ZVVS Vsebina Uvodnik 1 Nagovor Mitja Bervar, predsednik Državnega sveta RS 2 Uvodnik Ladislav Lipič, predsednik ZVVS 3 Veterani/vojna/Slovenija/knjiga 37. zimski pohod pod Arihovo pečjo 4 Ob dnevu 72. brigade SV OZVVS Brežice 5 OZVVS Dolenjske 6 OZVVS Domžale ZSČ Gornja Radgona 7 OZVVS Kočevje 8 OZVVS Ljutomer 9 ŠOUM Maribor OZVVS Nova Gorica 10 OZVVS Postojna 11 OZVVS Ribnica 12 OZVVS Slovenske Konjice 14 OZVVS Spodnjesavinjske doline 18 OZVVS Zgornjesavinjsko-zadrečke doline 19 OZVVS Velenje 20 Vipavska dolina Spoštovani veterani vojne za Slovenijo, vesel in ponosen sem, da ste me povabili k zapisu misli v naše skupno glasilo. Tudi sam sem veteran, zato se še posebej zavedam pomena naše organizacije za širjenje pozi­ tivnih vrednot v družbi, predvsem pa za krepitev domoljubja, ki bi si ga v današnjem času in v današnji družbi želel še več. Sedanjemu mlademu in prihodnjim rodovom želimo sporočiti, da ni nič samoumevno in da je treba domoljubje negovati ter ga izkazovati vsak dan posebej. Če smo se veterani za svojo domovino borili z orožjem, želimo, da bi mladi domoljubje povezo­vali z aktivnim državljanstvom, s prizadevanji za boljši jutri nas vseh. Danes na srečo ni več čas za puške, domoljubje pa je prav tako mogoče izkazovati, tokrat s samospoštovanjem, inovativnostjo, s pomočjo medgeneracijskega sodelovanja, z uspešnim de­lom na področju gospodarstva, s spoštovanjem in varovanjem našega kulturnega izročila ter z ustvarjalnim in trajnostno naravnanim pristopom na vseh področjih našega družbenega življenja. Tudi nosilci političnih odgovornosti želimo aktivno spodbujati domoljubje v najbolj žlahtnem pomenu besede, v iskanju sinergij in preseganju ideoloških ter drugih razlik. Zato smo se na nedavnem srečanju štirje predsedniki odločili, da omogočimo pripravo svečane obeležitve 25. obletnice prvih demokratičnih večstrankarskih volitev v Republiki Sloveniji in postavitev spome­nika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanih žrtev na območju Republike Slovenije v Ljubljani. Državni svet, drugi dom slovenskega parlamenta, svoje poslanstvo prepoznava v sodelovanju z organizacijami civilne družbe, še zlasti s tistimi, ki delujejo na področju spodbujanja in krepitve vrednot, ki so ključne za obstoj in napredek suverenega naroda. Zato z Zvezo veteranov vojne za Slovenijo zgledno sodelujemo. Zveza je konec decembra lani v Državnem svetu predstavila zbornik z naslovom Vloga Teritorialne obrambe pri vzpostavljanju in zavarovanju osamosvojitve. Zbornik je rezultat posveta, ki ga je leto prej prav tako pripravila v Državnem svetu. Namen posveta je bil udeležencem, veteranskim organizacijam ter strokovni in širši zainteresirani javnosti predstaviti obdobje osamosvajanja, omogočiti izmenjavo pogledov nanj, predvsem pa spodbuditi preučevanje prelomnih dogodkov naše bližnje zgodovine ter tako sedanjim in prihod­njim generacijam omogočiti njihovo celostno razumevanje. Izjemno pomembno je namreč, da v Slovenci v spoštljivem in na strokovnih dejstvih temelje­čem dialogu razjasnimo dogodke nedavne preteklosti. Šele ko bomo razumeli in spoštovali svojo preteklost, ko nas ta ne bo več razdvajala, obremenjevala in po nepotrebnem zadrževala na istem mestu, bomo lahko iz nje črpali moč, navdih in izkušnje za pot v prihodnost. Šele takrat, ko bomo prosti nepotrebnih bremen, samozavestni, zavedajoč se svoje nacionalne identitete kot srč­ike svojih vrednot. Takrat bomo lahko Slovenke in Slovenci v evropski družini, pa tudi v širšem globalnem svetu, spregovorili z jasnim glasom ter suvereno stopali po svoji poti. Poudarek je na naši lastni poti, na tisti, ki bo ukrojena po naši meri. Ne smemo namreč pozabiti, da moramo znotraj številnih mednarodnih organizacij, katerih članica je Slovenija, vedno imeti v mislih tisto, kar je doma žal postala izrabljena in zlorabljena fraza; to je nacionalni interes. Vse uspešne države ob izpolnjevanju obvez, ki so se jim zavezale v mednarodni skupnosti, dosledno uveljavljajo svoje nacionalne interese. Za to pa mora država imeti temelj: vizijo razvoja in jasne cilje, ki jih večinsko podpirajo drža­vljani, nosilci politične oblasti pa moramo za doseganje takšne vizije in skupnih ciljev zastaviti svoje najboljše moči. Ker iskreno verjamem, da mora v današnjem zgodovinskem trenutku vsak državljan na svoj način aktivno pristopiti k uresničitvi navedenega, sem kot predstavnik srednje generacije sklenil stopiti na polje politike, kjer dnevno prevzemam odgovornost za naš boljši jutri. Svoje delo razumem kot nadaljevanje boja pred petindvajsetimi leti, le sredstva so tokrat drugačna. Naša generacija ima zgodovinsko priložnost, da dokaže, kaj vse lahko dosežemo, kadar nismo življenjsko ogroženi. Izzivi današnjega časa so drugačni. Kos jim bomo le, če se bomo naslonili na zdrava jedra. Na tisto, kar nam je skupno. Čas je, da ljudje, »ki v srcu dobro mislimo«, stopimo skupaj, v zavestnem preseganju razlik, ter v aktivnem zavzemanju za boljši jutri naših otrok in naših vnukov. Spoštovani kolegi veterani, danes smo veterani, ker smo se postavili za svoj narod, mu izborili lastno državo. Zmagali smo v vojni, v katero so nas prisilili drugi. Danes lahko zmagamo v miru. V bitki za boljši jutri lahko postanemo veterani novega časa. Vete­rani ustvarjalne, inovativne, samooskrbovalne in trajnostno naravnane ter socialno čuteče države. Mitja Bervar, Predsednik Državnega sveta RS Glasilo Veteran (E-Veteran) je informativno glasilo Zveze veteranov vojne za Slovenijo • E-naslov: veteran@zvvs.si • Spletna stran: www.zvvs.si • Glasilo Veteran je prvič izšlo maja 1996. • Leto XX, september 2015, št. 1 • Izdajatelj: Predsedstvo Zveze veteranov vojne za Slovenijo, p. p. 2780, Rojčeva ulica 16, 1110 Ljubljana, tel. (01) 524 17 84, (01) 540-20-65, faks (01) 524-26-88, matična št. 1211293, davčna št. 200075715, P.R. NLB – posl. Moste, Ljubljana, št. 02012-0089693246 • Odgovorni urednik: Matjaž Žirovnik • Glavni urednik: Marjan Grabnar • Redakcija: Boris Knific • Uredniški odbor: Marjan Grabnar (glavni urednik), Matjaž Žirovnik (odgovorni urednik), Jožko Člekovič, dr. Tomaž Kladnik, Marko Prvinšek • Oblikovanje in priprava za tisk: CTP d.o.o. • Prispevke za naslednjo številko glasila Veteran pošljite po elektronski pošti na elektronski naslov: veteran@zvvs.si ali na drugem mediju v urejevalniku Word for Windows na naslov: Zveza veteranov vojne za Slovenijo, uredništvo glasila Veteran, Rojčeva ulica 16, p. p. 2780, 1001 Ljubljana. Nepodpisanih prispevkov ne objavljamo. Vse pravice pridržane - Copyright © ZVVS Ljubljana IZ DELOVANJA ZVVS VETERANI/VOJNA/SLOVENIJA/ KNJIGA »našemu skupnemu prazniku, ko se je slovenski narod odločil za samostojno državo. Vloga Teritorialne obrambe (TO) pri osamosvojitvi je bila vedno drugotnega pomena v primerjavi z ostalimi političnimi dogodki. Osnovni namen zbornika je zbirka čim večjega števi­la avtentičnih pričevanj udeležencev osamosvojitve. Zbornik zajema pretežno vojaški vidik osamosvajanja, predvsem, kaj se je dogajalo na t. i. strateški ravni vodenja in poveljevanja. Sedaj so pričevanja zapisana in predstavljajo dragocen vir, tako za zgodovinsko stroko kot tudi za izobraževanje mladih, so pojasnili. Referenti so po navedbah zveze v svojih prispevkih povedali marsikaj novega in avtentičnega. »Zbornik s posveta je pomem­ben prispevek k celovitosti vpogleda v zgodovino TO ter eden kakovostnejših pripomočkov za zmago resnice o veličini slo­venske osamosvojitve,« je ocenil recenzent Tomaž Teropšič. Izdajatelji se zavedajo, da niso uspeli ugotoviti in zapisati vse­ga, kar se je dogajalo, ter da ostaja še veliko neugotovljenega in neraziskanega. Vendar je cilj, da se čim natančneje ugotovi, kako je osamosvojitev potekala, ter se s tem prepreči nenehno prepiranje o zaslugah, tako posameznikov kot tudi organizacij. 