Año (Leto) XVII (12) No, (štev.) 50
* E SLOVENIA LIBRE
99
À*1
BUENOS AIRES, 15. decembra (diciembre) 1960
Slovenski šolski tečaji
Po rdeči vrhovni konferenci v Moskvi
V	državah, kjer so se po drugi svetovni vojni naselili slovenski izseljenci, njihovi otroci obiskujejo državne ali privatne ljudske in srednje šole ter univerze. Povsod lepo napredujejo. Dobro in z lahkoto se uče. Zlasti tujih jezikov. To ima dobro, pa tudi slabo stran. Prera-do se namreč dogaja, da začne slovenski otrok svoj materni jezik zanemarjati, ali se ga celo sramovati, kakor hitro obvlada jezik države, v kateri živi.
V	vseh teh državah slovenskih sol s slovenskim učnim jezikom nimamo. Tudi ne takih šol in kolegijev, kakor jih imajo Angleži, Nemci, Francozi in Italijani. V njih je sicer pouk v državnem jeziku, toda otrokom ga posredujejo učne moči ¡narodnosti, ki tak kolegij vzdržuje in je zato v njem povsem narodnostno vzdušje dotičnega naroda. Zato je za vzgojo slovenskih otrok v.narodnem duhu morala začeti misliti slovenska organizirana skupnost sama, jih sama ustanoviti in sama zanje nositi tudi vsa bremena.
Tako so začeli nastajati slovenski šolski tečaji v Clevelandu in čikagu v Severni Ameriki, - v Torontu in drugih mestih v Kanadi, v Buenos Airesu v Argentini in nedavno smo poročali, da so tak slovenski šolski tečaj ustanovili tudi v Melbournu v daljnji Avstraliji. V njih slovenske učiteljske moči uče z vso požrtvovalnostjo slovenske otroke slovenščine, slovenske pismenke in slovensko branje, jih seznanjajo z lepoto slovenske zemlje in najvažnejšimi obdobji slovenske zgodovine, veroučitelji jim pa posredujejo verske resnice v maternem jeziku. Skratka: V teh tečajih ohranjajo slovensko vzdušje ter v njem mladino vzgajajo v narodnem in verskem duhu.
V narodnem pogledu opravljajo izredno važno in zaslužno delo, za katero moramo biti vsem, ki pri njem kakkor-koli sodelujejo, resnično hvaležni. Kajti samo idealizem je tisti, ki premore vse težave in žrtve, ki so združene s tem delom, pa naj ga slovenski učitelji in kateheti opravljajo v Argentini, Severni Ameriki, Kanadi ali Avstraliji. Ni treba namreč še posebej poudarjati, da za to veliko narodno delo učiteljske moči ne prejemajo nobenega plačila.
Največ slovenskih šolskih tečajev imamo v Argentini. Je to razumljivo, ker je v to deželo po drugi svetovni vojni prišlo največ slovenskih beguncev. V njej so se tudi najprej organizirali in si obnovili društveno, kulturno, gospodarsko, socialno in versko življenje. Tako smo osnove za slovenske šolske tečaje dobili že v poslovnem letu Društva Slovencev 1948-49.
Od tedaj naprej se je delo po slovenskih šolskih tečajih v Buenos Airesu zelo razširilo. Potrebe so narekovale u-stanovitev vedno novih tečajev v novih mestih z večjimi slovenskimi naselji. Sedaj jih je že 15, ki vsi delujejo na področju Vel. Buenos Airesa. Imena slovenskih zaslužnih mož Ivana Cankarja, Antona Mahniča, nadškofa Jegliča, -Josipa Jurčiča, Valentina Vodnika, Frana Levstika, Narteja Velikonje, Franceta Prešerna, Antona Martina Slomška, Franceta Balantiča, Josipa Stritarja, Simona Gregorčiča, škofa Barage, Simona Jenka in dr. Ivana Preglja so tudi imena slovenskih šolskih tečajev na tem področju. Razen teh deluje slovenski šolski tečaj tudi v Mendozi.
Kako važno narodnovzgojno delo vrše ti tečaji med slovensko organizirano skupnostjo v Buenos Airesu potrjuje dejstvo, da smo ob zaključku pouka v navedenih 15 slovenskih šolskih tečajih imeli 630 slovenskih otrok, 283 dečkov in 347 deklic. V nekatere tečaje prihaja do 100 otrok, v enega pa celo nad sto in imajo v njem kar šest oddelkov. V tečajih je letos poučevalo 13 slovenskih učiteljic in učiteljev ter 12 katehetov. V vsem torej 25 slovenskih učnih moči.
Mladina teh tečajev med šolskkim letom redno nastopa na raznih slovenskih javnih prireditvah z rajalnimi nastopi, deklamacijami, recitacijami, dramat-skimi prizori in pevskimi zbori. Pri teh nastopih vidimo, kako lepih stvari se slovenski otroci v teh tečajih nauče in kako vse delo preveva globoka domovinska ljubezen.
Ob zaključku pouka v slovenskih šol-
Nov ‘komunistični manifest’, če bi tako smeli imenovati moskovsko deklaracijo rdeče vrhunske konference, predstavlja zmago za ZSSR, toda s koncesijami rdeči Kitajski.
Mednarodni komunizem, tako izgleda iz deklaracije, je sprejel Hruščevo politiko mirnega sožitja za svojo vodilno linijo v bližnji bodočnosti.
Na zunaj vlada med Moskvo in Pekingom popoln sporazum o politiki komunizma proti svobodnemu svetu. V ta namen so se v Kremlju vrstili banketi na čast kitajski komunistični delegaciji in drugim satelitom, z zdravicami in napitnicami komunističnemu edinstvu. Koncesije, ki jih je morala Moskva dati Pekingu, pa so po mnenju strokovnjakov naslednje: 1) Pristanek na kitajsko zahtevo, da bo treba nasilneje nastopati v borbi proti kolonializmu Zahoda; 2) Pristanek na kitajsko zahtevo, da je treba v deželah z. nestabilnimi vladami izvajati pritisk za čim prejšnjo povzročitev novih revolucij; 3) Pristanek na trditev Pekinga, da ne bo mirnega prehoda v komunizem tam, ‘'kjer izkoriščajači razred nasilno nastopa proti ljudstvu”; 4) Pristanek na
kitajsko zahtevo, da morajo biti in da so komunistične stranke po posameznih deželah samostojne, kar pomeni, da more rdeča Kitajska vsaj do gotove stopnje voditi svojo notranjo in zunanjo politiko.
Kot most med Moskvo in Pekingom je služil Hruščevu poljski komunist Go-mulka, ki se je seveda nagibal Hruščevu v prid. Hruščev se mu je za delo na vrhunski konferenci brzojavno zahvalil.
Končni kompromis so dosegli 30. novembra. V deklaraciji izrečno omenjajo samo USA kot imperialistično silo, medtem ko so v podobni deklaraciji leta 1957 poleg USA imenovali še Anglijo, Francijo in druge kolonialne države. Kapitalizem je na splošno, tako trdijo komunisti v deklaraciji, v krizi in že v hitrem razpadanju. Prav tako je tik pred razpadom kolonializem. V deklaraciji komunisti pravijo, da bodo branili Vzhodno Nemčijo pred sovražnikom, stavek, ki so ga iz deklaracije leta 1957 izpustili. V deklaraciji tudi trdijo, da je povratek kapitalizma socialno in gospodarsko nemogoč v komunističnih deželah.”
Veliki izgredi v Alžiru
Za Francijo je danes Alžir osrednja točka vsega zanimanja. V preteklem tednu so se tam odigrali novi važni dogodki za bodočnost Francije in zlasti za bodočnost Alžirja in njegovega petrolejskega bogastva.
De Gaulle je v svoji politični spretnosti iznašel novo formulo za reševanje alžirskega vprašanja. Formula obstoja v refendumu, ki ga bo Francija izvedla doma 8. januarja prihodnjega leta. Na referendumu bodo morali Francozi v evropski Franciji z enostavnim “da” ali “ne” odgovoriti na naslednje vprašanje: “Ali pristajate na načrt zakona, ki ga je predložil predsednik republike francoskemu narodu, o samoodločbi alžirskega prebivalstva in organizaciji javnih oblasti v Alžiru pred samoodločbo?” Skoro povsem gotovo je, da bo De Gaulle na vprašanje dobil pozitiven odgovor, ker si Francozi silno želijo, da bi bilo alžirske državljanske vojne čim prej konec.
Sklep o takem referendumu je De Gaulle sprejel na predvečer svojega odhoda v Alžir, kjer je hotel izvedeti naravnost od tamkajšnjih francoskih častnikov, za njihovo mnenje o pravilnosti ali nepravilnosti svojega reševanja alžirskega problema ih ugotoviti, kako je razpoloženo alžirsko francosko in muslimansko prebivalstvo.
Odgovor o razpoloženju prebivalstva je dobil, ko so alžirski Francozi uprizorili strahovite demonstracije proti De Gaulleu in proti muslimanskemu prebivalstvu. V neredih je bilo ubitih nad 65 oseb, nad 300 pa ranjenih. Policija ni mogla vzdržati reda. Muslimansko prebivalstvo ni nastopalo organizirano proti Francozom, tako da Francozi niso u-trpeli takih izgub, kakor muslimani, v neredih.
De Gaulle je stoično mirno prenašal demonstriranje proti sebi in se hladnokrvno razgovarjal s francoskimi častniki o Alžiru. Dobil je vtis, da bo francoska vojska v Alžiru vzdržala ob njego-
vi strani vse do referenduma in še dalje, vse do končne izvedbe njegovih načrtov za Alžir.
Medtem ko nerazpoloženja proti De Gaullu v Franciji med civilnim prebivalstvom ni posebno čutiti, pa se to nezadovoljstvo kljub vsemu kaže na zunaj v procesu, ki ga je De Gaulle uprizoril proti alžirskim Francozom, ki so vodili upor v Alžiru letošnjega januarja. Med uporniki je bil najbolj znan Lagaillar-de. Ta je bil na procesu izpuščen s kavcijo, pa je svobodo izkoristil in se zatekel v politični azil v Francovo Španijo. Tja je pribežal tudi- Ortiz, drugi izmed januarskega upora v Alžiru,. V Španiji se tudi nahaja protidegolistični general Salan. Menijo, da so bili izgredi v Alžiru proti De Gaulleu organizirani iz Španije. Ironija zgodovine je hotela, da sedaj Francozi iščejo politične zaščite pri Francu, proti kateremu so med državljansko vojno podpirali španske in mednarodne komuniste s propagando in orožjem.
Za svojega zaveznika pa si je med Afrikanci sedaj De Gaulle iznenada pridobil tuniškega Burguibo, ki je še v oktobru rohnel proti Franciji. Burgui-ba je sedaj mnenja, da De Gaulle resno misli podeliti Alžiru možnost samoodločbe in da bodo takrat mogli alžirski uporniki brez nasilja priti na oblast. Upornike še vedno podpira in dovoljuje komunističnim ladjam, kakor je bilo to pred kratkim z bolgarsko ladjo “Bolgarijo”, da v Tunisu raztovarjajo orožje in drugo vojaško opremo za upornike, skuša pa jih sedaj prepričati, da se ne bi spuščali v vojaške pustolovščine, s katerimi bi mogli De Gaullea razkačiti tako, da bi spremenil svoj sedanji načrt za Alžir.
