Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse !eto - • .	$6.00
Za pol leta - <- - • .	$3.00
Za New York celo »eto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
List slovenskih delavcev v Ameriki.
the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers*
TELEFON: CORTLANDT 2876
NO. 51. t— ŠTEV 51.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.
NEW YORK, WEDNESDAY, MA RCH 3, 1926. SREDA, 3. MARCA 1926.
TELEFON: CORTLANDT 2876
IZ DELAVSKEGA SVETA
Hčerka znanega newyorikega rabinca, ki je nekoč delala v predilnicah, je v Passaicu govorila na treh zborovanjih. — Poslanska zbornica je sprejela predlog, ki zahteva odpravo železniškega delavskega sveta. — Preti sprejemu je bilo oddanih le trinajst glasov.
VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV.
Tajnik Melion je proti preiskavi,
Zakladniški tajnik Mellon je proti preiskavi, s katero naj bi ugotovili položaj glede iz vedenja prohibicije.
A V AS 111 NT i T O X. r>. C.. 2. marca. — Morim zalitf-va <?<»neral Lin-foln Amlrew*, pomožni zakladniški tajnik t<>r vrhovni poveljnik prfnhihicijsfcili sil. preiskavo pro-hibicij«* potom ^ociolo-gov in izvedencev. *kuša zakladniški tajnik .Mellon preprečiti tako preiskavo. ^ *<»raj zvf-rt-r je prostodušno izjav;!. da je proti preiskavi. katero zahteva Andrews in da l>o za tako preiskavo le v -lučaju, da ho kniiirreš imenoval zanjo jioselmo kom i s i.jo.
Znano je namreč, da ni Cool-idge pripravljen p r« "vzet i od-ro-vurnosti za delovanje komisije, ki hi ugotovila učni kovanje prohrbi-cije. Medtem pa ni ostal nedela-vt<n koniitej za trgovino z /.pranimi pijačami ter sam določil pre-l:avo. Skleni! tudi. da ho prihodnji ponedeljek zaslišal An-dre\v>a ■_»!. 1». i/vedenja prohibi-<*i>.
Boginja svobode je razočarana.
PASSAIC, N. J., 2. marca. — Miss Justina Wise, dva in dvajset let stara hčerka rabinca Stephen W ise-a, je priskočila na pomoč stavkarjem v predilnicah Passaica. Ona v družbi drugih dijakinj je delala pred letom v eni teh predilnic ter zbirala tam materija! za serijo člankov glede tam prevladujočih delavskih razmer. Včeraj pa je nastopila v Xewbauers Hali, kjer je pozvala svoje prejšnje sodelavce, naj vstrajajo„ da izsilijo odpravlje-nje slabih razmer v tvornicah ter izvojujejo boljše delavne pogoje. 1 udi na dveh nadaljnih zborovanjih je imela govore sliene vsebine.
V7 Passaicu in sosednih krajih je vprizorila policija obširne varnostne odredbe, da prepreči demonstracijo 1 1,000 delavcev, ki stavkajo že pet tednov. Zgodilo pa se ni nič drugega kot to, da so bili aretirani štirje piketi, ki so peli izzivalne pesmi, na temelju obdolžbe, da so povzročili nepotreben km val, kar je proti odredbi, ki je bila sprejeta pred kratkim. Vsi štirje pa so bili pozneje o-proščeni, potem ko je njih zagovornik Unger uvelja vil, da je Salvation Army dovoljeno peti po cestah. Po njih izpustitvi je rekel policijski načelnik Zo-ber, da ne preostaja sedaj policiji nič drugega kot poslužiti se krepeljcev.
Več kot dva tisoč stavkarjev je paradiraio včeraj nemoteno pred Botany Worsted Mills, potem ki |wee *** s, hi 7d( ti p° ko so obljubili policiji, da ne bodo vprizorili nika- VK"m	Vf>1"
kih nemirov.
Passaic Worsted Spinning Co. je objavila, da je pripravljena ugoditi dvem zahtevam stavkarjem, a komitej stavkarjev je izjavil, da se ne bo noben 8000 stavkarjev vrnil na delo, dokler ne bo kom-panija priznala unije in njenih pravic, privolila v • lelavni tc^den 44 ur, boljše sanitarne naprave ter flesetodstotno povišanje plač.
WASHINGTON, D. C., 2. marca. — Poslanska zbornica je včeraj sprejela s 381 proti trinajstim Watson-Parker predlogo, ki bi odpravila že- t> lezniški delavski svet ter uveljavila nov način za prostovoljno uravnavo sporov v industriji.
< )dredba, katero so sestavili zastopniki železniških delodajalcev in uslužbencev, je dobila še na-dalj na dva amendmenta, ko je bila izročena senatu. Kot dogovorjeno na konferenci med senatnim in zborniškim trgovskim komitejem, b o stavljena predloga na koledar.
H išna odredba bo brez dvoma predložena v obliki amendmenta. Zagovorniki načrta v zbornici in senatu so namignili, da bo čas sprejema odvisen v glavnem od stališča, katero bo zavzel senat napram amendmentom zbornice. Ta dva amendmenta, katera je vložil predsednik trgovskega komiteja, Parker, določata ohranitev vseh dosedanjih polnomoči meddržavne trgovske komisije ter jz~ brisanje določbe $300,000 za stroške posredovalnega sveta. Mesto tega naj bi dovolili take svote kot bi bile potrebne.
Odredba določa uravnalne svete za prva pogajanja, katere naj se skliče na inicijativo te ali one stranke. Naslednji korak je posredovalni svet petih članov, imenovanih od predsednika. V slučaju potrebe naj bi konečno poklicali nadaljni svet, tudi imenovan od predsednika, z določbo, da se ne sme uveljaviti nobene izpremembe v transportaci jskem položaju v teku tridesetih dni potem, ko je bil spor predložen temu svetu.
Liberty, ki stoji tako ponosno v iiewyop£keni pristanišču.
Mi adovc {Kotave. je doživela na-daljno veliko ra'zaearange. Ne ho na in reč dobila zapestne lire, ki hi ji jrotovo zelo dobro pristojala na r 'ki. v kateri dr/i plamenico.
Bratje Lazams. sinovi mekejra šviearske«ra priseljenca, ki so o-sta-li 'Zves* i drtižinc-fkim tradicijam t'-r otvorili v Xew Yorkni kupčijo '/. mami, stavili vladi ponudbo, da oki-a.se M:-:-, Liberty s tako za-;»»vsLii.> um. Ponwibo je dobil tlela v-<k i tajnik 1 )a.vi>, ki pa je ni hotel sprejeti ter jo dal naprej Mie.ra.lm m.u kvart irskemu inoj--t.ru ameriške armade. Ta ]>a je ixll' Čil. da ne potrebuje MrSS Libert v nikake ure. Če bi uprodili tej prošnji 1er dovolili Švicarjem o-p remit i jrospodieno z zapestnic uro, bi ni' kmalu oglasile še druge tvrd--ter }>onudili nadaljne novo-m< dne s ti vari. Bohinja pro.sito.sti »i stala mogoče nekejra dne na - vejem mest u s pristriženimi lasmi. ozkim klobučkom ter kiklo. ki bi sesula komaj do kolen.
Zakaj pa naj sploh dobi Mtss Liberty uro? Ona že ve, koliko je udarila ura.
John Lincoln Trebič usmrčen.
Mobilizacija v Afganistanu.
DUNAJ, Avstrija. 2. marca. — 17. Ka4)uia portx-jiyo, da je odredila affrani»»t*nNka vlada mobilizacijo svojih čet. Med njo in rusko vl.i<l*> je zavladala zadnje dni velika iwifieCost.	t .
Tatvina dragocenih tapet.
Iz trgovine ne\vyorških stari-narjev Barton Price & Wifcorn so ukradli neznanci tri drage flaan-ske tapete iz sedemnajstega stoletja. Vsafca ta.pe*a je vredna štirideset ti^oč dolarjev.

LONDON". Anglija, 2. marca. — John Lincoln, sin Ignaca Irebie-Lincolna. prejšinjepa člana angleškega 'parlamenta, kateri živi na Iztoku v izignan.<tvu kot nemški špijon tekom vojne, je bil obešen danes zjutraj v Shepton-Mallet jetniŠnici. .še predno je doHpel njegov oče. Mladi mož je bil spojna 11 krivim, da je v božični noči umoril Edvarda Richards, potnika neke pivovarne, ki je presenetil Lincolna pri vlomu v liišo. Priznal je umor ter pisal svoji ljubici Lillian Rrown, patetično pismo glede svoje usode, katero pa je ozma-čil kot zasluženo- Tako ona kot
njegova mati .sta se poslovili včeraj od njega, a oče ni do«pel pravočasno. Sin je zapustil zanj pismo.
Oblasti niso \po«tevaie peticije, opremljene s 50.000 podpisi, da naj prelože nksek učijo, da bo mogel oče videti svojega na smrt ofo-sojene^a sina.
PREREKANJA GLEDE
LIGE NARODOV
Briand je izjavil v poslanski zbornici, da bo zanikal Nemčiji sedež v svetu Lige, če ne bo opustila svoje opozicije proti Poljski kot trajni članici. — Rusko-nemški "dogovor" pomenja baje nevarnost za Francijo.
PARIZ, Francija, 2. marca. — Iz govora, katerega je imel ministrski predsednik Briand včeraj v poslanski zbornici, je razvidno, da bo nastopil v Ženevi koncem tega tedna, pripravljen, da izključi Nemčijo od trajnega sedeža v tem zastopstvu, raz-ven če bo opustila svojo pretnjo, da se bo umaknila,, če ne bo pripuščena sama.
Ta novi in važni razvoj v bližajočem se boju Lige glede zahteve Poljske za trajen sedež, ki je že omajal angleški kabinet, ki bo brez dvoma oblikoval politično bodočnost Evrope in celo ogrožil koristnost Lige, je nastal ko se je dvignil Briand, da odgovori na napade nacijonalističnega desnega krila. Ratifikacija Locarno dogovora je bila zopet blokirana včeraj vsled opozicijske debate.
Ministrski predsednik pričakuje, da se bo v soboto ali v nedeljo sestal v Ženevi z nemškim zunanjim ministrom Stresemannom. Po svojem uvodnem argumentu glede sedežev v Ligi bc skušal zlomiti nemške opozicijo proti Poljski in ob istem času tudi stališče švedskega zunanjega ministra Un-derja, ki lahko blokira poljske zahteve, ker morajo biti vsi sklepi soglasni. Na isti način prepreči tudi lahko Francija vstop Nemčije. Ce bo treba, se bo najbrž poslužil Briand tega dejstva.
