Stanovsko in strokovno glasilo Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na ielo. Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.
Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika* v Ljubljani. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik ¥.	V Ljubljani, dne 1 avgusta 1925.	15. številka
J. Čampa:
Poštni kongres.
Za letošnji kongres Saveza ptt. nam. v Beogradu je vladalo precejšnje zanimanje, in to ne samo med poštarji, ampak tudi v javnosti. Vesti v dnevnem časopisju so prerokovale, da bo letošnji kongres potekel najbrže nekoliko burnejše, nego dosedanji.
Na iniciativo naše Zveze so imeli naši delegati z zagrebško in splitsko oblastno organizacijo dne 10. junija t. 1. predkonfe-renco v Zagrebu. Na dej predkonferenci se je razpravljalo glede nekaterih principialnih vprašanj, zlasti glede reorganizacije Saveza in pa glede zahteve, da Savez ne sme priznati in sprejeti za člana nobene organizacije, ki ni včlanjena v oblastni organizaciji. To so bile že naše stare zahteve, ki smo jih bili sprožili že na prejšnjih kongresili, toda razmere, ki so nastale v tem pogledu tekom zadnjega leta, so prisilile oblastne organizacije do tega, da so se odločile, zavzeti se za to stvar na letošnjem kongresu z vso odločnostjo. V Zagrebu smo dobili proglas, ki ga je izdala opozicija Saveza proti predsedniku Tomi Jovanoviču. Izgledalo je, da bo razpoloženje na kongresu v resnici viharno, zato smo na predkonferenci v Zagrebu sklepali tudi o taktiki naših delegatov. Predkon-ferenca je sklenila, da se delegati pokrajinskih organizacij ne vmešavajo v spore med člani uprave Saveza, ker so ti spori, kolikor je bilo videti, osebnega značaja in zadevajo samo beograjske tovariše.
Ljubljanske organizacije so bile zastopane na kongresu po 12 delegatih, od katerih so pripadali štirje uradniškim skupinam, ostali pa neuradniškim, med slednjimi so bili tudi tovariši iz Maribora in Celja. Tudi delegacija zagrebške oblastne organizacije je bila dokaj močna, tako, da smo se dele-gatje ljubljanske, zagrebške in splitske organizacije odpeljali iz Zagreba z večernim brzovlakom v posebnem vozu, ki nam ga je stavila na razpolago iz prijaznosti zagrebška železniška uprava.
Na predkonferenci Saveza, ki se je vršila 11. junija t. 1. popoldne v Poštnem domu, se je razpravljalo načelno o glavnih točkah dnevnega reda, ki so se obravnavale podrobno na kongresu samem, vsled česar se o predkonferenci sami ne bom spuščal v podrobnejše poročilo. Važno s te predkonfe-rence je to, da je delegat splitske organizacije v smislu zagrebške predkonference izvajal glede separatističnih pokretov v organizaciji sledeče: Kakor je vsem znano, so naši maturantje pred nedavnim časom izstopili iz oblastnih organizacij in se združili v posebno organizacijo, ki se imenuje »Maturantsko društvo ptt. činovnikov«. To društvo zahteva, da ga sprejme Savez za svojega člana. Ker ta točka ni na dnevnem redu jutrajšnjega kongresa, predlagam, da se stavi naknadno na dnevni red ter da se že na današnji predkonferenci pretresava to vprašanje, tako, da bo mogel jutrišnji kon-
grez zavzeti napram temu vprašanju svoje stališče.
Predsed. T. Jovanovič izjavlja, da ne smatra za potrebno, obravnavati to vprašanje pod posebno točko dnevnega reda, in sicer radi tega ne, ker zadevi ni pripisovati tolike važnosti, kakor jo ji pripisujejo oblastne organizacije. Pač pa je za to, da se to vprašanje pretresava na predkonferenci. Po daljši debati, v katero segajo vsi delegati oblastnih organizacij, je bilo sklenjeno, da Savez organizacije maturantov ne prizna in da je kot posebno organizacijo ne sprejme za člana, marveč da morejo biti maturanti člani Saveza tako kot vsi drugi ptt. nameščenci, namreč da vstopijo kot po-edini člani v oblastne organizacije. S tem ukrepom se smatra to vprašanje kot končno-veljavno rešeno.
*
Na srbski Petrov dan (dne 12. julija) ob 9. uri otvori predsednik Tomo Jovanovič sedmi kongres Saveza. Pozdravlja vse delegate, vse člane in prijatelje Saveza. Sedem let je poteklo, odkar obstoja v ujedinjeni domovini Savez, toda v teh 7 letih ni bila naša organizacija nikdar na kolenih, kakor so to nekateri zahtevali od nje. istotako na vseh naših dosedanjih kongresih ni bilo čuti besede, ki bi bila mogla zanetiti politične razdore med članstvom naše organizacije. — Organizacija in državna uprava ne harmoni-rati, to sta dva pola z nasprotujočimi si interesi. Ali vkljub temu je bil Savez doslej upoštevan na najmerodajnejših mestih kot najresnejša, najvzornejša organizacija drž. nameščencev v državi. Savez ptt. nam. uživa zaupanje in je bil že često deležen priznanja od najmerodajnejših faktorjev naše države. V naši organizaciji ni demagogije, naša org. je v svojem ustrojstvu izvedla narodno ujedinjenje, ki ga politične organizacije niso mogle izvesti.Vse njeno delovanje od ujedinjenja pa do danes sloni na nacionalni podlagi, stremeč od 'tod li kulturni povzdigi celokupnega naroda, članstvo naše organizacije upravlja eno najvažnejših državnih strok, pošt., teleg, in telef. institucija je iz državnih, nacionalnih, kulturunih, socialnih in ekonomskih pogledov tako važna, da je treba njenemu osobju posvečati mnogo pažnje. Nismo v materialnem pogledu pristaši dinarske ideologije, toda z ozirom na važnost institucije, kateri služimo, ne moremo dopustiti, da bi bilo članstvo naše stroke prosjak, ki prosi in sprejema milodare.