Uporniki, ki imajo svoje glavno oporišče v Tunisu, pa si polagoma pridobivajo novih priznanj svoje vlade. Tako je preteklo soboto tudi Titova komunistična Jugoslavija priznala alžirsko u-porniško vlado.
Komunistične spletke v Kongu
Sovjetski delegat v Varnostnem svetu ZN je dobil iz Moskve ukaz, naj na vsak način poskuša onemogočiti nadaljnje delo ZN v Kongu. Kakor znano, je kot prvi korak za dosego tega cilja ob-
skih tečajih ničesar bolj ne želimo, kakor to, da bi se delo v njih povsod nadaljevalo z isto ljubeznijo in vnemo kakor doslej, da bi starši radi pošiljali svoje otroke v te tečaje, da ne bi bilo slovenske družine, ki svojim o-trokom ne bi omogočila pouka v narodnem in verskem duhu v slovenskih tečajih, same tečaje pa, kakor tudi društva in ustanove, ki skrbe izia .njihovo ohranitev, pa moralnlo in gmotno še bolj podprli prav vsi sloven-skki izseljenci, da bi se delo za narodno in versko ohranitev slovenske mladine v njih moglo še poglobiti, razširiti in spopolniti.	- . |J[i!jJ|
javil, da ZSSR ne bo več plačevala svoje članarine za ZN tako dolgo, dokler ZN ne bodo prenehali “podpirati imperialistov” v Kongu. Z drugimi besedami: ZSSR bo plačevala svojo članarino zopet takoj, čim bi ZN prepustili Kongo komunistom.
Ker je protikomunistični polkovnik Mobutu, vrhovni šef kongoške vojske, ujel komunističnega predsednika Lu-mumbo in ga spravi na varno, v okovih, v ječo, je Zorin izkoristil ta dogodek za drugi korak sovjetske delegacije proti ZN. V Varnostnem svetu je predložil resolucijo, po kateri bi moral Mobutu Lumumbo takoj izpustiti, razorožiti svojo vojsko, Belgijci pa bi morali takoj odpoklicati vse svoje gospodarsko in vojaško osobje iz Konga.
USA, Anglija, Argentina in Italija so predložili protiresolucijo, v kateri pozivajo kongoške oblasti, naj ne kršijo
človečanskih pravic in obsojajo kakršno koli nasilje naj že prihaja od katere koli strani. Ta resolucija je bila v Varnostnem svetu odobrena. Lumumba je tako ostal v ječi, Mobutu je obdržal svojo vojsko in Belgijci so ostali v Kongu. Mobutu bi bil že dal Lumumbo obsoditi in usmrtiti, če se ne bi, po mnenju opazovalcev, bal v prvi vrsti kongoške-ga javnega mnenja, ki se še v velikem številu nagiba k Lumumbi in ker se noče spustiti v dolge, škodljive debate s Hammarskjoeldom in ZN ter svetovnim javnim mnenjem, ki še ni prepričano, da je Lumumba nameraval sproviti Kongo v rdeče vode.
Kljub sovjetskemu nasprotovanju so ZN priznali Kasavubuja za predsednika Konga. Kasavubu je eden glavnih nasprotnikov v Lumumbe. S Kasavubujem povezan policijski šef Victor Nandaka je pretekli teden izdal ukaz, po katerem je kongoška policija blokirala premike ZN oddelkov in njihovih vozil po državi, ker da “v prvi vrsti potrebuje kongoško prebivalstvo hrane in drugih življenjskih potrebščin”, kar vse more-
jo prevažati z vozili, ki jih sedaj uporabljajo ZN. Iastočasno je Kasavubu pognal iz Konga tudi Nasserjevega diplomatskega zastopnika, kakor je prej že storil z gansko diplomatsko delegacijo.
Oddelki ZN pa so se začeli krčiti sami od sebe, ko so posamezne države, zlasti afriške, začele odvažati domov svoje čete in opremo. Tudi jugoslovanski oddelek je že odšel iz Konga.
Svaje oddelke so začele klicati domov zlasti komunistične odn. komunistično nastrojene dežele ter so zahodnjaki hitro ugotovili, da se za temi odpoklici skriva načrt, po katerem naj bi ZN vojsko v Kongu tako skrčili, da ne bi bila več nikakor kos tamkajšnjim razmeram in bi zato morala izgubiti razlog za obstoj. Kongo bi tako potem mogel postati plen komunizma, ki bi istočasno sprožil državljansko vojno v Kongu z uporniki, ki bi jih oskrboval skozi Egipt.
Zato so v Washingtonu že idelali načrte, da bodo v kritičnem slučaju takoj poslali tja ameriško vojsko, podobno, kakor so to storili pred leti v Libanonu.
Gverilski boji na Kubi
Castro in z njim njegov komunistični i režim na Kubi prihajata v vedno večje politične in gospodarske težave. Edino v oboroževanju doslej še Castro ni imel težav. ZSSR in rdeča Kitajska sta poskrbeli, da sta ga založili z vsemi vrstami orožja, tako da je Kuba sedaj oborožena tako, kakor še ni bila nikdar v svoji zgodovini.
Toda kljub vsemu orožju, s katerim je Castro opremil svojo komunistično milico, ki naj ščiti njegov režim in njega samega pred nasprotniki, se je že več skupinam Castrovih nasprotnikov posrečilo na več krajih izkrcati in začeti sicer še malenkostno, toda stanovitno gverilo proti Castru. Na Kubi se je začela ponavljati nedavna zgodovina.
Poleg izkrcanih nasprotnikov, ki so prišli čez morje, se je na Kubi zgodilo že več primerov, ko so posamezne čete in večji oddelki redne Castrove vojske zbežali v gore in se spustili v borbo s Castrovo vojsko. Razen tega so na dnevnem redu teroristični napadi gverilcev v Havani sami in po drugih kubanskih mestih. Bombe eksplodirajo med Castrovimi govori na zborovanjih, podobnih Peronovim na buenosaireškem Majskem trgu, gverilci so tudi že iztirili več vlakov, zažgali poslopja vladnih organizacij za agrarno reformo, povzročili požare na državnih kmetijah itd.
Castro je tudi v siloviti borbi s katoliško Cerkvijo na Kubi. Castrovci so eksplodirali bombo v neki cerkvi v Havani, vendar ni bil nihče ranjen. Castro zaman protestira proti izjavam in pastirskim pismom kubanskih škofov, ki jih čitajo po vseh kubanskih cerkvah.
Tako Castra čakajo še težki časi, kajti proti komunizmu je sedaj začel nastopati močan sindikat električnih delavcev. Generalni tajnik Kubanske delavske konfederacije, komunistično u-
i smerjeni Jezus Šoto, je glavnega tajnika sindikata električnih delavcev obtožil, da je navaden “agent ameriškega imperializma”. Napovedal je v elektri-čarskem sindikatu veliko “čiščenje” in brezpogojno odstranitev vseh “protire-volucionarjev”. Na to grožnjo so električni delavci izrekli soglasno zaupnico svojemu tajniku Amayri Fraginalu, šli na havanske ulice ter v mogočnem sprevodu vzklikali “Kuba, da, ne pa Rusija”. Deputacijo ogorčenega delavstva je moral sprejeti predsednik republike dr. Dor-ticos. Med tem, ko je nad tisoč električnih delavcev manifestiralo za svobodno in nekomunistično Kubo po havanskih ulicah, jih je več tisoč bilo v sindikatu, da bi preprečili morebiten napad komunistov. Castro je dal med tem postreliti 6 političnih nasprotnikov sed. režima.
Dnevno s Kube odide, največ v USA, po 500 oseb. Doslej jih je zbežalo že nad 130.000. Zbiralna točka je Key-West na Floridi v USA, kjer so jim a-meriške oblasti zgradile taboriščne barake. Večina ubežnikov je srednjega in višjega sloja. Ker ob odhodu s Kube ne morejo nositi več kakor 5 dolarjev s seboj, se v USA ti kubanski begunci o-prijemljejo kakršnega koli dela. Tako bivši direktorji časopisov sedaj pomivajo krožnike, zdravniki se preživljajo z lopato in krampom, bivši ministri kot pazniki po hotelih itd. Ameriška vlada je zaradi vedno večjega dotoka beguncev formalno proglasila Castrov režim za komunističen in na ta način mogla odpreti poseben fond, ki ga ima zunanje ministrstvo za begunce iz komunističnih držav, tudi za kubanske begunce. Med begunci deluje vrsta proti-castrovskih organizacij, katerih le ena ima rapredene mreže tudi na Kubi sami.
IZ TEDNA
V	Čilu bo meseca julija prihodnje leto III. mednarodni kongres krščansko-demokratskih strank. Svojo udeležbo na njem sta obljubila tudi guverner države New York, Nelson Rockefeller in Robert Kennedy, brat novoizvoljenega a-meriškega predsednika.
Prvi guverner nove brazilske države Guanaba — področje prejšnje prestolnice Rio de Janeiro — časnikar Carlos La-cerda je v nastopnem govoru ostro obsodil komunizem ter napovedal, da njegovega prevratnega delovanja v novi državi ne bo dopuščal.
Komunistični domači in kubanski elementi v Venezueli so nameravali pognati v zrak velike Shellove petrolejske rafinerije San Lorenzo. Ker so bili v zadnje velike izgrede in nemire v Caracasu vmešani Castrovi propagandisti, venezuelski list “La Esfera” zahteva od vlade prekinitev diplomatskih stikov s Kubo.
V	Limi v Peruju so štiri člani Kubanske demokratske revolucionarne fronte, ki nastopa proti Castru, izjavili, da je gospodarski položaj sedaj na Kubi kaotičen. Ljudje so pod Castrom samo še gospodarji obleke, ki jo imajo na sebi, ter zobne krtačke.
V TEDEN
Novoizvoljeni predsednik Kennedy je ponudil stalno zastopstvo ZAD pri Or-ganizacji združenih narodov biv. predsedniškemu kandidatu Stevensonu, ki je mesto sprejel. Za drž. tajnika je imenovan Dean Rusk, predsednik Rockefellerjeve ustanove, za drž. podtajnika pa poslanec Chester Bowles.
Po končnih volilnih rezultatih zadnjih volitev v Sev. Ameriki je razlika med glasovi, oddanimi za Kennedyja in Ni-xona samo 119.110. Kennedy je dobil 34,203.022, Nixon pa 34,083.912 glasov, za druge kandidate je bilo oddanih 484.660.
Po vsej Evropi imajo že skoro 14 dni zelo slabo vreme. Od Skandinavskih držav pa vse do Španije in južne Italije besne snežni viharji, ter imajo hud mraz in meglo. Snežna neurja so povzročila tudi veliko materialno škodo, zlasti v Angliji ter zahtevala tudi več človeških žrtev.
Ste v zadregi za nakup božičnega darila ?
ZBORNIK-KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE za 19 6 1
je najlepše!
ZAHVALA
Osrednji pripravljalni odbor za počastitev voditelja slovenskega naroda dr. Antona Korošca ob 20. letnici njegove smrti, smatra za svojo dolžnost, da se iskreno zahvali vsem, ki so sodelovali pri tej največji ob-čestveni manifestaciji, odkar smo v izseljenstvu.
Vseh deset proslav v Argentini je lepo uspelo. Udeležba pri svetih mašah zadušnicah in spominskih prireditvah je presegla vsa pričakovanja, četudi je nekatere popoldanske prireditve motilo deževno vreme. Po dosedanjih poročilih se je udeležilo sv. maš zadušnic in spominskih prireditev nad 2000 slovenskih izseljencev. Sporedi so. bili pripravljeni z vso skrbnostjo in izvajani z največjo ljubeznijo.
