost ln previdnost, strskih Izvajanj je bil: j Končni rezultat »e bo vide!, ko se bodo Skok dinarja ni forsiran od B na učnega pckazals posledice v oblik! padanja ce:' ministrstva. Tečaji niso fiktivni, ampak j v tuzemstvu. naravna ln nujna posledica stabilnosti na Blerovih deset milijonov dolarjev, kot še gospodarske ta finančne politike. Niti 1 drugI obrok stcmilijonskega posojila j? en švicarski frank h posojila Hlpotekar- ! zasiguranlh. Vrše se le še pogajanja o ne banke še r.l prodan. Pač intervenira mcda!hetah Izplačila. Vlada čwka setf." i na borzi Narodna banka po navodilih j na odgovor Američanov na tozadevn" finančnega ministrstva, a to v praven, i predloge finančnega ministrstva. Ruska kapitala cif a nred Anglijo? A ČICERINOVA BRZOJAVKA V LONDON. osobje diplomatskih zastopstev v Afganistana, Perziji ki v republiki Thiva ir da poleg tega soglaša s tem, da se do ločijo diplomatski zastopniki teh držav v sporazuma z angleškim zunanjim uradom. VAZN London, 4. junija, s. Kakor poroča »Erchange Telegraph*, Je Cičerin poslal Krasinu nastopno brzojavko: Da se čimprej doseže rešitev angleško-ruskega konflikta, naznanja »ovjetska vlada angleški vladi, da Je pripravljena znižati Celjski občinski svef RAZPRAVA O GOSPODARSKO-FINANČNIH ZADEVAH. Celje, 4. junija, m. Po tričetrturni zamudi je otvoril župan dr. Hrašovec ob pol 8. uri zvečer obfinsko sejo. Večji del dnevnega reda so izpolnile pravne, personalne in flnanfao-gospodarske zadeve. Odobri ee nakupna pogodba med celjskim odsekom 8PD it mestno občino za Kumerjevo posestvo, kjer Je sedaj otvor •eno planinsko zavetišče »Celjska koča*. Zavrne se priziv gostilničarja Antona Reboršaka zaradi denarne globe 250 dinarje*, ki mu Jo je naložila mestna občina, ker nI redno pobiral nočnega dav. ka. ReS se ugodno večina prošenj za sprejem v domovinsko zvezo. Namesto cdstopivSega Hana Mestne hranilnice Ru dolfa Stonneckega se izvoli upravitelj bolnic« Ivan Prekoršek. Občinski odbor preide k najvainejie-mu vprašanju finančnega odseka, ureditvi mestnih financ. Vsa aktiva meetne občine »o cenjena na 39 milijonom Din. Pasiva 4 milijone. Torej znaša premoženje občine okrog 85 milijonov. Gre po mnenju finančnega odseka zato, da se obveznosti meetne občine pri različnih zavodih ta tvrdkah izvrSijo, refundirajo posojila iz raznih fondov ter unificira vee dolg, da bo knjigovodstvo kolikor mogoče enostavno In da bodo na razpolago razpoložljiva sredstva za tekoče potrebščine. Izpad dohodkor zaradi nerednega pobiranja davščin, ki se bodo šele ▼ tekočem proračunskem letu Izterjale tudi za nazaj, otežkoča redno gospodarstvo. Občinski odbor je nadalje votiral večje vsote za razna popravila in nove na- prave, ki so bile v proračunn. Silno ob;? menjuje mestno občino plinarna, ki je kljub uvedbi dvop^inskega sistema pasi" na, ker Ima premalo odjemalce?. Zapravljati bo treba eelo o tem, ali ne ks-?e meetne plinarne sploh odpraviti. Povišanje plač mestnem uslužbencen mora najti potrebno kritje, ker je v proračuna le malenkostna vsota za. to določena. Potrebna je rezervna, naprava pri mestnem vodovodu blizu Vitanja za slučai da glavna ccv na gotovem ftu, k er je že parkrat počila odpove r.a dalj časa. Predlaga as dalje otvorite-»Savinjskega nabrežja* med mestno brzici in kapucinskim mostom na ta način, da se odkupijo tuje paroeie, napravi w silo cesta ter drevored. Najnujnejša zadeva za mestno občino pa je zgraditev novega zimskega in letnega kopališča* Z« iz higijenskih oziro-r je občinski svet dolžan, da rkljub neugodnim valutnim razmeram v tem oziru takoj nekaj stori, ker bo to v kori'-r celokupnemu mestnemu prebivalstvu Saj je Celje tudi izrazito letoviščarsk? mesto. Finančni odsek predlaga zato tri milijone kredita za popravo vodovoda, za otvoritev novega nabrežja in z--» zgradbo norega javnega kopališča. Tn daljši stvarni debati se sprejmejo pred logi deloma soglasno, deloma z večin" glasov. Meatna občina naiame na pod lagi teh sklepov iestmflijonsko po?oji lo, ki se sme uporabiti le v omenjen* svrhe. Podrobna izvedba ee prepusti županstvu. Seja ee ob 21. nadaljnje. Politična situacija VLADA IN BLOKAŠI. RADIČEVE IZJAVE O POLOŽAJU. — NOVI DAVKI. proti Hrvatom Je slabo znamenje. Radič sicer še ni obupal, smatra pa, da bi bila nujno potrebna nova konferenca, morda v kakem kopališču. Danes je dobi! posl. Korošec od Radi ča poziv, da naj pride čim preje v Zagreb na nove dogovore. Dr. Korošec se bo odzval te dni ter skuša od radikalov dobiti pomirljive Izjave. Mnogo se v parlamentu govori o no-vi/i davkih. Vlada hoče s finančnim zakonom k proračunu za leto 1923/24 odnosno najbrž že z budžetnlm provizori-jem uvesti «izredne začasne dokiade* na obstoječe davke, ki bi naj veljale že za Beograd, 4. Junija, d. Vesti o pred- stoječem prelomu z Radičem se trajno vzdržujejo. Sicer se demantlra, da je prišlo v ministrskem svetu povodom poročila pokr. namestnika Cimida do kon-PJktov in tudi odpust zagrebškega ko-tarekega predstojnika baje še ni izvršen, tem reč je le odrejena preiskava, toda že dogodki v parlamentu dokazujejo. da se Je polastila obeh sporazuma-ških strank velika nervoznost Mod spahovci ta radikali Je prišlo danes do hodih konfliktov, klerikalci pa so eelo ln-terpolirali vlado zaradi neudeležbe na Telovi procesip. Mnogo se danes rarpravlja o intervju-vu, ki ga je dal Radič nek6mu zagrebškemu listu kot »avtentično informacijo* o položaju. Radič poudarja, da je situacija poslabšana. Pokrajinski namestnik skuša oSvidno po naročilu Izvajati pritisk na Radičere poslance, konference z drjem. PeleSem pa so Radida uve- j stavil predsedništvu vlade vprašanje, zarile, da vlada napačno gleda na celi pro- kaj se vlada nI, kakor prejšnja leta, tu-blem. Bodoče volitve naj bi se uvedle pod parolo sporazuma, vlada pa menda misli, da bi mogla biti baza takega sporazuma tudi vidovdanska ustava. Pašič hoče izvesti »parcelacijo*, meni pa naj bi se potem spojilo veo oblasti v eno upravno celoto. To je nairno. Vlada tudi ne izvaja »protokola* ter krši svojo beseda Polemična nota deklaracije TeSkoče v Rimu | Rim, 4. junija, j. Agencija »Volta* | poroča, da obstoje še vedno velike tei-koče glede zbližanja stališča italijanskih in jugoslovanskih delegatov v paritetni komisiji. Ena teh težkoč je določitev carinske meje, največja pa, ker si hoče Beograd zagotoviti baroško luko, da si uredi tam odprto bazo z vojaškim značajem. Vendar pa se pričakuje, da se bodo posvetovanja obnovile še ta teden. Mussolini, ki so je danes vrnil v Rini, j je po poročilu, Id mu ga je podal Con ljen, morilca Renič in Uglessi p* sta pobegnila. Zvečer sta našla učitelja Pahor in Širok ob Katinarski cesti težko ranjenega komunista Mariji Berceta. Prenesli so ga v bolnico, kjer je umrl nr da bi se zavedel. Domneva ae, da s Berceta ustrelili fašisti iz osvete za Creno. OSivSle^ie ^sSks^ske London, 4. junija. »Times* dozna-vajo iz Aten: Posetu grškega zunanje- celo tekoče leto. Na ta način naj bi se ga ministra v glavnih balkanskih izigralo Izenačenje davčne zakonodaje, | mestih se pripisuj':' velika važnost, s katero se vladi ne mudi. Kakor trdi1 Govori se mnogo o obnovitvi bnlkau-»Polltika* bodo te izredne doklade Jako I ske zveze, pri kateri bi sodelovala občutne, KOROŠČEVE SKRBI. Beograd, 4. junija, r. Dr. Korošec Je di letos udeležila Telove procesije v Beogradu. V vseh ustavnih državah, ki napram katoiiški cerkvi niso razpoložene sovražno, Je običaj, da se oblast! ude-i n* T>«»a» ležujejo te procesije. Včeraj, dne 3. Ju- i V S ?$U2 ni j a, se vlada v Beogradu procesije ni j Trst, 4. junija 1. Po današnji paradi udeležila. Zato vpraša, aH sc je to zgo- vojaštva in milice je napadla opoldne dii j namenoma, ter zahteva pojasnilo In ' skupina »r.-.iliohilrov . ^"'' i ^ komunike. borze 4. junija. ______________________ Curih: Berlin 0.072, Newyork 553.ST tarini, brezpogojno odobril" 'postopanje i London 25.63, Pariz 35.75, Milan 25.67. italijanske delegacije. : 1 rasa 1C"59' Budimpešta 0.1025, Be; 'grad 6.80, Soiija 5.45, Varšava 0.0097 Dunaj 0.0078. Trst: Beograd 2C.30 — 26.90, Pari' 139 — 139.50, London 100.45 — 100.9." Newyork 21.60 — 21.30, Curih 38S — 393, Berlin 0.0270 — 0.03, Dunaj 0.029 — 0.0310, Praga 65 — 65.50; dinarji 26.2 — 26.5, dolarji 21.55 — 21.75, car. frar-ki 82.25 — 83. Dunaj: Beograd SS9 — 891, Beri':: 0.89 — 0.95. London 32S.200 — 328.80, Milan 3268 — 3275, Newyork 70.985 — 71.135, Pariz 4554 — 4566, Praga 212 — 2132, Curih 12.815 — 12.845, dola: ": 70.650 — 70.950, marke 0.S9 — 1.01, lire 3234.50 — 3249.50, dir.arji 878 — SS2. Berlin: Dunaj 105.73, Budfenpešti 1356. Milan 3531, Praga 2259, Pari 4922.50, London 3511.20, Ne\vyork 16M", Curih 13.740.50, Beograd 924.50. Newyork: Beograd 125, London 462.6250, Pariz 6-12, Berlin 0.1-11875, M -lan 151.75. Curih 1600, Ptcga 309, Dur j tudi Bolgarija. Vprašanje balkanske zveze je proučil ie Venizelos, ki je poročal o tem angleškemu delegatu v Lausanni. Grčija je odločena, da noče ostati dalje časa osamljena, in če se balkanska zveza ne uresniči, se bo trudila, da bo sprejeta vsaj v Malo antanto. ustmen odeavor v narodni skupščini '1'ri spopadu Je bil faiist Crena ustre-10.1412.5, Budimneita 1-90. NaSe Šefe ns G^sps-svetskem poiiu K današnji slavi 16 artilerijskega polka. Pomladi 1. 1919. je stala stvar naše vranice na Koroškem prav slabo. De-i/iarkacijska črta, ki nam je ostala od imskih bojev, je bila neugodna.. Kon-em aprila so Nemci pravilno ceneč i noč prejudicov krvavo potlačili upor l ažih vojakov in vrgli desorganizirane -lovenske čete skoro Iz cele Koroške. Tedaj se je naša država odločila za krepko protiakcijo. V Sloveniji je bil •azglašen preki sod in mobilizacija par letnikov. Težave vseh vrst so zadrževale začetek ofenzive do 28. maja. Ze t. junija so Nemci prosili za premirje. Bali so se, da zasedemo Celovec. Zadrževali smo začetek pogajanj za premirje, ki so se otvorila šele 4. junija 1919. v Kranju. Nemci so bili popustljivi, da ne bi dali povoda, da naše čete, ki so ž« stalo pred Celovcem, % napredujejo. Privolili so v V3e, vendar so 4. zvečer na vprašanju odškodnin zadržali podpis. Ukaz naše vrhovne komande, da- se vkljub temu ne napreduje, se ni mo-~el več izvršiti. In tako je 5. junija ■ 919. na vse zgodaj začelo napredovanje na Celovec In Gosposvetsko polje, ki sta bila še isti dan zasedena. Oop. so prišli Nemcem v Kranj Italijani na pomoč. A popoldan, ko je pokojni general B c ž a Jankovič iz-avil, da gremo na Št. "Vid, kjer so bile velike vojaške zaloge, so Nemci podpisali, da gre demarkacijska črta verno Celovca in Gospe Svete. Sicer je ista avstrijska delegacija par ur pozneje odklonila podpisati pisma, ki naj bi se z njimi poročalo vsebino pogodbe radi ratifikacije, a mi smo že bili v Celovcu ln na Gospo-svetskem polju. Vtis akcije je bil velik. Zal so bile j največje odločitve v trenotku okupa- i cije Celovca že padle. Da smo prišli j par dni preje, morda bi to bilo bistve- j no vplivalo na položaj v Parizu. Kar se je opustilo ob prevratu, je bilo težko popravljati 1. 1919. Vkljub temu je pohod jugosiovenske vojske leta 1919., če ne drugega, bil slovesna ifirmacija naših nevrnljlvih revindi-žaclj na Celovec la Gosposvetsko po-ije. Zato nas iskreno veseli, da je Nj. V. kralj dovodi 16. artilerijskemu polku, da ravno ta dan izbere za svojo »Slavo*, ko je med prvimi stopil 5. junija 1919. na sveta tla. V mislih na neodrešeno domovino čestitamo vrlemu 16. artil. polku. RatiiksSska viada m &srac5nistvo Pašič odklanja sprejem uradniške de-putacije. Beograd, 3. junija. r poročajo iz Beograda, je prosvetni minister Tri-funovid izdal ukaz, po katerem je učiteljem zabranjeno pečati se s stranskimi opravili. Kdor ima tak posel, ga mora odložiti. Prosvetni minister utemeljuje ta odlok s tem, da odvračajo stranski posli učiteljevo pozornost od pravega poklica. — V ukazu gospod minister ne pove, koliko in kedaj bo vlada dala učiteljem take plače, da bodo lahko od njih živeli in da jim ne bo treba iz strahu pred lakoto iskati poleg učiteljskega še druge zaslužke. Da bi pa mogel kak minister državnemu nameščencu iz lastne moči odvzeti državljanske pravice in zabraniti rodoljubno udejstvovanje n. pr. na kulturnem polju izven šole, tega pa menda sam gospod Trifunovič ne verjame. + Naša kritika občinskega gospodarstva v Ljubljani, dasi je tako prizanesljiva, zelo razburja »Slovenca*. Dejstvo je, da je graditeljem opekarno »Emona* zmanjkalo drobiža, pa so jih vsled tega začeli zanimati £?pi davkoplačevalcev. Obrnili so se torej za pomoč k svojim somišljenikom, in če bi ne bilo opozicije in javno kontrole, šla bi skozi okno 2 milijona dinarjev danes, jutri pa še dva, opeka m bi radi tega ne bila niti za vinar ceneja. V ostalem ve vsakdo, da je ljubljanski župan po Imenu sicer g. Perič, v rt s-nici pa znani klerikalec g. Pire, ki ves dan mesto v svojem uradu na vladi, kjer je očividno odveč, skače po magistratu. Klerikalci hočejo pod figovim peresom komunistov v naglici preplaviti magistrat s svojimi ljudmi, zato pa dežuje projektov, za katerim vsakim sedijo osebni interesenti. — »Slovenec* skuša obrekovati »Jutro*, da je nastopilo proti famos-nemu načrtu »komunalizacije* Emone, ker je hotelo podpreti