Savez ima tudi neprijätelje, ti so se do-sedaj vedno izkazali tudi kot nasprotniki osobja ptt. stroke in ga oškodovali, kadar so mogli. To niso samo sovražniki naše organizacije, marveč so sovražniki ptt. uprave, države, naroda, ki zavirajo državni in narodni napredek. Žalostno je, da najdemo take ljudi celo na najvišjih vrhovih naše uprave. Imamo neprijatelje celo med našimi vrstami. Včeraj na predkonferenci in že mesece preje v oblastnih organizacijah so se čule pri-
tožbe o postopanju maturantov napram drugim članom in uslužbencem naše stroke. To so ljudje, ki so nasprotni progresu, ki ga zaznamuje ptt. stroka s pomočjo in krepko iniciativo od strani naše organizacije. Spomladi, ko sem obiskal vse oblastne organizacije, sem se mudil tudi v Ljubljani. Ob tej priliki so me povabili tamkajšnji maturantje na neko svojo skupščino. Zahtevali so od mene oficialno izjavo, kakšno stališče da zavzema Savez napram zahtevam maturantov. Odgovoril sem jim:	kakor napram vsem
drugim ptt. uslužbencem. Za Savez je merodajen zakon, ki je vse nameščence naše stroke izenačil, za kar smo se borili leta. Obljubil sem jim le, da bi imeli prvenstveno pravico v 1. skupini II. kateg., kadar bo odprta. Na tem stališču stojim neomajano i danes. S tem prehajam na dnevni red, s prošnjo, da naj vlada na kongresu skozi in skozi tista resnost, ki je bila lastna vsemu dosedanjemu našemu delovanju.
1.	Volitev predsedstva kongresa: Izvoljeni so bili soglasno: predsednikom T. Jovanovič, sekretarjem tov. Lj. Lalič (Zagreb), J. Jakše (Ljubljana), P. Mi-lojevič (Sarajevo), overovateljem zapisnika tov. Stanič (Gospić), Bukur (Senta) in Lich-teneker (Brežice), števcem glasov tov. Tri-šič, Todorovič in Grbovič.
2.	Poročilo upravnega odbora: Savez v preteklem letu ni mogel doseči tistih uspehov, kakor bi bilo pričakovati in kakoršne je dosezal prejšnja leta. Vzrok temu je splošno nazadovanje organizacij in njihovega vpliva. Poleg tega so nastali spori v sami upravi Saveza, tako da je bil Savez primoran, vsled (nediscipliniranosti izključiti iz organizacije celo nekaj članov uprave, zlasti nadzornega odbora. Izključeni so se pregrešili tudi proti določbam pravil ter niso plačali članarine, vsled česar so se sami izključili, tako da vidi današnji kongres pred seboj okrnjen upravni odbor. Savez je imel izvesti v preteklem letu toliko važnih in težkih zahtev, da bi jim bil kos komaj cel discipliniran odbor, naravno pa je, da jih okrnjen in nediscipliniran odbor ni mogel zmagati. Po drugi strani pa so metali Savezu polena pod noge faktorji, ki zavzemajo v upravi ptt. stroke, v ministrstvu, odločujoča mesta. Ti faktorji niso razumevali potreb osobja naše stroke, niti potreb same uprave, ki jo zastopajo. Savez je zaradi teh razmer koncentriral svoje delo bolj v notranjosti organizacije, kjer je imel več uspehov. En tak lep uspeh je zgraditev Poštnega doma v Skoplju, ki je že pod streho in ga je treba samo še očistiti. (T. Jovanovič kaže fotografično sliko novega doma.) — Savez vkljub temu ni izgubil volje, ni se uklonil pritisku, — kar pa je bilo v njegovi sredi bolnega, je s krepko in odločno potezo amputiral, da se ne razboli vsa organizacija. Tako stopa Savez pred sedmi kongres pošteno, brez prikrivanja in olepšav in njegov predsednik gleda danes z mirnim in čistim očesom v obraz delegatom iz vse drža-
ve, vsem zborovalcem in tudi vsem neprijateljem Saveza. Po poročilu uprave se vname precej ostra polemika radi sporov v upravi Saveza.	(Dalje prih.)
Važne rešitve Centralne komisije za izvršitev in tolmačenje uradniškega zakona.
(Dalje.)