Naša zahvala gre čč. gg. duhovnikom, ki šo darovali sv. maše za-dušnice, vsem članom pripravljalnih odborov in organizatorjem prireditev, pevovodjem in članicam ter članom pevskih zborov, vsem recitatorjem in deklamatorjem, staršem, ki so pripeljali otroke, da so nastopali v nepozabnih otroških prizorih, vsem učiteljicam in učiteljem, ki so otroke pripravili in naučili za nastop, vsem govornikom, vsem sodelavcem, in vsem, ki so se prireditev udeležili.
Spomin na velikega pokojnika nas je še bolj združil. Vsi Slovenci vseh nazorov, vseh stanov in vseh starosti smo prihiteli, da se poklonimo njegovemu spominu in mu izkažemo hvaležnost.
Slava spominu dr. Korošca!
Za Osrednji pripravljalni odbor:
Miloš Stare, predsednik Rudolf Smersu, tajnik
GORIŠKA IN PRIMORSKA
VOLITVE NA
Opozorilo in prošnja
Tednik “Svobodna Slovenija” se vzdržuje z naročnino, oglasi in brezplačnim delom sodelavcev. Drugih dohodkov nima. Ni ne trgovsko, ne pridobitno podjetje. Vrši le z velikimi žrtvami in napori sodelavcev ter plačujočih naročnikov važno poslanstvo v izseljenstvu.
Vse naročnike in bralce ob koncu tega leta in pred začetkom novega leta opozorimo na dve važni okolnosti:
1.	) Naročnino za list vsako leto u-prava določi tako, da predvidene stroške razdeli s številom naročnikov. Čim večje je število naročnikov, tem nižja je naročnina.
V Argentini pa je lepo število bralcev lista, ki niso plačujoči naročniki, ampak ga berejo brezplačno pri sosedih, znancih in prijateljih. Za nekatere izjemne slučaje je to opravičljvo (bolezen ali izredno težavne gospodarske razmere), za večino pa ne. Komodnost in pomanjkanje zavesti za skupnost sta največkrat vzrok takemu ravnanju. Ti bralci, največkrat v dobrih gospodarskih prilikah, naj bi si zastavili tole vprašanje: Zakaj morajo drugi nositi stroške za list, da ga oni berejo brezplačno ?
Poleg tega pa so tudi še izseljenci, ki nele niso naročniki lista, ampak ga tudi ne berejo. Pravijo, da “nimajo časa”, ali pa navajajo kak drug izgovor, ki prav tako ne drži.
Uprava “Svobodne Slovenije” prosi vse naročnike, da storijo, kar le morejo, in vplivajo na bralce lista, da postanejo plačujoči naročniki in tudi na druge. S tem bodo koristili listu, pa tudi sebi: čim več bo naročnikov, tem nižja bo naročnina.
Obračamo se pa tudi neposredno na tiste, ki niso naročniki s pozivom in prošnjo, da to postanejo z novim letom. Zavedajo naj se, da je naša izseljenska skupina majhna in samo z naporom in sodelovanjem vseh bomo mogli vzdržati edini demokratski slovenski izseljenski tednik.
2.	) Drugo opozorilo in prošnja pa je: Uprava “Svobodne Slovenije” je v tiskarni s plačilom tedenskih stroškov za tisk in papir v znatnem zaostanku. To pa zato, ker naročniki odlašajo s plačilom naročnine. Da bomo mogli ob koncu leta zaključiti račune s tiskarno, prosimo vse naročnike, da takoj, najkasneje pa do konca decembra t. 1. poravnajo naročnino za tekoče leto 1960. S tem bodo preprečili novo škodo naši upravi. Če namreč ostanemo olb koncu leta v tiskarni na dolgu, nam bo zaračunala obresti, kar bo zopet po nepotrebnem obremenilo našo blagajno.
Ne čakajte pismenih opominov za plačilo naročnine. Tudi to je nepotrebno delo, ki povzroča stroške.
Novih naročnikov in redno plačevanje! To je naše opozorilo in prošnja.
Največja, najzanimivejša in najcenejša slovenska knjiga v izseljenstvu je
ZBORNIK-KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE za 1961
Stane samo 220 pesov.
je naslov 280 strani obsegajoči knjigi v žepni obliki. Napisal jo je semeniški spi-ritual v Adrogueju dr. Filip Žakelj, izdalo in založilo pa Slovensko dušno pastirstvo.
Knjiga je posvečena spominu lani umrlega ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. To nam pove pisec v “o-pravičilu in pripombi” z naslednjimi besedami: “Vsaj bistvene stvari o pohož-nosti škofa dr. Gregorija Rožmana je bilo mogoče v sedanjih razmerah zbrati. Kdor bo bral oziroma premišljeval te šmarnice v spomin pokojnega škofa, naj oprosti, ker so šmarnice malo velike zra-stle; škoda bi namreč bilo izpustiti toliko spodbudnih škofovih naukov in tako privlačnih zgledov: saj je že tako bilo potrebno marsikaj opustiti. Na koncu je zbranih nekaj škofovih molitev v čast deviški Materi božji, ki jih moremo moliti pri šmarnicah, pa tudi ob drugih priložnostih. Opombe glede virov in slovstva naj bodo v skromno pomoč tistim, ki zbirajo gradivo za škofov življenjepis. Te preproste šmarnice so nastale na semeniških Brezjah, v slovenskem izseljenskem semenišču, ki ga je rajni škof imel kakor za svoj dom. Naj bodo majhen poklon velikemu škofu ob 15. letnici te izredne ustanove, katero je marijanski škof kar naprej izročal varstvu Marije Pomagaj in Sred-nice vseh milosti. Naslov šmarnic
V začetku novembra so bile v Italiji občinske in pokrajinske volitve. Na Goriškem občinskih volitev ni bilo, ker še ne potečejo mandati v prejšnjih upravnih volitvah izvoljenim obč. funkcionarjem; verjetno bodo na Goriškem šele marca 1961. Pač pa so bile volitve na Tržaškem, in sicer v treh čisto slovenskih občinah: V Devinu-Nabrežini, Zgoniku in Dolini ter v Milju, ki je sko-ro popolnoma italijanska. V Repenta-bru bodo volitve kasneje; volilna komisija je odklonila vse tri predložene liste, ker so bile vložene s formalnimi napakami. Občina bo zato dobila komisarja, ki bo razpisal volitve v roku treh mesecev.
Slovenska demokratska zveza in Slovenska katoliška skupnost sta postavila skupno' “Slovensko listo” v občinah Zgonik in Dolina, ter za pokrajinske volitve, v občini Devin-Nabrežina pa so vsi Slovenci brez ozira na politično prepričanje postavili enotno “Občinsko listo”. To pa so storili, ker je bila ta občina najbolj ogrožena, posebno, ker so Italijani na vsak način hoteli dobiti občino v svoje roke. Občina Devin Nabrežina leži namreč na ozemlju med Jugoslavijo in morjem ria točki, ki veže Trst z Italijo. Ves čas po vojni ¡pa tudi pred 1. svetovno vojno je bil na čelu občine slovenski župan in slovenski občinski odbor. Da bi pa prišla do izraza italijanska etnična kontinuiteta med Trstom in Italijo, je prišlo do sistematičnega raznarodovanja. Država je zgradila v Sesljanu Naselje sv. Marka, pri štiva-nu pa Ribiško naselje in naselila tja same italijanske begunce iz Istre. Leta 1949 je bilo v tej občini 2969 volilcev, letos pa 4123; večina novih volilcev pa je italijanskih. Prebivalci te občine so tudi že imeli priliko spoznati, kakšne so namere italijanskih demokristjanov: Dvakrat so že suspendirali slovenski ob-
vzet iz škofove poslanice slovenskim begunskim rojakom 24. maja 1945, na praznik Marije, Pomočnice kristjanov. Hoče pa dopovedati: Ni mogoče, da bi Marija zapustila tisti narod, ki jo bo častil po škofovem nauku in zgledu”.
Tako je avtor že v uvodu sam tudi zgoščeno nakazal vsebino knjige. V njej je v vsakodnevna razmišljanja in berilo zbral vse, kar je pokojni škof Gregorij Rožman od dijaških let, kot kaplan, vseučiliški profesor, pomožni in zatem redni škof ljubljanski ter nato v begun-sku in emigraciji pisal in govoril o Mariji vsem slojem slovenskega naroda, kako je vse navajal k njenemu češčenju, in vse priporočal njenemu varstvu. Je to doslej gotovo največji in najbolj skrbno pripravljeni izbor najlepšega, kar prikazuje škofa Rožmana kot velikega Marijinega častilca, kot marijanskega škofa, kot pravi avtor. Vse te škofove besede o Mariji so postavljene v prikaz vsega versko narodnega dogajanja med Slovenci v času njegovega delovanja in nadpastirske službe. Tako so živo prikazane vse večje. versko narodne manifestacije, vsi važnejši sestanki, na katerih je pok. škof sodeloval in govoril, ter učil ne samo vernike svoje škofije, ampok vse Slovence naj se v vseh stiskah in nadlogah zaupno zatekajo pod Marijino varstvo, da bodo najbolj varno hodili po poti, ki vodi k njenemu
TRŽAŠKEM
činski odbor za nekaj minut: Enkrat zato, da so s komisarskim odlokom odstranili dvojezične napise ob cesti na o-bali, drugič pa so prodali občinsko zemljo v raznarodovalne namene. Seveda so Italijani očitali, da so se demokratski Slovenci prodali komunistom. Vendar so vsi Slovenci v tej občini glasovali za slovensko občinsko listo, ki je dobila 1989 glasov in 16 odbornikov, Ital. demokristjani 1074 glasov in 4 odbornike, italijanski socialisti 199 glasov, socialdemokrati pa 70. V občini Dolina je dobila 1473 glasov občinska demokratična lista, ki ji je načeloval dosedanji župan Dušan Lovriha, Slovenska lista pa je dobila 519 glasov, v zgoniški občini je zmagala lista, katere nosilec je bil župan Alojz Pirc, Slovenska lista pa je dobila tri mesta v občinskem odboru. Slovensko listo je volilo 210 volilcev, občinsko demokratsko listo pa 447- 'V Miljah pa so zmagali komunistirrčeprav so tokrat nastopili brez Nennijevih socialistov, ki so popolnoma propadli na volitvah,- Komunisti so dobili absolutno večino in 18 odbornikov, demokristjani 9, socialdemokrati 2 in neofašisti enega.
V pokrajinske volitve pa je poseglo 12 strank, toda le osem je dobilo zastopnike v pokrajinskem svetu. Italijanska krščanska demokracija ima v novem pokrajinskem svetu 9 članov, NPI 6, MIS (neofašisti) 3, nennijevci, socialdemokrati, republikanci po enega. Neodvisna socialistična zveza (titovci) je dobila 5907 glasov in bo imela enega odbornika. Slovenska lista je dobila 4803 glaso-
Božična številka
Svobodne Slovenije bo izšla v četrtek dne 22. t. m. s prilogo na štirih straneh, ki bo vsa posvečena spominu dr. Korošca ob 20-letnici njegove smrti.