konkurenčno podjetje »Slavenske banke*. »Slovenec* se očividno ne zaveda kako kom-promitujoča je njegova logika za gospoda župana. »Jutro* je proti sklepu večine obč. sveta lo pisalo, dr. Perič pa ga je ukinil! Pa pustimo šalo na stran. »Slovenec* nam je dal priliko, da na konkretnem slučaju dokažemo lažnjivost njegovih sumničenj, da je »Jutro* odvisno od katerekoli banke. V popolnem nasprot"!tvu s »Slovenče-vo» trditvij) je namreč res, da je Sla-venska banka po enem svojih zavodov veleakcijonar »Emone* in torej direktno Interesirana na podjetju, ki ga je »Jutro* napadli! -f- Komedije režimske stranke. V tobačni tovarni je bilo odpuščenih več delavk. »Slovenec* je za ta odpust vede! že naprej, a režimska SLS ga ni preprečila. Da se lahkovernežem natrosi peska v oči, zdaj, ko je stvar že izvršena, SLS »interpelira*. Povejte raje resnico, da ste bili pravočasno obveščeni o koraku, ki je bil že aprila prijavljen, pa ste stvar z a b a -š u r i 1 i, da krijete svoje mameluke v tobačni tovarni, ki jim gre trda za nohte. -f Jugoslavija ln Turčija. Kakor poroča beograjska »Politika*, se je angorska vlada obrnila do .iaše s prošnjo za obnovo diplomatskih odnoša-jev. Naša vlada je želji ustregla in je predvčerajšnjim prispel v Beograd zastopnik turške vlade Djelad bej in posetil vnanjega ministra dr. Ninčiča; sprejel ga je tudi ministrski predsednik Pašič. Morda pošlje še v tem mesecu Turčija v Beograd svojega poslanika. Tudi naša vlada bo imela svojega zastopnika v Angori. -f- Naši diplomatičnl odnašaj! z Bolgarijo. Naš poslanik na bolgarskem dvoru Milan Rakič, ki se je par dni mudil v Beogradu in podal vladi poročilo o položaju v Bolgariji, se je v čo-trtek vrnil v Sofijo. Kakor javlja »Politika*, pa bo po veliki diplomatski razporedbi, Jri jo je iSTlšil Stambolij- Prosvcta Ljubljanska drama. Sreda, 6.: »Hamlet*. B. Četrtek, 7.: »Ugrabljene Sabinke*. Dijaška predstava po znižanih cenah. Začetek ob 4. pop. Izv. Petek, 8.: »Hasanaglnlca*. Vojaška predstava, Izv. Sobota, 9.: Zaprto. LJublianska opera. Torek, 5.: »Nlkola Sublc Zrinjskl*. Premiera. Začetek ob pol 8. zvečer. E. Sreda, 6.: »Madame Butterfly». Gostovanje gospe Vere Bourago. Začetek ob 8. zvečer. Izv. Četrtek, 7.: »Nlkola Sublc Zrinjskl*. Začetek ob pol 8. zvečer. C. Petek, 8.: »Lnlza*. Začetek ob pol 8. B. Mariborsko gledališč«. Torek, 5. ob pol 20.: Mladinska predstava. Izv. Četrtek, 7.: »Cavalleria rustlcana*. Premiera, gostuje g. Knltel. Izv. Petek, 8.: »Cavalleria rustlcana*. C. Sobota, 9.: »Zvesti tovariš*. A. » Operna premiera v LJublJanL Operno osobje je naštud'ralo najboljšo hrvatsko narodno opero, skladbo znamenitega in popularnega skladatelja Irana pL Zajca, »Nikola Subic Zrinjskl*. Premiera bo danes ob pol 8. uri. V glavnih vlogah nastopijo: ga. Thierrv-Kavčniko-va (Eva), gdč. Thalerjeva (Jelena), g. Levar (Zrinjskl), g. Sowilski (Sokolo-vič), g. Zupan (Sulejman), g Kovač (Ju-ranič), g. Cvejič (Levi), g. Pugelj (Ala- i pič). Opero dirigira g. Matačič, režira pa I g. Sevastjanov. Nove dekoracije je na-slikal g. Skružny, potrebne kostume sta I izdelala ga. Waldsteinova in g. Dobry. Ljubljanska Filharmonija — obnov-| Ijena. »Zveza godbenikov* je sklenila, j : da se pretvori v »Ljubljansko Filharmo-| nijo*. Prirejala bo po štiri sinfonične koncerte in nekaj koncertnih matinej r vsaki sezoni. O nedeljskih kulturnih prireditvah v Mariboru (koncert Glasbene Matioe in mladinski nastopi v gledališču) smo pre. jeli obširnejše poročilo, ki smo ga morali pa vsled pomanjkanja prostora od-goditi na prihodnjič. Obe prireditvi sta uspeli prav lepo in mladinski nastop se noooj v gledališču ponovi orodju to skupine. Pri telovadb! sodelujejo sokolska društva včlanjena v I. ljubljanskem okrožju. Po telovadbi prosta zabava, srečolov, šaljiva pošta, ples. Pri prireditvi sodeluje godba zveze Jugoslovanskih železničarjev. K obilni udeležbi vabi odbor. Zdravo! Dograditev Sokolskega doma v Središču ob DravL Po dveletnem požrtvovalnem delu Je dogotovil Središkl Sokol svoj dom. Je to za tamošnje razmere naravnost ogromna, lično zgrajena samo ponoCI. Pri erem takem obisku ja postal žrtev notar Demšar, oziroma njegova blagajna. Zvesti spremljevalec Skoflančevega Ceneta Je bil neki MlkllJ Iz Straže pri Mokronogu, ki Je bil baje tudi že za policaja v Novem mestu. Ker je Imelo oiožnlštvo že dovolj dokazov, sta se napotila dva v Bosno. Toda Skof-lanc ln MIklič sta takol zaslutila nevarnost In pobegnila. Pred tremi tedni so ga videli na Orosupljem ln so vlomi r tamošnjl okolici gotovo njegovo delo. UICIC UAiatlikML V/&IU1IUM., IIV.IIV7 fcSiajtUA i"iny3ll|L \»r. \'. 1i UJV&U(U Utfti. stavba, po svoji legi v sredini trga dika Skoilanc je zelo nevaren tlček ln bodo naprednega Središča in ponos vrlih Sre- prišle z njegovo aretacijo na dan le dlšklh Sokolov. Velika dvorana-telovad nlca, ki jo je okusno v narodnem slogu poslikal središkl rojak, akad. slikar Sa-vora, ima obširen oder za gledališke predstave, ob strani so garderobe za telovadce in igralce; dvorani je prizldana velika društvena soba, ki služI obenem za knjižnico In čitalnico, potem kompletna kuhinja ln garderoba za goste. Pred stavbo na cesti je precej velik vrt, kl bo še letos urejen ln zasajen, poleg doma pa Je veliko letno telovadišče. Sokoiski dom v Središču le sad požrtvovalnosti zavednih domačinov, ki so z delom, dajatvami v naravi In gmotnimi pripomočki pomagali pri zgradbi; kdor nI mogel dati lesa iz svoje šume, ali pa staviti na razpolago vprege ali denarja, ta je s svojimi rokami pomagal pri stavbi. So-kolskemu društvu v Središču in v prvi vrsti njegovemu požrtvovalnemu starosti br. Francetu Kočevarju vsa čast In priznanje. Slavnostna otvoritev Sokol-skega doma v Središču bo 15. avgusta. Dopisi POLZELA. V naši strojilni tovarni se menda še vedno ne morejo vživeti v nove razmere. Kamor prideš, silšiš Izzivalno nemško govorico In to celo od onih, kl so popolnoma zmožni slovenskega jezika. Dolgo ste nas zasrarnovali, toda sedaj mora biti konec. Polzela, kl je bila od poprejšnjih mogotcev germanlzi-rana, je postala po preobratu zopet narodna ln bo zato že znala Iztrebiti ljidl-ko, kl bi Jo skušal kdo znova zasejati med nas. Komur ne ugajajo slovenska tla. Ima odprto pot čez meja Za osvo-bojenje smo se borili — zato hočemo biti na svoji zemlji sami gospodarli. — Zasmehovanju ln zasramovanju našega jezika pa mora biti enkrat za vselej konec. marsikatere, dosedaj nelasae ta zapletene stvarL Obfave • Pevski zbor Glasbene Matice. Danes v torek dne 5. t m. ob 6.15 skupna pevska vaja (vet zbor). Vsi! — Odbor. * Članstvo radikalno-demokratskezo kluba *Tabor> opozarjamo na današnji sestanek ki se vrši ob 20. uri v prostorih »Kazine*. Predava g. dr. Anton Urbane: »O reparacijskcm vprašanja*. Za Sane udeležba obvezna, gg. starešine uljudna vabljeni. — Odbor. * Odbor društva orotniških vpokojen-cev za Slovenijo v Liubljani vabi svoje cenjene člane na Izredni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 17. junija t L ob 10. url dopoldne v restavraciji pri »Novem svetu* v Ljubljani z dnevnim redom: »Povišanje mesečne Članarine*. Odbor, • Izvrševalni (ožji) odbor državnih na- meščencev, železničarjev in upokojencev Ima danes, v torek, ob 19. uri 30 minut sejo v Gradišču 7. Akcijski odbor. * Trgovska, industrijska in bančno podjetja, ki reflcktlrajo na absolvente trgovske šole, naj naznanijo svoje želje ravnateljstvu drž. dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, kl bo po najboljšem poznavanju sposobnosti posameznih učencev ln učenk skušalo ustreči v som interesentom. • Pozor, gostilničarji! Rudarska uprava v Kreki pri Tuzli odda v zakup svojo »Kazino* in pekarno. Natečaja se mo. rejo udeležiti samo profesijonalnl gostilničarji. Za vodstvo pekovskega obrta morajo Imeti dobrega peka, ali pa moralo biti sam! vešči temu poslu. Prednost Imajo dobrovotjel ta Invalidi ob omenjenih pogojih. Kavcija znaša 10.000 dinarjev. Vodstvo kazine In pekarne se mora pričeti dne i. julija letos. Razpisani službeni mesti. Zdravst- Sokoisfvo PROSLAVA SOKOLA n. V LJUBLJANI. Društvena ISletnica. — Razvitje n ir č:';!.ega prapora. Marljivi ' : . ;;i!ni Sokol II. le v nedeljo dostojno proslavil svoj 151etni ju-bllej. Ni si mogel Izbrati boljše proslave, kakor da je v spomin na ta dan poklonil svojemu naraščaju lep prapor, ki naj bodri in bo gotovo tudi bodril te mlade junake ln pogumne sestrice k čim vztrajnejšemu delu. Proslavo je otvorila v soboto zvečer podoknica kumicl sestri Sičevi združena z obhodom po mestu. V nedeljo dopoldne se je vršil pod predsedstvom staroste br. dr. Subica v kazinski dvorani izredni občni zbor, na katerem je orisal bivši dolgoletni starosta br. dr. Fettich zgodovino društva, njega boje ln delo. V imenu župe Ljubljana I. je čestital društvu župni starosta dr. Krejčl, nakar je zbor z oduševljenjem odobril po tajniku br. Kobeta predlagano udanostno brzojavko kralju Aleksandru. Po zborovanju se Je zbralo Sokolstvo z naraščajem ln deco ln več sto občinstva na Kongresnem trgu, kjer Jih je najprej navdušeno pozdravil starosta dr. Šubic, povdarjajoč važnost dneva, ko prejema naraščaj Sokola svoj lastni prapor. Ko Je prevzel prapor mladi praporščak Pavčič, je pripela kumica Sičeva na prapor prvi trak s kratkim, a lepim in bodrilnlm nagovorom, nakar so zbrani moški in ženski naraščaj, moška in ženska deca ponavljali za praporščakom sokolsko prisego. Ta v svoji priprostosti tako učinkovit prizor ostane v trajnem spominu sokoiski mladini, pa tudi vsem odraslim, ki so bili navzoči. Po kratkem pozdravu zastopnika Saveza br. dr. Fu-xa se je formirala lepa sokolska povor-ka s konjenico na čelu in lepo, učinkovito skupino narodnih noš v sredi. Lepo uspela javna telovadba s pravo ljudsko veselico Je popoldne zaključila pomembno slavlje. O našem vzornem društvu, njegovem delu ln jubilejni proslavi spregovorimo obširneje v četrtkovem »Sokolskem Vestniku*. Poziv Ljubljanskim sokolskim društvom. Danes, 5. t. m. ob 3. popoldne se vrši pogreb brata dr. Milka Gne-zde srezkega železniškega zdravnika, kl je um>-l novembra prošlega leta v Carl-brodu ob bolgarski mejL Br. dr. Gnezda je bil za časa svojega bivanja v Ljubljani In v Pragi vnet In delaven član sokolskih društev, zato je naša dolžnost, da mu Izkažemo čast na nlegovi poslednji poti. Pogreb se vrši iz glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu. Članstvo se zbira pred glavnim kolodvorom. Sokol Štepanja vas. Javna telovadba Sokola Štepanja vas se vrši v nedeljo dne 10. junija 1923 ob 16. uri pri Antonu Novaku »Lozarju* na Tolstem vhu v Stepanji vasi. Izvajale se bodo župne proste šale za zlet 1923. xaje na BRSLJIN PRI NOVEM MESTU. V ..............—---- nedeljo 27. maja se Je vršila v Bršljinu , veni odsek za Slovenijo razpisuje služ pri Novem mestu ognjegaška vaja novo- j },o okrožnega zdravnika za zdravstveno meške gasilske župe. Vaje so se udele- j okrožje v Kočevju, predsedstvo dclegad-žila društva Novo mesto, Kandija, Sto-1 je ministrstva financ v Ljubljani pa plče, Brusnice ln Prečna z petimi briz- ; sto uradnega sluge. To mesto je izrecna galnicaml ln vsem ostalim razpoložljl- ! pridržano certiflkatistom in vojnim lnva-, vim orodjem. Vaje je vodil župni načel- j udom, ki so najmanj 20 odst. nezmožni i nik g. Prežel), pri čemur mu je posebno 1 za pridobivanje v svojem poklicu, za ta-i : pomagal g. Rozman, kl je oskrbel vse po ^0 siufbo pa fizično sposobni, trebne predpriprave, ob strani pa smo • y vednost vpolwJencem Južne želel-opazili našega zvestega trobentača Ko- i n]ce_ Društvo vpokojenccv južne želez-ščekovega Toneta. Vaja se je začela, nice priredi v nedeljo 10. junija ob 2, kakor je bilo predvideno v načrtu, ob pol popoldne v prostorih pri Mozerju, gostili 2. pop. Najprej je prihitela na licu me- na gospoda Emil Perdih, Zidani most( sta prečenska požarna bramba v pod- društveni shod Vabljeni so vsi tamkaj-ročju katere se je vršila vaja Četrt ure gnji vpokojencl kakor tudi iz bližnjih po-pozneje je prihitela novomeška in kan- sta^ da se shoda udeleže. Predsedstvo, dijska požarna bramba in četrt na 3. pa . \jestni dohodarstveni urad v Ljub-sta prišli na pomoč društvi Stoplče in : razpiSuje iavni natečaj za napravo Brusnice. Vaja se je razvijala sicer urno nove mestDe tehtnice z dvojno srednjo in v redu, vendar pa bi v slučaju požara I preinico jn ročnlm dvigalom za razbre-napravil podoben nastop mučen utis. j menjenje, 6 m dolžine in 2.20 širine ter Vsled znatne vspetosti ln velike razdalje do 10 oao kg nosiinostL Natančnejše pen (posamezne proge so bile prvotno preko j datke daje ravnateljstvo na Gosposvet* četrt km dolge) so začele pokati cevi ta- tkj cesti št. 17 z dostavkom, da sprele-ko, da se je društvu Kandija, kl je pri- ma zadevne ponudbe do 15. junija t v šlo tretje na mesto s svojo moderno par- opoidne. no brizgalno, posrečilo prvemu stopiti v j . Tlačna tovarna v Ljubljani razpl-akcijo. Ker je stroj deloval pod največ- suje ponovno ustmeno dražbo za prevoa jim možnim pritiskom, so tudi temu dru-. monopolsklh artiklov na 2. julija L 1. Na-štvu odpovedale cevL Pričelo se je^ me- tan£ni pogoji so na razpolago v ekono-njavanje cevi in mašenje lukenj. Novo- miji toba£ne