Komisija ističe, da je ona još ranije po ovom pitanju istakla ovo svoje mišljenje: državni službenik, koji je prema stanju na dan 1. septembra 1923. g., razvrstan u pripravnu grupu svoje kategorije, ne može iz te grupe izaći, dok nije ispunio tri uslove. Ti su uslovi: 1. da je položio dr’žavni stručni ispit (čl. 54.), 2. da je u pripravnoj grupi, od dana stupanja u služ u, proveo najmanje tri godine, koje mu se računaju za napredovanje (čl. 56) i 3. da je komisijski utvrdjen za stalnog službenika (čl. 56 u vezi sa čt. 24). Kako se kretanje po grupama položajne plate ne vrši automatski, rok od tri godine, koji je predvidjen u čl. 56. Zakona nije maksimalan rok, kao što je to rok za državni stručni ispit iz čl. 54. Zakona, nego je to minimalan rok što znači: da službenik mora u toj grupi da ostane najmanje tri godine, ali može da ostane u njoj i duže, jer u višu grupu može načelno da predje tek u tom slučaju, kad se u njoj uprazni jedno mesto. U slučajevima, koji su bili povod za ovo pitanje, službenici su u pripravnoj grupi navršili tri godine, pa su subjektivno time ispunili jedan od napred istaknuta tri uslova i mogli bi načelno, ako u višim grupama ima upražnjenih mesta, preći iz pripravne u višu grupu, ali samo, ako ispune i ostala dva uslova, t. j. ako polože državni stručni ispit, i dobiju stalnost. Da se zato stvori objektivna mogućnost, dužnost je resora, da odmah obrazuje komisiju za ocenu i izda pravilnik o polaganju državnog stručnog ispita. Dok za prelaz iz pripravne grupe u višu grupu položajne plate postoje napred pomenuta tri uslova, za pomeranje iz najnižeg stepena u viši stepen osnovne plate postoje samo dva uslova, i to: navršenje roka od tri odnosno četiri godine i za dobijanje stalnosti (čl. 14, 16, 18, 19, 20, 24 i 47. Zakona o činovnicima). Prema tome, službenik, i ako nije još poldžio državni stručni ispit, i ako dakle ne može da izadje iz pripravne grupe položajne plate, može ipak preći na drugi stepen osnovne plate, samo ako je na tom stepenu navršio tri (izuzetno četiri) godine službe, kpja mu se uračuna za napredovanje, i ako je po tom po oceni komisije za ocenu utvrdjen za stalnog službenika. Valja naročito naglasiti, da ovaj rok od tri odnosno četifi godine nije, kao onaj u pripravnoj grupi položajne plate, jedan minimalan rok, nego je to jedan maksimalan rok, što znači: da službenik po njegovom isteku mora doći na viši stepen osnovne plate, ako ga inače po zakonu ništa ne sprečava. Iz toga razloga se i govori o automatskom po-meranju po stepenima osnovne plate. I ako je dakle tačno, da je za pomicanje sa najnižeg stepena osnovne plate na viši jedini uslov navršenje maksimalnog roka od tri godine i zadobijanje stalnosti, i da u tom pogledu nema formalne važnosti okolnost, da službenik još nije položio propisani državni stručni ispit, ne srne se ipak izgubiti iz vida, a to je u jednom ranijem mišljenju već naglašeno (vidi ovde mišljenje pod 14), da za odluku komisije o oceni za stalnost ima mnogo značaja razlog,- sa kog državni službenik ni u roku od tri godine nije položio državni stručni ispit.
9.	Na pitanje: da li se pod posmrtnom platom iz čl. 124. Zakona o činovnicima razumeju samo prinadležnosti iz čl. 28. ili i prinadležnosti iz čl. 46. Zak. o činovnicima, Komisija se je saglasila načelno u tom, da je zakonodavac u čl. 124. Zak. o činovnicima imao u vidu i dodatke na skupoću, koji prema 11. stavu čl. 46. Zakona o činovnicima predstavljaju dopunjavanje redovnih prinadležnosti. Što se pak tiče načina, da se provede u 'život ovo shvatanje sadržine čl. 124, zakona, Komisija smatra, da je za to potrebno rešenje Ministarskog Saveta bilo u formi dopune rešenja o dodacima na skupoću bilo putem Pravilnika, koji treba izdati za izvršenje čl. 124. Zakona o činovnicima.
10.	Na pitanje Ministarstva Pravde Br. 31.020, da li se avstrijski vojni certifikat, koji je dobijen
posle dvanajestogodišnjeg aktivnog vojničkog službovanja, može smatrati da odgovara uslovu iz III. stava čl. 7. Zakona o činovnicima, komisija je mišljenja: da odredba Hl. stava čl. 7. Zakona o činovnicima predstavlja jednu izuzetnu beneficiju na korist podoficira naše vojske, pred-uzetu iz Zakona o ustrojstvu Vojske, koja kao izuzetah od norme načelno izključuje primenu druge takve beneficije, koja joj po svemu ne bi podpuno odgovarala, pa da se prema tome mora uzeti, da su zakonski propisi o vojnim certifikatima bivše austrijske vojske i mornarice ukinuti propisima našega zakona o ustrojstvu Vojske i Mornarice i Zakona o činovnicima gradjanskog reda, i da se s toga dvanajestogodišnja vojnička služba u bivšoj avstrijskoj vojsci ne može uva-žjti, u smislu III. stava čl. 7. Zakona o činovnicima, licima koja, se na dan 1. septembra 1923. g. nisu zatekla u državnoj službi. Konec prih.
Praviia
za „Dom“ stavbno zadrugo državnih nameščencev in upokojencev, r. z. z o. j. v Ljubljani.
(Nadaljevanje.)
če kak član načelstva umre, če se službeno prelmesti v drug kraj, če izstopi iz načelstva ali iz zadruge ali če je ikako drugače stalno zadržan, se načelstvo dopolni iz števila namestnikov po vrstnem redu, kakor so biti izvoljeni, če pa pade število članov načelstva, ko so bili vpoklicani že vsi namestniki, pod deset, je treba sklicati občni zbor, ki izvoli potrebno število članov načelstva in namestnikov.