Sinu. Opisana so mogočna marijanska slavja med> Slovenci v mirni dobi, pa tudi najtežja med komunistično revolucijo, ko je škof s solzami v očeh dne 30. maja 1943 po posvetitvi sebe, svojih vernikov in vsega slovenskega naroda Marjinemu brezmadežnemu Srcu, Marijo v času največjega narodnega trpljenja, v času smrti, ki je že stegovala roke po slovenskem narodu, rotil in prosil-tako otroško vdano kot je znal samo on: “O Marija, pomagaj nam, o Marija reši nas, o Marija, usmisli se nas”.
Vsa ta lepa vsebina knjige je po u-vodu “Marijinemu narodu ja treba Marijinih apostolov strnjena v naslednja poglavja za vsakodnevna razmišljanja v Marijinem mesecu: Gospa, Zavetnica in Mati; Marijin romar po slovenskem Koroškem; Marija, Ti pomagaj; čist rod Marijin rod; Najčistejši vzor moškemu srcu; Naša ljuba Gospa karmelska; Družba sv. Družine; Marija Pomagaj na evharističnem kongresu; Sredni-ca vseh milosti je na naši strani; Kraljica miru; Rožni venec, najlepši pozdrav Mariji; Z rožnim vencem se ji priporočajte; Tudi mi se moramo posvetiti brezmadežnemu Srcu Marijinemu; Marijinemu brezmadežnemu Srcu posvečeni; Marija bo slovenski narod rešila; Tudi satana bo Marijino srce premagalo; Marija je močnejša kakor vsa satanova moč; Mati svetega veselja; Sveta Mati bolečin; Mati svetega upanja; Dobra Mati; duhovnikov; Mašnik in
SPOMINSKE PROSLAVE OB 20. LETNICI SMRTI DR. KOROŠCA
Spominske proslave ob 20. letnici Koroščeve smrti so bile v Argentini v nedeljo' dne 11. decembra po objavljenem sporedu. Bile so v Slovenski hiši v Buenos Airesu, Don Boscu v Ramos Mejii, v San Justu, v Moronu-Castelarju, San Martinu, Carapachayu, Slovenski vasi v Lanusu, v Miramaru in v Mendozi.
Povsod so bile pred spominskimi proslavami tudi maše za dr. Korošca.
Podrobno poročilo o vseh proslavah bomo prinesli v božični številki Svobodne Slovenije dne 22. decembra t. 1. v posebni prilogi, ki bo posvečena spominu slovenskega narodnega voditelja dr. Korošca.	" i : i?:®
ve, od teh kar 1477 v devinsko — nabre-žinskem okraju, vendar ne bo imela zastopnika v odboru. Poleg zastopnika Neodvisne socialistične zveze inž. Josipa Pečenka, je v novem pokrajinskem svetu Slovenec še tržaški občinski svetovalec Franc Gombač, ki pa je bil izvoljen na listi Italijanske komunistične partije.
Katoliški dom v Gorici
Septembra 1953 so goriški Slovenci kupili dvonadstropno hišo in obširno zemljišče v Drevoredu XX. septembra in tako dobili svoj Katoliški dom. Vendar je bil cilj še, da bi imeli tudi lastno, dovolj veliko dvorano za kult. in verske prireditve. Marijin dom na Placuti je za take prireditve pretesen in preskromen. Zaradi tega je odbor KD že leta 1954 pričel misliti na lastno dvorano. Toda delo ni šlo hitro od rok. Leta 1957 so bili načrti izdelani in predloženi v odobritev na pristojna mesta. Tu pa se je zadeva vlekla kar dve leti, a so načrte zavrnili. Toda katoliški Slovenci se niso vdali, predložili so nove načrte, a preteklo je spet eno leto, da so oblasti u-godno rešile in odobrile načrte. Dela za novo dvorano so se začela 3. oktobra, in prihodnje leto poleti bo dvorana dokončana. Pročelje dvorane je osem metrov visoko, dolga pa bo dvorana 32 m, široka pa 13. Sedežev bo imela 280 , na galeriji pa 140; oder bo imel 8 m globine. Dvorana bo obložena z modernim akustičnim materialom poleg tega pa bo imela posebne ogrevalne in hladilne naprave. Odbor Katoliškega doma je pozval vse Slovence, naj z darovi in prispevki omogočijo poravnanje gradbenih stroškov.
DESETLETNI JUBILEJ HRVATSKE REVIJE
“Hrvatska revija”, ki jo v Buenos Airesu izdaja in urejaju znani hrvatski pesnik prof. Vinko Nikolič, bo dne 18. t. m. slavila desetletni jubilej svojega izhajanja. Ta dan bo ob 12. uri zahvalna služba božja v jezuitski cerkvi Regina Martyrum, Hipolito Irigoyen 2025, v Buenos Airesu. Imel jo bo dr. Mate Luketa, med mašo bo pa na orgijah igral orgelske skladbe Rev. Mirko Kovačec.
Po maši bodo molitve Reši me za umrle sodelavce “Hrvatske revije”.
“Hrvatski reviji” k 10. letnemu jubileju iskreno čestitamo ter ji želimo, da bi še z večjim uspehom mogla vršiti kulturno poslanstvo med hrvatskimi izseljenci in z,a pod komunisti trpeči narod doma v novem desetletju.
Marija; Na ameriške Brezje; živa Marijina krona; Posvetitev slovenskih izseljencev brezmadežnemu Srcu Marijinemu; Na kanadskih Brezjah; Na argentinskih Brezjah; Zlatomašni Marijin romar; Marijina legija, Najlepši biser; Za konec pa: Molitve in zdihljaji škofa dr. Gregorija Rožmana k Materi božji.
“Debele knjige bi lahko napisali kako je sam posnemal in častil Marijo, kako je Marijo od mladosti do zadnjih dni kot romar hodil prosit pomoči na razna Marijina božja pota, kako je pospeševal Marijino češčenje v družinah, kako je priporočal z besedo in zgledom Marijine družbe, kako je spodbujal mladino k iskrenemu češčenju Matere božje ter ji kazal zlasti na Brezmadežno”, pravi na drugem mestu avtor knjige o škofu Rožmanu, ki je tako z,a Zborni-kom-Koledarjem Svobodne Slovenije za leto 1961 dobil drugo knjigo, ki se ga hvaležno spominja kot človeka, nadpa-stirja in velikega Slovenca.
Ni treba še posebej poudarjati, da mora priti ta knjiga v roke slehernega slovenskega izseljenca, zlasti pa sleherne slovenske družine, da se bodo slovenski obroči otroci ob branju škofovih govorov besed o Mariji navajali ob njegovem zgledu k njenemu češčenju, na drugi strani pa bodo tudi spoznavali svojega umrla škofa v vsej veličini.
Knjigo dobite v DušnopaStirski pisarni za 90 pesov.
ARGENTINA
Vojaške in policijske oblasti nadaljujejo s preizkavami v zvezi z zadnjim ponesrečenim poizkusom peronistične vstaje v Rosariju in Tartagalu v prov. Salta. V obeh mestih so zaprli nad 50 oseb, za katere je ugotovljeno, da so pripravljale to vstajo in v njej sudelo-vale. Preizkave so pa še v teku tudi v ostalih mestih republike, ker je bila vstaja široko zasnovana. Zlasti skušajo vojaške oblasti ugotoviti udeležbo kovinarskega sindikata pri omenjeni vstaji.
V	mestu Tartagal so vojaške oblasti zamenjale večino častnikov, ker so ugotovile, da so pri zadnji vstaji v tem mestu proti prevratnikom postopali premalo odločno in so tako omogočili, da so za nekaj ur zasedli mesto. V provinci Buenos Aires je pa med vojaškimi oblastmi in provincijsko vlado prišlo do napetosti, ker vojska očita policiji, da je še veliko število atentatov, ki jih policija doslej sploh še ni preizka-la in tudi atentatorjev ni izsledila. Zato pričakujejo, da bo tudi v provincijski policiji prišlo do velikih sprememb in da bodo prišle na odgovorna mesta o-sebe, ki bodo delale roko v roko z vojaškimi oblastmi v preganjanju teroristov, pa naj bodo peronisti ali komunisti.
Predsednik dr. Frondizi je bil zadnje dneve v prejšnjem tednu v Cordobi. V tamošnji vojaški letalski akademiji je bil pri slavnosti ob zaključku šolskega leta ter izročitvi sabelj novim letalskim častnikom.
Nedelja, dne 11. decembra je bil v Argentini dan velikih nesreč. V popoldanskih urah je prišlo do velike avtomobilske nesreče v San Justu na področju Vel Bs. Airesa, ko sta dva udeleženca avtomobilskih dirk s svojimi vozili zavozila med občinstvo. Na mestu je 0-stalo 13 mrtvih, 40 pa je bilo ranjenih.
V	nočnih urah je pa javnost zvedela za letalsko nesrečo v bližini mesta San Andrés de Giles, tudi v prov. Bs. Aires. Vojaško letalo, last drž. tajništva za letalstvo, ki je opravljalo vojaško službo z inozemstvom, je ob vrnitvi iz Lime v Bs. Aires v omenjenem kraju padlo na tla. Pri tem je bilo ubitih 32 oseb, med njimi vsa posadka. V nočnih urah je bilo v tem kraju zelo slabo vreme ter je buenosaireško letališče od pilota dobilo samo sporočilo, da zaradi slabega vremena na tem letališču ne more pristati ter da bo letel proti Cordobi in tam tudi pristal. Pozneje od njega ni bilo nobenega sporočila več. Javnost je pa bila obveščena o nesreči pred polnočjo.
Za ministra za delo bo imenovan dr. Acuña Azorena, sed. drž. podtajnik v notranjem ministrstvu. Sedaj ta re-sar vodi min. za gospodarstvo ing. Al-sogaray.
Dne 5. februarja bodo v Buenos Airesu volitve enega senatorja in poslanca. Za te volitve je v volilne imenike vpisanih 1,794.431 volivcev. Od tega je 851.181 moških in 945.250 ženskih. Krščanski demokrati so postavili kot svojega kandidata za senatorja dr. Luko Ayarragaraya, kot kandidata za poslanca pa Salvadorja Busacco.
V Neuquenu se namerava naseliti en tisoč angleških poljedeljskih družin, ki žive sedaj v afriški Keniji. Zaradi vedno težkega položaja belcev v Afriki, se mislijo od tam izseliti in naseliti v Argentini. Argentinska vlada je pripravljena dati razne ugodnosti za naselitev tudi belgijskih družin iz Konga.
S prvim januarjem bodo v Argentini znova zvišali poštno tarifo in sicer bo navadno pismo stalo 2 pesa, priporočeno 10 ¡pesov, navadno ekspresno pismo 12 pesov, ekspresno priporočeno 20 pesov, paketna pošiljka bo pa stala vsak kg 26 pesov. Po zadnjem sestanku med dr. Frondizijem, gospodarskim min. Al-sogarayem in drž. podtajnikom za promet Ogueto ter zastopniki železničarski!^ sindikatov, na katerem so razpravljali o zboljšanju prometne službe, so pa tudi napovedali ¡zvišanje potniških tarif na železnicah v bližnji bodočnosti.
Za novega Titovega poslanika v Argentini je imenovan Lazar Latinovič. Je 45 let star, ter je v zun. ministrstvu sedaj vodil argentinski odsek. Pred tem je bil poslanik na Japonskem in v Belgiji, ter min. svetnik na poslaništvih v Parizu in Moskvi ter gen. konzul v Marseillu.
Policija v Buenos Airesu je v zadnjem času znova zaprla več komunistov in pri njih zaplenila velike količine propagandističnega položaja.