tovarne v Ljubljani, meško požarno brambo pod vodstvom g. . ysem gasilnim društvom, včlanientaj Bergmana ml., ki je sicer pokazala do-; v Jug_ Gas_ zvezi, Ljubljana. Vsa tova« bro organizacijo, le bila v prvem ddu ri5ka gasiina društva se vljudno napro-vaje zaposlena pred vsem z mašenjem ; jaj0> da javjj0 število udeležencev kot prepereiih cevL Najbolj brezhibno orodje 5tevij0 obedov, proslave otvoritve novfr-sta še imeli društvi Stopiče in Brusnice, j ga gasnskcga doma dne 17. t m. v Tri Vaja sama je šele pokazala, kako umest-1 ^vijah prej ko je mogoče prost rudo. na je res bila preizkušnja orodja. Splo- j gaSiinemu društvu v Trbovljah I. šno senzacijo je vzbudila parna brizgal- j . oblasni savez dobrovoljaca poziv« na društva Kandija, ki je imela ustavlje- vse v Ljubljani bivajoče člane, da se uda ne 3 cevi. Brizgalna se je kupila po po- leže danes, 5. t. m. pogreba našega tova-sebnem prizadevanju g. Jevščka in g. Kle r[ja dr, Milka Gnezde, udeležnlka boječi menčiča tik pred svetovno vojno. Sploš-; v D0brudžl, ki Je umrl v Nišu in čigaf no se opaža pri kandijskem društvu ve- zeme|jske ostanke so prepeljali semkaj« lika agilnost. Društvo Ima številen na- pogreb se vrši ob 3. pop. z južnega raščaj, kar ]e posnemanja vredno. Pri 1(Xjvora k sv. Križu. Za dobrovoljce vaji se Je pokazala velika disciplina, za !eiba obvezna! Dobrovoljcem nakloni kar si stekajo društveni načelniki naj- no občinstvo se vabi k udeležbi. ^^ več zaslug. — t MOKRONOG. Vlomilcem pri notarju Demšarju so vendar enkrat na sledu. Vodja cele akcije je bil 23Ietnl Skoflan no oocmsuu »c vou. venca pokojnemu tovarišu dobro»oii"» dr. Milku Gnezdi zbrali njegovi tovans« 500 Din v prid tavalldom-dobrovo^«^ Vodja cele akcije je bil 23Ietni Skoflan- gd£ čev Cene lz Mokronoga, ki ima precej rlčkt., kl jo pod vodsKom s temno preteklost. V Radgoni Je služil pri Marije Grošljeve p^ dane'. naši armadi, a prodajal municljo to Ja ob 6. zvečer v dramsUmj^ ^ orožje Nemcem ter prišel konino v za- Osnovna < šola »MladiKa por, iz katerega pa Je pobegnil v Avstri- (Podmladek usnovna soia u„t. Rdečega kriza), bo nudila n^hn ^me ln zabave žejnim maiek«" h. Uritom m zanave zejnun , - ^ zvrhano mero smeha, . . Ijene zabave. Opozar.amo stan *^ naj e jo. Nato se je vrnil v Mokronog ta se skrival na Prlčt. odkoder je delal po- nočne Izlete. Po dolgem Iskanju so ga ijene zaoavc "^"preostale vstopnice orožniki izsledili in Izročili takrat voja- Pravočasno veier predstz- škemu sodišču v Mariboru. Govorilo se (pri operni blagajni .n je namreč da je v Mariboru oropal ne- | ve v drami), da » kega trgovca. Najbolj pa se je takrat j grade svoje ljubil™ g Mokronog čuda, ko se je Cene pripeljal i • Volkovi. Lovskcma^^ že po par dneh zopet domov m sicer s toeza Auersp^ ustreliti kočijo, katero je najel v Sevmd. Lan- sreč.lo kako ^ in sko leto se je oženil m odšel po poroki i volkuljo '"J1" " , razstavljena v Bosno kjer je bil zaposlen v znanih ' samico. Oba m ad čKa sta razstav.je » Strinbeiso ih gozdovih. Tam je kmalu 1 na vrtu hoteb .Uniona* v ^ub iam pro- avanzlral Postal ie namreč »birmnnec. ti vstopnini 2 Din. Vstopnina pripade od in hodil v Slovenijo po kmečke fante, boru za pokončavan e roparlc v KoJev- katerV je vodil v partijah v tamošnje ju, 10 odst. pa »Zelenemu ^ižu*. M£ gozdove! Pri teh vožnjah je napravil! dička sta prav živahna m se ,u izplača semtertia skok tudi s Mokronog, seveda i posJedatL Sta tudi nasiodaj. omače v® DRAGI M. A. CEFIZELJ! II še ne veš, kako hudo je na svetni Včeraj sem namreč srečal na gu-mastratu enega takšnih novih direktorjev — ti že veš! — pa sem ga seveda lepo pozdravil in mu voščil dober dan. Misliš, da se mi je zahvalil? O ne, z novim naslovom tudi nova čast. Gospod direktor me ustavi, me grdo pogleda in mi reče: »Vi, ali ne veste, da se mora izkazati dolžno spoštovanje? Jaz sem vaš direktor!« Skoraj sem iz strahu v znak padel. Spomnil sem se tistih časov, ko je bil Ivan Hribar župan ljubljanski in je zjutraj ob osmih puščal nastavljencem svoje vizitke na mizah Če bo vseh šestnajst direktorjev delalo tako, ko županuje dr. Peric, — no. Katoliška tiskarna bo kar omagala, toliko vizitk bo treba! Ta črnogleda misel me je strašno splažila. Zbežal sem k Tičku, oštirju za Gradom na gričku. Toda črna usoda me je danes preganjala. Okrog mize sedi množica direktorjev in še večja množica kandidatov. Pa je ravno visok funkcionar mestnega sveta poklical takšnega kandidata ven pod milo nebo in mu prigovarjal: «Ti, Vika, tudi tebi se šika, saj si socjal-kumerat, moraš tudi direktor postat! Kar prošnjo vloži, pa boš kmalu v dobri koži!* Pa sta se kmalu zmenila in še nek tretji je bil tam blizu . . . A tako? Tudi jaz v dir pa domov prošnjo pisat. Če bo direktor prijatelj Viki in celo Tina, zakaj ne bi postal tudi jaz? Saj je to dandanes že res skoraj narodna dolžnost. Vrhu tega je (.■a na magistratu najmanj dela. Kvalifikacijo imam: Jaz sem bivši komunist, brat moj je pri SLS, stric pa pri JNZ. Vsi skupaj redno nosimo sveče pri procesijah, jaz in moj stric tudi nebo prenašava, in Pire rad poškili včasih za . . . toda to je moja rodbinska zadeva, pa basta. Prošnjo še danes vložim! Jaz pa sem si nekaj zmislil! Jaz ' očem postati več, ko" direktor! Naslov in značaj mestnega brand-iirektorja zahtevam! To bodo ponižni moji kolegi In ko-icgovski kandidati! Kdor me ne t>o v naprej pozdravil, — in sicer primerno globoko! — pri njem bo še tisti teden gorelo! Orehovski Bratschko je včasih imel na cajghauzu svoie frajvilige fa-: jrvere napis: »Ob klerikal, ob liibe-ral, di fajerver lešt tiberal.* To so bili zlati časi. Danes vseh strank ne -praviš več v takšen izrek. Pa tudi ni treba, ker bomo mi gasili na «trogo katoliški podlagi. Komunisti hiš itak " nimajo, odnosno bi jih ne smeli imeti, liberalcem pa naj le gori, čim bolj vroče, tem lepše da bodo vedeli, kako bo kmalu v peklenskem ognju! Le »Pred Škofijo«, tam bom dal vedno stražitL Stroga permanenca! Kmalu se bom ozrl za boljšo polovico. Po imenovanju dam med »Jutro-ve» Male oglase* (v Korespondenco) inseratek: ela nič. Zelo ugajam nekaterim predpostavljenim. Na tej podlagi iščem mlado ženico, ki bi me morala vsestransko podpirati. Požar (v manjšem >>bsegu) samo enkrat oa leto. Prija/.ne ponudbe pod »Goreči ogenj brez plamena.* Ko bom oženjen, si omislim tudi le-r-o novo uniformo. Mestni Orli, jaz in boljša polovica se bomo popravljati odslej le z iskrenim vzklikom: »Na pomoč! Se bo luštno!» Grajski Juri. * * Pogreb zemeljskih ostankov drja. Milka Gnezde. Danes ob 3. uri popoldne se vrši z ljubljanskega kolo-ivora pogreb drja. Milka Gnezde, či-/ar zemeljski ostanki so se prepeljali Niša. Nekdanji »Preporodaš* in ju-uoslovenski dobrovoljec na solunski "ronti dr. Milko Gnez la je služboval kot sreski in železniški zdravnik v Ca-ibroilu. kjer je nedavna podlegel za-vratni angini. Pokojni Milko je zdrav izšel iz težkih bojr>v na solunski fronti, a je usoda hotela da je kmalu po .'okoličanih študijah podlegel mrki bolezni. Ni mu bilo dano, da bi dol°;o ča- • a gledal uresničenje svojega ideala, osvobojeno Jugoslavijo. Pokojnik je bil sicer pokopan v bratski srbski zemlji, katero je od nekdaj vneto lju->0, toda njegova žalujoča mati in sestre so hotele imet; svojega Milka v -voji ožji domovini. Prijatelji in znan- i, naša dolžnost je. di se danes ude-•žimo pogreba borca za jugoslovan-?ko misel. ♦ Prenos smrtnih ostankov vojvode Vuka v Beogradu. Vojvoda Vuk je naravnost legendarna osebnost. Bil je . ktivni ofic:r v srbski vojski, ali pro- il je za »dopust do preklica* in je bil '• eč let načelnik »gorskega štaba* srb-kih komitašev v južni Srbiji, ki so je nahajala pod turško vlado. Tu Ji balkanske vojne se je udeležil takratni totnik Vojin A. Popovič — to je pravo ime vojvode Vuka — kot voditelj najdrznejših komitašev, s katerimi je • ielal prave čudežp junaštva in je prišel v narodne pravljice Svetovna voj- a ga je pobrala kot podpolkovnika in iij^ovi smrtni ostanki počivajo v tujini, v Solunu. Njegovi nekdanji bojni tovariši so sedaj sklenili, da se kosti vojvode Vuka prenesejo v Beograd in tam polože v grob. To se bo izvršilo 24. t. m. * Italijanske zastave v Splitu. Dočim Jugoslovani v krajih, kjer so po vojni ostali v Italiji, ne smejo izve-šati niti napisov na svojih trgovinah v svojem jeziku in niti v cerkvi ne smejo rabiti svojega jezika, in dočim jih fašisti povsod napadajo, ako jih slišijo, da govore v svojem jeziku, in jih preganjajo tudi oblasti, ako pokažejo, da so Jugoslovani — v istem času je, kakor poročajo dalmatinski listi, naše ministrstvo vnanjih zadev v dogovoru z italijanskim poslanikom v Beogradu izdalo dovoljenje, da smejo vsa italijanska društva v Splitu poleg jugoslovanske zastave izvešati tudi italijansko. Jugoslovanska zastava mora biti desno, Italijanska levo. Dočim so naši ljudje v Italiji naravnost brezpravni, dele se z naše strani Italijanom vse mogoče koncesije. * Nemška nestrpnost In naša vojska. Kako strašno oholi .o postali ptujski Nemci in nemškutarji, dokazuje najbolj dejstvo, da so poslali magistratu celo kopico protestov proti prepevanju vojaških oddelkov po ulicah, češ da jih to petje budi že v zgodnjih jutranjih urah. V resnici pa jih bole ušesa samo zato, ker se goje v naši narodni vojski patrijotične pesmi Ptujski župan Losinscheg seveda ni imel nič nuj-nejšega, kakor da je spravil nemšku-tarske izzivalne proteste pred občinski svet z zahtevo, naj se vojakom prepove prepevanje po ulicah. Umaknil je svoj predlog šele potem, ko ?o mu pojasnili slovenski odborniki, da bi bila to demonstracija proti naši narodni vojski. Ni pa hotel povedati imen ovaditeljev, čeravno so slovenski odborniki to zahtevali. » Rdeči Križ — Crveni Krst SHS obhaja 8., 9. in 10. t m. svoj društveni dan. Kdor še ni član, se udeleži praznovanja najlepše s tem, da pristopi temu društvu. Članarina rednih članov znaša letno 6 Din., stalni člani plačajo 100 Din in utemeljači 1000 Din enkrat za vselej. — Pisarna Rdečega Križa v Ljubljani (Mestni trg 11/II) sprejema pristopne priglase in daje drage volje vsa natančnejša nofesnila. * Izpremembe v državni službi. Imenovana sta: Dr. Pavel Lesovski za pro-vizornega honorarnega okrožnega zdrav nika za zdravstveno okrožje Breg pri Ptuju in Franc Vardjan, absolvent srednje gospodarske šole, za provizornega suplenta na državni kmetijski šoli v Št. Juriju ob južni železnici. Okrajni komisar dr. Anton Kodre pri okrajnem glar varstva v Ljubljani in vladni koncipist Heribert Svetel pri pokrajinski upravi v Ljubi iani, sta razrešena službene dolžnosti, ker sta prestopila v službo mestnega magistrata ljubljanskega. Višji pisarniški oficial Gregor Žlindra pri okrajnem sodišču v Kostanjevici in davčni sluga Josip Kastelio v Celju sta trajno upokojena. * Poštna vest. Telefonski centrali Velika Nedelja in Sv. Marjeta pri Moškanj-cih kakor tudi nova centrala v Čren-sovcih opravljajo v smislu telefonskega pravilnika tudi brzojavno službo. Te tri centrale prejemajo in odpravljajo brzojavke po telefonu. * Osebna vest. G. Fran V a j d a, inšpektor v ministrstvu prosvete je do 18. junija odsoten iz Beograda. * Umrl je v Celju nenadne smrti trgovec industrijalec Lazar Kekič iz Zagreba. Bil je znan v celjskih krogih. * Razstava obrtno-nadaljevalne šole pri D. M. v Polju je — kakor nam poročajo — prav lepo uspela. V okusno okrašeni šolski sobi so bile razstavljene risbe različnih obrtov ter tudi prostoročne risbe. Iz razstavljenih risb je bil opažati viden napredek gojencev ter veselje do dela. Vse risbe so bile tudi tehnično popolno izvršene. Obrtni naraščaj ve ceniti delo svojega truda, uvideva potrebo popolne izobrazbe za svoj bodoči obstanek. Šola, ki obstoja komaj tretje leto. vrši svoj namen v celem obsegu. Polno pohvalo zaslužijo vsi fak. torji, ki zdržujejo to šolo, ves šolski odbor in vse učiteljstvo te šole, posebej zadnje, ki je žrtvovalo toliko .prostega časa ter pokazalo, da mu je res za resnično narodovo korist, njegov napredek in obstanek. * Stekli psi v Zagrebu. Šef Pasteurje-vega zavoda v Zagrebu, dr. Ljud. Gut-schv je opozoril, da je v Zagrebu vaak dan ugrizenih povprečno 6 do 8 oseb po steklih psih. Meseca januarja je bilo med 82 osebami na Pasteur. zavodu 35 iz zagrebške županiie, a le 10 iz vse Slovenije, 9 iz Bosne, 11 iz ličkokrbav-ske županije in iz vseh ostalih županij po 2 do 4 osebo. Meseca februarja je bilo med 64 ugrizenei 23 iz zagreb. županije, iz Slovenije 5, iz Bosno 1, iz požeške županije 10 itd. Meseca marca sta dala Zagreb in okolica med 78 pa-cijenti 27, Slovenija 8, požeška 14 itd.; meseca aprila Zagreb in okolica med 90 ugrizenei 86, Slovenija 16, požeška 10 itd.; meseca maja pa od 108 bolnikov Zagreb in okolica 54! Vodno je torej v Zagrebu ln okolici več oseb ogrize-nih po steklih psih, nego po vseh ostalih županijah in več kakor po vsej Sloveniji. Pasteurjev zavod v Zagrebu spre jema več pacijentov na mesec, nego enak zavod v Berlinu na leto. Vzroki so: premaihna kontrola nad psi. razširjena pasja steklina, brezbrižnost konja-čev za okolico, nedostatek živinozd ravnikov in strada nia psov, Zanimivo ie dejstvo, da na Hrvatskem niso redki i * Restavracija na postaji Bi«trlca-Bo- si u čaji, da o grizejo ljudi stekli volkovi ! hlnjsko jezero. Zagrebška direkcija dr- • Nova lekarna v SevnlcL Mag. pharm. Anton Abramovič, šef lekarne »talne vojaške bolnico v Ljubljani, je sprožil ustanovitev nove javne lekarne v Sevnici, okraj Brežice, in je obenem laproeU ia koncesijo. • Ljubljana brez požarne hrambe. V nedeljo se je vršila v Domžalah gasilska slavnost, katere se je udeležilo tudi ljubljansko poklicno gasilstvo. Z brand direktorjem na čelu so naši mestni očetje poslali na sprehod vse požarno moštvo s novo brizgalno vred. še službeni avtomobil .ie moral na pot. Vozila se žavmh železnic razpisuje natečaj za upo- porota Ljubljansko porotno sodišče je včeraj rabo restavracije na postaji Bistrica-Bo- j Pnčdo s porotnim zasedanjem in je kot hinjsko tezero. V uporabo se odda ve- , PM »!u«aj obravnavalo ponovno tu-lika baraka na peronu, ki je služila pTej I Prav0 Proti Sleikn. morilcu učitelja Ma-za carinarnico ter sestoji iz eneea veli- ; sleik°. 