37. zimski pohod po Arihovo pečjo Letošnjega tradicionalnega že 37. zimskega pohoda v spomin na wermachtov pokol osmih partizanov febnruarja leta 1945 po Arihovo pećjo nad Šenjakobom v doloni Rož na Koroškem se je udeležilo 450 registriranih pohodnikov iz slovensko in nemško govoreče Koroške, iz vseh krajev pokrajin Slovenije, pa tudi iz Hrvaške in Italije. Med pohodniki so še posebej zaznavni vojni veterani in člani ZVVS.To je vse bolj pohod domoljubja ter is­kanja in ohranjanja sožitja med narodi in iskrenega prijateljstva. Pohod organizira Zveza slovenskih športnih društev iz Celovca ob še posebej velikem angažiranju Slovenskega planinskega društva Celovec. Organizatorji poskrbijo za varnost na trasi na skoraj 5 ur trajajočem pohodu v snežnih zimskih razmerah. Na pohodu so bile tri kontrolno-registracijske točke. Takoj po star­tu je prva ob spominskem obeležju pri »bunkerju«, kjer so padli partizani, naslednja je bila pri Rezmanovi lovski koči, kjer so bili pohodniki deležni okrepčila, in zadnja na Bleščeči planini, kjer stoji planinska koča Slovenskega planinskega društva, in so jo kljub težkim vremenskim in snežnim razmeram z veseljem odprli. Med pohodniki je bil tudi Bogo Mohar - Ston, kot častni gost še zadnji živeči 90- letni partizan , ki je bil pred 70 leti v »bun­kerju« pod Arihovo pečjo in je po sreči, naključju ali »čudežu« preživel takratno smrtonosno hajko Wermachta. Ston je ob tej priložnosti povedal, da se na ta kraj vrača z me­šanimi občutki. Takratni cilj partizanov je bil osvoboditi juž­no Koroško s svojim slovenskim prebivalstvom od nacizma in fašizma. Bunker pod Arihovo pečjo, ki se dviga kot mogočen naravni spomenik, so organizatorji tega pohoda šele pred nekaj leti obnovili na novo postavili identični »bunker«, ki je bil po­membna točka in lokacija za širjenje oboroženega odpora pro­ti nacizmu na Koroškem. Bogo Mohar pa še posebej poudari in pove, da je pri teh prizadevanjih partizanov sodelovalo veliko domačinov Korošcev. Med pohodniki je bilo tokrat veliko po­membnih in uglednih osebnosti iz Zveze slovenskih organizacij, prišla je tudi generalna konzulka R Slovenije v Celovcu, dele­gacije Zveze koroških partizanov, Slovenske prosvetne zveze, župan iz Ljubnega in veliko predstavnikov športa, planinstva in politike iz Koroške ter matične domovine Slovenije. Franc Ekar. IZ DELOVANJA ZVVS Ob dnevu 72. brigade Slovenske vojske Visoko priznanje Pomurcu Ob spominskem dnevu Mestne občine Maribor – v spomin na dan, ko je leta 1918 general Rudolf Maister osvobodil Mari­bor -in dnevu 72. brigade Slovenske vojske so se v Dvorani Tabor v Mariboru poleg predstavnikov veteranskih organizacij (tudi iz Pomurja - iz OZ VVS Gornja Radgona - Brus, Kuzmič, Makovec, Mauko, Perša, Stolnik) in policije udeležili poveljnik 72. brigade SV in Vojašnice generala Maistra, polkovnik Franc Koračin, mariborski župan dr. Andrej Fištravec in načelnik Ge­neralštaba SV, generalmajor dr. Andrej Osterman, ki je bil slav­nostni govornik. Na slovesnosti so podelili številna priznanja, med drugim tudi Martinu Smodišu, vodji izpostave Uprave RS za zaščito in re­ševanje Murska Sobota in poveljniku Civilne zaščite Pomurske regije. Smodiš, ki že več let uspešno deluje na področju zaščite in reševanja na ravi države in Pomurske regije, v katerega se vključuje tudi Slovenska vojska z svojimi zmogljivostmi in ka­dri si prizadeva za tesnejše sodelovanje na tem področju. Predstavitve na dnevih odprtih vrat, organizacija taborov, slo­vesnosti, predstavitev in tekmovanja ob preverjanju ekip prve pomoči Pomurja, delovanje v komisijah, predavanje na vojaških šolah, načrtovanje skupnih regijskih vaj s Slovensko vojsko in skupno sodelovanje na intervencijah je le nekaj aktivnostih pri katerih odlično sodelujejo. Ob minulih poplavah, ki so zajele Pomursko regijo, so skupaj načrtovali intervencijo v okviru šta­ba civilne zaščite Pomurja. Prvič po letu 1991 je Slovenska vojska aktivno sodelovala pri odpravljanju posledic neurja v Pomurju in si s tem dodatno utr­dila ugled pri prebivalcih pokrajine ob Muri. Smodiš je s svojim dolgoletnim delom, zgledom in strokovnostjo v veliki meri pri­speval k dodatnemu ugledu slovenske vojske v Pomurski regiji za kar je iz rok polkovnika Koračina prejel priznanje- Bronasta PLAKETA 72. brigade. Za kulturni program je poskrbel Orkester Slovenske vojske s solistko Ano Bezjak. Besedilo, posnetek: Dani Mauko OZVVS BREŽICE Zaščitni vod Teritorialne obram­be Brežice Teritorialci smo bili pred osamosvojitveno vojno leta 1991 vključeni v Zaščitni vod Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe Posavja. Komandir voda je bil poročnik Tomaž Te­ropšič, komandirji oddelkov pa nižji vodnik Slavko Rostohar, desetnik Miran Pinterič in nižji vodnik Milan Gorišek. Pred voj­no je bil Pokrajinski štab Teritorialne obrambe Posavja ukinjen, vojne enote pa so ostale. V osamosvojitveni vojni Slovenije leta 1991 smo bili kot Zaščitni vod nekdanjega PŠTO Posavja do­dani 135. protidesantni četi TO Brežice pod vodstvom poročni­ka Darka Udoviča. Na položaje v Krakovski gozd smo prispeli dopoldne 27. junija, zamenjavo smo dobili popoldne 30. junija 1991. Od tu naprej bo uspešno zgodbo s srečnim zaključkom treba le še dopolniti. Slednje besedilo je zapisano na vabilu na družabno srečanje članov Zaščitnega voda nekdanjega Pokrajinskega štaba Teri­torialne obrambe Posavja, ki je bilo v sredo, 1. oktobra 2014, ob 19.30 v stavbi nekdanjega dijaškega doma v Brežicah. Na naslove teritorialcev ga je ob veliki pomoči veterana Milana Goriška poslal vojni poveljnik enote veteran Tomaž Teropšič.Želja po snidenju nekdanjih bojevnikov Teritorialne obrambe je bila kar nekaj časa prisotna in se je v drugi polovici omenje­nega leta tudi uresničila ob pomoči veteranov Antona Supanči­ča in Martina Kranjca. Srečanje v taki sestavi je potekalo prvič in če bi na srečanje prišli vsi povabljeni, bi se nekateri srečali celo prvič po vojni. Na seznamu članov voda je 26 teritorial­cev, eden izmed njih je prebežnik iz JLA. Nekaj fantov je bilo službeno zadržanih, nekaj je bilo opravičil, eden je odklonil sodelovanje, štirje naši nekdanji bojni tovariši pa so veliko prezgodaj umrli. Vojni poveljnik Teropšič je prisrčno pozdravil vse prisotne, ob­razložil namen srečanja, povabil vse prisotne k nadaljnjim de­javnostim ter se zahvalil sponzorjem oziroma vsem tistim, ki so na tak ali drugačen način pomagali pri realizaciji srečanja. Besedo je povzel predsednik OZVVS Brežice Anton Supančič, ki je najprej pozdravil svoje bojne tovariše, izrekel čestitke, na kratko podal zgodovino veteranske organizacije v Brežicah in Posavju ter pozval k vstopu vanjo. Član predsedstva OZVVS Brežice dr. Tomaž Teropšič je nato razdelil svojo zadnjo knjigo V uniformi maskirnih barv, vsi udeleženci srečanja pa so prejeli še lepe in uporabne znake pozornosti v spomin na prvo srečanje enote. Temu je sledilo družabno srečanje z manjšo pogostitvijo. Obujali smo spomine, kovali nove načrte … Ugotovili smo, da smo se v teh dvajset in nekaj letih malce postarali, a da smo v srcu še vedno mladi in da se želimo še naprej sestajati. Na srečanju smo bojevniki osamosvojitvene vojne za Slovenijo leta 1991 ustanovili enoto Zaščitni vod TO Brežice – sekcijo pri Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo Breži­ce, katere namen delovanja bo druženje bojevnikov, ohranitev spomina na Teritorialno obrambo in na vojno za obranitev sa­ mostojnosti Republike Slovenije leta 1991. In bili pri tem veseli obljube predsednika Supančiča, da bomo enakopravno obrav­navani v primerjavi z drugimi sekcijami. Pod okriljem OZVVS Brežice delujejo še tri druge sekcije: sekcija Intervencijski vod TO Brežice, sekcija 174. protidiverzantski vod TO Brežice in sekcija vojnega poveljstva 25. območnega štaba Teritorialne obrambe. Na koncu srečanja smo se prijazno poslovili z mislijo, da vojni veterani vemo, da smo se bojevali za pravično stvar – bojevali smo se za domovino Slovenijo. Uspešen