Argentinsko vojaško letalstvo je te dni proslavljalo Loretsko Marijo kot svojo patrono. Patrona argent. topništva je, kot znano, sv. Barbara, suho-zemske vojske pa Karmelska Mati božja.
MARIJA SLOVENSKEGA NARODA NE BO ZAPUSTILA
je
SVOBODNA SLOVENIJA _ ! _______________
OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA AKADEMSKEGA STAREŠINSTVA
Ilovice i& Sfovettije^
«rr-
Umrli so. V Ljubljani: Alojz Pirc, u-pok.., Antonija Velkavrh, roj. Strehar biv. trafikantinja, Matija Grom, dijak, Marija Janež, roj. Grilc, Ivan Kovač, črkoslikar, Franc Pleterski, vlakovodja, 'Terezija ¿šetina, roj. Srnjak, Terezija Volk, upok. Karla Melitzer, Marija Sušnik, roj. Mayer, vdova lekarnarja, Frančiška Jereb, Stanko Gostič, uradnik v p., Marija Brajnik, Lojze Skušek, Frančiška Jereb, Ljudmila Poženel, roj. Kren, Doroteja Obolnar, Ivanka Prelc, roj. Sturm, Franc Carli in Rudolf Kalan, u-čitelj v p. v Trbovljah, Minka Farčnik v Celju, Jože Kos,, čevljarski mojster v Celju, Jernej Ajdišek, upok. v Trbov-
BUENOS AIRES
Birma slovenskih otrok
na področju Vel. Buenos Airesa je bila na praznik Brezmadežne dne dne 8. decembra ob 16.30 v župni cerkvi v Ramos Mejii. Sv. mašo in pridigo za birmance je imel direktor g. Anton Ore-har, Med mašo je pel Slovenski pevski zbor iz Ramos Mejia pod vodstvom Gabriela čamernika, po maši je pa škof Msgr. Julian Martinez iz Buenos Airesa podelil zakrament sv. birme 278 otrokom, 128 dečkom in 150 deklicam.
Vse slovenske industrialce, trgovce, obrtnike prosimo za oglase za božično številko s Koroščevo prilogo. Oglase bomo sprejemali do ponedeljka 10. t. m. zvečer. V nujnih primerih tudi še v torek dne 20. t. m. opoldne.
SLOVENSKA RADIJSKA ODDAJiA bo na sveti dan dne 24. decembra ob tri čert na 10. na “Radio Excelsior”.
Za 20. letnico smrti dr. Korošca je '“‘Svobodna Slovenija” založila njegovo sliko v izmeri 12 x 17 cm. Reprodukcija je na finem ilustracijskem papirju ter je zelo primerna kot spomin na dr. Korošca za sleherno stanovanje. Cena 30 pesov. Na razpolago je v Slovenski hi-
OPOZORILO
Opozarjamo vse rojake, da je bil sprejem informativnih prijav za zasebno ustanovitev finančne delniške družbe “KORENINA S.A.F.I.C.” s strani tistih, ki imajo naložen denar pri PROMET-u (Brata Krištof) z uspehom zaključen.
Dosedanje prijave jamčijo za celokupno višino začetne vpisane in vplačane delniške glavnice družbe “KORENINA S.A.F.LC.” v znesku M$N. 8,000.000.— (osem milijonov arg. pesov).
PROMET SRL. želi nuditi možnost tudi tistim rojakom, ki nimajo sedaj pri njem naloženega denarja, da se prijavijo za nakup prednostnih delnic a dodatno soudeležbo na dobičku po nekoliko višji ceni. Informativne prijave se sprejemajo samo do vključno 20. decembra 1960 v pisarni PROMET-a- SRL., 25 de Mayo 533 — 3. p., Buenos Aires, kjer se dobe tudi vsa potrebna pojasnila.
V odgovor na številna vprašanja sporočamo tudi, da PROMET SRL. še vnaprej sprejema naložbe na mesečno odpoved na isti način kot dosedaj.
PROMET SRL.
ljah, Mihael Javornik, upok. v Perovem, Jakob Biznjak, rezervni poročnik v Kopru, Cilka Šanca, roj. Polak na Jesenicah, Alojzija Umek v Trbovljah, Franc Celarc, ključavničar na Brezovici, Mici Ravbar, roj. Novak v Vavti vasi, Franc Logonder v Škofiji Loki, Alojz Bizjak, ravnatelj Mestne hranilnice v Kamniku, Rudolf Pajk, kroj. mojster v Višnji gori, Frančiška Lukec v Sp. Kašlju, Janez Benčina v Ribinci, Franc Voh v Teha-rjih pri Celju, Janez Trnove, zidar v Zadobrovi, Anton Vidic, mizar na Krki, Stane Likar, inšpektor drž. žel. na Rakeku, Janko Karlovšek, sodnik v Celju, Avgust Curk v Ajdovščini,
ši. Naročila po pošti na upravo “Svobodne Slovenije”.
OSEBNE NOVICE
G. kapetan Viktor Gliha je zbolel in se zdravi v bolnišnici Fernandez v Bs. Airesu. Leži v sobi štev. 9. v tretjem nadstropju, postelja 53. želimo mu skorajšnjo ozdravitev.
Duhovniška sprememba. G. Albin Avguštin, ki je doslej služboval kot kaplan v samostanu za uboga in onemogle ter bil dušni pastir za študente v kolegiju Marin v San Isidru, je 24. oktobra nastopil novo službeno mesto ter prevzel župnijo sv. Margarite de Garcia v mestu Boulogne. Na novo faro ga je popeljal škof Msgr. Dr. Anton Aguirre v spremstvu direktorja kolegija.
Naslov č. g. Avguština na novem službenem mestu je: Esnaola 1150, Boulogne, FCG Belgrano, na kar opozarjamo slovenske rojake, ki žive v tamoš-njem kraju.
Doktor teologije (moralno-pastoralna skupina) je postal na jezuitski teološki fakulteti v Colegio Maximo v San Mi-guelu Rev. Jože Rant. Za dosego doktorata je predložil disertacijo v kasteljan-ščini “Pastoralni pogledi na poskus religijske sociologije slovenske emigracije v Argentini”. Iskreno čestitamo.
Družinska sreča. V družini Andreja Peterlin in njegove žene Pavle, roj. Čampa so dobili hčerko Barbko-Ivanko. Čestitamo!
ADROGUE
V nedeljo dne 18. decembra t. 1. bo ob 8 uri zjutraj prejel mašniško posvečenje v zavodu Betharan 7 v Adrogue-ju (4 kvadre od slov. semenišča) moravski rojak France Bergant. Prvo daritev Bogu bo pa daroval na Božič dne 25. decembra ob 10 uri dopoldne v farni cerkvi v San Justu. Novomašni pridigar bo g. župnik France Novak.
SAN MARTIN
Nov slovenski društveni dom v San Martinu. Dne 15. decembra bodo člani Pripravljalnega odbora za nakup novega slovenskega društvenega doma v San Martinu izplačali prejšnjemu lastniku doma drugi obrok v znesku 380.000 pesov in tedaj bodo tudi prevzeli kupljeno hišo v svojo posest. To bo za San Martin zgodovinski dan. Po dvanajstih letih gostovanja v tujih prostorih bomo dobili lastne prostore in sicer v središču občine in fare. Tu bomo sedaj lahko razvili živahno društveno življenje. Vse slovenske organizacije v San Martinu bodo tukaj imele svoj sedež in svoj prostor za sestanke in prireditve. Mladina se bo v novih prostorih lahko svobodno
Slovensko katoliško akademsko starešinstvo je imelo svoj redni občni zbor v soboto 10. decembra ob 18.30 v Slovenski hiši, Ramon Falcon 4158. Predsednik g. dr. Leopold Eiletz je začel zborovanje ob 19. uri. Po pozdravu udeležencem in ugotovitvi sklepčnosti je najprej prebral pozdravno pismo, ki ga čiani SKAS-a ob svojem novem rednem zboru pošiljajo predsedniku Narodnega odbora za Slovenijo dr. Mihi Kreku. V pismu sporočajo najlepše želje za njegovo delo in izražajo upanje, da bo akcija, ki jo vodi, privedla do popolnega uspeha. Nato je prebral pozdravno pismo, ki ga je Slovenskemu kat. akadr starešinstvu poslala Slovenska kulturna akcija. V pismu poudarja SKA, da “je delo članov Slov. kat. akad. starešinstva že več ko šestdeset let posvečeno gradnji prave kulture med Slovenci. Katoliški kulturni delavci so v SKAS-u nosili glavno breme vsega katoliškega javnega dela v domovini in nosijo glavne dobe slovenskega kulturnega, prosvetnega, socialnega in političnega delovanja in ustvarjanje imena uglednih članov Slov. kat. akad. starešinstva kot svojo oznako; svoje uspešno delo so opravljali v ponos SKAS-u in v korist vsega slovenstva, SKAS s tem de-
vzgajala v slovenskem in krščanskem duhu. Tudi za šport in zabavo bo dovolj prostora in ne bo nikomur treba hoditi na tuje.
Dve tretjini zneska, ki ga bo treba prihodnje dneve plačati, sta že zbrani. Potrebno je zbrati še tretjo tretjino. In namen tega poročila je, prositi vse rojake v San Martinu in okolici, da v tem, za našo bodočnost najodločilnejšem trenutku, priskočijo na pomoč s hitrim vplačilom deležev. Gre za našo lastno bodočnost, še bolj pa za bodočnost naših otrok. Vplačilo deležev se lahko izvrši pri vseh odbornikih pripravljalnega odbora in pri vseh rednih pobiralcih, ki bodo izročili potrdilo za vsako vplačano vsoto.
Po prevzemu kupljene hiše v svojo posest bo Pripravljalni odbor sklical občni zbor vseh lastnikov deležev, da Izvolijo nov odbor, ki bo prevzel upravljanje novih prostorov v svoje roke. Občni zbor bo v nedeljo 8. januarja 1961 v lastnih društvenih prostorih. Podrobnosti bomo še objavili.	Pripravljalni odbor
SAN JUSTO
Zaključek šolskega leta v San Justu
Slov. šolski tečaj Franceta Balantiča v San Justu je pripravil v nedeljo 4. decembra proslavo za zaključek šolskega leta z obširnim sporedom ter razstavo šolskih zvezkov, risb in ročnih del.
Proslavo je začel predsednik šolskega sveta Rudi Bras.. Povedal je zgodovino nastanka slovenske zastave, katero je blagoslovil g. župnik France Novak, šolski pevski zbor pa je nato zapel himno Naprej zastava, Slave. G. župnik Novak je zatem govoril o pomenu blagoslovitve zastave, omenjal papeževo okrožnico o izseljenih družinah ter naglašal potrebo, da se narodno in versko ohranimo.
Učiteljica gdč. Angela Klanškova je zatem odkrila sliko pesnika Franceta Balantiča, po katerem nosi ime šolski tečaj v San Justu, predsednik šolskega tečaja pa je spregovoril nekaj besed o rije-
lom v emigraciji ni prekinil; kakor v domovini, tako so tudi v emigraciji prav člani SKAS-a posegli po delu na raznih poljih in sloni marsikje vse delo ravno na ramenih članov SKAS-a. Zato želimo, da bi se ta tradicija SKAS-a ohranjala in v še večji meri nadaljevala. Slovenska kulturna akcija se SKAS-u za to delo lepo zahvaljuje in mu k uspehom v preteklih šestdesetih letih najlepše čestita.”