§ 24. Načelstvo opravlja in izvršuje zadružne posle in zastopa zadrugo sodno in izvensodno. V delokrog načelstva spadajo vse zadeve, ki niso pridržane nadzorstvu ali občnemu zboru. Načelstvo se mora v poslovanju ravnati po določilih zadružnega zakona, po teh pravilih in po pravilno napravljenih sklepih občnega zbora ter je za to zadrugi odgovorno.
§ 25. Pravnoveljavno podpisuje načelstvo za zadrugo na ta način, da pod besedilom tvrdke, ki naij ga kdorkoli napiše ali odtisne, pristavita dva člana načelstva svoja lastnoročna podpisa.
§ 26. V lasten delokrog spadajoče stvari rešuje načelstvo v sejah, pri katerih predseduje načelnik ali njegov namestnik in pri katerih mora biti navzoča vsaj polovica članov načelstva, da so sklepčne. Sklepa se, izvzemši slučaj § 13 odst. 2., z absolutno večino glasov. Predsednik se udeležuje glasovanja; pri enakosti glasov obvelja mnenje, kateremu se je pridružil predsednik. O sejah načelstva se sestavlja zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in vsi navzoči člani načelstva.
Za ureditev svojega poslovanja sestavi načelstvo poslovnik, ki ga pregleda nadzorstvo1 in odobri občni zbor.
§ 27. Načelstvo nastavlja zadružne uradnike in jim določa plačo. Legitimacija uradnikov je dekret, s katerim so bili nastavljeni.
2. Nadzorstvo.
§ 28. Nadzorstvo obstoji iz petih članov, ki se volijo na občnem zboru izmed zadružnikov za dobo enega leta.
Člani načelstva in zadružni uradniki se ne smejo voliti v nadzorstvo. Bivši člani načelstva se lahko volijo v nadzorstvo šele, ko jim 'je občni zbor podelil absolutorij.
Poslovna doba nadzorstva preneha, razen v slučaju odstavitve, s koncem občnega zbora, na katerem je bil potrjen računski zaključek za leto njihovega poslovanja. Odstopivši člani nadzorstva se lahko zopet volijo.
§ 29. Nadzorstvo izvoli iz svoje srede predsednika in druge poslovnice. Svoje naloge rešuje v sejah, h katerim morajo biti vabljeni vsi člani nadzorstva In katerih se morajo udeležiti vsaj trije, da so sklepčne. Seje sklicuje pedsednik nadzorstva. Sklepa se, izvzemši slučaj § 13 odst. 2., z absolutno večino glasov. Predsednik se udeležuje glasovanja, pri enakosti glasov obvelja tisto mnenje, kateremu se je on pridružil. O seji je napraviti zapisnik, ki ga podpišejo vsi navzoči.
Če kak član nadzorstva umre, če se službeno premesti v drug kraj, če izstopi iz nadzorstva ali iz zadruge ali .če je kako drugače stalno zadržan, se imora nadzorstvo s sklepom nadzorstvene seje do prihodnjega občnega zbora iz števila zadružnikov samo dopolniti.
Za ureditev poslovanja sklene nadzorstvo poslovnik, ki ga mora potrditi občni zbor.
§ 30. Za razpravljanje in sklepanje v zadevah, pri katerih mora po teh pravilih načelstvo dobiti privoljenje nadzorstva, sklicuje predsednik nadzorstva, bodisi iz lastnega nagiba, ali na zahtevo kakega člana nadzorstva ali na zahtevo načelstva, skupne seje načelstva in nadzorstva. Skupne seje vodi predsednik nadzorstva ali od njega imenovani namestnik. Sklepa se ločeno 'in sicer glasuje najprej načelstvo potem pa nadzorstvo, ki vzame za podlago sklep načelstva. Odklonjeni sklepi načelstva se lahko predlože v končno odločitev občnemu Zboru.
§ 31. Privolitev nadzorstva mora načelstvo dobiti v sledečih slučajih:
a)	pri nakupu, prodaji in obremenitvi nepremičnin ;
b)	pri odobritvi načrtov proračunov in pogodb o gradbah;
c)	pri najemanju posojil;
d)	pri oddaji stanovanj;
e)	pri izdatkih iz zadružnih zakladov;
f)	pri izključevanju članov;
g)	pri nastavljanju uradnikov zadruge ali določanju plač ali kakih posebnih nagrad posameznih članov načelstva;
h)	kadar načelstvo še poleg tega smatra tako privolitev za potrebno.
§ 32. Niti člani nadzorstva niti .člani načelstva ne prejemajo za svoje poslovanje tantijem.
(Dalje prih.)
Š. F.
Določevanje čina.
Vzlic nejasnosti uradniškega zakona v celoti, je vendar člen 117 tako jasen, da je vsako tolmačenje take ali take komisije odveč. In vendar so se našli ljudje, ki so z določnim namenom pričeli iskati nejasnosti ravno v tem členu. Z raznimi posredovanji pri centralni komisiji za izvrševanje uradniškega zakona so dosegli to, da je ta komisija podala tudi glede tega člena 117 svoje »mišljenje«, ki naj bo sedaj merodajno za interpretacijo jasnih določil o določevanju činov uradnikov v isti kategoriji.
Topogledno,mišljenje te komsiije je bilo objavljena v okrožnici p. t. direkcije IX/56—1925. Jedro tega mišljenja je, da se določa čin uradnikov iste kategorije in iste skupine po plači, ki jo je imel vsak uradnik ob času, ko je stopil novi uradniški zakon v veljavo.
To mišljenje pa je popolnoma napačno, kar se da z lahkoto dokazati.