241«tai Soš- kega prostora in šest malih eobio brez , Pri8tav je bil Jani v septembra obeo-pohištva. Oni, ki » mu odda uporaba. 1 na ^ ker se je izjalovila njego-mora ob svojih troških izvesti potrebne va obramba, da bi bfl svojega bivšega adaptacije, ki preideio v last železnice. 1 Prijatelja Mamšiča ustrelil iz političnih Uporaba traja pet tet. Natančnejša po. motivov in še to v -ilobranu. Priče so jasnila in podrobni pogoji se dobivajo Pokojnega MaraHča karakterizirale kot pri direkciji v Zagrebu v gobi št. 53 v I. nadstropju. • Priporočljiva služkinj« je 23 let na- „ ___.. w je v njem vrhovna inšpekcija gospa dr. ra §Jestan it uZJkegr. Meee- f Stanovnikova in gospa Čelesmkova v ca }e vstopfla T udn£tu y ^ očita!_ Slejku homoseksualnost spremstvu svojih soprogov. Veselje, ki oi^ju v službo kot dekla z iz- ga imajo naši novi magistratni mogotci s svojo novo špricelco, je Bicer simpatično, toda ne smelo bi zapel ja vati v ekscese, če bodo hoteli brizgalno vsakomur pokazati, potem bo turneja, ki govorom, da še nima poselske knjižice, ker je to njena prva služba. Par dni nato se je dala od hišne hčerke lepo obleči, Šla z njo k maši. potem pa je izginila. V drugI polovici februarja je je pričela z Domžalami, odvzela nam j priš]a k netemn posestniku pri Sv. Ur-Ljubljančanom. za katere je poklicno ga , !>anu pri Ptu^ ki j0 ^ v aiufljo. silstvo končno ustanovljeno, za oelo po- i Dne 2l. februarja je zopet tukaj izvrši-letje obrambo proti požarom. V nede- | la ^ b.;la vs)e Zevacoi »Krvavi kardinal" Zgodovinski roman »Njega!* vikne vojvodinja. »Obsojenca! . . . Monsinjore ...,» nadaljnjo hripavo, «. . . ue odrekajte mi tega, aH pa bom mislila, da ste prokleti in lapu&Seni od Boga, kako; va>? preklinjajo ljudje . . .» »Tako, torej hočete videti Chalai-*a?» vpraša Richelieu. »To je, kar hočete?* »Najprej to!» odgovarja vojvodinja in vije roke. »In potem milost ianj!» »In ee vam ga ne pokažem, pomeni to toliko, kaikor da sem proklet od Boga. kakor me preklinjajo ljudje? No, res, jaz nočem, da bi bil proklet.. Pridite z menoj . . .* In si ogrne plašfiek okrog zaraščenih pleč. Nekakšen srd ga vsega napolnjuje. Nesrečnica se čudi nad njegovo izpremembo. On pa jo prime za komolec in povode seboj . . . Strah se sedaj naenkrat polasti njene izmučene duše. »Monsinjore. monsinjore. kam rae vodite?* vikne. »Da vidite Chalaisa. Kar pridite!* Tako korakata preko dvoiišča, 5az dvižni most, potem naravnost proti majhni neznatni hišici, navadnem prenočišču, ln na vrata udari Richelieu s kicpkim udarcem tolkaSa. Ona za jeclja: »Monsinjore, monsinjore ... kje smo?* »Pred domom Louvignyjeviml» odgovarja on. Čudno! Ta odgovor jo pomiri. V lomu Louvignyjevem! Sedaj se pojasnjuje vse. Louvignv se ga je bil polastil, on ga je zasledoval in aretiral, in njegovo sovraštvo je šlo tako daleč, da je on sedaj njegov jetničar in paznik! Richelieu še vedno tolče po vratih. Sedaj se po dolgem trkanju oglasi rias, nrrpav, preteč, oster, strašen: »Kdo tolče? Kdo si? . . . Naprej, 'di pa te ubijem.'* »Odpri!* viknf kardinal. »Odpri svojemu gospodarju kardinalu Riche-lieuul* Vojvodinja jedva etojl. Čuti, kako »e je polašča groza in jej leze polagoma preko hrbta v glavo. Nekje daleč zaškripljejo ključi Vrata se odpro. Na pragu se pokaže nekakšna poeast. Izprva je vojvodinja ne spozna. Pošast Ima sive lase, ogromne o® so kakor prazne. PoSast drži v roki medlo leščerbo. Naenkrat vojvodinja zavzdihne: »Bože moj! Saj to je Louvignyl... On j*, zares on . . .1» Prazne oči LouvignyJeve ne izražajo začudenja. Zmedena se hoče vojvodinja umakniti, ker jo groza povsem prevzema. Toda Richelieu jo prime za komolec ln jo povede v notranjost hiše. Potem odide, in hladen srd ga spreletava. Louvigny nekaj za renči, kar pomeni: »Pridite!* In stopi po stopnicah, ne da bi Be ozrl, če mu vojvodinja sledi. Ona stopa za njim. Ne čuti ničesar več, ne vidi, ne razmišlja, nima več volje, samo tega se zaveda, da doSvlja nekaj strašnega! Louvigny dospe v sobico v prvem nadstropju in postavi leščerbo na mizo. Potem potegne savese sosedne sobe in odide vanjo. Ona obstane kakor prikovana in oči se jej v grozi razširijo. Naenkrat pride do njenih ušes oddaljen hripav glas, dokaj razumljiv, toda izgovorjen tako mrzlo, kakor da prihaja iz groba: »Ker ste ga hoteli videti, sedaj glejte!* In v praznoti vrat se pojavi Lou- vigny, z največjim naporom se drži na nogah, roko steguje proti njej in v roki — drži glavo obsojenčevo, drži jo za lase in jo skuša dvigniti tako, kakor jo je davi videl dvigati rablja... »Glejte!* Ni odgovora. Stopi Se za korak pred se, majavo, v stegnjeni roki nosi pred seboj glavo in zmedeno govori: »On je! Chalais je' . . . A? . . . Kje pa je ona? . . . Peklo! ... Zdi se mi, da je pobegnila ... A? si ga hotela! . . . Glej ga! Z nogo zadene ob nekaj. Pogleda in vidi vojvodinjo de Cbevreuse, brez zavesti, na tleh, negibno, zaprtih oči. njene Videti menitega moža. katerega so spletke spravile v roke krvniku. Moža, kateremu je ljubezen Izprva le hllnlla, da ga pridobi za svojo stvar, potem pa je do njega obfintila edino resnično Pogled na odsekano glavo njenega lju- lin globoko ljubezen, edino v vsem nje- "---s- "'* * ' * " nem dotedanjem — in tudi poznejšem — na izpremembah bogatem nemirnem S vi jen ju . . Bilo je ie skoraj poldan, ko je zdrava njena priroda pričela zmagovati nad bolnimi občutki Takrat je v dnu svojega srca prisegla kardinalu maščevanje brez konca in urez usmiljenja, vojno na nož. Te prisege se je potsm junaška žena držala do konca svojega življenja, čeprav ie v izvrševanju svoje prisege prišla kesneje večkrat v prav neprijeten ln celo opasen položaj. Okrog poldneva je torej hladnejše pregledala položaj in se zavedla realnosti življenja. Preden se povrne v to i življenje, je hotela poskrbeti za dostojen pogreb zemskim ostankom onega, ki jej bil najdražji, zato vstopi brez obotavljanja tja v sobo, kjer se mora nahfiati njegovo telo. Pa kakor je bimca jo je bil zrušil kakoi strela Brez krika, brez vzdiha je padla »Mrtva?* renči Louviguj. «8em jo ubil? Jas, ki sem ubil njenega ljub-čka?» Z neizrekljivim naporom, kajti v njem se je že bilo vse zlomilo, — se skloni in potiplje njeno čelo. Mrzlo je, ledeno. Louvignv se zopet zravna in brez besede in brez okreta se umika, korak za korakom ... V njem nI več žlvljenske Iskre. Naenkrat izgine za zastorom. Gluh padec tresne po podu. Kralj, kraljica, kardinal, vojvoda Orleanski s svojo mlado ženo in ves ostali dvor so se drugi dan vmlli v Pariz. Pri odhodu jih ni pozdravil v Nantesu nikakšen klic. Mesto je prestrašeno molčalo. Richelieu je trlum-firal. Pri izhodu iz gradu je še mrko po-' gledal po hiši Louvignyjevi in zapa.fi!. da so vrata ostala odprta. Kolebal je za trenutek kakor da hoče nekaj ukazati, potem pa je samo zmignil z rameni in se oddaljil. Kaj briga njega, ali sta vojvodinja in Louvigny živa t.i trenutek, ko morata pred njim trepetati? Vojvodinja pa ni bila mrtva, Zaraua so je zopet zavedla v svežem zraku.' ki je prihajal v sobo skozi odprta vrata. Strašni spomin jo je mahoma prevzel. Vstala je In je imela še toliko moči, da se je zvlekla do nekega naslanjača. Ni občutila nika.kr5r.cga fizičnega odpora ali strahu pred razmr-cvarjenim, razsekanim truplom svojega ljubimca. Z glasom neizmernega obupa je samo ponavljala: »Moj ubogi Henrik . . . moj ubogi prijatelj . . . moj ubogi ljubi! . . .» In naenkrat so se njene lepe oči na-; polnile b solzami. Oplakovala je svojo; ljubezen, svojega dragega, tega ple-j bCa krepka. ni mogla ubraniti stra hu in grozi, ki sta jo apreletela p i j«> gledn na strašno zmrcvaTjono in ras. sekano truplo, položeno na dlvaru Vendar še najde moči, da odide poiskat, kje se nahaja glava, ki s,uia h tem žalostnim ostankom telesa In na. enkrat zapazi v najtemnejšem kotu Louvtenyja, ki lefl na tleh. kak°r da spi. Afi špi? Ne, kajti oči ima osteklel« in široko odprte. Zdi se, da gleda nepremično v Chalaisovo glavo, položena v njegove roke. Vojvodinja nrini ia si pravi: »Evo torej dva moža. ki sta me ljubila čez vse . . .» Zopet se vzbudi v njej bestija Sen« skosti. in Se se njen; boli pridružuje ponos. Se enkrat pokliče, sedaj fr. sladko. Ime svojega in nj«srov*ga sovražnika: «Louvigny!» Toda Lonvignj ne odgovarja. >"»-premično leži v svojem kotu, njegov nepopisni pogled je veino neprestano uprt v glavo Chalais-ovo. (Dalje prihodnjič.) Knjige za mladino: Fr. Miičlnski: Zgodba Kraljeviča Marka. Vez. D 18 —, po poŠti D P— več. J. Šorll: Čirimurci. Povest s slikami. Broš. D 20 —, vez. D 25 — po pošti D 1*25 več. Fr. Mllčlnskl: Tolovaj Mata]. Pravljic« s slikami, n. natis. Cena broš. D 18'—, vez. D 25 — po pošti D 150 reč. J. Sorli: Bob In Tedi. Dva neugnanea. Povest s slikami. Broš. D 12-—, vez. D 18—, po pošti D 125 več. J Waschtetova: Pravljice. Z večbarvnimi slikami. Tez. D 22 —, po pošti D 1-25 več. Cika Jova: Pisani oblaki. Vez. D 14—, po pošti D 1— ve?. Cika Jova: Kalamandarija. Ves. D 12—, po pošti D 1— reč. Vse to knjige se naročajo pri Tiskovni zadrugi v LJubljani, Prešernova allca 54. y| »tarejo z državnim davkom M Inaarata rrad d* BO bncdl Dfe S*—, »salta »«dat» baaada 60 par ••6, — Plaii a* vedno napra) (lahke tudi v znamkah?. Na vpraian|a odgovarja uprava I«, ako I* vpralaaj« priložena zaairka za odgovor tor ntanlpslaeljaka pristojbina (1 D ta}. Gospodična sprejma mesto v knjigovodstvu, korespondenci ali kot kontoristinja; vstopi tudi v odvetniško pisarno. Ima okoli dve leti prakse. Cenjene ponudbo pod »Izurjenost* na Aloma Company, anončna dražba, Ljubliaua, Kongresni trg 3. 2291 Akademik, 2287 ✓ešč srbohrvaščine, latinščine, laščine ia francoščine, daje instrukcije, eventualno poučuje tudi matematiko. Honorar po dogovoru. Dopisi se prosijo na npravo »Jntra* pod »Marljivost*. Gaterlsta k polno jarma-nlku in 2 olrkularlsta rabi parna taga »Impez* v Bohinjski Bistrici. Samci dobijo prosto stanovanje, kurjavo in razsvetljavo. Delo trajno, plača po dogovoru, nastop takoj. 2205 Potrebujem gospodično izurjeno v pisavi in računstva, za trgovino na Bledu. Prednost im.ijo domačinke. Ponndbe na upravo »Jutra» pod »LetoviSče*. 2201 Mladenič t žtirimi gimnazijami ter 3 semestri trgovske akademije (vsled družinskih razmer mu je onemogočeno naprej študirati), z enoletno prakso pri lasu (na žagi, v gozdu in v pisarni), želi službe pri kaki lesni trgovini ali kakom drugem podjetju. Ponudbo na upravo »Jutra* pod »Abstinent*. 2230 S3Z9 Spretna deklo ki je vajena vseh del, se sprejme v kuhinjo. Vpraša se v restavraciji Slon v kuhinji. Kontoristinja 2231 t daljšo prakso, zmožna vseb pisarniških del, se sprejme za lesno trgovino na deželi. Naslov pove uprava »Jutra*. Tehnik, 2251 verziran v strojni, stavbeni in lesni stroki, iščo primerne ?lužbe, najraje v večji lesni industriji. Ponndbe pod . Mali avto, 2278 2 do 4 sedežni, kupim. Ponudbe ali naslov prodajalca prosim na apravo »Jntra* pod »št. 2278*. Pozor, trgovol! <273 V večjem kraja Slovenije se proda dobro vpeljana trgovina. Na razpolago so velika skladišča in stanovanje. Cenj donadbe na apravo »Jutra* pod »Ugodna prilika*. Sovo močno kolo (Waffenrad) s pomožnim motorjem, 1 HP., prodam za 7000 Din CENER, Maribor, Koseskega ulica 4. 2374 Fotografski aparat (Brovruie Camera št. 3) s pripadajočimi deli, popolnoma nov, se ceno proda Rimska cesta št 7, vrata 3. 22SO Volčjo pse 8 tednov stare, izredno lepe, zajamčeno čistokrvne z rodov-nikom proda dr. Slavko Rumenjak, sodnik v Šmarju pri Jelšah. 2281 Dobro ohranjen avto 16/24 HP., na 4 cilindre. -1 sedeže, proda za 95.000 K Jožef Lorber mlajši, Žalec, 22R4 Badl opustitve trgovine prodajamo po znatno znižanih cenah vse vrste pohištvo. Trgovina s pohištvom in tapetniška delavnica Brata Sever, Ljubljana, Gosposvet-eka cesta* štev. 13 (Kolizej). Triletni koaj, lep, srednjevelik, z vprego in zelo pripravno dirco je za 6600 Din naprodaj, lstotam se proda lep, skoraj nov za-privljenčtk z dvema sedežema. Naslov v npr. »Jutra*. Velik roinl mlin ia kosti, zs rejo knretine, 18 m močne žične mreie in 6 hrastovih kolov za ograjo Erodam. Naslov: Jos. Lnnder, j ubljana, Poljanska c. 73. 