spopad z veliko moč­nejšo in bolje oboroženo JLA je bila pomembna bojna šola slo­venske vojske. V njej je prišlo do polnega izraza sodelovanje Teritorialne obrambe, milice in civilnih struktur z narodom, ki je v preteklem stoletju trikrat uspešno naredil izpit iz obrambe domovine. Na svoje dejanje smo vojni veterani lahko upraviče­no ponosni! Tomaž Teropšič OZVVS Dolenjske NA STOKOVNI EKSKURZIJI V GORNJI RADGONI Veterani vojne za Slovenijo Dolenjske smo se odločili, da vsako leto v počastitev Dneva veteranov obiščemo enega izmed kra­jev v državi , kjer so se odvijali pomembni dogodki iz vojne za Slovenijo leta 1991. V tem letu smo se za strokovno ekskurzijo odločili za Gornjo Radgono, kjer so se v letu 1991 odvijali boji hudi boji z enota­mi JLA in kjer je to mesto utrpelo največjo materialno škodo v mladi državi Sloveniji. Na ekskurzijo smo se iz Novega mesta že v jutranjih urah na­potili proti Štajerski s postankom in malico na počivališču Te­panje. Pot nas je nato peljala do najstarejšega mesta v Sloveniji Ptuja, kjer smo si kot se za Dolenjce spodobi ogledali Ptujsko klet in se spoznali z razliko tamkajšnjih vin od Dolenjskega cvička. Po uri postanka smo se zapeljali proti Gornji Radgoni, kjer so nas veselo pričakali domači veterani z Nikom Brusom. Po kratkem klepetu in kavici smo si pod strokovnim vodenjem v njihovem spremstvu ogledali vsa prizorišča, kjer so se gibale in delovale sovražne enote v samem mestu in na mejnem prehodu. V mimohodu blizu občine smo videli kraj s spominsko ploščo, kjer je padla prva civilna žrtev vojne za Slovenijo, psiholog Ja­nez Svetina iz Bleda. Padel je pod strelom iz puške, v času ko je fotografiral premikajočo kolono bojnih vozil JLA. S strani veteranov Gornje Radgone nam je bil predstavljen še ce­loten slikovni načrt napada sovražnika, predstavljene podrobnosti pa je z besedami opisal veteran-udeleženec takratnih bojev. V spominskem parku »Nikoli več« je delegacija OZVVS Dolenj­ske, skupaj z domačimi veterani položila venec k spominskem obeležju, postavljenim ob 10-letnici vojne za Slovenijo. Na koncu seznanjanja z dogodki smo si vsi skupaj izmenjavali spomine na čas vojnih dogodkov in se poveselili v družabnem srečanju, katerega so priredili domačini. Po slovesu smo si ogledali tudi avstrijski del Radgone z ime­nom Bad Radkesburg, obiskali hišo penin Golden rain in se nato odpeljali do gostilne Mencinger v Črešnjevcih, kjer smo imeli pozno kosilo in se zabavali ob glasbi harmonikarja, nakar smo ob dobrem razpoloženju proti večeru odpeljali proti domu. Celodnevni program je vodil član predsedstva Marjan Jerman, kateri je s strokovnim vodenjem predstavljal in z zgodovinskimi podatki opisoval pomembnost krajev, skozi katere se je odvijala ta celodnevna veteranska ekskurzija. OZVVS Domžale POL STOLETJA ALEŠA KODRE Sredi decembra je praznoval svojo petdeseti rojstni dan Aleš Kodra, veteran vojne za Slovenijo, ranjenec v trzinski bitki. Aleš je 27. junija 1991 kot pripadnik Zaščitne čete štaba TO Domžale sodeloval v trzinski bitki. Med samim spopadom so ga poškodovali delci tankovskega izstrelka, ki so se odbili od vogala hiše, katera mu je nudila zavetje. Po dolgotrajnem zdravljenju v bolnišnici je preživel, a ostal slep. S pomočjo bioenergetikov mu je uspelo zapustiti bolnišni­co in preiti v domačo oskrbo. A žal mu je kruta usoda življenja kmalu po vojni vzela ženo Karmen. Zdaj še vedno živi s svojimi domačimi, hčerko in mamo. Njegov vsakdan je dokaj monoton, vendar je kljub temu pravi upornik, kot je z orožjem v roki do­kazal že leta 1991. Z neizmerno voljo do življenja, se mu je us­pelo vrniti v življenje do te mere, da skoraj v popolnosti obvlada prostor in delno okolje v katerem živi. V temačnem predoru, ki mu ga nudi življenje, je vendarle nekaj luči, ki jih zaznava s srcem in zavedanjem, da ga spremlja njegova širša družina, mama, sestra, hčerka Anja in najmlajša Katja, ki še živi doma. J. GREGORIČ DOMŽALSKI VETERANI IN KULTURNI PRAZNIK Veterani vojne za Slovenijo iz Domžal smo se udeležili 13. PO­HODA SPOMINA IN PRIJATELJSTVA iz Radovljice v Vrbo. Na poti smo ob krajši proslavi postali pri najstarejšem spome­ niku našega velikega pesnika, Franceta Prešerna, na Bledu. Pot nas je vodila preko Save Dolinke in po zasneženih gozdnih poteh do Vrbe. Med potjo so nas greli sončni žarki, ki so se občasno skrivali za koprenastimi oblaki. Že pred trinajsto uro smo prispeli v vasico z znamenito cerkvico svetega Marka in Ribičevo domačijo pod njo. Proslavo je pospremil severni piš, ki je dvigoval suh sneg z bližnjih streh in s sosednjih travnikov. Slavnostni govornik je bil predsednik državnega sveta, gospod Mitja Bervar, ki nam je razložil, da kulture ne praznujemo le 8. februarja, temveč z njo živimo in si bogatimo svoj vsakdan. Spet so prisotne posamezne težnje po prestavitvi dneva kulture na 3. december – pesnikov rojstni dan –, a pustimo to razpravo raznim kulturnim zanesenjakom in ostalim, saj je za nas najbolj pomembno dejstvo, da se je Prešeren sploh rodil in nas s svojo poezijo postavil ob bok drugim velikim evropskim narodom. Ob koncu smo druženje končali s čašo rujne kapljice, za kar pa smo prepričani, da Franceta zagotovo ne bi motilo. Janez Gregorič ZSČ Gornja Radgona PODELJENA PRIZNANJA ZVEZE SLOVENSKIh ČASTNIKOV o delu v letu 2104. Finančno poročilo o materialnem poslovanju je podal sekretar Jože Vaupotič. Zboru so prisostvovali tudi župan Občine Radenci Janez Rihta­rič predsednik ZSČ generalmajor dr. Alojz Šteiner. ZSČ je na­bavila vsem organizacijam prapore-zastave, da so v okolju čim bolj prepoznavni. Predsednika Žalodec in dr. Šteiner sta podelila pisno Priznanje ZSČ stotniku Franju Zveru, vodniku Feliksu Zamudi, stotniku Antonu Filipiču in stotniku Edvardu Metličarju, častni znak ZSČ za sodelovanje OZ VVS Gornja Radgona - prevzel ga je podpredsednik Nikolaj Brus - ter plaketo ZSČ stot. Hinku Re­žonji. Sledilo je družabno srečanje ob obujanju spominov na dogodke leta 1991. Posnetek, besedilo: Dani Mauko OZVVS Kočevje PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI OZVVS Kočevje je 26. 12. 2014 pripravilo proslavo ob pra­zniku dneva samostojnosti in enotnosti pred spomenikom v Kočevju. V kulturnem programu so poleg pevske skupine Pri­jatelji nastopili še recitatorji. Vse navzoče sta pozdravila pred­sednik OZVVS Kočevje Anton Vovko in župan občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, slavnostni govornik pa je bil minister za obrambo Janko Veber, ki je v svojem govoru poudaril pomen tega praznika in v nadaljevanju vsem prisotnim zaželel veliko uspehov v letu 2015. Anton Vovko, foto: Jasmin Rizvić SPOMINSKA PLOŠČA NA hIŠI DRUŽINE BRUNER V Primožih pri Kočevski Reki je bila 5. novembra 2014 slove­snost ob odkritju spominske plošče, postavljene na hišo družine Bruner v zahvalo za njihovo velikodušno pomoč poveljstvu in enotam 30. razvojne skupine TO v pripravah na osamosvojitve­no vojno, kakor tudi v sami vojni. Slavnostni govornik ob odkritju spominske plošče je bil Jože Polovič, nekdanji načelnik 30. razvojne skupine, znan tudi po tem, da je 17. 5. 