Najprej se vprašajmo, na kak način so prišli do višine tedanje plače? Čisto gotovo po oni službeni dobi, ki se je upoštevala za napredovanje. V tej pa je bila zapopadena efektivna doba v civilni državni službi in pa po starem avstrijskem zakonu vštevna leta vojaške službe bivših certifikatistov in drugih. In za to nam gre! Če se je tem uradnikom določal čin iz vpošte-vanjem po takratnem zakonu priznanih vojaških in drugih let, bi sc moralo izvajati to brez pridržka tudli po novem zakonu, ker točka 3 čl. 117 to jasno določa in pa, ker točka 2 za prehodno dobo sploh ne prihaja v poštev, k a j 11' d e f i n. i c 1 j a o dolgosti službe v eni in isti skupini ni mogla prihajati v poštev, saj smo prišli o prevedbi, vsi na en dan v svoje skupine.
V smislu interpretacije tega člena po omenjeni komisiji pa so se pričele delati napake in uradništvo naše direkcije bo pri tem gotovo Utrpelo moralno škodo, pa tudi zapostavljanje, ker se tako dogaja, da so pri napredovanjih imenovani mlajši tovariši z manj službenimi leti v višje položaje, dočim starejši obsede na starih položajih. Primer in dokaz: uradnik s 15 leti efektivne službe prednjači sedaj po tej interpretaciji pred onim s 23 leti po zakonu priznane službe, dasi določa zakon sam to drugače.
Tega pa si prizadeto uradništvo ne more in ne sme pustiti dopasti. Zato bo započelo akcijo, da se popravi tudi ta krivica. Pred vsem pa morajo storiti korake naše organizacije ter podpreti pritožbe, ki jih bodo poslali prizadeti člani na ministrstvo.
Naša zahteva je, da se upošteva zakon, ki je ravno v tem oziru popolnomi jasen. Vsako drugo mišljenje kake komisije ne sme in ne more biti merodajno, ker je v tem slučaju protizakonito.
Hranilni in posojilni kon-sorcij javnih nameščencev v Ljubljani.
Dne 24. aprila 1 1. je bil redni letni občni zbor hranil, in pos. konsorcija, ki je za vse javne nameščence silno važna kreditna zadruga. Predsednik je izrazil veselje, da je v vrstah državnih nameščencev narastlo zanimanje za kon- i sorcij, in upa, da bodo kmalu vsi državni nameščenci vlagali svoje prihranke edino le pri svojem konsorciju, ki bo šele takrat ustrezal svojemu namenu in nalogi v smislu § 1 svojih pravil. (Tajnik je poročal o delu konsorcija za za leto 1924 in omenil težkoče za napredek konsorcija, ki leže v pomanjkanju denarja. Vzroke temu pa je treba iskati ravno tam, kjer bi jih človek najmanj pričakoval, namreč v preveliki pasivnosti naših strokovnih organizacij do pospeševanja igospodarskih interesov njihovih članov. Ponovno se je naglašalo na sestankih, v listu in ob raznih drugih prilikah, zlasti ob uradnih dnevih napram prosilcem kredita, da njihove organizacije svoj namen popolnoma pogrešno umevajo, če zbirajo od svojih članov članarino pretežno za to, da jo nalagajo, v razna bančna podjetja in s tem naravnost vtikajo naše tilnike v jarem kapitalističnih mogotcev, namesto da bi ga dale na razpolago lastnim gospodarskim institucijam v blagor in osamosvojitev iz gmotno, kakor socialno neprimernega poloižaja osiromašenega državnega nameščenca. Takega društvenega denarja je po bankah in drugih zavodih v Sloveniji do blizu 1,000.000 dinarjev, dočim se konsorcij peha in trga za vsako paro, da more vsaj za silo odpraviti najnujnejša posojila. Kakor že večkrat, je konsorcij tudi letos poizkusil, da bi iztisnil od vlade kaj cenega kredita. Efekt je bil seveda negativen, čemur se ni čuditi, saj nam vlada ne izplača niti dolžne razlike. Morda letošnji kongres javnih nameščencev prinese v tem oziru izboljšanje. Čisto brezuspešna pa naša prizadevanja v tej smeri vendar niso bila. Z veseljem morem.konstatirati, da je neka močnejša organizacija že stopila na pot spoznanja. To je: »Društvo državnih policijskih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani«, ki je na svojem izrednem občnem zboru sklenilo, da k ojačenju obratne glavnice Hranilnega in posojilnega konsorcija v Ljubljani prispeva s tem, da bo nalagalo svojo društveno razpoložnino pri konsorciju, kar naj si vzamejo vse 'ostale organizacije za vzgled.
Savez nabavljalnih zadrug v Beogradu je sklenil, da osnuje po vsej državi kreditne zadruge, ki bodo svojim članom — državnim uslužbencem — dajale primerne kredite in jim s tem olajševale nabave in naročevanje življenskih potrebščin pri posameznih nabavljalnih zadrugah. Kjer take institucije že obstoje, recimo, kakor je naš konzorcij, se jih bo skušalo pritegniti v fuzijo s Savezom. To se je obravnavalo na občnem zboru v Splitu, na katerem je padla tudi glede ljubljanskega konsorcija odločilna beseda. Konsorciju bi bilo s tem omogočeno, da bo dobival od Saveza tudi večjih cenih kreditov, s čimer bi bil njegov gospodarski razmah zasiguran.