8228 Oroquot, 2266 dobro ohranjen, se proda. — Cena 260 Din. Naslov pore nprara »Jutra*. podobne r Ljubljani. Tismene ponndbe na upravništvo »Jatra* pod »Zsmsnjava*. ivmmmiTm Dvonadstropna moderna vila r rilskem delu Maribora z vrtom, tremi parketiranimi stanovanji in z vsemi udobnostmi prodam za 320.000 Din. Ponadbe na npravo »Jatra*. Maribor. 2101 Dober obrtnik v prijaznem Gorenjskem kraju na deželi, posestnik, bi se oženil, oziroma priženil. Mlada vdova ni izključena. Ponudbe s sliko na upravništvo »Jutra* pod »Sreča*. »842 978 Gorenjski trgoveo ia gostilničar z milijonskim ! premoženjem bi se rad pri- : ženil na deželo. Vdova dobro-' došla. ReBDe ponudbe s sitko na upravništvo »Jutra* pod »Tajnost*. 2241 Hlia 2238 r prometnem krajo (Marib. obl.) s mešano trgovino, s posebnim lokalom za pekar rijo se skupno ali tndi deljeno proda. Stanovanja in lokali takoj prosti. Naslov pri npr. »Jntra* pod št. 360. Ifaftalla, sirovi, zoper mole ia mrčesa, kilogram 8 Din. Katran is lesa, kilogram 2 Din. Brutto za netto. Ravnotako polloo zamešano trgovino proda F. Cvek, Kamnik. 2215 Elektromotor znamke Siemens Schuekert na vrtilni tok, 6 HP s suhim napuščjtlniltnm v nnilioljšem stanju, se ugodno proda event. tudi s kuu.^iuiuu na- pravo za. žaganje in sekanje drv. — Ponudbe na trrdko : Brata Batič, Celje. 2209 Ziče se prostor za mizarstvo r Ljubljani ali bližnji okolici. Kupi se tudi primerna stavba. Dopisi na »Jntro* pod »Stavba*. 2267 3000 dinarjev posojila prosi usmiljeno osebo državni nameščenec, radi družinskih razmer, proti garanciji in vrnitvi z obrestmi od vsake mesečne plače. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Hvaležnost*. 2^06 2253 Paroela 1000 m', na Vodovodni cesti naprodaj za eeoo 26 Din m*. Naslov pove oprava »Jntra*. Bnoaadstropat ogelna hlia 2202 z lokali za trgovino ali obrt ter stanovanjem, na prometnem mesto v Ptuju, se proda. — Ponadbe na: Joško Berlič, Ptuj, Narodni tlom. Besrečnl sakonoo, mlad, agilen trgovee, lepe zunanjosti, želi znanja z mlado, simpatično in premožno damo radi skupnega mirnega življenja in poznejše ženitve Uvažujejo se le rosne ponudbe s sliko in polnim podpisom na npravo »Jutra* pod »Srečna želim biti». Tajnost častna zadeva. 2288 Srečen zakoni Na Bvidenje 7. junija ob pol 10. uri pri o črnem gleda- lišču. 2230 »Simpatija!1« 2269 Gospod, ki se je odzval, se j prosi, da dvigne odgovor v ! apravništvu »Jutra*. j Gospodična ali mlada vdova, dobra go- j spcdlnja, katera bi se rada omoiila ca deželo, prijazno gnezdo Goren ske, naj pošlje naslov, Bilko ter druge podatke na npravo »Jutra* pod .Rada srečna* — tajnost zajamčena. 2240 Vss sošsosiilnrs&a in plesSarsta dela izvršuje r-ajcensje, točno lo solidne Anton StipSošek, Ljubljana Bežna ulioa št. 13 II. Proda se5 100 doinic delniške družbe pivovarne „Union"f Ljubljana, Naslov pove uprava „Ju*ra", Izobražen kmeti ki fant išče ljubko kmetsko dekiieo iz bogatejše ogledne rodbine, ki bi imela veselje do dela na poljn, vinogradu in gostilni. — Ponudbe s sliko na apravo »Jutra* pod »Dobro-srčaost*. 2233 tovorni avto ssc, SAURER 30 35 HP. in BUSSiNti-Braunschweig, s priklopnim vozom 38/40 HPr v dobrem stanju s polno-gumij. obroči. — Vpraša naj se pri tvrdki Podlož-Hrastovec, Ptuj, Cr moška cesta II. Sprejme se 952 &2MM Obiskovalcem Oelja in njeni okolici se priporoča brivnica M. Bukovčan, Kralja Petra 27. 2277 Pritlična hlia z vrtom v Zgornji Šiški št. 34 se proda. Pojasnila daje last-aik Bjrgant, istotam. Kale oglase ..Jutra" se smatra za najpriprav-nejaa posredovalno sredstvo, ki odgGrarja vsem potrebam današnjega časa in je oe-nojžo kot vsak drug inserat Posebno ngoduo je, da Bi sam že maprej labko izra-č na:, kaj Te bo stal Kali oglas, ter ga tudi iahko plačaš v znamkah. III za parno žage in tova» no pohištva vešč korespondence in knjigovodstva. Le prvovrstna, lesno-strokovno izve?.-bana in samostojna moč. Izpričevala. reference in pogoje na nasiov: Mariborska lesna industrija. Maribor. 63 1 Neprefflo^iive delna p!mm Opeko, 2006 cement, palico, seno, slamo, lesno volno, drva, premog, oves, koruzo, zdrob, krompir, Oset Andrej, Maribor, Aleksandrova 57. Telefon 88. Dam ske slamnike in klobul:e po znatno znižanih cenah priporoča cenjenim damam Ivanka Stegnar, mo-distka, Rimska cesta št. 10. 2212 Kuhinjska oprava nova belo p leska na, moderno in solidno izdelana, se proda. Baie, 8p. Šiška. Šolska nI. 1. «868 Kolesarji! 100 Oglejte si veliko zalogo dvo-koles, kompletnih, z dobro pnevmatiko od 1900 dinarjev. »TRIBUNA* F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. Zamenja ae stanovanje z dvema sobama, soba za služkinjo, knhinjo iu vsemi pritiklinami r sredini Maribora na najlepšem krain. za Žonltna ponudba! Dva inteligentna mladeniča, prvi: 28 let star trgovec in gostilničar, drugi: 25 let star veleposestnik in trgovec z :eBom, želita znanja z inteligentnima gospodičnama, ki »ta stari od 18 do SO let t ?osk33l vsaj enkrat, četudi s prav majhnim besedilom me.1 MoJimi oglasi »Jutra*. Co sploh kje, boš tn dosegel zaželjeni uspeh v h-.d'.tno večji meri kot povsod drugod. II sa dame tn gospode priporoča tvrdka Ljub!)«« Mastni trs 10. E. ttrnB etacan 3 rt ■ ( S S m Prav vsakdo svrho ženitve. Tajnost strogo kd,.,r kaj uče. kdor kaj po- i Taia-Tičena. Ceniene • eudbe , • ----->- I zajamčena. Cenjene •>< eudbe s sliko, katera se vruc, na upravo »Jutra* pod prti »Srečen zakon* in druiri »Srečna bodočnost*. 8276 Panslonlst. 2261 sam c c, simpatičen iu zdrav, bivši «Wacbtmeister», dobro i več vrst, dvokolesa raznih suja, kder kaj kupuje, kdor k it j prodaja, prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh SSali ! Oglasi v »Jutru*. I j Otroiki vozlSkl, s< j a a n a ! ti S 1 « ■•BussaasHta930* B a 33 9 si a a a a a a m a a n = Gradbeno podjetje = r.|, DuKič i orno Bohoričeva ulica St. 24. situirau.sodnij ko razporočeu, brez vsake obveznosti, ker je ona na Madžarskem omožena, želi znanja z vdovo sli ločeno ženo, ki ima posestvo, obrt ali pokojnino, radi skupnega modelov, najnovejši motorčki j amerikanskega tipa »Evans*.: Velika zaloga pnevmatike in j delov po najnižji ceni. Spre- ' jemajo se tudi vsa popravila.' emailirauje in poniklanje. j gospodinjstva ali zakona. — i »Tribuna* F. B. L., tovarna [ Resne ponadbe pod »Pošte-1 dvokoles in otroških vozičkov,! nost* na noravo »Jutra*. ' Liabliana. Karlovska cesta 4.11 Zahtevajte v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah in brivnicah »JUTRO" « Priloga „JutruP Si. 180 dne S. jtmija Wi3. Kulturni pregled Zbirka „Oder" P. Petrov«: Ploha. Vesela vaSka Igra v treh dejanjih. L. Thomac Lokalna železnica. Komedija v treh dejanjih. Izdala Zveza kulturnih društev, zalotila Tiskovna zadruga v Ljubljani, Prešernova ulica št. 64. Srb Pecija Petrovič in bavarski Nemec Lud. Thoma sta si v teh dveh komedijah sorodna. Oba sta satirična šaljivca, ki bičata is zabavata. Petrovič je hkratu cinik; povedati hoče v svoji «Plohi», da je človeštvo ie vedno bolj k slabemu, sego k dobremu nagnjeno, da verjame v greh, a se z v«o silo upira veri v poštenje. Človek pač najrajši druge sodi po sebi, a tudi ce je sam poSten, ena gr» težko v glavo, da bi bfl poštenjak Se kdo drugi Zakaj bi ne bilo mogoče, da sprejme v silni plohi mlad zdrav mož, zakonski mož. lepo, mlado, zdravo ženo, zakonsko seno, pod streho in ji da prenočišče, ne da bi 6e — kaj med njima zgodilo? V Petrovičevi komediji se to zgodi: ona spi na ženini postelji v hiši, on pa gre spat na gvisli. Niti na misel jima ne pride kaj prepovedanega. In vendar govori vsa vas, da se je ponoči zgodil greh in niti moževa žena, niti ženin mož, niti njeni roditelji ne morejo verjeti, da bi jima bilo mogoče, v takih okoliščinah ostati poštena zakonca. Vsi jeziki ju obsojajo, ljubosumje vzplamteva v zuhljih, prepiri, ločitve, škandali So brezkončni. Zaman dokazujeta osumljenca svojo popolno nedolžnost, zaman prisegata, se razburjata, — svet noče verjeti Zakaj svet je prepričan, da je taka poštenost aemogoča in naravnost bedasta, ker je nenaravna. Iz teh situacij se razvija velezabavno dejanje, ki prinaša celo vrsto izvrstnih tipov iz vaškega življenja, obenem pa podaja imenitno satiro na človeštvo, ki obsoja, ker je samo grešno. Komedija daje misliti! V Ljubljani je, kakor po vseh jugoslovanskih odrih dosegla popoln uspeh. Tehnično je spisana silno spretno in nudi režiserju in igralcem prav imenitne naloge. Sorodna »Plohi* je «Loka!oa železnica*, velezabavna in hkratu ostra. Biča leznačajnost, nestalnost, omahljivost ljudske duše. Gre ta železnico do mesteca Drenovega. Minister je odločil drugače, kakor bi želeli DrenovcL Zato je vse ogorčeno na ministra. »Pokazati mu je treba zobe!* Zupan Kozlevčar se odpelje k ministru. Ves divji se vozi in razmišlja, kako bo naskočil ministra. Pokaže mu pasti iu ga nahruli, da bo pomnil Drenovo! Toda minister sprejme župana z največjo ljubeznivostjo ter mu v dveh minutah pove, da železnica steče tako, kakor on hoče, in prav nič drugače. Očaran po ministrovi prijaznosti župan niti ne zine. Ko pa se vrne, ga pričakuje pol mesta. Kaj je opravil? In župan se zagovori, prav za prav le pritrjuje drugim, ki so prepričani, da je Supan ministru prav pošteno zagodel. Meščani so navdušeni, da imajo župana junaka, ki je zarobantil pred ministrom, '-da hočejo svojo pravico, naj se zgodi, bar hoče*. In prirede mu bakljado! Za rasluge, za opozicijo vladi. Toda že naslednjega dne se skesajo; strah jih obide, z bo je se posledic, župnik je hud na opozicijo, zaroka županove hčerke se razdira, razni zaslužki so Meščanje, pravkar ljutš zabaTljači na vlado, so mahoma zopet najpokornejši režimovci. Zupanu pa prirede novo bakljado in podoknioo! Zaroka M »lepi, razdrta prijateljstva se obnove, vse plava r aadovoijsivn. Thoma, bavareki pesnik in pisatelj, odlični sodelavec »Simpllcissimusa*, je napisal več takih satir. V Ljubljani so igrali njegovo »Medaljo® in to »Lokalno železnico*. Razmere na kmetih in po malih mestih bavarskih so na las stične slovenskim. Tudi ti tipi, moAkl ln fen-skl, t« iupao, U občinski svetovalci, obrtniki, trgovci, župniki, (finovniki in star« opravljive sorod niče, val *o kakor zajeti iz naše srede. In tudi »nazori* ia »načela* so Isti, ker je breznačelnost naša ista! »Politika je nekaj, kar je samo za tiste ljudi, ki utegnejo ta jim ni treba imeti nobenih ozirov. Poglavitno je red v hiši; red pa ne gre skupaj s politiko. Obrtnik mora biti prijatelj z <-semi strankami, ako naj služil Značajnost, pravica, morala, lepe reči! Ampak mir v h iN in dober zaslužek so Ss lepše!* Thoma je prav zabavno osmešil svoje Bavarce; njegova komedija pa se dogar ja vsak čas tudi pri nas. Zato bo »Lokalna železnica* vedno aktualna in dobrodošla satira na naših odrih. Naj bi jo igrali povsodl Ljudem daje misliti in marsikdo zagleda na odru sebe: smejal se bo in vsaj malo ga bo tudi sram. Med revijami »Nova Evropa* od 1. Junija se na uvodnem mestu bavi z umorstvom na Pre-križju v Zagrebu, razpravlja o gospodarski obnovi Avstrije ter o posledicah agrarne reforme v Bosni In Hercegovini. V »Pravnem pregledu* poroča naš univ. prof. M. Dolenc o poroti v Jugoslaviji, ki Jo zagovarja, vsaj kolikor se tiče Slovenije, poudarjajoč, da Je naša porota vedno bila nekak korektiv prava, zaradi česar se Je ne sme podcenjevati. Na zadnjih straneh številke pretresa N. E. slučaj hrvatskega pisatelja Avg. Cesarca ter se zavzema za avtorja, katerega preganja vlada lz političnih vzrokov. Naše gledališč©. CHedaSška sezona v LJubljani se zaključi 20. Jtmija. Pred zaključkom bodo Igrali v drami VVIodovo duhovito politično satiro »2 X 2 == 5* v režiji g. Milana Skrblnška. Opera uprizori tekom tedna novitete »Zrtnjskl*. Dirigiral bo g. Matačid. Ako bo dopuščalo zdravje basistu g. Bettetu, da lahko nastopi, se bo še tekom tedna pela Charpeatierjeva »Lnlza*. Splitsko gledališče. V četrtek dne 31. maja Je splitsko gledališče uprizorilo Balzacovega »Mercadeta*, prikaz genijal-nega špekulanta, ki ume tuj pohlep po denarju obrniti v lasten prid. Naslovno ulogo je ustvaril član zagrebškega gledališča g. Josip Papič, ki Je s svojo igro očara! gledališko publiko. Poleg gosta Paplča so v komadu nastopili najboljši člani splitskega gledališča, med nJim! bivši član ljubljanske drame g. Rado Pre-garc. Kulturna polemika v Trstu. V dveh dopisih našega tržaškega kulturnega poročevalca Je »Jutro* Javilo o uspehu, ki ga Je požel pevski zbor »Učiteljske zveze* v Trstu s svcjfcna glasbenima prireditvama o blnkoštih. Značilno je, da so uspeh koncerta priznali vsi, tudi tuji glasbeni strokovnjaki — izvzemSi nastavljenca tržaške Glasbene Matice, g. V. Sonca, ki Je oceno prireditve prikrojil tako, kakor da je vse skupaj bila zgolj poskusna glasbena produkcija. Zaradi Sončevega stališča Je v tržaških slovenskih listih nastala huda polemika. Preti njegovemu šolarsko-pristranskemu načinu ocenjevanja Je nastopil v »Edinosti* g. Mirko Logar, v »Delu* pa g. Ka- rel Pahor. Oba odločno zavračata uničevalno deJo Slovenca Sonca tam, kjer ga priznavajo tujerodni kritiki, ki gotovo niso »odill površno, dJIetantsko ta subjektivno. Poučna pa Je ta kulturna polemika v prvi vrsti radi tega, ker dokazuje, da so si rojaki še vedno v laseh tam, kjer bi morali trdo delati za kulturno splol-nost. Češka knjiga o