1990 po lastni presoji in s spretno pote­zo preprečil odvzem daleč največje količine orožja Teritorialne obrambe. V svojem govoru je dejal, da je bila družina Bruner prva in najbližja poveljstvu najbolj elitne enote Teritorialne obrambe Slovenije ter se je tako tudi med prvimi pozitivno od­ zvala na nastale razmere in ponudila svojo neomajno pomoč, skoraj pri vseh akcijah v procesu priprav na vojno, kakor tudi v sami vojni za samostojno Slovenijo. Pripadniki poveljstva 30. razvojne skupine oz. 27. zaščitne brigade TO Slovenije so v tej družini takoj našli zvestega zaveznika in brezkompromisnega podpornika. Pri njih so lahko skrivali ne samo orožje, vojaško opremo, vse vrste radijskih naprav, temveč so si pri njih lahko večkrat potešili lakoto po napornih večdnevnih dejavnostih ali dobili celo prostor za pisarniško delo in počitek, ki so se ga raz­veselili zlasti gostje soborci iz oddaljenih krajev naše prelepe domovine. Za vso to pomoč, ki jo je nudila družina Bruner, je zahvala ali spominska plošča morda premalo, vendar je to, kar nudimo, resnično od srca in z največjo mero hvaležnosti. Ta dogodek bi se moral zgoditi že vsaj desetletje ali več prej, pa zaradi po­manjkanja finančnih sredstev, predvsem pa zaradi nepripravlje­nosti določenih struktur ni bil izpeljan. Zaradi čudnih pogledov na zaslužne se je na Kočevskem veliko ljudem pozabilo zahva­liti za njihov neomajen prispevek k procesu osamosvajanja. To lahko štejemo za eno večjih krivic, ki se je tem ljudem (borcem, veteranom) zgodila, saj za svoja hrabra dejanja, skrivanje orožja v svojih hišah, niso prejeli ustreznih priznanj. Brez plošče je tako ostalo še 22 družin, katerih prispevek k osa­mosvojitvi je bil najmanj enakovreden ostalim prispevkom, saj so v svojih hišah hranile ključna sredstva, potrebna za oborože­ni del upora proti mnogo močnejšemu nasprotniku. Pozabljene družine si priznanja zaslužijo vsaj v enaki meri kot mi, ki smo za sodelovanje v procesu osamosvajanja številna priznanja že prejeli; če ne še bolj, saj so bile omenjene družine zaradi svoje­ga plemenitega in hrabrega dejanja, ki je trajalo kar celo leto (od poletja 1990 do poletja 1991), v večji in nenehni nevarnosti, bo­disi zaradi potencialnih eksplozij ali pa zaradi predvidenih mož­nosti, da bi nasprotnik lahko odkril tajne lokacije. V primerjavi s tem pa nekateri z dobrim dohodkom, ki ne morejo trditi, da so bili v večji nevarnosti, danes prejemajo celo nekakšno denarno nadomestilo. Naj ne gre v pozabo, da so ti ljudje, na določenem področju Kočevske, skrivali daleč največjo količino orožja, opreme in eksplozivnih sredstev v Republiki Sloveniji. Svoje moralne obveznosti v omenjenem primeru ni izpolnila občina (ostale občine so svojo že davno opravile) ter glede na to, da je v tem primeru šlo za oborožitev iz celotne strateške rezerve TO Republike Slovenije, svoje ni opravila niti država. V spomin na svetle dogodke v procesu osamosvajanja in vojne za neodvisno Slovenijo je vsako leto organiziranih več različnih dragih proslav in raznoraznih srečanj veteranskih ter podobnih združenj. Z zmanjšanjem obsega in stroškov na teh prosla­vah, kamor omenjeni zaslužni običajno niso vabljeni, bi samo v enem letu pridobili sredstva za vse spominske plošče in za popravo nekaterih drugih krivic. Ljudem, ki so s toliko poguma skrivali sredstva in oborožitev, bo spominska plošča edino pravo zadoščenje, za izkazano hra­brost in za to, da so se z vsem srcem žrtvovali za samostojno Slovenijo. Gre za moralno obvezo do tistih, ki so se žrtvovali za domovino, ne glede na možne posledice. Ti ljudje so se borili tudi za to, da so tisti, ki bi lahko popravili krivice, danes na viso­ kih položajih in lahko odločajo prav o tem, komu bodo namenili sredstva za postavitev spominskih plošč. Cvetko Zorko OZVVS Ljutomer 14. pohod častnikov in veteranov Ljutomerski veterani in častniki so imeli jeseni zanimivo stro­kovno in družabno srečanje. Začeli so s tekmovanjem v strelja­nju z malokalibrsko puško na strelišču v Presiki, nato pa nada­ljevali s tradicionalnim jesenskim pohodom po Prlekiji. Pohoda se je udeležil tudi Jože Vaupotič, koordinator častniških zdru­ženj Pomurja in član predsedstva Zveze slovenskih častnikov. Tokrat so si izbrali pot po vaseh občine Razkrižje, kjer jih je v Razkriškem kotu pri Ivanov izviru sprejel in nagovoril tudi razkriški župan Stanko Ivanušič. Pot so nadaljevali ob Ščavnici do reke Mure, nato pa so se na Gibini ustavili pri pomniku vojne za Slovenijo. Dalje jih je pot vodila po skrajnem jugovzhodu Gibine ob meji z Republiko Hrvaško. Vmes so se ustavili v mu­zeju žganjekuhe pri Makovčevih na Šafarskem. Tik nad mej­ nim prehodom Razkrižje pa so se ustavili na domačiji Marije in Adolfa Cmager, kjer sta prijazna gostitelja pohodnike postregla z domačimi dobrotami, kjer nista manjkala mošt in kostanji. Pot so zaključili na Razkrižju, kjer so se zadržali na prijetnem dru­ženju. Vsem pohodnikom bo ostal 14. jesenski pohod veteranov, častnikov in njihovih družinskih članov v lepem spominu, saj so se razšli z napovedjo: “Vidimo se na 15. pohodu.” Tekmovanje v streljanju so jim omogočili člani Strelskega društva Rudar Presika. Tekmovanje je potekalo v dveh staro­stnih kategorijah. V starostni kategoriji do 60 let so prva tri mesta dosegli: Bojan Pergar , Branko Kos in Dušan Kosi. V višji starostni kategoriji pa so prva tri mesta dosegli: Branko Žuman, Joško Ladiha in Po končanem pohodu Ferdinand Potočnik. Janko Veršič Dolgoletni član OZVVS Ljutomer si bo za večno zapomnil leto 2013. Naše združenje je izredno ponosno, da imamo v naših vrstah take člane kot je Janko Veršič. Na Postružnikovi ulici v Ljutomeru je zaradi uhajanja plina v stanovanju odjeknila eksplozija. Nastalo je veliko razdejanje in požar v stanovanju. Ob tem je močno poškodovalo tudi sose­dnja stanovanja, parkirana vozila in celo stanovanja na naspro­tni strani ulice. Janko Veršič, veteran vojne za Slovenijo 1991, ki stanuje v sose­dnji zgradbi, je prvi priskočil na pomoč pri gašenju stanovanja in reševanju močno opečene stanovalke iz gorečega stanovanja. Prvo priznanje je Janko dobil, ko je bil izglasovan za Pomurca meseca. Nadaljevalo se je s podelitvijo priznanja srebrnika Slo­ venske matere 2013 za pogum. Podelitev priznanja sta opravila predsednik državnega zbora RS g. Janko Veber in predsednik ZVVS Ladislav Lipič.. Predsednik Pahor je dal pobudo, da bi se vsi, ki so se kakorkoli izkazali v junaških dejanjih opravi­ li prostovoljno čiščenje in odpravljanje škode po žledolomu 2013. Masovno so se odzvali in v Snežniških gozdovih opra­vili zelo odmevno akcijo. Ministrica za notranje zadeve ga. Ve­sna Gyokos Žnidar in vršilec dolžnosti gen. Direktorja policije Marjan Fank sta Janku podelila priznanje za pogum 2014. In na koncu je predsednik Pahor podelil Janku še državno priznanje za pogum 2013. Marko Milič ŠOUM Maribor Topla oblačila v Bih Predstavniki Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM) smo na obisku v Sarajevu predali 80 termoflis jaken in 80 majic veteranom vojne v Bosni in Hercegovini, ki so se za svojo domovino borili v času zadnje vojne. Verjamemo, da so jim topla oblačila olajšala sivo in mrzlo zimsko obdobje.Študentje smo hvaležni predstavnikom ZVVZS, še posebej Jo­žetu Kuzmanu in Božotu Juhartu - Jakecu, ki so nas povezali s predstavniki bosanskih veteranov in tako zagotovili, da je naša skromna po­ moč prišla v prave roke. Brkić in Dejan Spital. OZVVS Nova Gorica LETO USPEhA IN PONOSA Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo »VETE­RAN« Nova Gorica je leto 2014 zaključilo uspešno in ponosno na svoje dejavnosti, opravljeno delo in dosežke. Naše OZVVS »VETERAN« Nova Gorica deluje na prostoru Mestne občine Nova Gorica, Občine Šempeter - Vrtojba, Ob­čine Renče - Vogrsko in Občine Miren - Kostanjevica. Zaradi uspešnejšega dela smo organizirani v osem sekcij po teritori­ alnem principu. Imamo 711 aktivnih članic in članov. Samo kot opomba: pri nas tisti, ki ne plača članarine, ni član in sodi med »izbrisane«. Imamo svoj znak, vsaka sekcija svoj prapor, imamo svoja priznanja za zaslužne članice in člane, svoje pla­kete za vsa športna tekmovanja in medalje za vse veteranske pohode. Skratka, organizirali smo se in delujemo za članice in člane svojega združenja ter širše družbeno okolje. No, sodelu­jemo še z nekaterimi sorodnimi združenji v domovini, pa tudi v Italiji in Hrvaški. V preteklem letu smo imeli načrtovanih 63 dejavnosti. Ker bi naštevanje vseh realiziranih zavzelo preveč prostora v tem gla­silu, bomo našteli le pomembnejše znotraj posameznega pod­ ročja nalog. Na področju delovanja organizacije omenimo le: – usposabljanje članic in članov za izvajanje protokolarnih