V svojem govoru je tudi razkril, da je skušala Francija doseči v Locarno novo uravnavo, "ker je Francija izolirana in ker je Nemčija, ki ni hotela o-stati izolirana, že pričela ustvarjati dogovore, ki bi lahko spravili Francijo v skrajno nevaren položaj/* Ministrski predsednik je imel očividno v mislih pogajanja med Nemčijo in Rusijo, ki bi lahko dozorela v zvezo, vsled česar bi bila Poljska, vojaška zaveznica Francije, stisnjena med obe deželi.
Ministrski predsednik pa je šel še dalje. Izjavil ie, da nima njegov dogovor za izpraznenje IColina in skrčenje čet v Porenski, nobenega opravka z Lo-carnom, da pa je bil potreben, ker je prenehala, po okupaciji Ruhra, kontrola nad Nemčijo. — V drugi vrsti, — je rekel, — je bilo skrčenje porenske armade primerno, ker je potrebovala Francija izurjenih cet za svoji kampanji v IVlaroku in Siriji. drugačnem slučaju bi bilo potrebno poklicati pod zastave nove razrede. Izpraznenje Kolina je določil svet poslanikov. Objavil je, da ni soglašal z u-gotovili, da ni Nemčija izvedla svojih obljub glede razoroženja. Dostavil je, da so ostale sedaj le še dve ali tri točke, katere je treba uravnati v zvezi s
lem.
Najbolj važna točka njegovega govora pa je bila omenite v vstopa Nemčije v Ligo narodov. — Nemčija bo stopila v Ligo, — je rekel, — a kedaj? Ali ni ona edina sila, ki je zahtevala vstop? Očividno je treba vpoštevati neugoden položaj, a ker je treba uravnati vse soglasno, bomo sami odgovorni, če bomo poraženi.
Španski kralj se pripravlja na polet.
Španski kralj Alfonz bo poletel v južno Ameriko. — Spremljala ga bo baje kraljica. — Deset hidroplanov bo tvorilo kraljevo zračno bro-dovje.
PARIZ. Francija. 2. marca. — List. ''Journal" izjavlja, da je izvedel o<d pariškega poročevalca li-sta Diario Universal v Madridu, da namerava španski kralj Alfonz polete*d v Argentino s liidropla-no-m, katerega je vodil kapitan Franco. Spremljali ga bodo baje kraljica. Viktorija, niinistr. pred-se-dnik Priano »le Rivera in sijajno spremstvo. Deset hidroplanov bo tvorilo (kraljevo zračno brodov-j«-, ki s«- bo držalo iste ]x>ti, jm> kateri je letel Fraaieo v Buenos Aires, ji otape bodo dosti krajše.
Alfonz je prišel na to idejo, ko je dospelo na Špansko poročilo o sreeuiem prihodu Franca v Bueno« Aires.
Kralj je imel baje ^ Francom kabelski pogovor.
—	Ali bi si upali odvrti me po
zračni poti v Argentino? _ je
vprašal kralj.
—	VeJieaittstvo, to bi bilo krasno podjetje, — je odvrnil Franco.
—	Ali vte prepričani, da ga lahko izvršite?
—	S skrajno gotovostjo. Veličanstvo.
Na<to se je kralj baje odločil za •potovanje. Radite-<ra je bil tudi Franco pozvan, da naj se « prvim parni kom vrne na Špan-nko, da 'prične z grajenjem desetih. posebno 'konstruiranih hidroplanov.
Nemci na Češkem protestirajo.
V Čehoslovaški stanujoči Nemci ogorčeno protestirajo proti novim jezikovnim odredbam vlade. — Nameravani puč v Karlovih varih.
Borah kot kandidat za predsedništvo.
CHICAGO, 111., 2. marca. — Chicago .Journal pravi, da se je odredilo vse potrebno, da bo dobil senator Bonih na prihodnji narodni republikanski konvenciji republikajtsike stranke glasove illi-noišike delegacije za predsedniško mesto.
Tri tisoč ljudi brez strehe.
NEWPORT, Ark., U. marca. — Požar, ki je divjal v stanovanjskem okraju Newiporta, je uničil dvajset blokov hiš, več tvomiških naprav ter oropal tri tisoč ljudi zavetja.
BKKLIN. Nemčija, 2. marca. — V -<edemrdusetih nemških mestih (Vnoslovarške so bile viharne do-monstracije proti njasrilnim jezikovnim odredbam, katere je nve-ijav;!a čehoslova.ška vlada. Kot znano, ima ta odredba namen brutalno zatirati nemški jtzik in nemške prebivalce, ki žive na Češkem /e -lohstja in stoletja, f«lavna točka r»- odredbe se jrla^i. da Nemei. ki ne y.najo ee.vke><ra jezika, sicer l;:!iko pkaeujejo davke, da pa ne minejo Kavzemati nikakih javnih uradov, niti najmanjših obrtnikih uradov.
P RAC J A, (Vhoslovaško. 2. marca. — V Karlovih varih je vpri-zoril tam živeči arhitekt Rudolf lioe.s>ler s peščico l.hnli poskus, da izvede državni puč. a podjetj* se jo izjalovilo.
Koe.sler je pripravil štirideset -vojih uslužbencev do te«jra, da «>0 naložili delo, zasedli uradno poslopje » kraja ter aretirali okrajnega predsednika. Po par urah, ko so dospeli uporniki že do po-licijs.kega komisarijata, pa je stala upornikom nas-proti premoč zastopnikov vladne >ile in pue .se je izjalovil.
Uoes^i« rja in osemnajst njegovih tovarišev so aretirali ter oprostili okrajnega predsednika, ki se ni še opomogel od svojega -presenečenja.
Blaznež je hotel žrtvovati svojo hčer.
IirXTINGTON. Ind.. 2. amrca. Dela vec .Toe Randal je v peči močno zakuril ter »IrŽal n?ul ognjem svojo desetletno hčerko. Pri tem je govoril - — Vse svoje orn.k<-l>om žrtvoval preljubemu Bogu.
Prihiteli so sosetlje ter iztrgali blaznežu iz ivuc na]>olo|>ečenega otroka. Randala so ]>osIali v umobolnico.
Ford bo prodal sest tovarn.
Ford Motor Company je naročila agentu Josephu P. Davu, naj proda šest njenih tovarn, ker so premajhne za obratovanje. Tovarne so vredne sedem milijonov dolarjev ter .se nahajajo v Philadelphia, Cambridge. Minneapolis. Dallas, Louisville in Memphis, • Tenn.
Velikanski graft pri od-važanju snega.
Škandal, iki je bil razkrit v New Yorku v zve«i z odvažanjem snega in ki je.že dovedel do suspendiranja dveh policistov ter treh uslužbencev departments, za čiščenje ceste, je obsegel še nadaljne kro-ge. Pozno včeraj popoldne prišel raeimMki komisar Joseph A. Warren k višjemu sodniku MeAd'00-ju ter ga naprosil, naj izstavi 22 nadaljnih povabil, ki bodo rzvedena dane«-; v Manhattanu in Rrooklvnu. Doweclaj se ni še objavilo imen onih, ki so involvirani v zaroto, da otsleparijo mesto za denar.
V uradnih krogih govore celo, da je »ial graft dosedaj dva mili-
jona ^lolarjev. torej polovioo svo-te. določene dosedaj za odva-ža-n je snega. Ta denar se je baje direktno uknidlo iz žepa očeta teličk tiboi^ke r j a.
S pomladna ofenziva v Siriji
KAIRO, Egipt, 2. marca. — Poročila iz Beimta naiznanjajo, da je meteto Damask popolnoma obdano iz žuinasto ograjo. Francoska artilerija je v ntnleljo obstreljevala vKt-ašfee iwstojaake pri Yaldi Yal i.
V.statši sn> raiadejali železniško progo med Kesweh in Damaskom.
Tudi zve-za med. Damaskom in Haifo je prek ing ena.


DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
D&ne« so nm£« cen« Bledeč«:
JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $18.70 2000 Din. — $37.20 5000 Din. — $92.50
Pri nakmrilfh, Id znašajo manj kol en tUo< dinarjev nionam* poeebeji 18 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte In lzplatnje "Poštni iefcovni nradN.
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE*
200 lir ........... $ 9.10	500 lir . ...........$21.75
300 lir .......... $13.35. 1000 lir..........$42.50
Pri naročilih, ki znašajo manj koš m lir, nimmm pe II
sa poštnino in drase stroške.
Razpošilja na zadnje pošte In lzplainje LJoklJaaaka v Trsta.
Za pofiiljatve. ki presegajo PETH8OČ DINARJEV ali pa DVATISOC
LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust Vrednost Dinarjem in Linra sedaj nI -»-»ts. menja se veikraš ta seprf-šakovaoo; iz tega razloga nam ni mogoče podati —tnH'nr eene vnaprej; računamo po eeoi tistega dne, ko nam pride poslani denar v reke.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM C ASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE |jf.—
Denar nam Je poslati nJMJe po P—Hi Postal Msner Or«« aH pe New Vorts Bank Dnfl.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Oortbndt ftmt	m«« Tock, V. T.
Cortlaadt
GLAS NARODA, 3. MARCA 1926

GLAS NARODA
(BLOVBKS DAILY)
frtak StkMr
OviMd and tubUaked by 1LOV3NIO PUBLISHING COMPANT
(' 4 C«rp«ratiM> , ftrtUtn*	Lonia Benedik, treaenrer
IZ SOLNCNE FLORIDE
JUGOSLAVIA IRREDENTA
PUe« of baain«M of th« corporation and addrewee of aboT« officer« |2 Cortland! SlM Borough of Manhattan, Now York City, N. Y
" 6 L A 8 NARODA" _	"Votes ef the People"	__
Every Day Except Sundays and Holiday».
fa eel* leta velja list to Ameriko
fat Kanauio_______$6.00
So pol lota______$3.00
(i četrt Uta_______$1.50
Za New York ea eele leto — $7.00
Za pol leta_______$3.60
Za moaemstva »a —Is leto_ $7.00
Za pol leta_______$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Olae A aro>iG'' ukaja vsaki dan tzvzemii nedelj praentko*.
Po^ju br«a podpisa m osebnosti se ne prioWnjej>"- Denar naj se fcU#ovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da cs nam tudi prejšnje bivalitts nssnani. da hitreje
najdemo naslovnika.
"G L A 8 NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
£ ^ADFSl; ■^ICOUNC.«*
KAJ JE S FLORIDO?
\ < a jpi ju toliko piie za Florido in .prot.i nji, da je .okrajno
•	aril,; si .<;»>o	razmer v Floridi, kakšni izgledi se iiu-........... d »da\eem. »V najdejo delavci tam dela in kalkštie >o
\ -j.!' .šnn-it» i.ivi j«it>:ke in rvtanovan jv-Jke raocmere.