Nato se je predsednik spomnil v preteklem letu umrlih članov SKAS-a in je posvetil tople spominske besede zlasti pokojnemu dr. Ivanu Ahčinu, ki je bil ugleden znanstvenik in med vodilnimi kulturnimi delavci zlasti tudi v emigraciji. Spomin preminulih so vsi navzoči počastili z molitvijo in molkom.
Sledila so poročila predsednika in odbornikov, ki so bila soglasno odobrena, nakar je v imenu nadzornega odbora g. dr. Logar predlagal odboru razrešnico s pohvalo. Predlog je bil z odobravanjem sprejet.
Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen g. dr. Leopold Eiletz, v odbor pa gg.: dr. Alojzij Voršič, podpredsednik, Ruda Jurčec, tajnik, Marko Kremžar, blagajnik, Božo Fink, kulturni referent,
govem življenju in pesniškem delu ter njegovi ognjeni smrti. Učenka Jenko je deklamirala Balantičevo pesnitev, zbor pa zapel njegovo pesem.
Predsednik šolskega tečaja je v na daljnih izvajanjih podal pregled dela šolskega tečaja, ki v tem kraju tako lepo deluje. Največ zaslug za to imata učiteljica gdč, Klanškova ter g. župnik France Novak, ki slovenske otroke poučuje v tečaju verskih resnic. Pri pouku otrok z vso vnemo pomaga tudi gdč. Francka Tomažin, za telovadne nastope in proste vaje pa otroke pripravlja gdč. Anica Mehle. Končno se je govornik zahvalil vodstvu Našega doma v San Justu za vso naklonjenost in podporo ter pozornost, s katero spremlja delo slov. šolskega tečaja v- San Justu. Prav tako predsedniku mlad. odseka Društva Slovencev.
Svoj govor je zaključil z lepimi voščili slovenskim materam, katerim so otroci nato priredili prisrčno materinsko proslavo. Začeli so jo z voščilom s pesmijo: Rožica na polju več kot to imam”. Po odpeti pesmi je vsak otrok izročil svoji materi cvetico. Sledila je igrica “Očala”. Otroci so bili dobro pripravljeni in so svoje vloge lepo odigrali. Videti je bilo, da je tudi med mladino veliko igralske sposobnosti in veselja za gledališke nastope.
Glavno vlogo je imela Alenka Brasova. Poleg nje šo še nastopili Marjanca Jenko, Rezka Osojnik, Peter Gorjup, Mojca Bras, Peter Jenko, Tinka Urbančič, Katica Lipušček in pa zborček pod vodstvom Jožeta Maček. Poleg otrok sta nastopila tudi gdč. Marija Tomažin v vlogi mamice in g. Janez Jereb v vlogi očka.
Mamice so bile prijetno presenečene nad tako lepo pripravljeno proslavo. Škoda, da je ravno tedaj vreme nagajalo in se je vse niso mogle udeležiti.
Vsi udeleženci zaključnega šolskega slavja in materinske proslave so si nato ogledali lepo razstavo šolskih zvezkov, risb in ročnih del.
SLOVENCI V ARGENTINI
RUDOLF SMERSU
V OBRAMBO ČASTI SLOVENSKIH LEGIONARJEV
Beseda “izdajalec” se je v zvezi s protikomunističnimi borci uporabljala dosedaj samo v komunističnem časopisju. V zadnjem času pa smo to besedo čitali tudi v nekomunističnem emigrantskem časopisu — v “Slovenski poti” (štev 1-2, ki je izšla letos v oktobru).
Nepodpisani pisec v skrajno nedostojnem tonu, ki doslej med zamejskimi Slovenci ni bil v navadi, odgovarja “Vestniku — glasilu slovenskih protikomunističnih borcev”, ki je' protestiral zoper neprimerno pisanje o slovenskih protikomunističnih borcih v prejšnji številki “Slovenske poti”. V tem odgovoru sta dva odstavka, ki zaslužita javni odgovor.
Da ne bi kdo rekel, da smo z navajanjem nekaterih besed ali stavkov, pokvarili pravi smisel, hočemo dobesedno navesti oba odstavka, ki vsebujeta neresnico in hudo žalitev za slovenske legionarje.
Nevedama odstavka se glasita takole:
“Nikomur v naši javnosti ni znano, katerih bojev ali bitk se je “Slovenska legija” kot strankarska formacija ali kot vojaška edinica udeležila med zadnjo vojno, zato ji tudi ne gredo nikake zasluge. Upamo pa, da si nobena legija ne šteje v zaslugo bojev in zmag čet-
,niškega “štajerskega, bataljona” pod poveljstvom junaškega /poročnika M. Kranjca in junaka kapetana Vasiljeviča, kajti ta bataljon niti pred niti po pre-formiranju v vaške straže ni bil strankarska formacija”.
“Sleherni slovenski borec, ki je kot vaški stražar, zlasti pa še kot slovenski domobranec zasledoval svoje strankarske legijske namene, ter se ni prostovoljno in zavestno podredil vsem skupnim domobranskim vojaškim in narodnostnim ciljem ter disciplini, je bil rušilec slovenske borbene skupnosti in izdajalec padlih junakov ter vsega slovenskega naroda.”
Tako torej piše “Slovenska pot”. Ker sem podpisani sodeloval pri ustanovitvi Slovenske legije v aprilu 1941 in sem jo vodil do oktobra 1943, ko je njeno vodstvo prevzel major prof. Mirko Bitenc, ki je pozneje v službi domovine izgubil svoje življenje, smatram za svojo sveto dolžnost, da odgovorim na neutemeljene napade na slovenske legionarje — člane “Slovenske legije”.
Slovenska legija ni bila nobena strankarska formacija, ampak je bila tajna vojaška organizacija, ki so jo v aprilu 1941 ustanovili zastopniki slovenskih katoliških mladinskih organizacij. V de-
set članskem odboru so bili zastopniki vseh glavnih slovenskih katoliških mladinskih organizacij; med drugimi tudi zastopnik akademskega kluba “Straže” (pokojni akademik Franc Časar).
Namen “Slovenske, legije” je bil, da — ker se nihče drug za to ni zanimal ■— za časa okupacije organizira tajne oddelke, ki naj v vojaškem pogledu pripravljajo narod na trenutek, ko bo naš nastop za osvoboditev slov. naroda izpod okupatorjevega jarma potreben ter za nas in za zaveznike koristen in u-spešen ter združen z najmanjšimi žrtvami. Zaradi komunističnega nastopa in njegovih grozodejstev pa je morala SL sprejeti tudi borbo s komunisti v svoj program.
Eno izmed prvih dejanj SL je bilo, da je dala orožje, ki so ga zbirale njene edinice po vsej deželi, na razpolago “štajerskemu bataljonu”. Orožje je temu bataljonu tedaj peljal funkcionar SL Feliks Pogačnik, podžupan v D. M. v Polju, ki je skupaj s svojo ženo zaradi tega izgubil svoje življenje.
Potem se je SL z vso silo vrgla na organizacijo vaških straž. SL je pomagala ustanoviti prvp vaško stražo na Št. Joštu (o tem lahko priča ustanovitelj te edinice g. Jakob Žakelj in vsi borci, ki danes žive raztreseni po svetu) ter je tej postojanki poslala prvega poveljnika. Dalje je SL pomagala ustano-
viti okoli 80 vaških straž ter je veiiki večini teh preskrbela poveljnike in o-stale častnike. Skoraj vsi člani vaških straž so bili člani SL. Kurirji SL (zlasti pokojna Franc Malovrh in Tone Duhovnik) so neprestano obiskovali te e-dinice, in po vodstvu SL so bile vse te edinice med seboj povezane.
Ne da “ni nikomur v naši javnosti znano, katerih bojev se je Slovenska legija udeležila”, ampak nasprotno je res, da vsa poštena, resnicoljubna in strankarsko nezagrizena javnost dobro ve, da je bil uspeh slovenskih legionarjev, ki so delovali v vaških stražah, ogromen. Bojevali so nešteto bitk po vsej naši domovini. Naj spomnim tukaj samo na odbiti napad ogromnih partizanskih množic na komaj ustanovljeno vaško stražo na Št. Joštu. Ta bitka in še mnogo drugih bodo pričale našim potomcem o junaštvu slovenskih legionarjev.
Po zaslugi slovenskih legionarjev je bilo komunistično partizanstvo sredi leta 1943 že skoraj popolnoma izrinjeno iz Slovenije. Če bi v tem času ne bila razpadla italijanska armada, kar je docela spremenilo tedanji položaj, bi partizanstva v Sloveniji ne bilo več. Z italijansko pomočjo pa se je tedaj partizanstvo zopet okrepilo in tako je prišlo do tragedije na Turjaku.
Turjak je pomenil silen udarec za SL. Tam in pozneje na kočevskem “pro-
Stran 3.
Vsak teden ena
POGLED V NEDOLŽNO OKO Simon Gregorčič
Nikar, nikar se me ne boj, nedolžni, nežni angel moj, le semkaj k meni sedi, oko v oko mi gledi!
Pogled ti čist, oko mirno, v njem seva celo ti nebo in meni v njem leskeče odsev že davne sreče.
Budi spomin mi krasnih dni, ko bil sem še, kot si' zdaj ti, spominja me mladosti brez toge, brez bridkosti.
Spominja me čarobnih let, ko bil je v cvetju ves mi svet enako vrtu v maju ko živel sem ko v raju.
Zgubljen je, oh, zgubljen moj raj, ne smem, ne morem vanj nazaj, zaklenjena so vrata, proč, proč je doba zlata.
Pa če zaprt je sreče raj, da gledam vanj, se zdi mi, vsaj, ko v tvoja zrem očesa, odprta v njih nebesa.
Srce se v prsih mi topi, zamaknjeno v nekdanje dni, v presrečno' dobo cveta — o zlata, zlata leta!
dr. Bajlec Franc, prof. Ivan Prijatelj. V nadzorstvu so gg. dr. Fr. Logar, Lado Lenček, M Marolt, predsednik razsodišča pa je g. Rudolf Smersu.
Predsednik dr. Eiletz se je za ponovno izvolitev iskreno zahvalil in prosil vse člane, da se svoje organizacije še bolj oklenejo in sodelujejo pri izvajanju programa, ki bo moral biti izveden v prihodnji poslovni dobi.
Pri razpravi o predlogih so se osvetlile mnoge misli za delo v bodoče, zlasti pa bo veljala skrb vprašanjem, ki se nanašajo na našo mladino, tisto, ki je v šolah in na tisto, ki je vrste šolanja že zapustila.
Ob koncu je predsednik izrazil zahvalo vodstvu Slovenske hiše, ki nam daje na razpolago svoje prostore in pozval vse člane, da se udeleže duhovnih vaj za izobražence, ki bodo 16., 17. in 18. decembru v San Miguelu; naj se člani udeleže v čim večjem številu in naj opozore ter povabijo nanje še ostale tovariše in slovenske izobražence.
Ob 20.30 je predsednik uspeli občni zbor zaključil.
BLED
PRVI HLADILNIK S SLOVENSKIM IMENOM!
Sedaj v štirih velikostih, najmodernejših oblikah in opremi.
V kvaliteti prekaša najboljše, v cenah naj cenej še.
Dvojna garancija za dobo 5 let!
Oglej in nabavi si ga pri
Cerrito 2245, Lomas del Mirador
cesu” je SL izgubila svoje najboljše člane.