na­log, – izvedbo pokopa 4 članov združenja, – predavanje Afganistan – misije. Na področju postavitve spomenikov in spominskih plošč smo pripravili, organizirali in realizirali: – odkritje dveh spomenikov, – odkritje dveh posebnih spominskih plošč, – organizirali smo slovesno saditev lipe pri svojem spomeniku ob 600. obletnici ustoličenja zadnjega kneza v slovenskem jeziku z udeležbo najvišjih predstavnikov države. Na področju priprave, organizacije in izvedbe spominskih slo­vesnosti smo: – izvedli slovesnost v počastitev MTV »PREMIK- 91«, – organizirali slovesnosti z dvigom slovenske zastave na dan držav­nosti in na dan samostojnosti in enotnosti pri petih naših spomenikih, – organizirali slovesnosti na dan državnosti na Sabotinu in v Šempetru pri Gorici, – organizirali slovesnost na dan samostojnosti in enotnosti na Sabotinu, – organizirali srečanje vezistov Goriške, – protokolarno obiskali 23 spomenikov ob dnevu spomina na mrtve, – obiskali smo vse grobove svojih preminulih članic in članov ter prižgali sveče, – organizirali smo mašo za domovino, – obiskali smo družine, ki so hranile orožje in opremo TO 1990–1991. Na področju priprave, organizacije in izvedbe pohodov smo or­ganizirali sedem pohodov. Vsak nosi ime v spomin na obdobje vojne za samostojno Slovenijo. Na področju športnih dejavnosti smo na našem prostoru pripra­vili, organizirali in izvedli osem tekmovanj, ki se jih udeležujejo naše članice in člani ter predstavniki prijateljskih združenj iz domovine in tujine. Na področju družabnih dejavnosti smo pripravili, organizirali in izvedli: – tekmovanje v briškuli in ocenjevanje domačin salam, – strokovni izlet v Prlekijo, – veteranski ples. Na področju sodelovanja v dejavnostih drugih organizacij smo se dejavno udeležili dvajsetih slovesnosti oziroma dejavnosti. Naj bo dovolj suhoparnega naštevanja, velja pa omeniti, da smo v preteklem letu devetim skupinam pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske pripravili, organizirali in izvedli enodnevna seznanjanja s pomembnimi dogodki slovenske vojaške zgodo­vine na našem prostoru. Treba je omeniti, da so bile vse naše dejavnosti pozitivno spre­ jete ter deležne pohval. Ob vsem napisanem je treba omeniti, da smo uspešni tudi zara­di organov, organizacij in društev, ki so nam pri tem pomaga­ li. To pa so predvsem: Slovenska vojska, Mestna občina Nova Gorica, Občina Šempeter -Vrtojba, Občina Renče -Vogrsko, Občina Miren - Kostanjevica, OZVVS Kanal, OZVVS Zgornje Posočje, KS Banjšice, KS Lokve - Lazna, KS Ozeljan, KS Sol­kan, KS Dornberk, Združenje za vrednote osamosvojitve SvPP, Vojaški vikariat in Koprska škofija. Treba je še izpostaviti, da smo svoje člane usposobili tudi za uporabo pušk v protokolarne namene. Seveda smo puške ustre­ zno »obdelali« in opremili ter izdelali ustrezne dokumente za njihovo hranjenje in uporabo. Za konec tega sestavka pa še kitica iz pesmi ISKRICE DOMO­RODNE primorskega slavčka Simona Gregorčiča: Njo le bom ves čas življenja ljuba moja je – Slovenija, az pa Slave zvest sem sin! Morda le skromno pojasnilo tistim, ki se sprašujete, zakaj OZVVS »VETERAN« Nova Gorica ne uporablja besed spo­minsko obeležje, ampak spomenik. Razlog je v besedni zvezi spominsko obeležje, ki v osnovi ni slovenskega izvora, ampak je iz srbohrvaščine. Namesto besede obeležje je primerneje uporabiti besedo zna­menje, ki pa je povezano s pojmom verskih obcestnih znamenj. (Vir: Janez Gradišnik, 1981, ŠE ZNAMO SLOVENSKO?) Vsem svojim članicam in članom se zahvaljujemo za sodelova­nje in delovanje v združenju v dobrobit organizacije in širšega družbenega okolja. Dušan Bremec OZVVS Postojna Tradicionalni jesenski veteranskiizlet OZVVS Postojna Tako kot vsako jesen smo se tudi preteklo – že trinajstič za­povrstjo – drugo soboto v oktobru zbrali člani OZVVS Postojna in se podali na enodnevni izlet po naši prelepi Sloveniji. Tok­ratna izbira so bila Goriška brda oziroma ogled lepot in zani­mivosti, ki jih ponuja ta prelepi del naše domovine. Izlet je bil namenjen tudi obeležitvi 100-letnice začetka 1. svetovne voj­ne, ki je še kako divjala tudi po Goriških brdih in na Sabotinu. Izleta se je udeležilo 165 naših članic in članov, in sicer 55 članov z območja Cerknice, Blok in Nove vasi, ravno toliko z območja Ilirske Bistrice, pa tudi z območja Pivke in Po­stojne, tako da smo prevoz na Brda izvedli s tremi velikimi avtobusi. Zabava ob zvokih ansambla Veteran je nepozabna Šele na kosilu smo se zbrali vsi skupaj V okviru načrtovanega programa izleta smo si panoramo Go­riških brd ogledali z razglednega stolpa v Gonjačah, si ogleda­li staro vaško jedro vasice Šmartno, obiskali pa smo tudi grad Dobrovo in muzejske zbirke v gradu. Glede na to, da na Brdih pridelujejo odlična vina, smo si ogledali vinsko klet Dobrovo in si privoščili pokušnjo njihovih najboljših vin. Po opravljenih ogledih zanimivosti smo se vsi udeleženci izle­ta zbrali v veliki dvorani vinske kleti Dobrovo, kjer smo imeli skupno kosilo, druženje in zabavo pa nadaljevali do poznega večera ob ubrani glasbi vse številčnejše sestave ansambla Ve­teran, ki nas s svojo glasbo razveseljuje že trinajst let. Ko se takole v dvorani zbere 165 ljudi, je to res prava in nepozabna zabava. Radi bi poudarili, da je jesenski veteranski izlet za naše območ­no združenje, poleg vsakoletnega tradicionalnega veteranskega srečanja v mesecu juniju na Mašunu – tega se udeleži približno tisoč članov –, ena osrednjih in pomembnejših dejavnosti, ki jo bomo organizirali in podprli tudi v naslednjih letih. To nam narekuje izredno veliko zanimanje naših članov za udeležbo na izletih, saj je število prijavljenih skoraj enkrat večje, kot jih na izlet lahko peljemo. Nasvidenje na naslednjem veteranskem izletu in srečno. Janko Rutar OZVVS Ribnica OZVVS Ribnica Spominska slovesnost ob 23. Veterani so tekmovali v smučar­obletnici odhoda zadnjega vojaka skem teku na 5 km, na PokljukiJLA iz Slovenije Po končani slovesni prireditvi je pri izhodu iz dvorane – na našo željo – nastal spominski posnetek ribniških veteranov s teda­njim ministrom za obrambo Jankom Vebrom in načelnikom Ge­neralštaba Slovenke vojske brigadirjem Andrejem Ostermanom. (Foto: Stane Gornik ) Spominske slovesnosti ob 23. obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije, ki je bila v soboto, 25. 10. 2014, ob 12:00 v šolski dvorani centra srednje gostinske šole v Radovljici, se je udeležila tudi skupina veteranov iz OZVVS Ribnica. Slovesno­sti so se udeležile številne znane osebnosti (predsednik Repu­blike Slovenije Borut Pahor, nekdanji predsednik RS dr. Danilo Türk, obrambni minister Janko Veber z novim načelnikom GŠ SV, brigadirjem Andrejem Ostermanom, ministrica za notranje zadeve, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo La­dislav Lipič, predsednik Zveze časnikov Slovenije generalmajor Alojz Šteiner in še vrsta drugih) in predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar, ki so mu prisotni in veterani izkazali spoštovanje in ob prihodu vstali. V dvorano je ob izvajanju koračnice Policijskega orkestra v slovesnem mimohodu prikorakalo 66 praporščakov s prapori, med njimi tudi praporščak OZVVS Ribnica Rudolf Gregorič. Slavnostni govornik je bil predsednik Vlade Republike Sloveni­je dr. Miro Cerar. Po njegovem slavnostnem govoru so dvorano zapustili praporščaki, nadaljeval pa se je kulturni program. Borut Kozina Drugega odprtega prvenstva veteranov vojne za Slovenijo v teku na smučeh v sklopu 43. tradicionalnega tekmovanja Slo­venske vojske, Policije in Civilne zaščite v patruljnem teku »Po stezah partizanske Jelovice« so se 10. januarja 2015 na Pokljuki udeležili tudi trije člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ribnica. V teku na 5 km so nas veterani Ribnice prijetno razveselili. V kategoriji do 60 let je bil zelo uspešen Albin Centa, pritekal si je 2. mesto. Anton Perhaj pa je zasedel 4. mesto. V kategoriji nad 60 