Jugoslaviji. Češkoslovaško - Jugoslovanska liga v Pragi je izdala kot posebno številko svojega časopisa brošuro, naslovljeno »V Jugoslaviji*. Publikacija obsega niz člankov o naši državi, informacije za Cehe ter opis naših prirodnih in zgodovinskih zanimivosti. Na koncu je brošuri pridejan kratek slovar srbskohrvatsklh besed s češkim tolmačem. Francoska umetnostna razstava v PragL V soboto, dne 26. maja, se Je v Pragi otvorila francoska umetnostna razstava. Pri otvoritvi so bHi navzoči predsednik republike Masaryk, celokupni praški diplomatski zbor in reprezentanti vseh kulturno pomembnih češkoslovaških organizacij. Govorili so predsednik praškega umetnostnega društva »Manes* arhitekt Novotny, francoski poslanik v Pragi Cou-get, umetnostni kritik Nebeskv, dr. Beneš tn minister dr. Markovič. Vsi so poudarjal! potrebo češko-irancoske vzajemnosti tudi v kulturnih zadevah. Smrt nemškega grafika. V Mona- kovem je 30. maja umrl znani slikar Adolf Oberlar.dcr. Dosegel je starost 78 let. Svoje čase je bil popularen kot grafični sotrudnik lista »Fllegende Blatter*. Iz življenja »Sumljivo lice" Zanimiva zgodovina neke Nušlčeve gledališke igre. Pred kratkim Je beograjsko gledališče vprizorilo dva gledališka komada pisatelja Branislava Nušiča. Prvemu je ime »Sumljivo lice* (Sumljiva oseba), drugemu pa »Svetski rat*. Kot uvod v predstavo Je imel pisatelj Nušič predavanje o zgodovini obeh del; občinstvo pa je zanimala zlasti zgcdovtaa nastanka in Kako naj pozdravljamo' Na vprašanje gosp. Pranja, kako na] oi moški pozdravljali ženstvo, ne da bi bCo zamere ter ne da bi kvarili svojega zdravja ta klobukov, smo prejeli te no- kaj odgovorov. Ii Celja piSe poredna zdi. Bitka: Ce ne boste preveč hudi, si dovoljuje« poslati tale odgovor na »Moško pozdravljanje*: C emu hočete koketirati z Vašo ročica »položeno vodoravno s kazalcem na čelo, torej držeč vse prste vzporedno ... na sredini čela* — čemu? Vem, da le Vaša ročica vodno minikirana ter tiči v elegantni rokavici. Pa zakaj hočete odpraviti socijalno zlo, morda H zato, da ga takoj nadomestite z drugim še hujšim? Mislite li, da dobi Vaš suknjič boljšo obliko z vednim vzdigovantem roke v vodoravno smer v višino čela? Ne, dragi Pranjo! Vaš suknjič in površnik bi dobil strašne gube ob rami ta laktu; verjemite mi, da je škoda Vaše elegantne obleke! Ker se pa pr! pozdravu »klanjam se> vedno hote ali nehote pripogibate, treba tudi pomisliti na obliko zadnje strani Vaše obleke. Pozdrav »dobro iutro* Vas vsesa tega reši. Smehljajoče »dobro jutro* čuva v vsakem oziru Vašo — komodnost, obleko in blagajno, meni pa prinese vsal upanje na — »dobro Jutro*. Iz Ponikve nam je pisala gdč Waliy: Kakor vidim, ste si zopet izmislili nekaj novega. Sedaj se nočete niti odkrivati! Popolnoma se strinjam z Vami; vedite, da če se mi pri pozdravu ns odkrijete, Vas bom smariala še vedno za odkritega kavalirja. Ne smete mogoče misliti, da upoštevam »Vaše zdravje in v prvi vrsti Vaš »borsalino* ampak radi tega, ker sem prepričana, da se vsaki-krat, ko se odkrijete, jezite m me povrhu še pošiljate »k vragu*, ker škoda se Vam zdi klobuka. Marl ne? Ne odobravam pa Vašega mnenja, da bi pozdravljali kot fašisti. Imela sem jih mno- naj odnese svoj rokopis, ker ne želi, da bi ga kdo našel v njegovem predalu, kajti on, upravnik, »je star in ne bi šel rad v zapor*. Rokopis je romal zopet v avtorjev pre- ' go časa pred očmi; zadovoljna sem, da dal med druge rokopise in Je prišel pred j Jih več ne vidim. Tudi ne vem. kašo bi upravnika gledališča šele 1900, ko Je bi! | bilo, če bi jih posnemal!. Mislim pa. d h upravnik gledališča — sam g. Branisiav bi se morali vsakikrat prepričati, ni " Nušič. To je bilo v času, ko je pisalo drame vse, kar je sploh umelo pisati. Novi upravnik jc hotel držati na višini originalni repertoar. Gledališke komade je kdo na Vaše desni strani, da ga po neprevidnosti ne lopnite po glavi. Gotovo bi imeli še s sodni j o opravka! Nazadnje pa bi kmalu začeli tožiti, da Vas boli usode »Sumljive osebe*. Ta zgodovina pa [takrat, kakor rečeno, pisalo vse: orož- rama, roka in ne vem kaj še vse, od saje talcai„. j niški podnarednik, vpokojctii blagajniki mega pozdravljanja. Ker mc poznate kot Pred petintridesetimi leti Je pod vpli- j in sploh vsi, ki so znali vsaj malo pisati, j Jako skromno, se zadovoljujem s tem, vom Oogoljevlh komedij in z namenom j G. Nušič je naštel nekatere komade, ki j ta se ml pn^^anm ^mo P^lonHe. Zagrebški »Savremenik* za maj pri-! ponorčevatl se malo s takratno srbsko, j iterarne prispevke iz zapuščine birokracijo g. Nušič napisal šaloigro »Sumljivo lice*, v kateri se je pošalil tudi . z dinastijo v nc baš lojalnem tonu. Radi ; — pisali ljudje, ki so komaj kdaj videli | tega dejstva je moralo »Sumljivo lico j predstavo kakega potujočega gledališča! celih petintrideset let le2ati v arhivih In j V takih razmerah ni nobeno čudo, ako naša A. G. Matoša, setasvke Ujeviča, Miličiča, Soifici-Cerina, Vasiča In drugih. Dr. Ba-zala priobčuje razpravo »O slobodi*. Med mladimi liriki srečamo v tej številki *Sa-vremenlka* Batušiča, Težaka, Cesarica in Kulundžiča, dočim pišejo essaye S. Vi-naver, M. Begovič, A. Haler, Dobronič, Lovrič ln Maixner. Begat je v »Savreme-niku* gledališki pregled, rubrika o uix>-dabljajoči umetnosti in polemični del. Zanimive so tudi beležke. »Savremenik*, ki izhaja enkrat na mesec, stane na leto 150 dinarjev in se naroča v Zagrebu, Gunduii-čeva ulica 7/1. večina zmaga. predalih različnih mia ter Je šele po toii- ' sc jc upravnik gledališča g. Nušič spomnil i kem času in čudnih naključjih prišlo na | pisatelja g. Nušiča. Takoj se je znašel oder. ! na mizi novega upravnika rokopis »Sum- Prvič je g. Nušič izročil svoj rokopis gledališkemu upravniku Miloradu Sapča-r.tau, človeku, »katerega dinastična lojalnost je bila neke vrste verska dogma*. Ta je »Sumljivo lice* pohvalil in izjavil, da bi komad bil deležen lepega uspeha tudi na pozornici, toda vkljub temu da priporoča pisatelju, naj odnese rokopis Beograjskega »Venca* majski in junij- i domov in ga sežge v peči. ski zvezek, ki ga urejuje pref. J. Zlvano-v1č, objavlja Orionovo dramatično »Veliko noč*, slike iz oni osvobojenja. Sris preveva domoljuben duh, pisatelj r.3m plastično riše jade in nevolje srbskega naroda za okupacije Srbije po Madžarih ln Nemcih. Snov iz naroda je vzeta tudi spisu Miodraga Rizr.iča »Na vlaškoi pla- Ijivega lica* in ko ga jc upravnik in avtor v eni osebi v upravnikovem fotelju in s kraljevo sliko v velikem okvirju pred sabo prestal, Jc sklenil: »Dragi moj gospod Nušič, nesite ta rokopis domov. Lep in dober je komad, celo čestitam vam na nJem, ali nesite ga domov, ker r.e želim, da bi se rokopis našel tukaj, v upravni-j kovom predalu. Večna pomlad Doslej se je mislilo, tla je naša zemlja tem starejša, čimbolj se ohlaja. Tudi se je računalo, da bo iz tega razloga v par desetih milijonih let na zemlji življenja konec. Ta hipoteza je postala že malone aksiom, na katerega so se opirali vsi, ki so govorili o bodočnosti naše zemlje. Po geoloških predavanjih bi imel našo zemljo v du-glednem času pokriti večen sneg in led. Pisatelj ni izpolnil Sapčaninovegs na- j Zgodovina »Sumljivega lica* s tem šc j To teorijo je sedaj ovrgel neki r.me- nini*. M. 1. Markovič objavlja sklep član. nevarnosti. In meščani se razjezi na ' ka o Tagoreju. Dragiša Lapčevič piše razpravo »Steg i grb*. Poleg imenovanih prispevkov se nahaja v »Vencu* mnogo pesmi ter književna kritika Beševičcvc »Kneginje Maje*. — »Ver.ac* Je književni j ko je zagledal avtorja; odtod njegov omladinski list, ki izhaja že 14. leto. Naši : 5meIl. Upravnik Jc pri tem Nušiču prav jupana: »Mesto bo ugonobil! Vlada se bo maščevala nad Drenovim! Zupan je šal predaleč! Preklicati mora 6voje grobosti!* — In župan, ki ni ministru rekel nobene žaljive besede, razglasi, da poj-3e vnovič k ministru vse pogladit in prosit nekdaaje milosti. javnosti ga toplo priporočamo. kateremu je Nušič tudi izročil rokopis. I marsikakega bremena. Usodo teh bremen netom. je gotovo, da se sedanja lede-Ko je srečal pisatelj kaka dva ali tri j so morali deliti tudi rokopisi. G. Nušič iei !!a doba naše zemlje bliža svojemu tedne po tem dogedku upravnika gleda- i v Prizrenu pri neki Srbkinji pustil več 1 koncu. Kmalu bomo dočakali, da s« lišča, se je ta začel že od daleč prav od i del, katerih ni mogel nositi sabo. Ko se j bodo ogromne ledene mase okolu se-srca smejati. Ko prideta skupaj, pove | je g. Nušič po voini vrnil v domovino, je vernega in južnega tečaja začele topi-upravnik Nušiču, da se je spomnil na I zvedel, da so Bolgari našli v Prizrenu ti. Izginile bodo popolnoma. Tedaj na-njegovo »Sumljivo lice*, ki ga je čital' njegove rokopise in da so jih sergali. Aii Utopi na celi zemlji mila in blaga kli ponoči v posteiji in se previjal od sme-' neki Arnavt v Prištini, pri katerem je ma, da ne bo treba potovati na Bi viha. Tega se je upravnik domislil sedaj, Nušič na svojem besu stanoval, mu iejjgro ali na Florido. Podnebje b? manuskripte vrnil v najlepšem redu. Med i povsod enako. Imeli bomo večno tra-izročenimi rokopisi je bilo tudi »Sumljivo j jajočo pomlad. lice*, katero je po dolgih robinzonadah Ameriški geolog, ki podira stare te-končno prišlo na beograjski oder. j orije s svojo novo trditvijo, je zasno- prisrčno stisni! roke, toda obeuem mu je 1 svetoval, naj pride čiin prej k njemu in Zvonlmir Kosem: Gospodična Sonja Kako je prišla v to tuje mesto, na griču med dvema mračnima rekama -vijugano in v nebo tjod vedno vihrajoče oblake štrleče, pozimi od ostrih burij bičano, poleti v oblake prahu zagrnjeno, gospodična Sonja niti sama ii dobro vedela. Zlatolasa deklica je -kakljaia po pisanih travnikih, ob belem dvorcu, kjer sta živela njena roditelja. Pa je butnilo v to njeno mladost kakor vihar in požar — vojna, revolucije, vseobči pokolj. Preko stepe urni konjiki, v solncu blesk sabelj, bajonetov, puškinih cevi. In v solncu kri, kri . . . Prej pisani travniki okrvavljeni, beli dvorec porušen, polja poteptana, na cestah zvrnjeni razbiti vozovi, iz jarkov štrleče noge poginulih konj, vsekrižem nakopičeni mrtveci, nad njimi krakajoči gavrani ... In ko se je na begu z roditeljima ozirala nazaj, se ji je zdelo, da zaman hrepeni po tistem nekoč tako lepem svobodnem solncu nad domačimi travniki, da gleda zadnjikrat tiste neizmerne plodne ravni, kakor jih ni lepših nikjer aa svetu, da gloda zadnjikrat evojo iomovino ... Tujka! Tujko se je počutila gospodična Sonja v tem tujem mestu. Tujko tembolj, ker sta ji kmalu po prihodu od žalosti in bede pomrla roditelja. Ni bila sama — na tisoče je bilo tukaj beguncev in begunk iz njene domovine -r- ali ori teh ni mosrla iskati tolažbe: ! na vsakem teh obrazov, med ulično [ liko je še govoril in oči so se mu sve- j delavcev več pesti in neki glas je pri-I množico potopljeinb, je bil vtisnjen pe- j tile kakor otroku, ki koprni iz samote; čel sikati preko vseh kakor bič: čat boli, domotožja, razočaranja. i po materi. . «Kdo je te nesreče kriv — to se ^ In zato je gospodična Sonja sanjala.' Poslej sta se shajala v parku vsak J vpraša! Ali mi, ki' delamo, ali oni, za Sanjala o gradovih, o bajnih parkih in i večer. In vsak večer ji jo govoril o i katere delamo? Lopovi, ubijalci! Kaj gajih, o mesečini in zvezdah, o slavče-, vrnitvi v domovino, vsak večer je po-1 je bilo treba teh trideset žrtev? Ali bi vem gostolenju, o belih stezicah in o stajai bolj nestrpen. i ne mogli dati za oder nekoliko moč- zlatolasem junaku._ Ponoči _ in podnevi j a se poleg nagona, da bi vse to videli ' tudi nagon, da bi se vsega tega udeležili, j Cesta lz Londona v Eastbourne aH Brigh-! ton je dolga 51 milj, in vsako soboto je : pokrita z nepretrgano štirlstopno strujo | besno hitečih motornih koles. Mladi London hiti proti morju ln za vsakim mla-; deničem sedi v mehikanskem sedežu, za voznikom, njegovo dekle. Njih vriskajoče i športno veselje Je glasneje kakor bučanje 1 morja. Dalje od morja pa se vijuga umazana Tamiza, ki Je vsa pokrita s čolni. Ob obalah povsod! bije tenlsov racket. London neprestano meče nepregledne množice na vse športne prostore. Vse to pa doživlja svoj višek pri štiridnevni veslaški tekmi (»regati») v Hen-lyju, edinstveni apoteozl angleškega »out-door llfe». Med mostom Themsebrldge in ostrovom Templeslsland se sestanejo tu nepregledni tisoči motornih ln veslaških čolnov, motornih Jaht, kanu, majhnih In večjih ladrnic, gondol ln zaljubljenih »puntov«, ki so nekakšni vodni kanapejl, za uporabo, ko pride večerna »1'heure b!eue». Povsod! beli flaneli deklet in žen, živahno šarene barve, kitajski solnčniki proti zlatemu solncu. Ob obeh obalah vrste pisanih zastavic, na vsakem klobuku ali na vsaki čepici cvetje. Pod stari-1 ml topoli vzdolž obeh obal le vse črno i , ljudi, vrtiljakov, prodajaln, šotorov, stre-1 j Ijarn, stolcev za razne čarovnice ta »kar-1 ' tenšlagerce«, cigane, zamorske godbe, prodajalke sadja, cvetja, zakuskov. Igrač, j povsodi gitare, godbe, trkanje s krožniki, j smeh. vpitje, kriki, in od povsodi dvoumni 1 šaljivi relren, ki ga pojejo vsi neznanci ta znanci soglasno ta enoglasno: «Who Is the giriie ou your side?» (»Kje Je vaše dekle, dekle ob vaši stranl?») Angleški flegma, počasnost, kje si? Povsod pijanof-zraka, svetlobe, barve, vode, solnca, ljubezni in whiskyja. Ko zazvoni zvonec, ko poči strel, s katerim se pričenja start— takrat vsi ti tisoč! vstanejo v svojih čolnih, ln hitečlm mokrim čolnom, v katerih kar škripijejo vesla, sledi vedno bolj grmeči val vspodbujajočlh klicev od obai, do obali, se razletl kakor šrapnel v sto-tlsoč klicev ta krikov, roke. klobuki lr. šerpe migljajo po zraku, dokler vsi ti kriki ne utonejo v grmeči topovski salvi, k naznanja zmago enega tekmovalca. Ta reč se godi štiri dni skupaj ta konča štirimesečno dobo počitnic, dobo, ko so vsi udeleženci živeli po možnosti ves čas na prostem, na zraku? Odkod ta strast' To Je zdravje? V večernem mraku več ne vidi? reke ki se pod kronami drevja zlije v enoto s temo. Le tu ta tam priplavajo procesije lampšjonov na nevidnih čolnih. V grmičju prepevajo melanholični dekliški glasovi in se od časa do časa prelomijo v ščegetanju ta vriskajočem smehu. Daleč doli nad obzorjem pa se beli soj velemesta, preklete razbeljene puščave, iz katere so pobegnili stotisoči v obljubljeno dežeio, prirodo. P- T. Edmond Abcnt; Notarjev nos IL Lov na mačko. Turški modrijan je rekel: Zbudili so dobrem Aimeda. Bil dolg Turek trideset petih let. slok. Iroben. z dolgimi krivimi nogami. Si-pa imeniten člo-ek in razumen lečko. Naj reče kdo. kar hoče, ti ljudje imajo dobre stranL Ko je pogiedal :rvaveči obraz svojega prijatelja je /e ukazal, naj prineso veliko skledo sveže vode; zakaj zapisano je: »Ne posvetuj se. dokler si nisi krnil krvi: voje misli bi bile kalne in nečiste.