Ko se je ustanovilo Slovensko domobranstvo, je SL pozvala vse svoje člane, da stopijo vanj in kot disciplinirani slo-ski vojaki branijo svoj narod. Nad 8000 slovenskih legionarjev je vstopilo v Slovensko domobranstvo, precej pa jih je vstopilo tudi v Slovenske narodne straže na Primorskem in v gorenjski bataljon. Ogromna večina teh spi danes ne-vzdramno spanje v jamah in brezdnih v Teharju, Kočevskem rogu, Hrastniku in dr.
In ti zavedni legionarji, ki so se borili kot levi in ki so skoraj vsi padli na bojnem polju ali pa so bili zaradi izdajstva zaveznikov zverinsko pobiti, ti naj bi bili “rušilci slovenske borbene skupnosti in izdajalci padlih junakov ter vsega slovenskega naroda”.!
Slovenska legija je bila slovenska vojska, ki se je borila za slovenske in krščanske ideale. Slovenski legionarji so bili junaki in mučeniki, pred katerimi mora sleherni Slovenec v največjem spoštovanju kloniti glavo.
Samo silno zagrizen strankarski fanatik je mogel zapisati besedo “izdajalec” v zvezi z našimi legionarji.
Vsi legijonarji, ki so še ostali pri življenju in vsa poštena slovenska javnost upa in pričakuje, da se tako nepremišljeno pisanje ne bo več ponovilo.
SLOVENCI
VENEZUELA
Ob obletnici smrti škofa dr. Rožmana so se rojaki v Caracasu spominjali skrbnega in ljubečega nadpastirja pri slovenski maši dne 20. nov. Udeležba na njej je bila lepa.
Oktobra meseca je moralo oditi v bolnico na zdravljenje več rojakov. Tako je bila Marija Uija operirana na očeh. Prav tako je bil v bolnišnici v Caracasu. I. Ribič iz Maracaya.
Slovenci v Caracasu bodo imeli polnočnico 24. decembra v zavodu Colegio Mons. Arias y La Pastora. Med mašo bo petje slovenskih božičnih pesmi.
V Mulej evi družini so dobili hčerko. Prav tako v Jerakovi družini v Cagua. KANADA
Mestna občina ni odobrila načrtov za zidanje nove slov. župne cerkve Brezmadežne s, čudodelno svetinjo v New Torontu, ker bi cerkev po načrtih morala biti lesena, občina pa takih stavb zaradi nevarnosti požara ne dovoljuje več. Tudi so na občini zahtevali še vse polno novih podrobnih načrtov za postavitev tako moderne cerkve kot je bilo zamišljeno, da je bilo najbolje, da so cerkveni predstojniki naprosili drugega arhitekta, da jim je napravil nove načrte za zidano cerkev. Ta sicer ne bo v slogu tako moderna, ko je bila po prvotnem načrtu, bo pa tudi lepa. Škoda pri celi zadevi je samo ta, da je župnija izgubila osem dragocenih mesecev za gradbena dela.
Nova Slovenska župnija se je v zadnjem času začela tudi notranje graditi. Za povzdigo verskega življenja sta bili ustanovljeni Katoliška ženska liga za žene in dekleta, za može in fante pa Društvo najsvetejšega Imena Jezusovega. Za predsednico Kat. ženske lige je bila izvoljena ga Mara Osredkar, v DNIJ pa Ludvik Stajan. Za povzdigo
40. LETNICA KAT. GIBANJA V HRASTNIKU
Te dni poteka 40 let, odkar se je začelo kat. gibanje v Hrastniku. V tem času je nad ta industrijski kraj prišla tudi marsikaka nesreča, zlasti pod nacistično okupacijo. Vse to je popisal tamošnji rojak Janko Arnšek. Njegov članek bomo objavili v božični številki Svobodne Slovenije.
Slovensko planinsko društvo
pripravlja plezalni tečaj v Bari-ločah (Led, skala, raba orodja itd.) z zaključno turo.
Informacije in prijave pri g. Janezu Krištofu, 25 de Mayo /III. nadstropje, T. E. 31 - 6435.
PO SVETU
bogoslužja je bil ustanovljen tudi cerkven pevski zbor, ki ga vodi kot pevovodja lazarist Franc Sodja, službo organista je pa prevzel Nace Križman.
V slovenski šolski tečaj v Montrealu hodi letos 30 slovenskih otrok. V njem poučujejo Rev. Jože Časi, s. Jožica in njena sosestra s. Ireneja, Romunka po rodu, pa se uči tudi slovenščine. Slovenski šolski tečaj nameravajo ustanoviti rojaki tudi v Londonu.
..V Torontu so se poročili: Avgust Pe-trena in Cecilija Lorbek, Eduardo Giu-sepe Szigeti in Miranda Maria Pierina Istra, Franc Mušič in Nada Čermelj, Anton Božiček in Ivanka 'Boltar, Danilo Vrh in Marija Čeligoj ter Jurij Sušnik in Frančiška Dolenc.
Krščeni so bili: Rozalija Marija Cei-ger, hčerka Janeza in Polone, roj. Kos;
NOVICE IZ
“Socializem in vojna” je knjiga, ki jo je nedavno izdal v srbščini Edvard Kardelj. Takoj je izšla tudi v slovenskem prevodu, komunisti pa pripravljajo prevode tudi v druge jezike. V njej Kardelj brani stališče jug. komunistov pri graditvi komunizma in vodstvo zunanje in gospodarske politike; zagovarja tkz,v. “koeksistenco” med komunizmom in kapitalizmom ter v tej zvezi govori tudi o zadržanju Kitajcev do tega vprašanja.
Vsa prizadevanja jugoslovanskih komunistov gredo za tem, da bi med njimi in zahodnoevropskimi socialisti prišlo do tesnejših stikov. Nobenih sredstev ne štedijo za dosego tega cilja, zato neprestano vabijo vodilne osebnosti socialističnih gibanj v posameznih zahodnih evropskih državah na obiske v Jugoslavijo, kjer jim nudijo vse udobje. Tako so bili letos v vročih letnih mesečih na skoro enomesečnem obisku v Jugoslaviji vodilni člani angleške la-boristične stranke s samim predsednikom Hughom Gaitskellom na čelu. To priložnost so jug. komunisti izkoristili ter so imeli z njimi dne 22. in 23. avgusta v Ljubljani v vili Podrožnik ter na Bledu razgovore, katerih so se s strani jug. komunistov udeleževali Kardelj,
ZBORNIK-KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE za 19 6 1
v vsako slovensko hišo, v sleherni slovenski dom!
J A V N I NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2. Cangallo 1642
T. E. 35 - 8827	Buenos Aires
NAD 1000 RAZLIČNIH DARIL TER SAME PRAKTIČNE STVARI BOSTE NAŠLI V TRGOVINI
R E G A E O S FE GRESTA
MEDINA 8 L CAPITAL
ki Vam obenem želi vesel Božič in vso srečo v Novem letu.
Helena Antonija Stanko, hčerka Vladi-mira in Veronike, roj. Novak; Branko Janez Šubic, sin Jožefa in Ivanke, roj. Premože; Sonja Božidara Smrdelj, hčerka Cirila in Eme, roj. Polak; Bettty Doris Pichler, hčerka Antona in Brede, roj. Petrovčič; Karel Janez Kromer, sin Karla in Terezije, roj. Petek, Ana Marija Miholič, hčerka Franka in Marije, roj. Žerdin; Marija Margaret Celar, hčerka Ivana in Antonije, roj. Žagar ter Edi Franc Frelih, sin Franca in Ilonke, roj. Gombocz.
SEV. AMERIKA
Dramatsko društvo Lilija v Clevelandu je z uspehom uprizorilo burko “Mož brez žene.”
[TALIJA
V Meranu je umrl od kapi zadet biv. dolgoletni katehet pri uršulinkah v Ljubljani g. Matej Vilfan. N. p. v. m.
SLOVENIJE
Marinko, Tomšičeva, dr. Bakarič, Milen-tije Popovič ter Špiljak. Po razgovoru šo izdali skupno poročilo, v katerem pravijo, da so potekali “v prijateljskem vzdušju” ter da so “ izmenjali misli o mednarodnih problemih, ki zanimajo o-be strani, zlasti pa o vprašanjih okrepitve miru na svetu, koeksistence med državami z različnimi družbenimi sistemi in zboljšanjem miroljubnega sodelovanja med narodi”. Končno pravijo, da je bila izmenjava misli “koristna” ter je bila potrjena odločnost, da obe gibanji nadalje razvijata stike v ustreznih oblikah”.
SLOVENSKI TISK V ARGENTINI
Katoliški misijoni. December 1960'. Vsebina: Velik misijonski problem (L. L. CM); Žarišče (Marija); Bratu misijonarju za sveti večer (D. K.); Na novi postojanki (o. Emil čuk); Novomaš-nik Tomaž Pazhayampallil (Poročilo K. Wolbanga); Cerkev v letu 1960 (Sestavil S. Boljka); Popotni misijonski u-trinki (L. L.); Kitajski ptiček, Protestantski misijoni (Jože Mejač); Po misijonskem svetu; Misijonska nedelja 1960 v Bs. Airesu; Znamke za misijone. ..Duhovno življenje. December 1960. Vsebina: Vi, oblaki, ga rosite (B. R.); Skrivnost ljubezen v luči Marijinega brezmadežnega spočetja (Jože Jurak); Za dobro voljo; Bodoča usoda sveta (Dr. Fr. Gnidovec); Pismonoša Nace (L. D.); Zlate resnice; Glas iz Rima; Skrivnostne vezi (Alojzij vošmerlj); Zgodaj in pogosto (J. R)-Kako uporabimo pro-
Ste mislili na dober električni hladilnik, TV aparat, radio combinado, ali na katerikoli aparat, ki ga potrebujete za dom?
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO
B ii m ar, SRE
A v. de Mayo 302 — Ramos Mejía T. E.: 658 - 7083
nudi slovenski skupnosti kredite brez jamstva, na deset mesečnih obrokov brezobrestno za nakup hladilnikov, TV aparatov, pralnih in šivalnih strojev, plinskih štedilnikov, koles, radio apartov, radio combinadov, peči, mešalnikov in drugih potrebščin za dom. Prodajamo samo prvovrstno blago najboljših znamk. Kličite po telefonu. Pridem tudi na dom.
sti čas? (Avgust Horvat); Pravičnost in ljubezen; naši razgledi; On zna (Drat); Nova pota socializma (Priredil Gregor Mali); V Cordobske planine in žepni tatovi (Janez Hladnik); Od doma; Chestertonova pot v kat. Cerkev; Kaj je novega na Primorskem; Kat. Cerkev v ZAD; Med nami v Argentini; Osmi soc. dan; Okrogla hiša; Otroška priloga Božje stezice.
OBVESTILA
Ob naši lepi božični pesmi bomo najlepše preživeli božične praznike. Slovenski pevski zbor “Gallus” in njegov Mladinski zbor pripravljata za rojake Večer znanih božičnih ipesmi na Sveti dan zvečer v farni cerkvi v Ciudadeli. Uro bomo še objavili. Opozorjáma na ta večer in vljudno vabimo.
Slovensko katališko akademsko društvo prireja tudi letos lastno Silvestrovanje. Bo pri Markeževih v Merlu. Pripravljen je zelo pester spored. Podrobnosti bodo objavljene v prihodnji številki. Vabimo že sedaj vse akademike ter prijatelje.	Odbor
Izlet Družabne pravde na otok Hia-watha v Tigre bo v nedeljo 15. januarja 1961. Podrobnosti bodo še obvjavljene.