let je Anton Žagar zasedel 5. mesto. Za trud in lep uspeh tekačem naše čestitke! Za OZVVS Borut Kozina OZVVS Slovenske Konjice Predsedniku Pavliču ponovnimandat V petek 27. februarja, je v gostišču Konjičanka v Slovenskih Konjicah, po­ tekal volilni zbor članov Območnega združenja veteranov vojne za Slo­venijo Slovenske Konjice. Zbralo se je sto članov in njihovih povabljenih go­stov med katerimi so bili župan občine Zreče mag. Boris Podvršnik, pod­predsednik ZVVS Jožef Kuzman, predsednik PO ZVVS Zahodna Štajerska Zdenko Terpin in pa pred­ sednik ZB za vrednote NOB Slovenske Konjice Marijan Stramšak. Zbrano množico je najprej pozdravil pred­sednik OZ VVS Slovenske Konjice Ivan Pavlič in nato besedo predal delovnemu predsedniku Danijelu Oplotniku. Po podanih poročilih predsednika in blagajnika, je bilo razvidno, da društvo dela dobro. Vse to so opazili in pohvalili tudi povabljeni gostje ter veteranom zaželeli takšen uspeh še vnaprej. Na vrsti je bil plan dela, kjer je bilo zaslediti, še veliko izletov, strokovnih ek­ skurzij, pridobivanja novih članov in podobnega. Vsi sklepi in načrti so bili soglasno sprejeti. Ker pa je to bil volilni zbor, so razrešili stare člane predsedstva in odborov ter izvolili nove. Z javnim glasovanjem za mesto predsednika je četrti mandat, za obdobje 2015 – 2019, dobil dosedanji predsednik Ivan Pavlič. Prav tako so bili ponovno izvoljeni podpredsednik Alojz Gro­leger, blagajnik Tomo Pančur in sekretarka Marta Plajh. Člane predsedstva pa so okrepili trije novi člani in sicer Benjamin Ma­cuh, Milan Hrovat in Konrad Hohler. Nadzorni odbor in častno razsodišče pa tudi v tem mandatu vodita Peter Mlakar in Jožef Kuzman. Praporščak Franc Bezjak pa je dobil okrepitev na tem mestu in sicer Franca Rečnika. Seveda pa je treba dolgoletno delo v OZ VVS Slovenske Konjice tudi nagraditi. Zlato plaketo ZVVS, ki bo sicer podeljena na glavnem zboru ZVVS, je prejel Tomo Pančur. Srebrne plakete so bile podeljene mag. Borisu Podvršniku, praporščaku Francu Bezjaku in članu predsedstva Jožetu Gumzeju. Bronasto plaketo pa je prejel član predsedstva Jožef Šild. Pohvale OZ VVS Slovenske Konjice pa so za pomoč pri raznih prireditvah in izletih prejeli Gostišče Fink, Terezija Kačičnik, Regina Rančnik in Janez Kuk. S tem je bil uradni del končan in pričelo se je druženje ob dobri hrani in kozarčku žlahtnega. J. Gumzej Veselje kljub pokvarjenemu av­tobusu V soboto, 13. decembra, se je skupina triinpetdesetih članov Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Slovenske Konjice odpravila proti Slovaški. Jutranji pozdrav predsednika Ivana Pavliča in že so drveli proti Avstriji. Prvi cilj tega dne je bil baročni dvorec Hof, ki ga je dal zgraditi princ Evgen Sa­vojski, kasneje pa je prešel v last Marije Terezije. Veterani so si na dvorcu ogledali razstavo jaslic in na dvorišču romantič­no božično vas. Še posebej zanimivi so bili beli osli. Z njimi je nastalo veliko fotografij in zlobneži so pripomnili, da so si vsi na fotografiji precej podobni. Seveda je bilo na dvorcu tudi precej stojnic z raznimi dobrotami. Še posebej v slast jim je šel kuhanček. Po ogledu je bilo treba nadaljevati pot v Bratislavo, a kaj, ko je avtobus med časom ogleda dvorca »izpustil dušo«. Nihče se ni vznemirjal, saj so veterani priznani kot mirni ljudje, drugače kot takrat, ko jih kdo napade. Med popravilom avtobusa so veterani na parkirišču poskrbeli za zabavo. Alojz Rozman je raztegnil meh in plesalo se je na veliko. Popoldne so pod vodstvom vo­ dičke Klavdije veterani le odšli na ogled Bratislave. Vrnitev v Slovenijo je bila v večernih urah. Sledila je še večerja na kmeč­kem turizmu v bližini Maribora. To druženje ob večerji je bilo nekakšno slovo od leta, ki mineva. J. Gumzej OZVVS Spodnjesavinjske doline Nekdanji poveljnik TO Adi Vidma­jer metalec leta V Mariboru je 22. novembra potekal zaključek atletske vete­ranske sezone za leto 2014. Adi Vidmajer, ki ga mnogo ljudi pozna tudi kot predanega planinca in vsestransko dejavnega dr­ žavljana, ki je bil v času osamosvojitvene vojne poveljnik 81. območnega štaba TO Žalec, sedaj pa je že vrsto let predsednik OZVVS Spodnje Savinjske doline, je bil razglašen za metalca leta v troboju, peteroboju ter za super dosežek leta 2014. Za 73-letnega Adija Vidmajera je bilo lansko leto resnično leto rekordov. Kot veteranski atlet se je izkazal na balkanskem pr­venstvu v Romuniji, kjer je zmagal kar v treh disciplinah. Naj­boljši je bil v metu kladiva, diska in krogle ter s tem dokazal, da je in ostaja med najboljšimi veteranskimi atleti na svetu. Kladivo je vrgel 48,82 m daleč in s tem dosegel državni in bal­kanski rekord, disk je zalučal 33,79 m, kroglo pa sunil 11,33 m daleč. Poleg teh rezultatov je na državnem prvenstvu postavil tudi nov državni rekord v metalskem peteroboju (kladivo, gira, disk, kopje, krogla). Skupaj je osvojil kar 3900 točk in tako tudi presegel samega sebe, saj je za 74 točk izboljšal svoj junijski državni rekord. Na tem državnem prvenstvu v peteroboju pa je z 18,87 m dosegel tudi nov državni rekord v metu gire. Najboljši je bil tudi v metu kladiva (46,52 m) in gire (17,60 m) na mednarodnem atletskem mitingu v Ljubljani v mesecu juliju. V teh dveh disciplinah pa je avgusta blestel tudi na mednaro­dnem mitingu štirih držav (Avstrije, Češke, Hrvaške in Slove­nije) v Zagrebu, kjer je bil absolutno tretji ne glede na starost. Kladivo je tu vrgel 46,94 m, giro pa 17,51 m. Vsi njegovi rekordi, doseženi v letošnjem letu, sodijo med atlet­skimi veterani v sam svetovni vrh, za kar mu pripadajo vse če­stitke. Njegova leta in kondicija pa so hkrati dokaz, da lahko šport veliko pripomore h kakovosti življenja tudi v poznejših letih. D. Naraglav Ponovoletni obiski veteranskih družin Območno združenje zveze veteranov vojne za Slovenijo Spo­dnje Savinjske doline že vse od osamosvojitvene vojne ohranja stike z družinami, ki so v prelomnem času skrivale orožje Te­ritorialne obrambe in sekretariata za ljudsko obrambo ter imajo naziv slovenska družina. Poleg ostalih stikov, kot so razne jubilejne priložnosti, ekskur­zije in vsakoletna srečanja družin, obiščejo predstavniki vetera­nov vsako leto v januarju tudi posamezne družine, jim zaželijo vse najlepše in se jim zahvalijo za njihov prispevek v osamo­svojitveni vojni. Ob tem se obudijo spomini na tisti čas, nazdra­vijo si, kaj pojedo in tudi veselo zapojejo. Običajno gredo na obisk k družinam veterani, ki so vodili takratni štab TO Žalec in ki so takrat tudi navezali stik s temi družinami. Pridruži pa se jim še kdo, tudi kakšen župan, kar pa tokrat zaradi županskih obveznosti ni bilo mogoče. Poleg Adija Vidmajerja, Emila Pižorna, Zdenka Terpina, ki so nekdanji zaposleni v TO, so družine tokrat obiskali še Milan Vogrinc, Leon Broder, Igor Trupej in predsednik Veteranske­ga združenja Sever – odbor Žalec Rado Gašperič. Prvi dan so obiskali družine, ki so skrivale orožje na severnem delu doline, drugi dan pa družino Lobnikar v Marija Reki. Povsod je bilo lepo in prijetno, vsi pa so bili tudi odločeni, da te lepe tradicije ne opustijo, saj si družine, ki so s svojim dejanjem »dale na tnalo svoje glave«, če se ne bi izteklo, kot se je, to še kako zaslu­žijo. Letošnje leto pa bo v tem pogledu še toliko bolj usmerjeno v spomin na takratne dogodke, saj mineva 25 let od neoddaje orožja JLA (maj) in skladiščenja le-tega na tajne lokacije (no­vember) k družinam. D. N. Skupna slika za spomin na obisk pri družini Likeb v Založah pri Polzeli, kjer je druženje s harmoniko polepšal tudi najmlajši član družine. Učne ure slovenske osamosvojitve Učenci so z zanimanjem prisluhnili tej tematiki, saj so jo razlagale žive priče takratnega dogajanja. Območno združenje Zveze veteranov vojne za Slovenijo za Spodnjo Savinjsko dolino se je odločilo, da v dogovoru z vodstvi šol omogoči učencem osmih in devetih razredov pobli­že spoznati del slovenske zgodovine iz obdobja