* Avvaz je bil prej umit kakor pomirjen. Razdražen je pripovedoval -vojo zgodbo. Zamorec, ki je bil kot tretji navzoč, se ie takoj ponudil, da oograbi svoj handiar in da poide nad ros poda L' A m b ena. Ahmed-Bev se mu je zahvalil za dobro voljo s tem ia ga je brcnil iz sobe. »In zdaj.* je rekel dobremu Avva-m, »kaj pa zdaj?* »Cisto navadna reč.* je odgovoril ta: »Jutri zjntraj mu odsekam nos.» Povračilna pravica je zapisana v Koranu: »Oko za oko. zob za zob. nos za nos!* Ahmed ga je opomnil, da je sic«r Koran prav dobra knjiga, da je pa nekoliko zastarei. Načela o časti so se ">d Mohameda pa do danes izpremeni-1 tako smešen začetek. človeku zdi. da Je smrt nanje pozabila samo da nas v naši omehkuleni dobi spominjajo na stare zgodovinske čase. Njegova rojstveaa listina mu je prisojala samo sedemdeset devet let. po duševnih in telesnih navadah je pa ' jj> spadal v XVI stoletje. Mislil, govoril ^ in delal je kakor Sovek. ki je služil v M ne toliko radoveden, da bi hotel na vsak način gledati dvoboj: in Turka. pimetna človeka. «ta Se sprejel« po> nudbo. kako naj bi «e stvar poravnala. Vendar pa su reka, da se morata še pogovoriti z Ayvazam. Tekla sta na poslaništvo, nasprotnik ju je pa čaka! pokonci vojski Lige in pestil Beamaisa.* Bil IJ eluhcu, ki se ne premakne od svojih idej. kakor papež ne od svojih! Oblekel se je. vzel s seboj prveea tolmača.,. - - . , , Osmana-Beva. ki je prišel iz Imperial-: prepnčan konzervntivec. goreč ka-netra krožka in « peljal do hiše go-i?oličan m je s silno pastjo sovražil sn5da L' Amberta. Čas ni bO orav niči" IpM- 'Teoretski!* Zaradi njegove-primcren, aii Avvaz ni hotel izgubiti;?? poguma, njegove odkntosrtaosd, niti trenutk-' * ; njegove postenosti m še celo nekoliko Tudi "bojni boe ni hotel te-a: vsaj i Tleske blaznosti, ga je občudovala meni se tako zdi V trenutki, ko je^^nja nestanovUaa ndadir.a Ni hotel prvi tajnik pozvoniti pri gospo-: bilo reči. da bi se * smejal, šale sko-du h' Ambertu. je zagledal na«pr jud- • "j poznal ni. Z enim samim dovtipom ka sametra. ki se je Vračal peš' in se 51 ga lahko ranil, kakor da n pozabil pogovarjal s svojima pričama 1 dolžno spoštovanje Bil je izmed Gospod L' Ambert je videl rdeči če- je. rekel prihajajočima!^^ ^SL^co^ »v tej hisi stanujem sam m mi ni tel-j £ ^ « ko ugeniti. da sta namenjena k meni.: ^ ^ gluiM ^ eJ ^ Xzal brke, ki jih je spravil v nekakšno skrinjico za svetinje in nanjo napisal: Združene opekarne, d. d., Ljubljana nudijo po poljubnih množinah ^ zarezane strešnike % * t model „A" in model „D'' (ntorni crep), najpreprostejše, najcenejše ln najtrpežnejše kritje streh sedanjosti, dalje » ® 9 9 i 13 željo pošljemo popis io ponadbe. - Spretni zastopniki se sprejmejo. J Gospod L' Ambert sem: dovoiita mL ^ £ ^ ^ , da vam nooeliem v hišo* !brke' ^ ^ Bpravl1 v ^ekakino ua vam popeljem v tuSo.* skrbjico za svetinje in nanjo napisal: , Pozvonil je. odprl vrata, šel s svoji- brke> kc ^ bil prl ^ijevi mi štirimi nočnimi varovalci čex dvo-, Po(irejeilj 5a3tniki in vojaki so rišče in jih peljal v svojo sobo. Tam , sila0 gpožtovaii jn »e strašno sta Turka povedala svoje ime, notar U^ 3epetin »o si na uho. da ie ta rima ,e nred^tavi! svnia dva nriiatelia neizpr03ni mož ^p^ svojega jima je predstavil svoja dva prijatelja in pustil vse štiri same med seboj. »V naših deželah se po iz vestnih predpisih dva lahko bijeta samo. če to hoče ali pa če v to privoli vsaj Jest oseb.* Tu je bilo pa pet ljudi, ki dvoboja niso želeli. Gospod L' Ambert je bil pogumen, vedel je pa tudi. da bi spor zaradi operne plesalke ugledu njegove pisarne veliko škodoval. Markiz de Villemaurin. star. v častnih vprašanjih izkušen mož, je dejal, da je dvoboj plemenita igra, kjer mora biti od konca do kraj? vse pravilno. mož zapri svojega sina edin ca, mladega vojaka dvajset dveh let. in sicer zaradi nepokorščine. Sin. ki je bD vreden takega očeta, tudi ni hotel popustiti, ztolel je v zaporu in umrl. Ta Brutus ie žaloval Z3 sinom mu postavil lep nagrobni spomenik in ea obiskal reino po dvakrat na teden, neglede na vreme in na svoja leta;! breme očitkov ga pa ni upognilo.. Hodil je pokonci, nekoliko trdo. Ne starost, ne bolest nista mogla skriviti njegovih širokih pleč. BH je majhen možic, okroseL močan, zvest vsem te-.....let. iu je pa že sunek ? pestjo zaradi ne- ;esnim vaiam izza svojih mlalih ke gospodične Viktorije Tomrainove j Zdravnikom ni rad veliko verjel; raj-"a si bol; smeJ-|šj je bil žogo, da si je ohranil dobro iz vseh strok trgovine, obrti, industrije In drugih podjetij, kakor: lesna trgovina in industrija, manufaktura, kolonijalno blago, specerija, usnje, vino, opojne pijače, ieleznina, galanterija, papir, živina, kemikalije, drogerije, lekarne, premog, kanditi, deželni pride.ki, eksport, import, stavbeni materijal, instalacije, elelctrc-materiial, mlini, grafika, žage, stroji, denarni zavodi, časopiai. hoteli in podobno, korporacije, zdravniki, advokati, razni zavodi itd. oskrbi točno in po zmernih cenah Ia Sicer pa bi se moral Avvaz. če bi j nega človek že težko misli. Sicer je : ^iravje. Ko~ je imel že sedem krlžev se ravnal natančno po zakonu, zado- j pa zatrjeval na svojo čast, da gospod : ^ je 'drugič poročil s plemenito, ubo-voljiti s tem, da bi vrnil gospodu L' Ambert ni videl Ayvaza-Beya. da i0 aekiieo. Imel je z njo dvoje otrok L' Ambertn sunek s pestjo. j ni imel namena udariti ne njega, ne (^ ^ hotel verjeti, da bi ne postal še »Kdo ti pa daje pravico, da mu od-1 koga drugega. Gospod L' Ambert je sekaš nos, ko on tvojega ni odsekal?* mislil, da je izpoznal dve dami in se Ali mladenič, ki mu kdo vpričo nje- j je živahno podvizal, da bi ju pozdra-gove ljubice prebije nos. ni več pri vil. verjeti. kdaj stari očka Ljucezen do življenja, ki se pri starcih tel let tako živo oči-tuje, ga Je ni preveč morila, daai je živel srečno na svetu. Zadnjič se je zdravi pameti Avvaiu se je hotelo j krvi in Ahmed mu jo je moral oblju- precej močno obrsnil nek ki je biti. ' prav tedaj pribite' nasproti, po obrazu, »Naj pa bo.* mu je rekeL »Mi pred- j ampak brez najmanjšega namena Po _ «tavljamo našo deželo v inozemstvu; | golem naključku, v nais!ab'em sluča- ikonske ljubosumnosti In ko se je Se nas kdo žali, moramo pokazati po-, ja samo iz nerodnosti: zadoščenje se mož 9 takim dostojanstvom in takim Ko je segel z roko po klobuku, je sprL imel je sedemdeset dve leti. z lepim polkovnikom ki je meril pet čevljev in šest palcev: netateri so rekli, da zaradi poMtike. druei pa .ia zaradi »Kaj naj pa počnem z mečem? Nos i Lašč sunil s pestjo. Njegova dobro ain hočem odrezati ti pravim, in meč j znana kratkovidnost in ca pol temna i' bi mi pri tem ne mogel koristiti! ! pasaža sta krivi vs* ie?reče. ' • Henrik IV. (Op. prev.l ri S59SR ST m^š gST-l SS^ W i šeSžs gi&i fe^e »^SJ Sr-' •' ffi • B • o pniik i Ugodna prilika! g LJUBLJANA, nasproti glav. pošte Od 1. do 12. hmiis IV ! r i ! znižane cene i j | CENE: iz finih čeških, angleških in s::: francoskih cefiriev s: s: Od 1. do 12. iuniia Ol ! Io I ! znižane cene ! j Francoski cefir Is Ia Prej: SedaJ: D 140*- 0 120— »» 150*— „ 125- »» 180*- „ 150— ti 190*— „ 160- »« 225*- „ 180- ^ ll|—— KiiiNASSiA! CENE: Prej: Jedaj: ir . . D 250— O 200— Ia H 270— « 230- • • • H 350- „ 280- • • • M »60- H 290- Pofcrafinski zbor Jugoslo- v Celju vansicc Celje, 3. Junija. Ob častni udeležbi delegatov Iz cele Slovenije in mnogih zaupnikov iz celjskega občinska se Je vršil danes v veliki dvorani Narodnega doma III. pokrajinski zbor Jugoslovanske Matice. Zborovanje je otvoril ob 10. uri predsednik dr. Rav-nihar, ki je uvodoma na kratko orisal ac!o, požrtvovalnost, sredstva in potrebo te narodno obrambne organizacije. Fuzdravil je delegate podružnic, celjskega župana dr. Ilrašovca, zastopnika CM ;':užbe vL sv. Senekoviča in notarja Hu- storiti več za eno društvo, kakor pa za tri, za katere se pogosto ne spravi niti odbora skupaj. Njegovim izvajanjem sta se pridružila profesor Ribarič kot zastopnik mariborske podružnice ter mtar Zevnik, proti govorijo dr. Oblak, vlad. svetnik Senekovič in notar Hudovermk. Na predlog dr. Janežiča se pooblasti odbor, da pozove vsa ostala obrambna dTuštva na kolikor mogoče skupno ln med seboj se podpirajoče delo. Sprejema se predlog celjske podružnice da se izposluje, pri vseh Matičnih prire- i omrežja daljnje nemške ječe zadnjič v duhu poljubljal našo zemljo! Tvoje vroče srce je strohnelo ^a tujem. Le kosti so prinesli domov. Toda j vrnil se je tvoj duh. večni, povsod' pričujoči. Med nami si in mi to slutimo. Zopet te gledamo, kako si korakal v prvi vrsti tistega pokolenja, ki se je v njem prebudila kri Ljudevita Posav- dovernika, zastopnika Oosposvetskega i ditvah oprostitev od vesellčnega davka. Zvona dr. Oblaka in obr. dr. »Straže«, s posebnim izrazom veselja pa številno de-putacijo narodne vojske s polkovnikoma Tošičem in Naumovičem na čelu. Poročilo glavnega tajnika. Po vsebini !n po dikciji lepo sestavljeno poročilo glavnega tajnika JM g. "lahkote Je podalo temeljito sliko bednega in naravnost obupnega stanja naših zasužnjenih bratov. Povdarja potrebo enotnega narodno-obrambnega dela proti skupnim našim sovražnikom ter omenja •nhvalno slovensko učiteljstvo, ki je zna-!,) v ljudskošolskt in srednješolski mladi-r.i vzbuditi veliko požrtvovalnost in ljubezen do JM. Trebslo bi, da se temu delu pridružijo z enako vnemo slovenski akademiki, ki so bili svoj čas kader nacionalnega dela in varuhi nacionalne mi-sli. Denarni zavodi kažejo dovolj smisla in ie pričakovati, da bodo v bodoče še l:o!j podpirali velevažno narodno in gospodarsko de!o JM. Slovenska inteligenca je danes v najhujši krizi za svoj obstoj. Dočim so povoine razmere druge ianove povzdignile do zadovoljivega blagostanja, propada inteligenca, a vendar kljub materijeini katastrofi prispeva najmanj 90 odstotkov narodnega davka. Poročevalec preide nato na notranje propagandno in organizatorično delo dru-s va. Jugoslovanska Matica je imela tekom poslovnega leta 9 sej ožjega in 14 sej širšega odbora, ki šteje 25 odbornikov. Ustanovila Je celo vrsto dobičkanos-n;h podjetij ter skušala ugodno rešiti • sako najmanjšo prošnjo. Veliko zaslom-■o je naSa v bivšem ministru za socialno politiko, drja Žerjava, kateremu gre v imenu cclokupne JM posebna zahvala. Poročiiu je sledila glasna pohvala. Predsednik se je še posebej zahvalil gl. t.ijniku za njegovo temeljito iniciativno ilalo v odboru ter izrekel zalivalo tudi časopisju, ki Je propagiralo Idejno in ma-icrijelno nalogo JM ter narodnemu učl-toljstvu, ki tako vzorno pripravlja našo bodočo generacijo na narodno delo in n dejstvo vanje. Blagajniško poročilo. davni blagajnik vi. sv. dr. Vodopivec poda prav zadovoljivo blagajniško poročilo, ki izkazuje kiiub velikanskim stroškom in zahtevam, ki se stavijo na družbo, lep prebitek v gotovini in precejšnjo v rednost v imetju in publikacijah. Jugoslovansko Matico pa čakajo v bližnji bodočnosti tako važne in neodložljive nalo-:e, da bo treba dohodke najmanj potro-iiti. Število 64 podružnic bodi glasen me-mento, da je treba ustanoviti še celo c-sto novih podružnic, deJo v obstoječih pa še okrepiti. Blagajnik je podal tudi statistiko prispevkov posameznih podružnic, ki temelji sicer na novoletnem zaključku in zaradi tega ni popolnoma natančna, vendar pa na prvi pogled doka-uje, da so v narodno obrambnem delu najbolj živahne baš podružnice v obmejnih in narodno nezanesljivih krajih. Vsem rrednjači Murska Sobota. Tudi poročilo davnega blagajnika Je bilo vzeto s pohvalo na znanje. Mučen incident. Pri predlogih in nasvetih podružnic Je uiterpeliral