Družabna pravda
Nekaj izvodov pesniške zbirke Vladi-mira Kosa: DOBER VEČER, TOKIO, je že prispelo in so na razpolago v pisarni Slovenske kulturne akcije, Alvarado 350, Ramos Mejía. Cena izvodu: 120.— pezov.
GLAS, dvojna številka (štev. 22/23) je tudi izšla in je bila oddana na pošto. Ker zaradi razmer na pošti nekateri že zadnje številke niso prejeli v redu, prosimo, da nam sporoče ev. nerednost, da bi mogli na pošti reklamirati.
Občni zbor Slovenske zadruge v San Martinu, ki je lastnica Slovenskega doma v San Martinu, bo v nedeljo 8. januarja 1961 dopoldne ob 10. uri v novih društvenih prostorih, ulica Córdoba
ESLOVENIA UBRE
Editor responsable: Milos Store Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N? I77S
	TARIFA REDUCIDA Concesión N? U824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 650854	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1960 za Argentino $ 340.—.
LOJZE NOVAK
izključno zastopstvo
REMAR, S. R. E.
Av. de Mayo 302 — T. E- 658 - 7083 Ramos Mejfa
Sporoča slovenskim rojakom, da bo v soboto, dne 17.12.1960 ob 18 uri v prostorih Bara-Restavracije in vrta ILIRIJA, Alvarado 350, Ramos Mejía, prireditev rife Bumar za Socialni fond v pomoč slovenskim revežem. Dobitke v vrednosti nad 30.000.— pesov poklanja podjetje Bumar, SRL po posredovanju g. Lojzeta Novaka in ves čisti dobiček bo namenjen izključno samo za pomoč našim najbolj potrebnim. ]
Ob prireditvi, t. j. 17.12.1960. bo prenos slovenske radijske ure iz prostorov Ilirije, ki bo z izjemo trajal od

22 ure do 23 ure, t. j. eno uro.
Dne 23. novembra 1960 je umrla v Hrvači pri Ribnici
Marija Fric
mati g. Franceta Frica, župnika v Trnovem pri Ljubljani. Priporočamo jo v molitev.
France, Karol, Ignacij in Ana Fric, otroci; Nežka in Sonja, snahi ter ostalo sorodstvo
Hrvača, Trnovo pri Ljubljani, Maribor, Luis Guillon
Z A H V A E A
Ko nas je nepričakovano zapustil naš ljubljeni in nepozabni MARKO ŠKULJ,
smo bili od vseh strani deležni tolike tolažbe in pozornosti kot je nismo pričakovali, zato naj vsem Bog plača!
Posebno smo dolžni zahvalo družini g. Branka Rebozova, ki nam je tako požrtvovalno stala ob strani v najhujših dneh obstoja naše družine.
Enako smo srčno hvaležni Škofovemu zavodu v Adrogue za polnoštevilno udeležbo na pogrebu, č. g. rektorju dr. Gnidovcu za- tolažilne besede na grobu, č. g. direktorju Oreharju za slovesno sv. mašo zadušnico, in končno vsem za izraze iskrenega sožalja, za molitve, za cvetje in udeležbo na pogrebu.
Bog plačaj vsem! Našega ljubega Markca pa priporočamo v molitev in spomin!
Užaloščeni
EDVARD ŠKULJ z družino
Martínez, 6. decembra 1960.
JANKO JAZBEC:	(9)
Spomini koroškega borca
To vprašanje so Avstrijci močno izrabljali v svojo korist in strašili kmete, da bodo stradali, če bodo prišli pod Jugoslavijo. Zdelo se mi je umestno, da napišem članek o raznih vprašanjih bodočega gospodarskega ravnotežja na tem ozemlju, kar bi morala upoštevati naša propaganda, članek sem poslal dnevniku “Jugoslavija”, ki ga je uvrstil na uvodno mesto, kar pomeni, da sem Zadel v živo. Zanimivo je, da je tudi Jože Košiček pravilno ocenil ta problem v svojem lepem, že citiranem članku v sledečih mislih: “Karavanski gorski hrbet je bil tudi povod, da so na mirovni konferenci Avstrijci in njihovi prijatelji zahtevali vso Koroško zase, češ, da v Jugoslaviji slovenska Koroška nima gospodarske možnosti za obstoj. Morda je bila prav ta točka tista, ki je odločila plebiscit v našo škodo”.
Medtem se je približala naša služba k svojemu koncu. Dobili smo povelje, da s 1. dec. 1919 stopi v veljavo novi pravilnik računovodstva po srbskih predpisih in da preidemo v likvidacijo. Naša likvidacija se je. izvršila do 15. dec. nakar smo skoro vsi zaprosili odpustnice. Moja pot je šla v Bakar, a na Koroško so mi ostali neizbrisni spomini, ter sem ob obletnicah plebiscita imel tri predavanja o svojih doživljajih, ki jih v glavnem tu ponavljam. Pivo sem imel v Kastvu pri polni dvorani Narod-
nega doma, drugo v Novem Vinodolu, a tretje v Crikvenici.
Ob koncu — beseda zavednim Slovencem!
S svojimi skromnimi spomini na koroško tragedijo sem pri kraju. Iz njih je razvidno dovolj jasno, da smo bili zelo malo pripravljeni ob času naše osvoboditve 1. 1918 na predstoječe obmejne probleme. Moji doživljaji so bili sicer krajevnega značaja, toda dogajali so se na prevažni črti v območju Celovca in Beljaka. Kakor Maribor, si Korošci niso mogli pomagati sami, ker je bila njihova odporna moč že preveč oslabljena. Toda zakaj se niso močneje zganili —• ob tej priliki, zavedni Gorenjci, njihovi najbližji sosedi? Gorenjska ni imela moža, kakor je bil Malgaj!
Res je, da po izvršeni razmejitvi na Koroškem nismo mogli tamošnjim razmeram posvetiti tako pozornost, kakor bi bilo to potrebno. Na zahodni meji smo dobili ob razmejitvi silovit udarec, ki nam je odrgal skoro tretjino naše narodne posesti. Izgubili smo najbolj zavedni del našega naroda, izgubili smo Goričane, Tržačane, Istrane in dober del Notranjčev, pri tem pa dva močna kulturno-prosvetna in gospodarsko napredna centra v Trstu in Gorici, izgubili smo slovensko obalno posest dh Jadranu, svetovno znano Postonjsko jamo in idrijski rudnik živega srebra.
To strahovito krivico so nam ob kon-
cu druge svetovne vojne zavezniki vendarle vsaj deloma popravili in naša narodna in jugoslovanska državna meja je dosegla mestna vrata Trsta in Gorice... Dosegli bi bili več, ravno tako tudi našo posest na Koroškem, če ne bi bil visel nad mirovno konferenco Stalinov meč ,ki je pred tem ob asistenci zaveznikov, dal državne vajeti Jugoslavije svojim pajdašem v roke.
V takšnih razmerah Slovenci niso več gospodarji na svoji zemlji, temveč morajo tlačaniti mednarodnemu komunističnemu molohu. Zato naše manjšine v Avstriji in Italiji tudi nimajo potrebne moralne in materialne zaščite od matične države. Res pa je, da jo tudi nimajo v dovoljni meri od svobodne “Slovenije”, ki obstoji v zamejstvu. Ne smemo pozabiti, da so kraji, ki so ostali izven naših državnih meja, a so naseljeni z našem ljudstvom že stoletja, slovenska narodna posest, ki jo je treba ohraniti našim ljudem, dokler se ne strne z domovino.
Z ozirom na to, ker so gospodarske razmere v “zamejski Sloveniji” že dobro urejene, nastopa čas, da se posvetimo tudi močneje našim manjšinskim postojankam na Koroškem, Goriškem in Tržaškem, če bomo imeli na teh ozemljih zaveden, svobodoljuben in gospodarsko — neodvisen narod, bodo žarki tega blagostanja krepko odsevali na-pram zasužnjenim obmejnim krajem v domovini in bodo nosili klice svobodoljubja globoko v notranjost zemlje. To bo odgovarjalo smernicam, ki nam jih
tako prepričevalno predočuje predsednik našega N. O. Dr. Miha Krek v svojem pomembnem in stvarnem pozivu, naj “gradimo Osvobojenje” v duhu idej, ki jih narekuje nova metoda borbe “z, mečem duha” proti komunizmu. (Svob. Slovenija št. 37., 1960). To pomeni zbiranje vseh narodnih sil pod en prapor, to pomeni vsestransko in vztrajno delo za istim ciljem. Zdravo in dosledno politično zavest pa bomo dosegli samo z načrtnim kulturno-prosvetnim in teles-no-vzgojnim delom, kakor smo ga nekdaj gojili doma in kakor ga danes predstavlja vzgledno organizirano slovenska skupnost v Argentini. Središče te skupnosti neumorno hiti za svojim ciljem, gradi domove v posameznih naseljih, skrbi za šolske tečaje, izdaja časopise in knjige, deluje v številnih pevskih in dramatskih društvih, goji telovadbo in šport, a skrbi tudi za onemogle in uboge itd. Pri tem delu se kujejo značaji in krepi narodna zavest.
Če tudi druga velika naša središča v USA, Kanadi in Avstraliji delujejo v enakem duhu in ritmu, potem bomo mogli z, uspehom začeti “graditi Osvobojenje” v smislu novih idej v borbi proti komunizmu, a ena prvih naših akcij naj se izvrši v korist okrepitve našega duha na Koroškem, že prijatelj Rigler zastopa konstruktivno stališče ob koncu svojega že omenjenega članka, ko apelira na slovensko javnost, naj si močneje vzame k srcu probleme koroških Slovencev, zlasti pa bodri naše književnike in umetnike, naj se v svojih delih spominjajo Koroške.
Poiščimo vsestransko načine, kako prispevati k porastu blagostanja našega življa na Koroškem. Iz svoje torbe jemljem dve pobude. Prva se tiče Mohorjeve družbe v Celovcu. Pred prvo svetovno vojno skoro ni bilo slovenske družine, ki ne bi bila naročena na Mohorjeve knjige. Veliko bi pomagali slovenski stvari na Koroškem, če bi se vsi zapisali v to književno društvo,, ki izdaja že nad sto let svoje lepe in koristne knjige. Kdo si ne želi v svoji hiši skromne knjižnice? To dosežemo z Mohorjevimi knjigami v nekaj letih za malenkostne zneske. Tudi med starimi naseljenci bi našli zanimanje. Glavno je, da uspešno organiziramo poverjeništva. Vedeti moramo, da ima Mohorjeva družba v Celovcu že lastno tiskarno in lastno knjigoveznico, nadalje knjigarno in internat za slovenske dijake, ki obiskujejo slovensko gimnazijo ali pa slovensko učiteljišče. Z razširjenjem delokroga Mohorjeve družbe se bo okrepila tamošnja naša narodna posest, a knjige, ki romajo po širokem svetu, boder kakor nekdaj, prispevale k samoohra-njevanju slovenske zavesti v tujini.
Druga moja pobuda gre v korist slovenskega tednika v Celovcu, ki izhaja pod imenom “Naš tednik — Kronika” in je zelo dobro urejevan. Na ta list naj se naroče naša društva in organizacije, da zamorejo bolj natančno zasledovati boj naših tamošnjih rojakov za svoj obstanek.
Naj bi te moje pobude ne ostale brez odzivaj
Konec