osamosvajanja Slovenije, ki je zelo malo prisotno v šolskih učbenikih. Osnova za tovrstne ure zgodovine je vsebina knjige – zbornika S srcem za domovino, ki ga je savinjska veteranska organizacija izdala ob 20-letnici osamosvojitve in v katerem so objavljeni sestavki različnih avtorjev, ki so sodelovali pri osamosvajanju Slovenije na področju Spodnje Savinjske doline in njene bli­žnje okolice. Prvi ciklus takšnih zgodovinskih ur so imeli po dolini že pred dvema letoma. Takrat so mladim nekdanje zgo­dovinske dogodke osvetljevali trije nekdanji sodelavci Teritori­alne obrambe Žalec: nekdanji poveljnik TO in sedanji predse­dnik ZVVS Adi Vidmajer, predsednik zgodovinske komisije pri ZVVS Žalec Emil Pižorn in predsednik pokrajinske ZVVS Zdenko Terpin ter nekdanji miličnik in sedanji predsednik vete­ranske organizacije Sever Žalec Rado Gašparič. V istem sestavu in s prisotnostjo še kakšnega veterana iz kraja pa so s to tematiko seznanjali učence tudi tokrat. Tako so se z vsebino knjige S srcem za domovino oziroma s tedanjim časom lani že seznanili učenci zadnjih dveh razredov OŠ v Preboldu, Šempetru, na Vranskem, v Žalcu in Braslovčah. V spomladan­skih mesecih letošnjega leta pa bodo te zgodovinske ure sloven­skega osamosvajanja imeli še v preostalih spodnjesavinjskih osnovnih šolah in mogoče še kje. D. Naraglav Savinjski veterani OZVVS v Prek­murju Območna organizacija ZVVS Spodnje Savinjske doline, ki jo že vrsto let vodi nekdanji poveljnik 81. območnega odbora TO Žalec Adi Vidmajer, vsako leto, poleg siceršnjega bogatega pro­grama, organizira tudi strokovno ekskurzijo svojih članov. Lani so se odločili spoznati severovzhodni del Slovenije – Pre­kmurje – in ob tem tudi spoznati tamkajšnje zanimivosti, hkrati pa se tudi srečati z veterani Gornje Radgone in se skupaj z nji­mi spomniti osamosvojitvenega časa in dogodkov, povezanih z vojno na tem območju. Nekaj manj kot devetdeset udeležencev je po programu, ki so jim ga pripravili pomurski veterani pod vodstvom Nika Brusa, bilo ta dan deležno veliko lepega in zanimivega. Med drugim so si ogledali Babičev mlin na Muri v Veržeju, rastlinjake podjetja Paradajz d.o.o. z blagovno znamko Lušt v Renkovcih, oljarno Šeruga v vasi Mele blizu Radenc … in bili ob tem deležni tudi prijetnih degustacij in gostoljubja. Osrednja točka programa pa je bila seveda spominska slove­snost pri spomeniku osamosvojitvene vojne, v kateri je Gornja Radgona na račun bojev med vojaki JLA, našo takratno milico in pripadniki TO utrpela največjo materialno škodo. Radgonski veterani so ob tej priložnosti osvetlili dogodke na tisti čas, Savi­njčani pa so pred spomenik položili spominski venec. Medsebojno druženje so nato nadaljevali še s kosilom v Spodnji Ščavnici in z ogledom Kapelsko-Radgonskih goric, kjer tudi ni manjkalo prijetnih in zanimivih trenutkov. Kot pravijo, bo ek­skurzija vsem ostala v res lepem spominu, za vse to se z vso hvaležnostjo zahvaljujejo gostiteljem, še posebno Niku Brusu, ki jim je pripravil res zanimiv program. D. N. V soboto, 27. septembra 2014, smo se veterani podali proti Po­murju. Ob lepem vremenu in pestrem programu, ki so ga prip­ravili pomurski veterani pod vodstvom Nika Brusa, nam je bil dan še prekratek. Pomembno je poudariti, da smo izvedli tudi polaganje venca pri spomeniku iz osamosvojitvene vojne za Slovenijo v Gornji Radgoni. Sledili so ogledi Babičevega mlina na Muri, oljarne, muzeja in drugih zanimivosti Pomurja. Ob zaključku pa so nam veterani predstavili dogodke iz leta 1991. Veterani Spodnje Sa­vinjske doline se zahvaljujemo Pomurcem za gostoljubje in jih vabimo v našo lepo dolino. Hvala! Družine lani v Braslovčah Vsakoletno srečanje družin, ki so v času slovenskega osamos­vajanja skrivale orožje Teritorialne obrambe, sekretariata za na­rodno obrambo in milice na področju Spodnje Savinjske doline, je lani potekalo v občini Braslovče. Udeležencem je kot gostitelj izrekel dobrodošlico župan občine Braslovče Branimir Strojanšek in ob tem dejal, da je vesel, da tokratno srečanje poteka v njihovi občini, ki je tudi dala po­memben prispevek s svojimi družinami v osamosvojitvenem času. Zbrane je nato nagovoril predsednik Območnega zdru­ženja ZVVS Spodnje Savinjske doline Adi Vidmajer, ki je na kratko tudi osvetlil prelomni čas osamosvojitve Slovenije in poudaril vlogo družin, ki so se s tem, ko so skrivale orožje, iz­postavile veliki nevarnosti. O pomenu tega domoljubnega deja­nja in ohranjanju tradicije vsakoletnega srečanja pa so sprego­vorili tudi predsednik Policijskega veteranskega društva Sever – odbor Žalec Rado Gašparič, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Marijan Turičnik, župan občine Prebold Vinko Debelak in novi podžupan občine Polzela Igor Pungartnik. V imenu družin se je ob koncu zahvalil za organizacijo vsakole­tnega srečanja še Vili Čremožnik, ki je sicer tudi član predsed­stva ZVVS Žalec. Tokratno srečanje pa je predsedstvo ZVVS Žalec izkoristilo tudi za podelitev priznanj svojim prizadevnim članom veteran­ske organizacije. Bronasto plaketo ZVVS je tako prejel Stjepan Šinček iz Polzele, srebrno Mladen Melanšek (Žalec), Boštjan Lesjak (Žalec) in Ludvik Onuk (Ponikva). Najvišje tokratno pri­znanje, red ZVVS III. stopnje, pa je prejel Jože Hlade iz Vrbja. Dobitniki letošnjih priznanj z županom Branimirjem Strojan­škom in Adijem Vidmajerjem. Uradni del srečanja je povezovala Jerneja Kolar, za kulturni program pa so poskrbeli Drago Jambrek s harmoniko, uvodoma je zaigral nanjo tudi slovensko himno, in sestri Tjaša in Maša Zakonjšek, ki sta nastopili v pevsko-glasbenem duetu in nadvse polepšali večer, ki se je nato neformalno nadaljeval še lep čas v Predstavnik družin in tudi član predsedstva ZVVS Spodnje Sa­vinjske doline Vili Čremožnik med svojim nagovorom. prijetnem vzdušju. Ob tem ni manjkalo obujanja spominov, saj čas nezadržno hiti. Letos bo že 25 let, odkar so družine imele skrito orožje. Organizator tega jubilejnega srečanja pa bo Ob­čina Polzela. D. Naraglav Zahvalno praznovanje pri Lobni­karjevih Lobnikarjeva domačija v Mariji Reki, ki je pred osamo­svojitveno vojno skrivala orožje TO, je pripravila za­hvalno praznovanje za vse, ki so jim pomagali ob požaru hleva in skednja pred letom dni, pri sanaciji posledic in izgradnji novega gospodarskega poslopja. Praznovanje je bilo nadvse veselo, spomnili pa so se tudi tistega črnega četrtkovega večera, ko so ognjeni zublji grozili, da po­leg hleva zajamejo celotno domačijo, s stanovanjskima hišama vred. Praznovanje z blagoslovom novega poslopja je bilo točno ob letu osorej oziroma na dan izpred leta dni, ko so Lobnikarjevi nemočno zrli v požarišče in niso vedeli, ne kako in kaj. Po težki noči, ko so se gasilci poleg gašenja požara trudili ob­varovati stanovanjski hiši in druga poslopja, so bili nemočni. Podrl se jim je svet, hkrati pa so jim upanje vlivali številni gasilci, sosedje, krajani, prijatelji, znanci ..., ki so jim ne­ sebično pomagali preživeti ta prvi šok in nadaljnjo odpravo posledic. Pri tem jim je »šlo na roko« tudi vreme in še pred prvim snegom so živino že imeli v obnovljenem hlevu in znova so lahko zadihali s polnimi pljuči. Bilo pa je potrebne­ga še veliko dela in tudi denarja, da so gospodarsko poslopje s hlevom popolnoma dokončali, hkrati pa so vseskozi imeli v mislih, kako se zahvaliti vsem, ki so jim priskočili na pomoč ob tej veliki nesreči. Da bi vse skupaj imelo še večjo težo in pomen, so se odločili za zahvalno prireditev z blagoslovom novega objekta, ki ga je opravil domači župnik Damjan Ra­tajc. Lobnikarjevi in z njimi tudi vsi ostali, ki so kakor koli pripo­mogli k odpravljanju posledic nesreče, so bili ob tem blagos­lovu nadvse veseli in zadovoljni, saj so skupaj dokazali, kaj pomeni pomoč človeka v nesreči, kaj pomenijo prijatelji, so­sedje, požrtvovalni gasilci …, ljudje, ki so v vsakem trenutku pripravljeni priskočiti na pomoč in pomagati