\'« kdo, ki je zaj»o-deji že več mesecev v takozvanein "boorni" « i j. i Mwunija, j • napisal i.eolepšano poročilo t; lede resničnega .položaja.
V pL tnu >:e glasi med dtugini:
Vedeti hočete, koliko časa bo se trajal tukajšnji '"•boom"? v l.iiiko r- ('. -V bo sedanji l>oom'' dolgo trajal a'li ce se bo izgubil \ | -Ku. V tej državi zaipoceli velikanske in obsežne načrte, Vprašanje je le, ee bodo vsj ti načrti tuidi izvedeni. Oe se bo to zgodilo, bo tri. jala izvrševanje načrtov več let in vsled tega bo dosti i a za vtavbuisk« dt'avce. < V pa s>e bo to res zgodilo, je v glavnem " • « t* m ee bodo nudile severne banke Floridi in »tukajšnjim •••■'II- kini šj> kniaat' in nadaljne kredite. Raz vent ega je treba se-\'.ia /• •;<> upoštevati ra^položen je, ki prevladuje na severu napram i .'»t* ii. Kot .s« m i/veiiel, ni to "razpoloženje" trenutno ravno najboljše.
/j tj Milit« ii. jo tukaj dasjti nezaposlenih, kajti dosfti /zgradb
•	b in do. ivljenih in druge, 'ki niso še dogotovljene, počivajo, ker zmaaijkalo gratiiicm sape. to je kredita. Vse kaiže, da je sedaj
t«/ko dobiti kredite Florido.
\» la >•• mi ('oAlt«-.a. da so grdo pretiravali srtvar, kajrti ce-1"	ia/d<-l:li v lote. Radite.ga sd tudi dovolyujem reči, da
i i.il.; bilti >ti za gradi.Lno industrijo. Seveda se bodo neka-.1 " n /. .a iii' i ji razvila in vzdržala, a blazna špekulacija, ki pre->'.. ;u.ji iuka., vsej ki vsi hI, m* more iti naprej v doisedanjem obsegu. \ i t« g.- lu prip< ročil mu, naj ne pridejo semkaj. Izjemo bi na-v > n? ukat.tji in k »pa rj:. katere se vedno rabijo in za katere je
•	o pIj.-Miwga dela. Kako dolgo pa bo to trajalo, je seveda vprašanje, na l at« ro ni tuko laliko odgovoriti.
NY V naj ne nakupuje z» mljišč v Floridi. I>osežen je bil vi-a. ijr \ jMMiudbe a- masah mora tudi priti do nazado-v i.,a i,i jk-I-ana. Stanovanjska IhmIh je sieer nekoliko odpravljeaia " ' 1 • '«• i'' e naj- innine o nekoliko paille. Špedeulantje fo zgra-11	•• vr.i. I VVi \ • ao-. ^.jjiih iiLšie. katere dajejk> v najem Zii ec-
' •» - »*' '1" »a me.-« -. Sedaj j»a se že prikazali plakati "For r»>nt' .
('<■ bo .'al Wall Stn-et -voj blagoslov, bo postala iztočna ol>a! -no r.-k,i RivI!«-ra. Za ta pa bo še precej časa in proletar-•• i /.al.lw»<r ne nudi isikaJva možnost, <la hi eakaii cela 3eta na
1 ■'j*....... in • a delo. Xa v-;ik način je ugotovljeno, da se stavbin-
^k. u.,i de.].; ve n tukaj ne «;«Mli nič boljše k..t pa na severu. Mezde so • i nov .m ;*ki Vi. rut re mi sJabse, življenjski stroški -ni.so nkka J1 '	1" ■ 11 •' i > j« je boij.se kot v zl«-glavnem in izpremenljivein
New Vorkll.
Kili J,	ilotienik. »:aj slu/i kot svarilo onim, ki hoč«*jo na
. . si.,,> odpotovati v Florido. Kdor se tifK-e preseliti na solnčni -i tnoi., , . vnapnj zagotoviti «lelo. ne da bi sa -zanašal na to. '!•i - / • >:<»" na ta ali oni način. M!a<li ljfu«lje si mogoče ha bik o pri-
v	o ti ko potovanje \ n« gotovo, a poročeni in družmsfiri očetje,
•	Ihm|„ tr:kt;it pr-m slili prtilno in.-lo -slepo vrjeli reklamnim člam-' ' ! v ' P : ' pi-M-m j«- |>opoInrmia jasno razvidno, koliko l»ju-
d.;lo zaiotiti o.? navid» zwv>ti in v koliki meri prekata š-te-
vi	r.,/i . .iranih -št. vilo srečnih ki so našli tam zaželjerio obljubljeno d» želo.	« « > : #
lo>« j u,. v Florido, razven ee imate zagotovljeno delo.
UNDCHWOOD A UNStHMSOd. N. V
Meillriii. ko mi j>o ,-evemih kraijlh >an;/Uijeino in m* zavijamo v stik n j<, je v Floridi kojianje in a vam je na dnevnem nda. Slika nam predstavlja dve mladi ainer ški ji'avalki,	Martha No-
rcliiLs in M'ss Agnes Gerai^-htv. Poh'g -le.lnje je col. Kabert
M. Thomj>>on. iis.e.'lnik ajnerisk<-ga

i"a /•* oi iiiypij-ske i^rre.
D
opis
XXI. POŠILJATEV DAROV ZA "DOM SLEPIH" V LJUBLJANI.
M s. Mavv Teran, 333 Ada*ns St.. Aurora, Lil
Mrs. r. Mukat. August*, X. J. Tajnik za društvo 558 S. N. P. J., New
Waterloo, (*. ('., Canada I'.asik Pa-ngt*i-siie, 11 »3 F.. St., Tleve-laihl, Ohio
Pet<* Križan, liox .>01, S. Wa4injrtrtn
sr.. Owonso. Mich. Kvartet Slovenija. Brooklyn, N. Y. M^ Mary Cerar, Brookh n, N. Y. J>rifcilvo Šopek Moči. Št 217 S. X. P. J.,
OenfcnU City, Pa. Peter Kotle, Gl« envvood, X Y., nabral John Krrži hnik. R. 4. Burley. Ida. •loihn Preiam, East Xorvalk, Conn., roe-
s.o voncr R«>v. Blazniku Nick Trtimpus, Sprigdalr, Pa.
$ 2.00 $ 1.00
* 5 .00
$ 1.00
$ 7 .00 $10.00 $ 1.00
$10.00 $ 5.00 $ 1.00
$ 5.00 $ 1.00
Willard, Wi3.
Ker ste mi že park rat dovolili nekoliko prostora v cenjenem listu (}. N., ni bil moj namen Vas se nadalje nadlegovati z dopisi. Ker se noče nikdo drugi oglasiti iz naše naselbine, kljub temu, <la je veliko novic, pole.g te«ra j>a še več narooč-nikov G. N. mi dovolite zopet nekoliko prostora v
Letošnji «predpit*t je bil najži-vahnejši, kar jih ]>omni naselbina Willard. Mogoče bi si kdo mislil, d'a se farmarji ne zanimamo za dmgo nego za gorko p£č. po-ebno sedaj v zimskih časih. Da to ni resnica, evo vam dokaza.
razume.
•i<no dvoraaio? Lahko s< kam pes taco moli.
Rev. \ovak ho^lijo od liiis<> do hiše ter kriče. da mladina ne sme v Narodni IVom, češ. da se tatu sla-) bo govon (ter baje dogajajo no-j moralnosti!
Xa.j I?ev. Novaka s tem opozar-jajii. «l<i pasd. da ne pride v javno-a kar se je dogajalo na tako-zvanih 'farovsliih* veselica, in to j>red vašimi očmi. Dinamatno vr\"i-co .ste zažgali. Ravno v vašeim taboru bo eksplozija, ako ne unrai.s-net«» tleče vrvice se ob pravem času.
Bol.ie je. da živimo v lepem miru drug k drugam, kajti do da-
Prebivalstvo v središčih.
Koncem leita 1925 je bilo v Tr-vtu pre^>ivalsrtva 24S.524, v Vidmu 5K.9643, v Puli 48.737. na Reki 4G.S4S, v Zadru 17.229.
Ne rfrži.
Italijani hočejo opravičevat i svoje nasilje proti 4*drugorod-eem" s primero o postopanju Ce-hoslovaške z Nemci. Primi^ra ne drži, j>a če jo je porabil tudi sani Mussolini v parlamentu, ko je rohnel proti Nemcem. Mussolini V stopil tako v vrsto rtaliijanHkih oštarijskih politikov, ki iso slišali, da je eeihoslovaščima proglašena /a <1 nža.vni jezile v čelioslovaški republiki in da so Nemci "zatira-jni". Ceh osi ova k i mu brez dvoma ] o priliki povedo, da primera šepa in da naj jo zsito v bodoče opusti. Nemci radi državnega jezika "lič ne trj)e. vlada jih ne goni iz službe in (Vhovlovaki Nemcem ne zafpirajo šol. To je polje, na 'jaterein naj išče Mussolini prime-*e ! Na Cehoslovaškem >o za pri i samo nemške potujeevalnice. v Primorju 7>a je Italija zjiprla slovenske ljindsike šole in odprla ita-'ijaoiMke porujčevalniee. Ako 1 ineli Jtrproslovani v P ran orjn take •pravice, kakršne vžrvajo Nemci v CehrKslova.ški, bi veselja vri-kali :-n Mu^olinijeva slika bi vi 'sela v vsaki slovouski htii'
Tukaj imamo navado, da prire- MlH> še vedno varovali svoj
Dvojezični napisi na pokopališčih
so dovoljeni v Škofijah, v Plnv-jah in pri Sv. Barbari. Tako so r>ovedali odposlanci miljske občine prizadetemu prebivalstvu. Na aagrobne spomenike je uveden nov >bčin«ki <lav«Jk. Napiwi morajo biti najiprvo italijanski in na dru-rrem Tinostu .so lahko f=l<rvens.ki Pristojbina na nagrobne napise znaša pri lesenem križu 5 lir. pri kameni tem 20 lir.
jamo kar po dve veselici v enem tednu. T>ve veselici v enem dnevu. Pa recite, da nismo napredni. Kadar ise je vršila veselica v našem novem narodnem domu. se je vršila gotovo tudi v ta'kozvanem "farovžu". Kar se pa zadnjih ni-»em udeleževal, naj poročam le o lepem uspehu veselite, ki se je vršila 13. februarja v S. N. Domu.
značaj ter poklic drugih.
Istrske pritožbe.
Tz vs.«h ikraiev se eujejo pritož Drhmo se pregovora: sto ?lav.ll)e Ved710 pr[m kajj nrvv^a kar
sto misli. Nikakor pa ne more biti ena glava ]>a sto misli.