dr. Ogrizek predsednika Rav-niharja radi njegove intervencije vsled razpusta Orjune v Mariboru In Ptuju. Dr. Ravnihar je naglašal, da Je bilo poročilo »Slov. Naroda«, še bolj pa »Slovenca« o tem netočno. Favoriziranje nem ;tva s strani vlade pomeni hudo reakcijo. Tudi Jugoslovenska Matica Je poklicana, da ščiti naše narodne interese proti nemškemu parasitstvu. Vendar on (dr. Ravnihar) ni interveniral v njenem imenu, temveč je bil le član deputacije, ki je po soglasnem sklepu »Sokolskega Saveza« protestirala pri vladi proti njenemu postopanju. Akoravno Je dr. Ravnihar s to izjavo pregnal bojazen klerikalnega interpdanta, da se je JM angažirala za ptujsko nacijonalno zadevo, se je dr. Ogrizek vendarle v prav malo okusni formi in v neprijetnem tonu spustil v nestvarna izvajanja, ki jih ni mogel niti eden naslednjih govornikov odobravati. Dr. Oblak, prof. dr. Srebrnič, ir.Ehrlich in dr. so naglašali, da propagira JM narodno idejo, za katero Je treba složnega in skupnega dela v vseh slojih in strankah. Daljša debata se je sicer zaključila v harmoniji, žal je pa imela vsled netaktnega nastopa dr. Ogrizka za posledico, da se }e častniški zbor tekom njegovih Izvajanj odstranil. oncentracHa naroAioobrambnega dela. Celjska podružnica JM in svoj čas tu-ifi mariborska ste stavili predlog, da se na] razpravlja o zbližanju event. tudi o popolni združitvi vseh narodnoobrambolh drnštev. Ravnatelj Jeršinovic je utemeljeval ta predlog z narodnoekonomskega stališča, kar bi se dalo zlasti po deželi Novi pokrajinski odbor. Nato so sledile volitve v pokrajinski odbor. Izvoljen! so: kot predsednik dr. Ravnihar, kot podpredsedniki ga. dr. Tavčarjeva, dr. Puc hi dvr. svetnik Re-ga!i, kot odborniki gg. Brandner, Cvek, dr. Ehriich, inž. Resman, Fr. Finžgar, Naite Veiikonja, dr. Srebrnič, dr." Vodopivec, dr. \Vester, dr. Urbanlč in S. Železniki r vsi iz Ljubljane; nadalje Ar.ton Slatner (Kamnik), glavar Podboj (Litija), notar Tavzes (Logatec), prof. Seld! (Novo mesto), za Maribor gdč. Poljan-čeva, dr. Kovačič, Jož. Mohorko, pref. Ribarič, dr. Kotnik, za Ptuj Serona in za Celje Černej Ludo in ravnatelj Jeršinovic. Preglednika računov sta rač. svetnik Srebrnič in bančni uradnik Le-ban. Slučajnosti. Pri slučajnostih vspodbuja dr. Ehriich na skupno narodno delo. Jugoslovanska Matica naj bo ono društvo, kjer bomo pozabili na strankarske boje, kljub temu, da nas ločijo svetovna naziranja, dr. Srebrnič želi, naj se JM pri svojih prireditvah ozira na mišljenje prebivalstva v dotičnem kraju, da se tako izbegne neprijetnim incidentom. Celjski župan dr. Hrašovec izreka v kratkih prisrčnih besedah zahvalo celjskega mesta JM, da je sklicala to pot svoj pokrajinski zbor v Celju. Zeli složnega narodnega dela in lepih uspehov. Vsak Jugoslovan bodi ponosen, da je član Jugoslovenske Matice Ob 13. uri Je zaključil društveni predsednik pokrajinski zbor, ki se }e vsled brezplodnih dolgotrajnih debat žal premalo poglobil v notranje in zunanje društveno delo in bi moral pokazati veS Iniciativnosti. Za popoldne je vzorno aTanžtrala celjska podružnica JM na Glazljl veliko ljud sko slavnost. ki jo Je okrog 16. ure prekinila za nekaj minut huda ploha, a se je nato nadaljevala s tem večjo anlmlra-nostjo. Množice ljudstva iz vseli slojev so se gibale na krasno dekoriranem ve-seJičnem prostoru, kjer so stregle v raznih šotorih požrtvovalne narodne dame, godba in najrazličnejša presenečenja pa so skrbela za zabavo. Ravnatelj Jeršinovic je kot predsednik podružnice v lepo zasnovanem te navdušenem govoru bodril navzoče na podvojeno ddo za Ju-goslovensko Matico in neosvobojene brate. Moralni ki gmotni uspeh prireditve le lepo ta častno zaključil proslavo narod-noobrambnega dela v Celju. K reformi koledarja pravoslavne cerkve Kongres pravoslavnih cerkva je končno sklenil, d;: se reformira julijanski koledar in >la s« že s 1. oktobrom vpelje novi koledar, ki sicer ne bo formolno povsem enak vri nas vladajočemu gregorijanskemu, a sa v praksi vendarle ne bo prav nič razli- Tudl reforma koledarja pcmeni ko. rak dalje na potu k popolnemu uje- dinjenju našega nanda. skega, zadnjega upornika za vse tri i koval od d jetra, brate. In je vzplamtela beseda svobod- j julijanski koledar ima -voje ime ro mh gosposvetskih knezov s strastjo j Juli,n Oezariu. znamenitem rimskem Matije Gubca, _ _ 'državniku, ki ga je vpeljal vse arugace je tisto ieto zorelo žito, -nova pesem se je oglaSila iz teh dobrav. Bila je veličastua himna svobodnega carja Dušana Silnega, Oživela kri uporniških pradedov nam je zaukazala, da gremo v boj za svobodno državo vseh treh bratov, v kateri bo beseda Trubarjeva in beseda Sv. Save družila z materinsko ljubeznijo bodoče rodove Besede, za uSesa le sanje, so gorele v naših dušah s plamenom žive resnice. Preživljali smo že danaSnje dni, ko si svobodni narod posti vlja zakone zemeljskega kraljestva, in brata za brata, ustvarja besedo božjega carstva v nas. Neumrjoča je naša ;deja, ker je zrast živega naroda, ki jo bil, je in bo. Vsi, ki ste dali življenje zanj. niste umrli, ker narod ne mere umreti. — sot vrhovni duhovnik — vi. 45. pred Kr. Toda njegovi astronomi so računali leto na 365 dni in 6 nr. kar tia je za 11 minut in 14 sekund preveč. Ta napaka je prinesla v stoletjih že precej veliko neskladnost me.l koledarjem in resničnim solnčnim stanjem, zato je papež Gregor 1. 15S2. v oktobru izvedel reformo: reformirani koledar, ki ga imamo mi do dar.es. je dobil po njem ime gregorijanski koledar. Popolne enakosti med koledarskim in i solnčnim letom pa tndi Gregorijeva r. urina vendarle ni dosegla; razlika ju sicer majhna in bo znesla šele v 3600 letih en dan. Popravljeni gregorijanski koledar so sprejeli snočotka le katoliški kristjani. Ker je br.s v o:ii dobi obstojalo veliko nasprotje med papežem in pro- Materi zemlji izročamo tempelj svo- . . .. . . . , , - , iega duha. Njen je, ena ga je istva- tc?taf" ^ ^ptestentske dežele niso rila. Kadar pa vstaje tvofduh v noč, I mn,r ,., prev,zet,L d"k.ler, m napetos se srpi-a. t™ .Tnžo Rercet.on,. t™ nekoliko polegla bele 1. 1700. so novi koledar vpeljali v protestantski Nemčiji in Švici, 1. 1751. v Angliji in leta Sobotne pogrebne svečanosti K poročilu o pogrebu najodnih mu-čenikov, ki mu je prisostvovalo okrog 30.000 ljudi, bi bilo dodati Se 'iredno mnogo podrobnosti, ki spopolnjujejo veličanstveno sliko sobotne manifestacije. Na tem mestu bodi omenjen eden od najlepših prizorov: ko so vozovi s krstami krenili mimo palače Ljubljanske kreditne banke, so z vrha ogromnega poslopja zadoneli mogočni turobni akordi žalostinke, ki jo je j>o-sebej za to priliko komponiral profesor konservatorija g. Ravnik, izvajal pa jo je krasno zbor trobentačev ljubljanske opere. To počaščen je je napravilo pos. globok nti«. Spalir je m. dr. tvorila tudi ljubljanska Šolska mladina pod vodstvom svojega učlteljstva, ljudskošolska deca ;n srednješolsko dijaštvo. — V sprevodu je zbujala mnogo pozornosti deputacija «Orjune» v novem kroju organizacije jugoslovanskih nacijonalistov. Radi pomanjkanja prostora v soboto nismo mogli objavit! prelepega govora prof. Juša Kozaka, izgovorjenega v imenu onih, katerim je bil Ivan Endlicher najbližji prijatelj in voditelj. Govor se glajsi: »Ivan! Ko smo se poslavljali zadnjič v življenju, je bil božični večer. Posvetna gosposka te je sodila za tvoj upor proti tistim, ki so se samovoljno polastili te zemlje, v katero so naši praočetje zasejali žitna semena. Kruh iz tega žita je posta1 tako grenak in trd, da so ga morale s->lze mehčati. Za železnim omrežjem je utripalo tvoje vroče srce tako željno svobode, da bi tisti hip omehčalo jeklo. Toda stražila so te neizprosna avstrijska srca. Zadnji pozdrav tvojih iskrečih oči nas je rotil, da vztrajamo. — RazSli smo se za vselej. Tam v nemškem Gradcu bi moral v drugo stopiti pred sodnika. Ti pa si tisti trenutek že zrl «• obličje Večnega, ki je odvrnil to zadnje ponižanje od krvaveče duše. Da bi posijal v naša revna srca en sam žarek tvoje vere, s katero si izza. se sreča tam z Jožo Bercetom. tam pod Krnom s Franct^m Fabjančičem. Dali na Drini na Romanji planini pa te pričakuje duh prijatelja Avgusta Jenka. Čuvajte vi. Mani. nad nami. najte naše misli in dejanja, uas. ki prisegamo danss pri Valili svetih kosteh, da bomo po vesti upravljali Vašo ded-ščino. Tebi, zemlja, ga izročamo. Pod tvojimi grudi bo počiva'. Posvečena si, kakor telo žene, ki jo jo blagoslovila kal novega življenja. Gore. donebesne, čuvajte to zemljo. Tebi, Ivan, pa bodo danes zatisnili oči prijatelji!* Splitska občina se je spomnila sobotne manifestacije s posebno brzojavko, ki jo je prejel ljubljanski župan. Brzojavka se glasi: »Pri povrat-ku u domovinu blagoslovenih mrtvih ostanaka mučenika Endlichera iz Graza i drugih žrtava tudjinskoga nasilja iz Judenburga cijeli naš narod upire zahvalne poglede u bijelu Ljub-ljanu. Osobito Split s našega Jadrana s ponosom se sječa zajednički sa slo-venačkom bračom izdržanih borbi, fco-jimo smo i onda kroz sve muke i pat-nje težili narodnom i državnom jedin-stvu. Slava narodnim žrtvama i muče-nicima! Gradonačelnlk dr. Ivo Tar-taglia. 1753. na Švedskem. Pravoslavne cer-kve pa so vztrajalo pri julijanskem „av_ koledarju do najnovejše dobe. V dobi modernega prometa in gospodarskih stikov mer' deželami najrazličnejše kulturne atmosfere se kaže potreba po zenačenju štetja in datuma ne le med sorodnimi, marveč tudi med popolnoma različnimi sistetai. Saj se je gregorijanski koledar začel rabiti celo v nekr^čanskih deželah, tako n. pr. v Turčiji, seveda !e v gospodarskem življenju. Temu bolj pa se je čutila potreba zenačiti koledar v državah z različnimi konfesljami, kakor je Jugoslavija. Ze neštetokrat se je naglašala potreba po zenačenju in iz mnogih ozirov se radujemo, da se je sklenila reforma. Koliko smo izgubili dragocenega časa pri tem. ko so se praznovali prazniki po 14 dni različno. Koliko bo olajšano delo povsod, kje*- eno skupno torišče ali podjetje druži v skupnem delu pripadnike različnih konfesij. Zmanjšauo bo tudi podčrtavanje razlik med posameznimi deli naroda, ko se bodo vnanje razlike skrčile. Trboveljski premog in drva stalno v zalogi vsako množino Dražba Ilirija, .Ljubljana, Kralja Petra trgr 8. — Tel. 220. Munisiisko skSscSššče §is liMblfanskem oollu (Vprašanje narodnega poslanca Jofipa R e i s n e r . j a na ministra vejne in mornarico). Gospod minister! Mestna občina ljubljanska ei prizadeva že mnogo let. da bi vojaška uprava odstranila municijska skladišča z Ljubljanskega polja. Razlotrs sta dva: 1.) Skladišča z eksplozivnimi sno-raJ so trajna velika nevarnost za mesto in okoliške raai. 2.) Zaradi neposredne bližine meeta in varnostne cone so ista skladišča ovira, da bi se mesto moglo v gTadbeneiti ru razširjati na polje. Vsled rešenja min. vojne in tnornarf. ce A. T. Br. 1197 od 26. I. 1923, s ko-jim se radij varnostnega ozemlja določa 750 — 1000 metrov, moralo se je že ustaviti delo nekoliko započetih velikih zgTadb. Predpisi istega rešenja pa tudi kažejo, da skladišča sama niso zgrajena, tako, krkor zahteva na novih izkušnjah utemeljena potreba in previdnost z ozi-rom na sestavljenost, kvaliteto in množino eksplozivnih snovi, ki se tatn hra_ nijo. Po izjavah strokovnjakov je dognati o, da so skladišča na Ljubljanskem polja, Icakor so danes uporabljena, za mesto Ljubljano in tudi za vse okoliške vasi, ki !eže r krogu z radijem 4 km, mnogo večja nevarnost, nego se je dosedaj sp!oh mislilo. Dolžnost min. vojne in mornarice takoj ukreniti vse kar je potrebno, da se nevarnost katastrofalne nesreče Ta Ljubljano in okoliške vasi takoj odstrani in da z vsemi drugimi poklicanimi faktorji to zadevo trajno reši, brez ozira na finančne izdatke, ki se morejo zs premestitev skladišč predvideti. Dovoljujem ei vprašati gospoda ministra: 1.) AH Vasn je znana akcija mesinS občtae ljubljanske, da bi vojna uprava premestila skladišča s Ljubljanskega polja? 2.) Ali ste pripravljeni odrediti, da s« premestitev skladiM čimprej za vse prizadete faktorje na zadovoljiv način reši? 3.) Ali ste pripravljeni dotlej odrediti, da se iz sedanjih skladišč takoj odstrani ves nestalni eksplozivni material in da se za ostali material napravijo vse potrebne varnostne odredbe? Prosim ustni odgovor v javni eeji narodne skupščine. Amerskanske zapuščine naših državljanov, kakor tudi vse druge zadeve z amerikanskimi ;7» oblastmi rešuje z uspehom najhitreje in najceneje obL konc. prometna pisarna v Mariboru, Aleksandrova cesta 2?. Dopisujemo tudi v madžarskem in vseh drugih evropskih jezikih. Mn: Ijiji, k Pil cesta št. Delniška glavnica Din 50,0c0.€00'- in rezerve preko Din 12,500.000'- Podrnžnice: Beograd, Bjelovar, Brod n./S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Osijek, Sarajevo, Sornbor, Sušak, Sibenik, Šabac, Velikovec, Vršac. Ekspoziture : Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka. Jesenice. Agencij s: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. Afllijacije: Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split; Balkan Bank r. t, Budapest, Vaczi utca 35; Bank-haus Milan Robert Alexander, Wien I.f Augustinerstrafie 8. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. «o