prizadetim. To je bila njihova skupna zmaga in zato se je bilo treba tudi skupaj poveseliti. Ob tem ni šlo brez obujanja spominov na tisti črni četrtek, ko je zagorelo in je na pomoč prihitelo 14 gasilskih dru­štev s 17 cisternami vode. O požaru je nekaj besed povedal Milan Lobnikar, ki je pred enajstimi leti prevzel kmetijo kot mladi gospodar od očeta Dra­ga, ki velja za zelo naprednega in umnega kmeta in človeka, ki je vseskozi vpet v delo in življenje lokalne skupnosti. Lahko bi rekli, da je bil nekakšen motor napredka življenja Rečanov, saj je bil vse mandate tudi svetnik v Občinskem svetu Občine Prebold. Njihova domačija pa je ena od tistih, ki je prispeva­la pomemben delež tudi v osamosvojitveni vojni, saj je v letih 1990/91 skrivala in čuvala orožje TO Žalec. O tem pričata tudi posebna plošča Zveze veteranov vojne za Slovenijo na pročelju hiše in pa listina slovenska družina, ki jim je bila podeljena za to domoljubno dejanje. Ob nesreči pa tega niso pozabili v OZVVS Spodnje Savinjske doline in v republiški ZVVS ter so jim tudi finančno pomagali. D. Naraglav OZVVS Zgornejsavinjsko-zadrečke doline KREPŠIMO DOLMOLJUIBJE IN OhRANJAMO SPOMIN dnevu državnosti, strelsko tekmovanje in strokovno ekskurzi­jo. Gost letošnjega veteranskega večera, ki ga organiziramo v gradu Vrbovec v Nazarjah v spomin na upor proti oddaji orožja Teritorialne obrambe Jugoslovanski armadi, je bil predsednik ZVVS, generalmajor Ladislav Lipič. Tradicionalno srečanje veteranov in proslavo ob dnevu držav­nosti smo letos pripravili v Radmirju. Strelsko tekmovanje za memorial Edija Mavriča – Savinjčana smo izvedli v Gornjem Gradu, na strokovni ekskurziji pa smo si tokrat ogledali vojaški muzej v Lokvi in ladjo Slovenske vojske Triglav v luki Koper, spoznali pa smo tudi zgodovino Kopra. Sodelovali smo na številnih prireditvah v organizaciji drugih veteranskih organizacij in občin, med drugim na proslavi ob dnevu upora proti okupatorju, na odkritju spominske plošče žrt­vam prve svetovne vojne in na komemoraciji ob dnevu spomina na mrtve. Tudi v letošnjem letu ostaja osnovni cilj OZ VVS ZSZD kre­pitev domoljubja in ohranjanje spomina na priprave ter osamo­svojitveno vojno za Slovenijo. Skladno s to usmeritvijo bomo sredi meseca maja v Nazarjah pripravili proslavo ob 25-letnici upora proti oddaji orožja Teritorialne obrambe Jugoslovanski armadi. Franci Kotnik OZVVS Velenje Uspešno izpeljali strokovno eks­kurzijo OZVVS Velenje Počasi, a vztrajno se izteka leto 2014, in s tem tudi izvedba Pla­na dela in aktivnosti za OZVVS Velenje za tekoče leto. Tako kot vsako leto smo organizirali enodnevni ogled spominskih obe­ ležij, ki smo ga združili s prijetnim druženjem. Člani in članice OZVVS Velenje, ki združuje veterane občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, smo se zgodaj zjutraj odpravili proti prvemu cilju strokovne ekskurzije, in sicer: Sredipolje ter Doberdob v Italiji. Prijeten postanek na avtocesti na postajališču Lom je prepričal poln avtobus udeležencev, da se nam obeta lep in zani­miv dan. Po prihodu v Doberdob smo si ogledali spomenik ozi­roma kostnico iz 1. svetovne vojne, iz časa 1914–1915, ki so ga postavili padlim na kraškem delu Soške fronte med 1. svetovno vojno. Kostnica je bila dokončana leta 1938. Prav tako smo si ogledali razstavljeno orožje iz 1. svetovne vojne, kakor tudi ka­verno in simbole enot, ki so tam sodelovale. Po končanem ogle-du smo se obremenjeni z doživetim in neodgovorjenim vpraša­njem: »Zakaj je to bilo potrebno?« odpravili proti Lokvam. Po prijetnem postanku in kosilu v gostišču Gombač smo si ogledali še Vojaški muzej Tabor Lokev in pršutarno Lokev. Z okusi spe­cialitet Krasa smo se odpravili proti domu. Za prijetno družbo na avtobusu je skrbela Cvetka Ževart s predstavitvijo »Serpen­tinškovih 100 bab«. S krajšim postankom in pogostitvijo ve­teranov Šmartnega ob Paki smo zaključili predvideni program ekskurzije v dobri veri, da bomo to naslednje leto ponovili ob dejstvu, da v naslednjem letu ne sme nihče manjkati. Predsednik OZVVS Velenje Zdenko hriberšek Uspešno izvedli 12. MJEP V organizaciji OZVVS Velenje in v sodelovanju z OZSČ Ve­lenje in SD Dolič smo izvedli tradicionalno tekmovanje v stre­ljanju z MK puško standardne izvedbe za memorial Jožeta Er­vina Prislana. Prijavljenih je bilo 10 ekip iz različnih območnih združenj po Sloveniji, kakor tudi veliko posameznikov, skupaj 58. Tako kot vsako leto se je tekmovanje odvijalo ekipno in po­samično, najboljši pa so za dosežke prejeli medalje in pokale. Ekipno je prvo mesto osvojila ekipa OZVVS Celje pred drugo­uvrščeno ekipo OZVVS Spodnje Savinjske doline in tretjeuvr­ščenim OZVVS Velenje 1. Prvouvrščena ekipa je dobila v trajno last prehodni pokal, saj ga je osvojila tretjič. Med posamezniki je bil najboljši Toni Kalšek pred Viktorjem Slatinekom in Slav­kom Frecetom. V domači konkurenci pa je zmagal Viktor Sla­tinek pred Milanom Hrovatom in Martinom Hudalesom. Tako si je Viktor Slatinek z osvojenim prvim mesto priboril prehodni pokal tekmovanja v disciplini posamezno v trajno last. Ob če­ Vipavska dolina Osamosvojitvena zastava zapla­polala v rojstnem kraju slovenske himne Ob obletnici in spominu na odhod zadnjega vojaka JLA iz Vi­pavske doline in iz Slovenije je v Podnanosu – rojstnem kra­ju slovenske himne – 18. oktobra potekala kulturna prireditev s svečanim protokolarnim uvodom. Organizator prireditve je bilo Društvo veterani policije Vipavske doline (DVPVD), ki je izvedbo kulturnega programa zaupalo učiteljem in učencem podružnične šole Podnanos. Mladi rodovi učencev so s sode­lovanjem na proslavi pobliže spoznavali vrednote domovinske vzgoje. Prireditev je potekala pred zgradbo nekdanje mlekarne, v nepo­ sredni bližini košate lipe, ki od nekdaj velja za simbol slovenstva, družabnega življenja in odločanja. V zavesti ljudi pa je lipa os-tala povezana tudi z nastankom slovenske državnosti. Podobno simboliko imajo za domačine tudi osamosvojitveno pomembne Rebrnice. V protokolarnem delu prireditve so zato veterani po­licije Vipavske doline prinesli slovensko zastavo prav z Rebrnic in jo simbolno predali predsedniku DVPVD, gospodu Nedeljku Andjeliću, od koder je, preko rok organizatorjev, na koncu pri­potovala na drog v Podnanos – rojstni kraj slovenske himne. Spoštljivo in svečano dvigovanje slovenske zastave na novem drogu ob stavbi nekdanje mlekarne je dobilo še bolj ganlji­ vo noto, ker je bilo pospremljeno s petjem državne himne iz otroških grl. Glasbeni del celotne prireditve sta namreč prev­zela zborovodja prof. Igor Hodak z otroškim pevskim zborom podružnične šole Podnanos in prof. Vida Trošt Vidic s skupino mladih kitaristov. Besedni del prireditve pa je z veznimi in av­torskimi literarnimi besedili oblikovala učiteljica in ljubiteljska pesnica Alenka Skupek. Društvo veterani policije Vipavske doline je prireditev organiziralo v spomin na odločnost, eno­tnost in podporo prebivalstva ter v spomin na hotenje in po­ gum pripadnikov policije, domačinov in drugih udeležencev v procesu osamosvajanja in vojne za samostojno Slovenijo. Izreden pomen vseh udeležencev osamosvojitvenih procesov na Vipavskem je v svojem govoru osvetlil osrednji govornik, Viktor Hladnik, ki je v osamosvojitvenem času opravljal na­loge inšpektorja za obrambne zadeve pri UNZ Nova Gorica. Sveža, s sodobnimi glasbenimi in besednimi vsebinami preple­tena prireditev je mladim nevsiljivo približala vrednote do­movinske vzgoje. Da bi vrednotam v vzgoji in izobraževanju povrnili pravo težo, letos na Osnovni šoli Draga Bajca Vipava že drugo leto poteka projekt Etika in vrednote, katerega ko­ordinatorica je prof. Ana Kobal. Podružnična šola Podnanos je s sodelovanjem na tej prireditvi dodala svoj doprinos tudi k aktualni vsebini šolskega projekta ter hkrati potrdila, da je odprta za povezovanje z društvi v kraju in v Vipavski dolini. Besedilo: Alenka Skupek, Foto: Ivo Skupek ZVVS