Ker m> se baje tukajšnje nekatere ženčice hudovale, češ, da Rev. Novak ne morejo oziroma ne >;m*» biti delničar S. N. Doma. n;ij bbtgovolijo vpoštervati, da se
je vršila seja v mesecu januarju . °b P^/te maškeradne vese- ]92(. ,pri k;(Uri ^ y sklmilo> da
lice je bila izredna, udeležba. Da.

Skupaj
$49.00 D. 2,720.00
prekosili smo marsikatero veliko naselbino v Zdr. državah <gl«*de udeležbe. Mask je bilo nad petindvajset parov. Napravile so dokaj zabave in smeha. Prvo »narado sta dobili narodno zavedni Slovenki Mis Karolina in Mi-is Annie Zupane. Jako smo bili očarani, ko smo ju zagledali v slovenski narodni noši. Mamikilo med nami Willardcani še ni videl naše slovenske narodne noše.
Naj še omenim, da omenjeni mladenki sta zelo marljivi delavki za napredeJk in ugled vse naselbine. Le tako naprej, ako ravno vama iz gotovih krogov zavidajo. (Kar povejte ignorantom, da je S. N. D. jalko razsvetljen). Miss Ivantka Zalar je dobila drugo nagrado. Tudi ona je marljiva delavka na narodnem polju. Ostali dve nagradi so »lobile učitijiee isz Oreenvvood-n.
Zopeit korak naiprej, pa bodisi v duševnem a.Ii finančnem oeim. Hvala iza pri.j>omoček v korist narodnega doma vsem udeležencem.
Onim delničarjem pa. ki se r. so mogli udeležiti te prireditve, pa ngjsiboile že iz katerihkoli ozi-rov. priporočam, da nas poselijo v prihodnje. Nekateri se pa le jeze. kadar se mi .zabava: .o. T«'m bode T>ovedano. da še nismo rajvohesili rdoče zastave z naro<l-■nega doma — and we do not intend to do it as vet. — akoravno na«t nazivljejo boljševiki in m-dečkarji.
Naj še enkrat poudarjam, da smo res napredni. Kaj da ne? Jse-daj ko imamo S. N. Doni še ni vse. Cilje se, da petorica še sedaj ne veruje, da J«toji dom v Willardu. ki sluzi lahko za vse potrebe, tičo-če se cele naselbčne. Ne! ^e enega je treba. Za kako rabo pa ? Mar li za ples in zabave? Saj vendar vedno vpijete. -da ne pustiti mladino na ples. Svetniki pa mewl a tudi ne plešejo. Čemu potem še
postane lahko vsak Slovenec d<>l-ničar S. N. Doma. Toliko v blagohotno naznanilo.
Odbor S. N. Doma za loto 1926 je sledeči:
Predsednik Josip Sleanec, pod-pfe<Isi»dnik Miir. Drganc, tajnik Mirko Pakiž, bla^apiik dolin Za-
i-a z dere stare raizmere pn razburi duhove. V Pacrinu poslu je bolniška blagajna z delokrogom, ki je primeren pazmskemu središču. Se<la.i r»a naj bi dva dela obseicja bolniške .blaga;pie pripadla drugam Kdo bo hodil v Pnlo v zadevah, katere je lahko praviti v Pazinu 7 Ali na nove province se razteza .Takon o socijalnem zavarovanju i:i j zahteva novo opredelitev pa če bo neka.tern.rkom še tako v breme! V Kopru ima pošt n i urad m nogo de-•a a1 i te dni je bil neprioaikovano odpoklican en uradnik, češ. da za.
do^ujeta dva. Zlasti jvi poštnih uradih odjemlje uprava osohje in lar. NadzomiLki: Mat. Bombach. | rsm^i niart=nka<kega poštneea u-Prank Bah in Josip TTešič. Vese- -:ida pride v kraitkom nabiralniea
lični odbor: Mat. Bonrbach. John Zalar in F. Borgont.
Delničar S. N. Doma.
Darovi za Dom slepih v Ljubljani.
John Kershisnik, Bur-lev, Idaho. $1.00.
John Premru, E. Norvvalk. ' '»ni., $5.00 (namesto venca na krsto Rev. Iil.iiznika).
Nick T rem pus, Spring«dale, Pa., $1.00.
Denar sprejeli ter <ra bomo izročili na pristojno mesto.
Uredništvo.
'talijanski listi so polni takih pritoki) in fašisti se pridiršajo v svo iih sejah, da mora biti vse tako kakor oni hočejo in da bodo vse do segli pn" rimski vladi, ali n>vež: ne opravijo nič.
POZOR ROJAKI!
Naš potovalni zastopnik Mr rOIIN Ž UST bo obiskal rojake po Lawrence Co., Pcnna. — Komur e potekla naročnina na Glas Na -oda, naj jo obnovi pri njem. Tu ii sprejema naročila za raznr cnjige, ki jih imamo v zalogi. Ro a kom ga toplo priporočamo.
Uprava "Glas Naroda"
Sedaj je
čas.
SE V ERA'S Ay TI SEP SOL 35c in 501
SEVERA'S COUGH BALSAM
25c in 50c
SEY ERA'S COLI) d GRIP TABLETS Cena 30c
rv.'li *u«l |N^08|oma na;»arla x-.^.-rfanji dobi Ifta. Vsak pr« hlad l rehii krepko zdraviti. I'siuvi-tf prv«* simptome prehluda. N"ajl».,Ijše in iui j izdatne zdravljenje so Severova iJruž.ri-ska Zdravila.. Odporno^ proti rmier.emu kns'ju s) lahko zii-goiovite s pom<V>» SevemveRu Balzama zoper kašelj. Obolenje vratu vam ublaži S»-v»-r»»v Anti-sepsol. 1'roti prehladu v Rlavi, kihavlcl ali f»u vzemitf S«-ve-rove Tablete. zop«-r prehlad in hripo. Njihovo hitro učinkovanje. kadar i "omenja zainuda bolezen vam st..krat prihrani kar i Lanejo.
Dobite v vsaki lekarni.
W. F. Severa Co.,
Cedar Rapids, Iowa
J«' svet ros na glavo po-
stavi!:
Iz Italije poročajo, da bo znani Italijan Gabriele I) Annunwio vprizoril v Milanu igro " Mučenj.' sv. lioštjana". •
D Annunzno že par let sameva v krasnem gradu ob Ganlskem je-zeru. Pri sebi ima par deklet, ki -.o oblečene kot nune, pa tudi sam nosi kapiieiusiio knto ter st» vsak Večer {>okori z dobro večerjo in lepimi dekleti.
Zadnjič je hotel papeža obiskali. toda papež ga i/, previdnosti ni hotel sprejeti, ker so prejšnji pa-poži proglasili njegov«' spise za ne. moralne.
1)' Annun-ziu je že zdavnaj po-malem rorji-xtalo v glavi, popolnoma mu jv pa zaropotalo tedaj, ko je zavzel Reko v imenu Njegovega italijansk«'ga Velieajistva.
OdKustiliilob ni možak več pi i »rilit-i. Nj«-gov tovariš Mnssolini ki je tudi ]x<j>olen norec) ga je 'metnoval vit«»zom Snežniškim — conte «li Monte Nevoiso.
(ilavno vlogo v "Mučenju sv. Boštjana*' ba igrala ena najslavnejših igralk na svetu — Ida Rubinstein. Nekoč j«' bila z D'An-mi!izij( m v ]irecej intimnih st.kih — b«i;je sta bula eelo porojena — r>a s«» je zadnji čas po]K»lnonia odtujila o<l njejra. Tudi tej -davn; igralki je začela pamet pešati. Na •»oti v Italijo je namreč pov«nlala časnikarskimi pomet valeem. da je :na!o manjkalo, da ni šla reševat Aniundsena, ki je bil lanko leto obtičal nekje v bližini Severnega tečaja.
Ti-ti Slovenci, ki grade Dom v Broc.klvnu, na j si dobro zapomnijo. da mora danes vsakdo, ki hoče v javnem prostoru ža vsaj napol javno prodajati pijačo, plačati vsak me^ec par sto dolarjev graft a. Če ga pa ne plača, dobi kaj
hitro brezplačen dom v kazotu. *
Sedaj je post. Ko ve rta na račun vere nikdar toiliko ne greši kot v
sv c tem iKs^nem času.
*
V Italiji se bo takrat začelo obračati na boljše, ko bo Mussolini dovolil svojim podanikom svobodno dihaiti.
Od svobodnega dihanja pa do svebod ne m "sli in prostega govora je sicer še dolga pot. toda svobodno dihanje je vendarle predpogoj vsega tega.
*
Od originalnosti <!o kriminalne bedarije je en sa.m kratek korak.
To dokazi je zadnje čase Trunk v v.vojem "Pisalnem j>o1ju".
Zadnjih »pel let se š«' ni ^lisnlo da hi kak bu+.logar prišel na kant ali da bi imel kaj prida na banki človek, ki prodaja samo sodo in kofe.
*
llearstovo ča-joplsje hoče izvedeti. kakšno razpoloženje vlada med ameriškim narodom gle<le VoMeadove postave.
Poizvalo je č't atelje, naj zapišejo v po^i-bno glasovnico, če so za pijačo ali proti nji.
Najbrž bo na milijone ljudi povedalo svoje mnenje.
Ko bo izid glasovanja objavljen. bo morgoiče že vsaj približno določiti, koliko bmtlegarjev je pravzajprav v Ameriki.
Birtlegarji bodo v vrsti onih, k; se bodo izrazili za prohibicijo. Butlegarji m vsi tisti, katerim
7>roh*<l>icrja nese. _ *
Vsenovsod na svetu, edinole v \.merrki ne more procvitati in se razvijati fašistov«^ka ideja.
Zakaj ne? Vzrok je povsem enostaven : vsak naš politik bi bil rad Mussolini, nobeden bi pa ne hoitel biti faši-t.
*
Poleti se bo vršila v Pbila-delphiji velrka razstava.
Vse dežele in vse države bodo zastopane na nji. Tudi Jugoslavija. kakopa.
Pa kaj bo razstavila Jugoslavija ? Vse kar hoče. Vse ho lepo in dobro. Edmole svoje politike naj! ne razstavlja. Ž njo hi se pred vsem svetom strahovito blamirala.
Slovensko
Amerikanski
Koledar
za leto 1926
ima sledečo vsebino:
Pesem
Kohdarski del.
Poglavje o praznikih, letnih časih in mrkih.
Premogovna industrija v Ameriki.
Detektivska zgodba.
Svetovna mesta. Divji konji v Montani.
Inženirska čuda preteklosti.
Gumij — novo zlato svetovne finance.
Strašna bolezen — rak.
Doživljaji lat nega v New Yorku.
Tam za brezetni.
Sibirske slike.
ALdel Krim.
Dogodek na ladji.