Promet se je gibal v nekoliko večjem obsegu, 'kakor zadnja upravna leta. Za to leto je znašal poldrugi milijon dinarjev, članov je prirastlo 67, odpadlo 13, tako da je bilo koncem leta 1924 395 članov, 54 več ko lani. V prvem tromesečju letos je na novo prirastlo že 25 članov. Deleži znašajo 87.962 Din, z novimi prirastki pa toliko, da se lahko računa ob koncu letošnjega leta s stanjem 1,10.000 Din, kar znači že ugledno kreditno podlago. Hranilne vloge so znašale ob koncu 1. 1924 — 66.064 Din, katera vrsta se je že v prvem tromesečju letošnjega leta povečala za 37.000 Din, kar vzbuja lepo prognozo za ojačenje prometa v nadaljnem poteku upravnega leta ______________ (Konec prlhj
Orsanizatorično gibanje.
Fuzija obeh obsmrtnih podpornih drušlev.
»Pogrebno društvo poštnih in brzojavnih nižjih uslužbencev za Slovenijo s sedežem v Ljubljani« je prenehalo poslovati in se je dne 1. julija 1925 združilo v eno društvo z »Dobrot o«, ob-smrtnim podpornim društvom poštnih nameščencev v Ljubljani«.
Vsi, ki so bili včlanjeni pri »Pogrebnem društvu«, so s tem postali člani »Dobrote«, ne da bi se jim bilo treba posebej vpisati in posebej plačati pristopno pristojbino, ker je to plačalo »Pogrebno društvo« iz svoje imovine in iz imovine strokovne organizacije nižjih poštnih uslužbencev.
S pristopom k »Dobroti« so vsi člani prejšnjega »Pogrebnega društva« pridobili iste pravice, kakor jih imajo oni, ki so že najmanje eno leto člani »Dobrote«, to je predvsem pravico, da se izplača, če umrje kak član, njegovim preostalim podpora v znesku 2500 Din, oziroma, če umrje otrok, ki je vpisan kot član, se izplača svojcem vsota 1250 Din.
Kot člani »Dobrote« pa imajo iste dolžnosti, | kakor drugi člani tega društva. Zlasti morajo j odslej plačevati iste članske pristojbine, kakor so predpisane za člane »Dobrote«. Članska pristojbina znaša vsak mesec 4 Din za vsakega odraslega člana in 2 Din za vsakega otroka, ki je vpisan. Za aktivne poštne nameščence in njihove družine se bodo odtegovale članske pristojbine po računskem odseku direkcije. 1. avgusta se bodo odtegnile od plače pristojbine za julij in avgust. Upokojenci in taki člani, ki niso v aktivni službi, so dobili za plačevanje teh pristojbin položnice.
Ker je med poštnimi nameščenci gotovo še mnogo takih, ki še niso člani »Dobrote«, naj si vsak naš član šteje v dolžnost, da pridobi tudi te za pristop k društvu.
Dobrota, obsmrtno podporno društvo poštnih nameščencev v Ljubljani.
Najcenejši nakup
olblek
vam nudi	6i
Jos. Rojina, Ljubljana.
To in ono.
t Zora Erjavec. Po kratki bolezni je 19. julija t. 1. umrla tovarišica Zora Erjavec rojena Legat, predstojnica pošte Sodražica v cvetu 27 let. Pokojna tovarišica je bila vesele narave, polna življenja, dobra uradnica, zvesta članica organizacije in naročnica našega lista. Bog daj pokoj njeni duši, ki se je morala tako hitro ločiti od tega sveta, od ljubljenega moža in sinčka.
Himen. Poročil se je tovariš Vilko S m r d u, poštni uradnik II. ktg. na Ljubljani 2 s tovarišico Miro Rojc, poštno uradnico II. ktg. istotako na pošti Ljubljana 2. Priljubljenima tovarišema prisrčno čestitamo in jima želimo vso srečo.
Sestanki Sekcije ptč. činovnikov. Na željo podeželskih članov, ki jih zanima potek kongresa Saveza, priredi Sekcija začetkom avgusta t. 1. zopet 3 sestanke na deželi, in sicer: v soboto 1. avgusta ob 20. uri v Celju v klubski sobi Celjskega doma; v nedeljo 2. avgusta ob 15. uri v Velenju; prihodnje dni enkrat pa v Mariboru. Dan, ura in lokal se bo določil kesneje v sporazumu z zaupnikom mariborskih članov. — Sekcija poštnih telegrafskih in čekovnih činovnikov.
Zveza poštnih organizacij je imela po končanem kongresu Saveza sestanek vseh članov v Zvezi organiziranih društev v restavraciji pri Levu. O poteku kongresa in o glavnih točkah, ki so v programu organizacije za prihodnje leto, je obširno poročal predsednik Jakše. Udeležba je bila pičla, od strani uradništva pa naravnost sramotna. Izgleda, kakor da nimajo poštni uradniki in uradnice (pripravniki) nobene želje več.