Angleški državnik Lord Cur-zon.
Pleme in pol na Norfolk otoku. Strun v kriminalistiki.
Izgubljeni kontinent.
Življenje v morskih globočinah. Prodiranje v polarno ozemlje.
Amudsen o svojem polarnem poletu.
Ujalmar Brar.ting.
Kita j ska.
Sun i a t sen.
Koliko se popije na svetu. Ustroj telesa in značaj.
Načrt novega koledarja.
Pavtl Ilindenburg.
Smrt Roberta La Folletta. Doživljaji v džunglji.
Ypliv nikotina.
Židovska univerza .
Uporaba nekaterih zdravilnih rastliji.
Vpliv podnebja na duševne bolezni.
Raznoterosti.
S mesnice.
KOLEDAR KRASI OBILO RAZNIH SLIK.
Cena 50c
Naročite ga takoj, ker smo ga tiskali le o-mejeno število.
'GLAS NARODA'
82 CORTLANDT STREET NEW YORK CITY
GLAS NARODA, 2. MARCA 1926
Prosper Merimee:
Verne duše v vicaJh.
(Nadalje
Ko je preteklo nekoliko dni, sr ni mogla vrv ustavljati. Naznanila j«* doou 'Juaifcu. da j«« pripravljena na v s«'. IV»*priirana je, da je na vsak nat*kn Lrjrubljena in da je najSH»ljLi«', da se naužije še maJo *iimV prod smrtjo. I>un Juan je bil o«i v«*>.elja ves >z s»-l>o in je vse pripravi! za Izbral si je temno noe. Vrtnar prinesel Tere-zi svileno vrvno lest v i eo, s pomočjo katere naj bi preplezala samo-s;anski zid. Zav<tj tz iiicščaircsrko oblfko ji* 4itl ^krit. na dogovorjenem mestu v vrtu. kajti na to ni bilo misliti, da bi se ona moigla p.ika>zati na ulie v halji. Don Juan jo l»o jioeaikal pod aidora. V primerni bližini bo pripravljena no-bil niča z mulami, ki jo bo hitro p<mesla v n««ko hišo na deželi. Tam bo ona rešeni a vseh zasledovalcev in 1k> živela mirno in srečno s -svojim ljubimcem. Ta načrt je sestavil d on Juan. l>al je napraviti primerno olrteko. poskusil je vrvno lestvico in ji pridal še napodilo, kako jo je trrba pritrditi; — M|»bih ni ]>ozabii ničesar. Na vrtnarja ^e je lahko zane.seil. Poskrbel je celo. da ga umore še tisto n<M*-, ko bi njo odvedJi. Sploh je bilo v^- tako niodro urejeno, da je bil po!ofn izključen.
Da nebi vtzbujai šumenj, je don »Titan o<lš(d dva dni pred določc-tiim večerom na svoj grad de Ma-rana. V tem gradu je prebil večji dol >vojih otiv^kili let, toda odkar se je vrnil v Seviljo. še ni bil nikoli tam. Noč je že padala na zemljo, ko je dospel in njegova prva Kkrb j»» bila dobra večerja. Nato •se je slekei in legel v posteljo. V svoji sobi je prižgal dvoje velikih voščenih sveč: iva mizi pa je ležala knjiga z opolzkimi zgodbami. Ko jc prebral nekaj str»i>i, se ga je lotila dremavica. Zaprl je knjigo in ugwsnrl ono svečo. Preden pa j« UgaKntl »Se druigo, se je ozrl raz-tr«-sei>o po sobnih stenah, dokler ni njegov i>oglexl oJrtiioal na sliki pn*d*tavijajoei muke vernih duš v vieah, katero je tolikokrat ogle-do.al še kot otrok. Nehote je pogledal na mo-ža. ki mu je kača žrla d robo v je im ni mogel premakniti oči od njega, čeprav ga je sedaj še bolj sprrletela groza kakor iidtdaj. Istočasno pa se je domislil stotnika Gomare in strahovi-tih m lik. ki so mu v za«lnji ur i raz-oralc lice. Z^iTozila ga jc ta misel in čutil je, kako mu kar lasje vstajajo pokonei. Toda v pocru.mii se je zopet zbral m ivpilmil zadnjo *vcčo. nipajoč, da ga morda tema opr ^.i strahovitih prikazni. Vendar m' je te«laj še boj j povečala »njegova groza. Pogled se mu je vedno obračal proti sliki, katere ni mogel videti; toda bila mu je tako ziiana, da jo je gledal v svoji domišljiji tako razVnjno, kakor ob belini dnevu. Dozdevalo se mu je celo, da se postave liweijo iz lemc in da postajajo svet le, kot da Ki na^tflUHU ogenj, ki ga je naslikal um«-tJii"'k, res vzplapolaJ. Xje-govo raeburjenje je hilo toliko, da j-»» isakri^al in poklical xhrža%>ni-ki naj bi odstranili podobo, ki mu povzroča toliko strahu. Ko pa •»o vvtopjS v njepovo *r>bo, se je 7.asramoval svoje slabosti Mislih je, da se IkkIo ljudje noečevali iz njega. Če sv«rio, da se boji slike. Naroeil je mimo in hladno, kolikor mu je -pač hilo mo^ve. da naj (prižgo sveče in naj ga puste sa-me#a. Nato je zopet sedel h knji-pi; toda samo njegov pogled je dns*'l po papirju, njegove misli pa so biie pri sliki. In tako je v nepopisni vz\ alovanosti prebil vso noč breos spanja.
Rano zjutraj je vstal in odšel na lov. Napori in jutranji Klad *o <ga netkobko ,pom iri 1 i m mu ne-tkoluko Obrisali s|»omin na sliko. Vrnil se je v grad ; sedel je k mizi im mnogo pil Bil je nekoliko orno ♦en. ko je iel «*>at Naročil je. naj mrii pripravijo posteljo v dru-«obi, in lahko si mislite, da je slika ostala r»a *tar«m mestu ; to-i t.iKl i t ja je -prtne?^ s seboj spomin, ki je bil dovod j močan, da mu *£ postil £Mt*ati en del noči.
te strahote nika-
in vedno se. jo po\-račal k pobegu, katerega je zasnoval; in ko je služabnikom naročil vse potrebno je sam odšel v Seviljo, sredi popoldneva v največji vročina, zato da bi tja dospel šele pod noč. Res je bila že trda noč. ko je dospel do stolpa Ldom, kjer ir* je pričakoval njegov služabnik. Oddal nuu je svojega konj«, in ga vprašal, če je vse pripravljeno, mula, nosi i -niea. . . Po njegovem naročilu bi moralo biti vse v bližnji ulici, tako da ne bi imela s Terczo predaleč a obenem tudi, da ne bi vzbujal suma pri srtraži. če bi jih pri svojem priiiodu srečala. Vse je bilo pripravljeno in v*a navodila so bila do pičiee izvedena. Videl je. da ima še oelo luno časa, preden da Terczi dogovorjeno znamenje. — Shiga ga je ogrnil z velikim temnim plaščem, stopil je sain v Seviljo pri trianskih vratih, skrbno pazeč, da ga ne bi kdo spoznal. Vročina in utrujeno-t sta jra prisilila, da je .sedel na neko klop v zapuščeni ulici. Ta.m je pHčel žvižgati in popevati s tihim glasom, kar mu je pač prišlo na misel. Od časa do časa je jx>gleda'l na uro in nestrpnemu se je zdelo, da se kazalec ne premika. Naenkrat je začni žalno in svečano jrodbo. Najprej ,je mogel razločno slišati le nekake cerkvene pogrebne pesmi. Nato je sprevod vstopil v ulico in se pri/bližal njemu. — Dvoje dolgih vrst. menihov-spo-kornikov se je s prižganimi svečami pomikalo pred krsto, pokrito s čnnim žametom; notsilo jo je več antičn oblečenih pot>tav z belimi bradami in tz meči ob sit rani. sprevod Mta eaUjučevali dve vrsti belo oblečenih uie/hov prav tako s prižganimi svečami v roikah. Vsi <o se fpomikali počasi in dostojanstveno. Niti korakov ni bilo sliša-in in rekel bi, da jc vsaka postaTa bolj drsela, kakor se prestopala. Dolge in gdoiboke gnibe obk-k in pla£čev so IwJe prav taJco negibne.) kakor na oblekah marmornatih kipov.
Ta prizor je dona Ju an a neprijetno dimil, kakor sploth ideja o smrti v živo zaulene \-vakega epi-kurejca. Vstal je in je hotel takoj oditi, toda veliko število menihov m sijaj sprevoda sta ga iznenadila in vzlnidila njegovo radovednost Pogreb se je usmeril proti nek; bližnji cerkvi, katere vrata so se z velikim hnuipom odprla: don Juan j« pristopil, povlekel enega izničil nosilcev -za rokav in ga vljudno vprašal, koga pokopa.vajo. Me-n h je dvignil glavo, bil je bled in upadel v obra^, kakor človek, ki je šele okreval po dolgi in mučni bolezni. Odgovoril je z votlim glasom kot iz groba:
—	Grofa dcuna Juana de Marana. Dinu Juanu ve ob tem čudnem odgovoru kar jezili lasje; toda kmalu ise je zopet umiril ter Jiasmehnil.
—	Xajbrže sem slabo slišal, ali sp pa >?tare<? zarvotil. — si je de-jat
V stopil je v cerkev istočasno s Mprr vodom. ZačeJi so zopet pet: posebne pe^mi ofe remijevanjiu orj^^lj: duhovniki v črnih plaščih so /apeli "De prof and isDon Juan je čutil, da mil zastaja kri kljir'i ^emjii prizadevanja!, da bi o.»tal miren. Stopil je k d-rugemn menihu in ga vprašal:
—	Koga torej pokopavate ? — Grofa dona Juana de Marana, — jc o*hrnil spokomik z votlim in pošastnim glasom. Da ne bi padel. .se je don Juan naslonil na steber. Meglik) se mu je tpred očmi in tudi pogum ga je j»apu«ftrl. Med tem pa se je nadaljevalo cerkveno opravilo in od cerkvenih obokov je strahotno odmeval glas orjrclj. T»eopleten z gla?=ovi, iki ko peti Die* ir&e. Zdelo se mu je. da sliši angelske k ore. ki kličejo k poslednji sodbi. Končno je abral vse sile in prijel ndkega mimoidočega men'ha cea roko, ta je bila mrtzla kot bi bila iz kamna
—	Častiti oče, zaldinjam vas pri Bog<u, — je zaklical. — povejte mi, za koga molite in kdo ste ▼i?