Neutemeljene prošnje. Nekatere pošte oziroma uslužbenci pošiljajo na direkcijo prošnje, boljše rečeno zahteve, v'katerih zahtevajo uvrstitev v 1. ali 2. položajno skupino in takojšnje nakazilo povišane plače za nazaj. S tem se naši ljudje samo blamirajo pred direkcijo. Ne vemo, ali pridejo sami od sebe na take neumne misli, ali napačno razumejo zakon, ali pa poslušajo kakega učitelja, pri katerih je urejeno štetje let za napredovanje v višje skupine avtomatično. Pri pošti pa ni odvisno napredovanje od nobenega števila službenih let. Pač pa je določen minimum, to je najmanje število službenih let, po katerih m o-
r e, sme priti poštni uradnik v višjo skupino (n. pr. uradnik II. ktg. v 3. skupino po 7 letih, v 2. po 12. letih, v 1. nikoli). Ne obstoji pa nikak maksimum, to je najvišje število let, po katerih bi uradnik moral napredovati. Uradnik nima nikoli pravice, zahtevati višji položaj ali proti prenizkemu položaju se ne more pritožiti poštni uslužbenec nikoli. Ako služi uradnik II. ktg. 20, 30 ali 40 let, pa je ves ta čas v 4. skupini, nima po zakonu pravice, da zahteva višjo skupino. Zlasti nespametno je, če zahteva podrejena uradnica 3. skupine kar 1. skupino. Tista naj vzame v vednost, da je od vseh poštnih uradnikov II. ktg. v vsej Sloveniji en sam človek, ki je v 1. skupini. Da bi bila ravno ona v vsej direkciji druga, ki bi morala imeti to skupino, je pa vsekakor več ko neskromna zahteva.
Redukcija, kakršna bi bila umestna tudi v naši državi. Ministrski svet v Avstriji se je nedavno tega bavil z vprašanjem o redukciji ministrstev. V glavnem je sklenil, da naj se število ministrov skrči na — tri, kateri si imajo razdeliti vse ministrske posle med seboj. Načeloma se ne bo pripustilo, da bi o pravomočnosti v enem in istem predmetu odločevalo več uradov. Vsled tega bodo ministrstva (sekcije in oddelki) reducirani najmanj za eno tretjino. V njih rokah bo ostala samo še legislativa in kontrola. — V Avstriji so naposled prišli na to, kje se ima v prvi vrsti štediti. Kakor znano, je bila redukcija državnih uslužbencev v naši državi popolnoma ponesrečena akcija. Prihranilo se ni ž njo takorekoč nič, pač pa trpi vsled nje v mnogih uradih služba. Tako se na pr. v Ljubljani ne dostavljajo ekspresna pisma takoj po prihodu pošte po posebnem slu, ampak po pismonošah v dopoldanskih in popoldanskih urah. S tem je oškodovano občinstvo, ker je pristojbina za ekspresno dostavo popolnoma tja vržen denar. Če bi bili v Jugoslaviji reducirali namesto nižjih državnih uslužbencev ministre in državne poslance, ki jih je v istini veliko preveč, pa bi bili prihranili milijone, služba bi se vršila po predpisih in občinstvo bi ne bilo oškodovano, kakor je zdaj. Kakor znano, so nekatere države v zmanjšanje izdatkov skrčile število ministrstev, pri nas pa stoje še vsi ministrski stolčki, kakor so stali in se v tem oziru niti toliko ne naredi, da bi se agende železniškega in poštnega ministrstva spojile v eno ministrstvo, dasi se je to nameravalo že pred tremi leti. Medtem ko je bila redukcija potrebnega uradništva in služabništva odločilnim krogom prava igrača, je odstranitev čezštevilnih ministrskih stolčkov silno težka reč, zakaj ministri sede pribito čvrsto na njih. No, že vedo, zakaj. (Ne samo, da se ne zmanjša število ministrstev, nego se postavljajo še nova mesta —. podtajnikov. Opom. ur.).
Letni dopusti — problem. 'Vprašanje letnih dopustov postaja vedno bolj pereče, tako, da govorimo lahko že o problemu, katerega je treba na ta ali drugi način rešiti. Ali je Zveza pošt. organizacij kaj ukrenila, da se vsaj omili ta mizerija v osobju? Direkcija je sicer odobrila razpored dopustov, pripominja pa, da nadomestnih moči za dopuste ne bo dovoljevala. Praktično so ti dopusti vsled reduciranega stanja osobja ne-izvršljivi; pri manjših poštah zato ne, ker mora biti vsaka moč na svojem mestu in je že vsak uradnik (zvaničnik, sluga) s svojim delom tako obremenjen, da absolutno ne more prevzeti deia svojega kolege. Če bi ga pa prevzel, 'tekočih poslov prometa, ki ne trpe nobenih zaostankov, sigurno ne bi za dalj časa obvladal. Pri večjih uradih pa nadaljne krčenje osobja radi pomanjkanja osobja tudi ni izvršljivo. Pozivamo vse organizacije ptt. stroke, da se postavijo na odločno stališče in zahtevajo praktično izvedbo te po zakonu priznane pravice, in sicer na demokratični podlagi: vsi brezizjemno od najvišjega do najnižjega morajo biti deležni dopusta, in sicer v poletnem času, ne pa po zimi, ko brije burja in naletava sneg.
Angleške telefonistke so obiskale svoje ko-leginje v Parizu, kjer so se mudile 14 dni in bile gostje pariških koleginj. Obisk so napravile v izboljšanje medsebojnega spoznanja in za spoznanje telefonske in poštne službe na Francoskem ter gospodarskih in socialnih razmer svojih' družic. Ta poset bodo francoske telefonistke angleškim svojim koleginjam v bližnji bodočnosti povrnile. — Mar ne bi kazalo, da bi se tudi naše poštne, brzojavne in telefonske uradnice seznanile z družicami svojimi v inozemstvu? Dobro
bi bilo, da bi navezale z inozemskimi družicami vsaj pisemske stike. Naše koleginje, ki so zmožne poleg slovenskega še tega ali onega jezika, bi imele tu hvaležno priliko, delovati v prospeh ne samo samim sebi, temveč tudi v občo društveno korist. (Na prave ste naleteli. Naše koleginje nočejo priti niti na sestanke, da bi se seznanile s koleginjami sosedne ali celo iste pošte. — Opom. uredn.).