! _
(Daije pribfldtsjit;)
POGIN RUSKEGA CAR1ZMA
Zadnji francoski poslanik v PetrograduMaurice Paleolf^rue, je zelo spreten pisatelj. V svoji mladosti je napisal roman, ki mu pa ni prinesel toliko slave, kot v zadnjrh letih njegovi poučni leposlovni spisi. Njegovi spomini "Na carskem dvoru rneJ svetovno vojno", ki so že prevedeni v nemščino, so njegovo ime ponesli daleč na okrog. Oba dela teh sporni, nov se ne čita samo kot roman, temveč se vrh tega odlikujeta s silno zanimivostjo, ki prit<>gne či-tatelje z močjo kakega epohalnc-ga filma.
Paleologue je namreč živa priča vseli intrig, ki so se odigrale od 1. 1014 — 11)17., v Petrogradu. — Njegovi spomini podajajo .sliko u-mirajočega carskega dvora, ki izžareva v zadnjih dihih. -Francoski jKJslanlk je bil v ruskih višjih krogih splošno priljubljena osebnost. Paleologue je bil pa tudi bolj .sjK*oben in bolj dostopen, kot njegov mirni in resni prednik Louis in vsled tega so mu razne zaupnosti kar deževale od vseh strani. Imel je tudi velik direkten vpliv na carja samega, nov povod, da so se mir bližali vsi s tem večjim zaupanjem. Ta diplomat pa je bil. ker je imel toliko prijateljev. natančno poučen o vseli dogodkih, ki so se izvršili v politiki ali na dvoru. Veliko ''zaupnih'" stvari je vedel že v naprej.-Le v enem oziru je on odpovedal, in sicer to vsled tega, ker mu ni bilo mogoče neposredno opazovati — v spoznamju silne eksploziv-moči, ki se je pripravljala v revolucijonarnem gibanju- Zmage velike ruske revolucije ni on dočakal, ker je zapustil Petrograd v maju leta 1917, torej nekaj tednov po vrnitvi Lenina in Troc-kega, ki sta šele pričela resno z organiziranjem ruske revolucionarne drame.
Že od počet ka pa je poslanik slutil razdejanje, ki ga je zanesel Rasputin na carski dvor. Diplomat je tega sibirskega kmeta osebno spoznal v marcu leta 1915.
— Dolgi, rjavi, razmršeni lasje, črna gosta brada, širok nos, miši-časta usta. Celoten izraz obraza pa sili v oči, ki so popolnoma modre in se odlikujejo s privlačnostjo. Pogled je obenem prodirajoč in nežen, otroški in zvijačen. —Rasputin je bil srečen, ko je mogel govoriti s poslanikom Francije. Tudi on je računal, da doseže s posredovanjem francoskega diplomata pri carju več uspehov. . . ,
Gotovo je, da po carici Aleksan- ^ m dosegeI Vi4ega> kar je želeL
Rasputin je govoril poslaniku o
trpljenju ruskega naroda "v ze-
I	__lo kratkih stavkih in z niogočni-
NAZNANILO IN ZAVHAUL mi kretnjami". Nadalje je zahte-
. .Tiižnim srcem naiznanjam so-i val od Francije denar, toda nič
rodn>kom, .prijateljem in znancem več kot prej, za uradnike, temveč
strašno \e«t, da je nemila smrt pretrgala nit življenja Ij-ubemu sinčku
TON I-JU MAHKOVIC.
Dne 13. februarja je šel po pre-raog. pa se je sirote/k taJko ustrašil superintendenta. da je skočil naravnost med želeizniške (kare, ki o stisnile. Levo roko mu je takoj odtrgalo. Na fpoti v bolnišnico je izdihnil svojo nedolžno du-£o. Pokopali .smo ga <3ne 15. fe-b ru a j-j a na katoli-škem pokopališču v Clarid^e. Pa. Pokojnik je bil
za kmete. — Govori s carjem sa-našenru urim, — mu je reikel, paslanik. Ras put in pa je odvrnil: — Jaz nisem carjev finančni minister, jaz .sem minister njegove duše. — ,,
Ta ruski kmet je videl revščino in katrasjtrofo, ki jo je morala vojska prinesti ruskemu narod u-\'a tem je slonela njegova politi-ka na dvoru, on je s-poznal, da se mora skleniti mir.
Francoski diplomat je nadalje spoznal gos-po Vvrtibovo, prijate-
prestol. Car ni odredil demokratičnih institucij, ko je bil čas. — temveč šele tedaj, ko je bilo že prepozno in jih je izsililo ljudsko gibanje.
Iz Jugoslavije.
•nastane nad Beogradom katastrofalen orkan.
Obsodba vojaškega kapetana v Skopi ju.
V Skopi j u 'je bil pred prvoin-•stančnim vojaškim, sodiščem obsojen kapetan IL klase Matija So-ko/ovič radi tatvine 280.000 Din. na d%-c leti zapora.
rojen M. maja 1914 na Cla-j^00 RasPuti™. Ona je .silno Iska-ridge. Pa. Da je bil zelo priljuh-! v',1,vne^a P^™**, ker se je
Ijen. je dokazal
njegov pogreb. la kot zauI>lxi<;a Kljub sla^em-u vremenu se ga je|m,ratl ° n^overa »sajenju o udležilo mnogo ljudi, v^ šolarji1 dne,uh dosrodkih-
desetih razredov z učitelji wed in razni njegovi rprijastlji. Šolarji so nm tudi podarili ikrasen venec.
Srčna hvala vsem, ki so ga prišli kropit. Hvala za darovane vence bratoma moje žene Leopodu in Franku, hvala Lojzu Surlatu in njegovim otrokom, Mrs. Or za 1 arcnani venec, hvala Mrs. Vozel, Leopodu Salehar, Dojzn Jeniču, lopa hvala mJad-im pogrebe em in s»ploh ^isem, ki so nais tolažili v urah žalosti.
Teibi. dragi nepoeabni srniro pa kličemo: Nasvidenje nad mezdami ! Lahka naj ti bo ameriška zemlja!
Žalujoči ostali: Anton in Mary Mahkovic, stariša. Mary, Ana, Rosi, sestre. Frank, Joseph, John, branje. Leopold in Frank Šalehar, strica.
Poslanik ]>iše o ruskem carju Nikolaju kot vestnem človeku, ki I »a ni bil dovolj sposoben za sr\*oje mesto in ki ni imel odločne -volje. Vsled raznih nasvetov se je udal najbolj ekstremni reakciji. Takrat je bilo več oseft), ki so hotele skleniti z) Nemčijo separatni mir, a le zaradi tega, ker so videli v pruski monarhiji največjo za.slombo za ohranitev ruskega carizma. — Toda konec tega se je bližal z naglimi koraki. Veliko so k temu pripomogle tudi govorice o Raz-pirtmu, ki so se silno razširjale in ki so dvoru odjemale ugled in spoštovanje. Sledil je umor Ras-putina po osebah, ki so hotele rešiti carizem s tem, da se otresejo Rasputina. — Carica in car sta videla v Rasputinu " božje orodje", ki naj jih resi. V resnici pa jim je ta človek izpodkopaval
Strašna burja v Beogradu.
V Beogradu vlada že več dni strašna burja, ki divja In razsaja po viseh ulicah ter je že na-pravila precej škode. Pasantje se morajo dolstikrat z napori boriti proti burji da jih tie vrže. Kdor pa si svojega klobuka ne pritrdi na glavo, je siguren, da ga bo lovil daleč proč po blatnih ulicah. Od-Igraivajo se tudi komični prizori. Damam je neprijetno, ker jim silni vihar dviga , krila in plašče. Burja je po ne god potrgala tudi več električnih žic. Beograjska meteor«:!očka postaja napoveduje, da ni izključeno, da-prihodnje dni!
Na moderen način . . .
V selu Borojevac v Djakoveni >e s«'lia:k Jakob Višna večkrat so-s< :Iom jura vil, da bo umrl na pov-sem morfleren naein. Nekega dne so jra našli utopljenega v vaškem v;.-dnjaku. Rct> moderno . . ,
Za dobro vdrgnenje se ne more ni d primerjati r dobrim, starim
Pain-Expeller-jem •
Pri prvem znamenju prehlada se posluiite tega ubornega domačega pripomočka ter preprečite komplikacije.
35 in 70 centov po lekarnah. Pazite &a tvornilko znamko Sidro.
F. AD. RICHTER A CO. Berry 4 South Sth Sta.
Brooklyn, H. Y.
ZASTAVE
svilene ameriške. slovenske
IN HRVAŠKE reoalije, prekoramnice, tro-boj nice, znake, uniforme itd
Sigurno 25% ceneje kot drugod. VICTOR NAVINŠEK,
231 GREEVE ST. CONEMAUGH, PA.
ZDRAVNIK PRAVI PLJUČNICA
To je pri£lo od prehlada, ki ga je za-ncrnarl. — Pomnite. —
Zdravniki priporočajo vro^ Bo!jfaj-ski ŽeliKfni Čaj za hitro orlpravo prehlada. Bolgarski Želisr-ni Oaj iiomafpL pri rev-matl zmu. zaprtju, bolezni j^ter, ledic. in žek>dca ter obogati in oja/i kri.
Zagotovo vprašajte lekarnarja za pristni Bolgarski Želeni Čaj v rdeči in rmeni >kallji z mojim imenom na nji: 35c, 75c in <1.25.
Opomba: Velike družine naj bi naročile mojo veliko družinsko fikatljo, ki traja a mesecev. Pošljite mi 11.25 in jaz Jo vam bom takoj ponlal. Xaslovite name: H. H. von Schlick, 824 Locust St... Pittsburgh. Fa.	—Adv*L
Slovensko - Amerikanski Koledar
za leto 1926. 8 ^
- »
je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili.
Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen.
Cena mu je 50c.
Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order.
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"!
*
GLAS NAHODA, 3. MARCA 1926
E ROZE
ROMAN V DVEH DELIH.
Za "Glas Naroda" priredil O. P.
ter na

Električne peri za vse iiulustrijalne svrhe — za tovarno, tiskamo, pralnice, restavrante. trgovska podjetja — in peTi za domačo uporabo so ta teden razstavljene v naših izložbah 11a Irving Place in Petnajsti cesti.
Odprto je od devetih dopoldne <lo pni šest ili zvečer. Vstopnine ni.
The N ew York Edison Com Na Vašo službo.
Irving Place and 15th Street
TURŠKE ŽENSKE
i> tiim je bila odstranjena glavna ovira na poti k ustanovitvi turškega narodnega gledališča. V stari
(Nadaljevanje.)
N.jNlrdnjega ju/tra. po*em ko je sama zajfcrkovala s knezom v i <j« Lavni	j«' izročil Marcel tsvoji mladi ženi pismo gro-
fa, katero j«* li ranil dij<i<-%.laj zatnjo. Dočim ga je še obotavlja je držal
v roki. je oil kiu-st o<l<poklican po važnih opravkih.
1'r. ct j časa potem, ko je Marcel odšel, je sedela Iris v delavni -'•bi, z i!<-»*lprtim pismom v roki. nakar je vstala ter stopila v knjižnico, — velik, pi-iio-l^ast pnvior. Na sredi s<jbe je stala velika miza, prevlečena z zelenim miroflum usnjem.
lrif, je položila pismo na mizo, nakar je stopila k nekemu oknu iltprla. Nato pa j»- priceLa iskati črno skrinjico, ki je bila njene da bi bila vesela te lastnine.
l't*4avila jf skrinjico na mizo ter sedla na stol. zroča na podo3-gasio, > črnim uaržuitom prevlečeno skrinjico. Ko je sedela tako, se j lotil In - zo|Hit -oil i občutek onemoglosti, utrujenosti in naravnost ,Kwakiz«*, kot ga je /.< enkrat občutila. Ta občutek je prihajal od nog lavzgoi in ni ji bilo mogoče premakniti kak ud. Njejio srce je utripalo j ►r i tem nondno in pričela se je lotevati omotica. Le srce je burno m (zegonclno utripalo . . .
Sum pri vratih jo ni vzbudi iz te moralične ohromelosti. Ko je zngl< lala Sigi id, Ui je opila v knjižnico, da čita .tam najnovejše listo, lri>, « o pri mi/i m nepremično, zročo na črno skrinjico, ki j<- /< takr. dolgo vzbujala nj. no radovednost, je stopila k srvoji sestri t«-r položila roko krog tilnika mlade žene.
Ali m ve<iji4> jezna name? — je vprašala nežno. — Bodi dobra, 11 ikajti jaz ne vem, kaj govorim, ker sem pogosto tako nesrečna!
Iri.s - > je predramila iz oje otopelosti, a le napol in prošnja Nigrid za odpuščanje je zvenela precej brezpomembno v njenih ušesih.
—	O. da. — je rekla mehanično in kot izičnpana. — Mklve sva ><stri. Ne, nič vi-č nisetm huda. L«* vsa k sebe .sem bila, kajti jaz .sem vendar ljubila očeta.
—	To vem. — je odvrnila Sigrid, ki je zapičila svoj pogled na skrinjico l»t na poleg ležeče pismo. — Ti hočeš citati pismo? Ali si že storila to? — je vprašala ter pokaeala na pismo.
Mesto da bi odgovorila, je vzela Iris pismo v roko. posegla po roženim nožu, ki je ležal na mizi ter prereoala ž njim omot, ne da 1*1 ;• 'šk««lova!a P" ]>ečat. Pri tem je padel iz iphna majhen, v svi-bm papir zavij predmet, kaleroga je Sigrid pobrala s preproge ter ga razvila.
—	Ah, — j«- rekla ter pokazala na dvojen ključek. _ to je klju-ček, ki bo raizkriI skrivnost črne Skrinjice. Ali naj odprem?
Iris je prikimala, ker ni nmgla niti govoriti, niti ugovarjati, PribLi*žno dve 1(-'t5 teSa> ko kajti .Milila j. kako je zojm-i loteva strašna brezvolja. Srgrid sej*0 pri51e na oder turškega narod-, -veda takoj p. služila tega privoljenja. Po par brezuspešnih .po-j11*** tališča turške igralke. — -kusih je o.!prhi -krinjico, dvignila pokrov ter našla priprosto, ,po-dolgaMto «ka4ljieo i A papirja.
Ker ni napravila Iris nrkakega znaka ter ni izgovorila nobene be><-de, je v/Ha Sigrid pa [m rn at o škatljico iz skrinjice ter jo i>osta-|Turi*'5ii > bil° namreč pre-poveda-vila iui mizo.	'	no ženskam igrati v gledališču.
Ali naj odvežem trak? je vprašala in Iris je zopet priki- ker bi moraIe v +om lučaju odkrili;, h. kos avtomat, s pogledom nepremično uprtim v škrinjico. Srce tl SV0^e obraze- To P* Je pomeni-IrU j,- nepravilno utripalo in njene misli so bile zavite kot v -as t o lo U^ko	verskih predpi-
sov. Zato so nakopale v turških gledališčih do novejšega časa armenske in krščanske igralke. — Turki pa z izgovorjavo teh igralk ni>x) bili zadovoljni.
Prva Turkinja. ki je nastopila pri d dvema letoma na gledališki m odru. je bila gospa teednar, sdpro<ra ravna.telja prve turške igralske skupine Dur Ul Beidaja. Pod njegovim vodstvom so nastopili turški igralci v Smirrni, odkoder so bili v zvezi z vojnimi dogodki izgnani vsi Armenci. Ker (armeoiskim igralkam ni bilo dovoljeno igrati, je prevzela go^pa Bednar glavne" ženske vloge. Tako ■se je pojavila prviie pred turško ptKJvincijalno publiko z odkritim obrazom in v elegantni evropski toaleti. Kljub temu občinstvo ni bilo ogorčeno in .gospa Bednalr je nastopila 7>ozneje v Tra,pezun-tu -in drugih turških mefrt.ih z velikim uspehom. V om on je ni skupini je zdaj že osem turških igralk. Ostal i sta saono dve armen-ski igralki. ki proučujeta turške igralke v tehniki gledališke umetnosti. — Plače gledaliških igralcev so v Turčiji zolo nizke, kljub temu pa nastopajo Tirrkinje z veseljem, ker jim gre samo za umetnost.
Poleg te igralske skupine, ki i-ma svoj sedež v Carigradu, je še ena skupina, iin sicer v Angori. Tu pa prevladuje jo še vedno armenske igralke. V Carigradu in drugod imajo torej edino stalno turško gledališče in upati je, da dobi Turčija v d ogledne m času tudi svojo dramo. Za enkrat .se mora turška gledalska publika zadovoljiti s tujimi, -zlasti franco^imi avtorji, ki so tako prikrojeni turškim običajem rn razmeram, da je ostalo <od zvimega dela zelo malo.
pan v
cijouale. O tem oeividno še ni bilo nikakih sklepov, a to spremembo moramo U*di vzeti v ra»cun. Namesto njega zavlada v tej mednarodni instituciji necfrvnnno vpliv Staiina in Troekega. Na 14. kongresu ruske komunistične straoike je Zinovjev -rolkel, da je nemogoč SOeijtildzean v Rusiji, če ne prodre svetovna socijalualna revolucija, dočim je Stalin s svojo večino zastopal stališče, da je komunizem v Rusiji mogoč tudi brez revolucije ostali Evropi. Ali z drugimi besedami: Stalin bi se eventuelno odrekel propagandi svetovne revolucije, Zinovjev pa nikakor ne. Sedanja večina bi bila pripravljena v večji meri praktieirati z o-stalo Evropo, da s tem dobi od nje finančno pomoč, Zinovjev pa bi trdovratno vodil prevratno, — brezkompromisno politiko.
Padec Zinovjeva ter zmaga Stalina in poratek Troekega pomeni morda novo smer tudi v ruski zunanji politiki, kar bi bilo velikega pomena baš sedaj, ko gre za priznanje sovjetske vlade od strani Ceškosovaške in morda tudi Jugoslavije. Če ne takoj, polagoma se morajo pokazati posledice notranje pregrupacije. saj politika Zinovjeva ni odgovarjala nabiranju novih mož v sovjetskem vodstvu.
meglo, le bi bila Irls pri polni zavesti, bi morala postati pozorna na to. da je Srgrid popolnoma pozabila na pismo v trenutku, ko se je nahajala Jako blizu rešitve uganflce, o kateri je tako pogosto razmišljala. Odvezala je črni trak. odstranila pclkrov ter razkrila štiri, v s/vihfi papir zavite pakete različne velikosti. Zgoraj je ležal majhen paket, zavit .v močan i>apir in zapečaten z velikim pečatom, ko-jega odtis je bil izbrisan s pomočijo vročega -predmeta. Sigrid je pre-rezala nitko, razvila zunanji omot ter ga utaknila v žep, ue da bi Iris to /.a,pazila. Naslednji paket je vseboval .par kosov nakita, med temi iztiri prstane.
Kot napravljeni za /tvoje prste, — mena bi bili premajhni, — je rek ta Sigrid ter položila prstane na mizo. nakar je odjwla krasen medalj on. Vseboval je miniafturno sliko otroka, ki je bil do pičice sličim malemu Eriku zgoraj.
Ta misel je nekoliko predramila Iris iz mjene letargije. hotela je podeči po medaljonu. a i-oki sna odpovedali službo.
sigrkl je dv*gnila iz škatle naslednji paket, ki je Vseboval sfku-paj zvezane, odrezane, i>lave ženske lase izvan red ne krasote.
Na^lodtnji paiketf. katerega je vzela Sigrid iz škatlje. je vse.bo-yal trikoten rob.H- iz belih, pristnih španskih črplk, kot jih nosijo ženske na glavi, kadar gredo v dntžbo ali gledišče. Beli robec pa je bil deloma prepojen z rjavkasto tekočino.
Kot pomočen v kri, — je rekla Sigrid. se stresla ter položila rol»ec na -stran.
Zaulnci paket, katerega je vzela Sigrid iz škatlje. je bil le maj-hon. A'set|>oval je tri uvenele rrrže. prepojene z isto rjavo tekočino. To je bilo vse.
Sigrod je položila uvenele rože na mizo. Stvar jo je razočarala. Xikakega papirja, nikaikega j>isma in nikakega imena, — le ]>ar predmetov, ,ti zei^ki la>je m nobenega migljaja, kojega last so bili. rudna zapuščina, katere ni bilo mogoče ipojasniti ter je postala vsled toga tudi malo zanimiva. Zakaj nobenega imena? Mogoče pa je nudilo p)nmo grofa Vrbskega. katero je Iris ee vedno držala v Toki. pojasnila glede te čudne zapuščine? Pa« mogoče. Ta misel je obrnila jK»gled Sigrid na Iris in šele tedaj je zakrila čudno otopelost njenega jmgleda in njeno nc-premičnost.
Tedaj pa -e je lotila Sigrkl skušnjava. Kaj. če bi se poslužila U prdike ter preskusila, kot rtakrat v Florenci, svojo moč hipnotiziranja ? Iris bi zojvet odgovorila na staivljejia ji vprašanja ter pojasnila pomen na mizi ležečih pmedmetov. Seveda, če bi Marcel izvedel za to, —- obljubila mu je vendar. — Bog varuj, ničesar mu ni Obljubila. Pretil je .s svojim sndorn in toč drugega. Kaj mu je treba sedaj izvedeti? Gotovo je odjahal..