Listnica uredništva. — L. Z. v Š. Pravilnik za odpravnike še ni odobren, zato ga ne more-
mo objaviti. — M, D. v B. P. Iz katerih predmetov bodo polagali pripravniki II ktg. izpit, najdete v »Poštnem glasniku« štev. 19 in 20 iz 1. 1924. — Popravek. V zadnji številki »Poštn. glasn.« čitaj v uvodnem članku, zadnji odstavek: »kvišku srca« in ne »kvišku deca«.
Odgov. urednik Konrad Šegula, Ljubljana.
Izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.
Konfekcijska tovarna
FÜÄM	& CIE,, Ljubljana*
CENTRALA:	Poštno-hran. račun 10563. PRODAJALNA:
Emonska cesta 8.	Brzojavi: Derenda.	Erjavčeva cesta 2^
313	Telefon interurban	249
Lastna novo-zgrajena tvornica moške, deške in otroške konfekcije ter vseh vrst uniform. ~ Prodaja svoje lastne izdelke po izredno znižanih konkurenčnih cenah tudi na drobno v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti št. 2 (nasproti Dramskega gledališča). Vsem državnim stalno nameščenim uradnikom in uslužbencem proti primerni garanciji tudi na obroke. — Oglejte sl našo bogato zalogo In prepričajte se o brezhibni prvovrstni ročni izdelavi in nizkih cenah.
Ljubljanska grodbuno družbe m.
LJUBLJANA, Rimska cesta 13, teleJon 527
Gradbeno podjetje, tehnična pisarna, parna ža-(ja, tesarstvo a:a stavbe in pohištvo.
The Rex Co.
Ljubljana	Zagreb
Gradišče 10.	Sajmište 56.
Telefon št. 268 int. — Ustanovljeno 1906. Specijalna trgovina prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin. Pisalni stroji na obroke.
Slouenska banka
centrala
Stritarjeva ul. LJUSILIHNJI Stritarjeva ul.
v lastni palači.
Delniška glavnica Din 7.500,000'-Rezerve	Din 1.500,000-
Podružnicl:	Ljutomer, Doljna Lendava
Atili jaci ja:	Slavenska banka d. d. Zagreb
Izvršuje vse bančne posle, obrestuje vloge na vložne knjižice po najvišji obrestni meri.
Josip Peteline,
Sv. Petra nasip 7.
priporoča najcenejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje in šivilje, modno blago, palice, tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev „GRITZNER“ v vseh opremah za obrt. Knyser, Adler za čevljarje in krojače.
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBANC, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.	(22
Manufakturna veletrgovina
Hedžet & Koritnik
Brzojavi: Hcdžet. Ljubljana Telefon št. 75
Za nahup vseh pisarniških in šslsltih potrebščin priporočamo tvrdko
M. Tičar, Liu&ijana,
Šelenburpova ul. 1, Sv. Petra c. 26.
Fl£iMFAR,Uul7Ulffla
Rimska cesta IS
Mizarstvo s parno silo. Bogata zaloga modernega pohištva ter amerikanske pisarniške rouleaux-opravc.
Tvornica dežnikov
LJUBLJANA,
Mesini trg številka 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprcha-
I vuraica
L. MIKUŠ,
jalnih palic.
Znana ugledna tvrdka
Drago Schwab
javlja vsem cenj. poštnim uradnikom (cam),
da prodaja vsa oblačila na mesečne obroke. Tozadevna pojasnila in drugo rešuje tvrdka obratno.	36
čevlji z znamko
so najboljši. Zahtevajte jih povsod!
Predaja na malo v Ljubljani:	Na deželi
Aleksandrova c. 1	v vseh VečJih
Prešernova ul. (Seljak) trgovinah s čevlji
Na veliko pošilja tovarna
PETER KOZINA & Ro. Tržič.
Ceniki na zalitevo zastonj!
Gradbeno oodieila m tehnična pisarna
„IPROBUDA“ d* z ©» s.
Ljubljana, Krekov trg 10/1., tel. 960
projektira in izvršuje vse visoke, betonske, žeiezobetonske in vodne zgradbe po konkurenčnih cenah.	62

63
Z d Ü M«
družba 2 o. z.
Ljubljana, Kralja Petra trg št. 2
(nasproti sodnije)
nudi najceneje
prvoi'sini bencin in petrolej aninrikcnslia strojna, mazil-na in cilinder-otja, karbaline] strojile masti, modro galico, žveplo itd.
ES
Modna manufakturna trgovina
Fabiani & Jurjovec
Ljubljana	Stritarjeva ul. 5
Priporoča se pri nabavi blaga za obleke Cene zmerne.	Postrežba točna in solidna.
Prometni zavod za premog
d. d. v Ljubljani
prodaja premoga iz slovenskih premogovnikov
rgonih po originalnih cenah premogovnikov za industrijska podjetja in razpečava na deb
inozemski premog in koks
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani,
Miklošičeva cesta štev. 15, prvo nadstropje.
H ljubi:		
	SANSKA KREDITNA BANKA	
Delniška glavnica: Din 50,000.000 — Skupne rezerve ca Din 10,000.000 — SE PRIPOROČA ZA VSE BAN	Centrala: LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA PODRUŽNICE: Brežice	Gorica	Metkovlč	Sarajevo Celje	Kran)	Novi Sad	Split Črnomelj	Maribor	Ptuj	Trst ČNE POSLE	Agendla: Logatec	SE PRIPOR	Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Te!, štev.: 261, 413, 502, 503 In 504 oča za vse bančne posle
		j———