In Sigrkl je podlegla skušnjavi. Pogled svojih velikih, mrzlih oei je uprla na Iris. Sb-daija je čutila oči počivati -na sebi iin z naporom je dvignila svoj lastni pogled k sestri. Ko .sta se oba pogleda srečala, je osredotočila Sigrid celo moč svoje volje na željo, da spravi Iris v hipnotično stanje.
Vedno večga okorelost potez mtade žene je pobila Sigrid, da jc njena želja dosežena in ker se ni natančno spomnila kretenj rok, katerih se je po~h»il Cavaliere, je rekla naglas in ukazovalno, s trdim pogledom na bledo lice (senrtre: — Spi!
Tedaij je neslonila Iris glavo nazaj te rzaprla svoje oči.
prOkodnjšč.)
PADEC SOVJETSKEGA VODITELJA.
Naznanilo.
Umrla j* Paula Heller, roj. Ga-brič dne 28. februarja. Stara je bila 30 let. Pogreb bo 3. marca ob 8.45 iz hiše žalosti 333 East, 80. Street.
Iz sovjetske Rusije prihajajo zadnji čas ve.-iti, ki jasno pričajo, da >e vrši pregrupaeija sil v bolj-ševiški stranki, ki mora prej ali slej vplivati tudi na vnanjo politiko sovjetske vlade.
Centralni odl>or ruske komunistične stranke je sporočil Zinov-jevu, da je treba, da gre za dlje časa na Krim.
Ta vest je velepomembna. Vsem je r- - ^ominu, da je komaj dobro leto tega. kiir je centralni komitet na isti način poslal v.poliitično pregnanstvo v Kavk;nzijo Troekega. ko je razburil protd sebi večino vodilnih komunističnih funkcijo-narjev s svojo kritiko sovjetske poLitLke in ostal s svojimi naccori v stranki v maTi.išini. Kakor takrat je sedaj tudi Zinovjev izjavil, da se pokarava odločitvi stranke, toda da. bi rajši odšel r Francijo na Rivrjero, ako dobi za to (lomljenje francoske vlade.
Ta sklep je zapečatil padec Zinovjeva. Dogodek je izredne važnosti, ako se pomtali na odlično vlogo, ki jo je igral Zinovjev v .politiki komunistične stranke. Ko je Troekij izginil predlaik^kim s pozorridce 'komunističnega vodstva, je bi? triumvirat Zinovjev - Kame-njev - Stalin oni faiktor, ki je tri-umfiral nad svojim nasprotnikom. Danes odiliaja v kot Zinovjev. Ka-menjev je postal breqxomemlben. ker se je bil pridružil Zinovjevu in bil poražen ž njim vred. Stalin, ta pa je ostal v svoji poziciji, ali spremenil je svoje naziranje. lahko se pač trdi to. zakaj on je danes predstavnik desne smeri v sovjetski republiki, dočim sta ostala Kameujev in jZiitovjev na levici in ž njo vred propadla. Logično sledi iz navedenega, da sta se s tem zbližala Stalin in Troekij. Tn res. Troekij, ki se je po svojem po-vrarku s kavikaškega azila drža! ves čas nefkako v rezer\n. ojriba.joč se političnih uastopov. je zadnji cas zopet stopil v prve vrste. Sedaj zelo pogostem govori na zborovanjih. govori o notranji in zunanji politiki. V moskovski "Pravdi" se eitajo domala vsak dan članki s podpisom Troekega. Sedaj se euje, da zavzame v kratkem Troekij zo?pet vklno mesto v upravi tretje mternacijonale.
S tem smo se dotaknili najvažnejše točke politične pregrupacije v Rusfiji. Zinovjev odhatja hkrati tudi s predsedstva tretje interna-
POTURČENJE CARIGRADA
Ni ga zlepa tako kozmopolitske-ga mesta na setu, kakor je mesto ob Bosporu — tajinstveni Kon-stantinopel — Carigrad- Tu se srečujejo \-si evropski pomorski narodi, balkanske in maloazijske bi bilo odveč omenjati. Čuda ni, če je glavno mesto osmanskega cesarstva, pa s tako ugodno lego, privabilo svoj čas toliko tujcev. D anes polagoma usiha. Prehud u-darec mu je zadal Kemal paša. ko je proglasil Angoro za glavno mesto Turčije. Lahko bi napravili paralelo: Leningra 1 - Moskva, — Carigrad - Angora. Carigrad mu je bil preveč na meji, premalo varen, premalo nacijonalen. In tako se je selila vlada, uradništvo, vojaštvo, selila so se poslaništva v azijsko vas — drugače takratni Angori res ne moremo reči. Marsikdo se je nerad ločil od veselega, razkošnega Carigrada, a kaj je hotel. Sicer pa vlada Angore ne zanemarja: denar se steka iz vse države in iz tega denarja raste tam v Aziji nova prest o i ca ; zgrajena bo seveda šele tekom dolgih let. — Carigrad se je zatopil v sanje, v spomine. Kulise so ostale, a igralcev ni več. Ostale so trgovine, električna cestna železnica, telefon itd. A onih množic, ki jiii je vezala nase prestolica, ni več.
To, kar je ostalo, hoče sedaj Kemal paša nacionalizirati, po-turčiti. Nacijonalizira on, ki je pod strogimi ka-znimi prepovedal nacijonahio pokrivalo fes. Vsa podjetja inozemcev morajo imeti odslej turške napise; tuji napisi morajo biti za dve tretjini manjši od turških. Tujci, ki hočejo v Carigradu izvrševati svoj poklic, pa naj bodo to zdravniki, pisarniški nameščenci inženirji, ali pa natakarji in snažilci čevljev, morajo dobiti za to vladno dovoljenje; tega dovoljenja pa vlada skoro nikoli ne da. Sedaj hočejo še odpustiti inozemsko osobje cestne železnice; izdati hočejo celo nared-bo, da se smejo vršiti telefonski pogovori le turškem jeziku- Lahko si mislimo, kaj bi pomenilo, če bi se taka naredba tudi v praksi izvedla. Treba počakati. Za časa sultanata se je govorilo, da vsaka naredba živi tri dni: na dan, ko je izdelana, ko stopi v veljavo in ko je preklicana. To se dogaja tudi še sedaj, a ne vedno; priča fes in nesrečneži, ki se mu niso hoteli odpovedati. Vsekakor: prebivalstvo je v negotovosti- Trgovine počivago; ustanavljanje novih pod jet i j je skoro nemogoče.
Carigrad se pogreza v spanje. Valovi Bospora mu šume pesem uspavanko: pesem o nekdanji slavi in bogastvu, o žvenflcetu orožja in mehkužnih tajnostih haremov, o dvornem sijaju in mrtvaški grozi ječ, pojo o vsej fantastično pestri zgodovini Stambula in šepetajo še'pravljice iz tisoč in ene noči. Mesto ob Bosporu: lahko noč!
Kretanje pamikov - Stripping New*
0. marca:
Berengfaria, Cherbourg; France, Havre; Orduna, Cherbourg: Torek, Bremen.
10.	marca:
George Washington. Cherbourg In Eremen.
11.	marca:
Mount Clay. Hamburf.
13. marca:
Majestic, Cherbourg; Bremon, Bremen; Andariia. Hamburg; New Amsterdam. Rotterdam.
17.	marca:	| I.a Savole, Havre.
18.	marca: Cleveland, Hamburg
20. marca:
Leviathan, Cherbourg; Aqultanla. Cherbourg; Pittsburgh, Clir-i ».ourg; Veendam, Rotterdam; Berlin, liremen
22. marca:
De Grasse, Havre.
23.	marca:
Martha Washington. Trat.
24.	marca:
Pres. Harding, Cherbourg, Bremen.
25.	marca:
Columbus, Bremen: WestphcJla. Hamburg.
27. marca:
Olympic, Cherbourg; Ohio, Cherbourg.
31. marca:
Berengarla, Cherbourg;	Suffrea,
Havre; Arabic. Hamburg;	Hf-publlc. Bremen.
10. aprila:
Paris. II a vre. SKUPNI IZLET. 22. maja: %
Paris, Havre. SKUPNI IZLET.
22. junija
Pres. Wilson, Trst. SKUPNI IZLET.
OBIŠČITE STARO DOMOVINO
8V2 dne do Zagreba.
Amm'/ * *
Osebno vodeni
Velikonočni Izlet
PREKO CHERBOt RfiA IN PARIZA
WHITE STAR LINE
OGROMNI
S. S. MAJESTIC
Največji partiik na svetu
ODPLUJE IZ NEW Y0RKA
13. MARCA
Potniki se vkrcajo ]>o 8. uri v petek zvečer.
Tretji razred do	Znižano za tja in
Zagreba.	nazaj
$116.76	$210.00
Davek posebej.	
VSE PRVIATNE SOBE SO ZAPRTE. NEPREKOSLJIVA HRANA.	UDOBNOST IN ULJUDNOST.
Vprašajte naše pooblaščene agente ali
WHITE STAR LINE
Nc. 1 BROADWAY
NEW YORK CITY
Zagoneten samomor v beogradski bolnici.
Te tin i so našli v beolgt-adtski spLošni bolnici U-s.lui3ber»ca Milana Stoja nov iea. ki bo je zvijal v agoniji. Prenesli so jra v drugi odde-leSk, Ikjei- je kmalu umrl. Pri ob-^liikciji niso mogli ugotoviti, s kakšnim struj>om «e je zastrupil. Najbrž gre za nesrečen slučaj, ker je bil Stojanovie zelo marLjiv in soliden »^hiižbenee. Policija je lived la strogo preiskavo.
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja ; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v "Glas Naroda".
I šeem svojega brata-I Ol IN A Rl'S, ki biva v Jolitft, 111. Lzgubil sem njegov naslov in jaz sem se tudi preselil. Zato prosim onega, ki ve zanj. da ga aj>ozori na ta oglas, ali pa naj 111 i sporoči njegov naslov. — Joseph Plut, Camp 3, Lumberton, B. C., Canada.
(2x 2,3)_
NAZNANILO.
Rojakom naznanjamo, da je postal naš zastopnik za Cleveland in okolico
Mr. LOUIS RUDMAN, ki jc v Indianapolis, Ind., zastopal naš list nad dvajset let. Pred kratkim si je ustanovil stalno bivališče v Clevelandu ter nam sporočil, da namerava tudi v Cleveland u vršiti isto delo za naš list, ki ga je tako uspešno vršil v Indiana polisn.
Mr. Rudman je mo5 poštenjak od nog do glave ter mu v vseh ozirih lahko zaupate. Pravico ima pobirati naročnino za naš list, sprejemati denar za oglase in naročila za knjige, ki jih ima Glas Naroda v zalogi.
Rojakom ga topto priporočamo .ter želimo, da mu gredo na roko. Uprava "Glasa Naroda".
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00,
Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Stmt	New York, H. Y.
SS»
Si .. .
SM ■ ■