cheint jeden Samstag
Einzelpreis f 0 Rpf
STAJERSKI GOSPODAR
Ifirlag und Schrlftleitung: Marburg a. d. Drau, Badgasse 6 - Fernruf 25-67 - Bezugspreise: in der Ostmark: Vierteljährlich RM 1.20 | riaschl. 9 Bpf Postgehfihr: im BHrelch: RH 1.2B einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zeitnngszusteilgehühr - Postscheckkonto Wien Hr. 55030
[ Nr. 47 - IV. Jahrgang
Marburg a. d. Drau, Samstag, 25. November 1944
Einzelpreis 10 Rpf
SMISEL SOVRAŽNE OFENZIVE NA ZAPADU
Eisenhower hoče Se to jesen izsiliti odločitev - Sijajna nemška obramba je in bo prekrižala daljnosežne cilje sovražnih veleoperacij
Ako se danes ozremo na vojno dogajanje
a evropskem zapadu, nam postane takoj jasno, da hoče sovražjjik izsiliti odločitev še v tej jeseni. Doživljamo veleofenzive z ogromno sovražno vpostavo moštva, orožja in ma-terijala. Najprej so se izkristilizirala samo nekatera žarišča in težišča sovražnih naporov, toda boji so se medtem začeli razširjati liki gozdnemu požaru, tako da danes anglo-ameriške armade s svojimi pomožnimi odredi drugih narodov takorekoč butajo, valov-ju podobno, ob vso nemško obrambno fronto na zapadu. Boji se pa niso stopnjevali samo glede obsega, temveč tudi glede srditosti. Ce se vprašamo, kakšne cilje neki zasleduje general Eisenhower s tolikim naporom vseh razpoložljivih sil, nam bo marsikaj jasno. Nobenega dvoma ni, da v teku teh bojev ne gre morda za Holandijo, za Nijmwegen ali Venlo, za Aachen ali Geilenkirchen, za Würselen in Sierck, za Burgundska vrata, Mont-beliard in Delle. Cilj gigantskih naporov ni zasedba ali izvojevanje teh krajev, mest ali pokrajin, kajti Eisenhowerju se mudi s prodorom celokupne nemške fronte, in sicer ne samo na enem mestu, temveč kar na več mestih. Noben vojskovodja ne bo vrgel v bitke okrog sto divizij — Anglo-Amerikanci so jih že doslej vpostavili več kot osemdeset — da bi izvojeval par lokalnih uspehov. Naši sovražniki ne morejo več čakati. Preveč so že zamudili časa, da bi si lahko • privoščili luksus čakanja. Čas ni več na njihovi strani, čas ni v službi Anglo-Amerikancev. Rastoči nemški odpor je zmešal vse Eisenhowerjeve račune. Utihnil je „prorok" Churchill, prav tako pa so utihnili tudi anglo-ameriški generali s svojimi stavami o bodoči zmagi.
Cilj Anglo-Amerikancev je brez dvoma Berlin. V Berlinu so se hoteli Anglo-Ameri-kanci in boljševiki „objemati" že v letošnjem poletju, pa jim priprave za ta „sprehod" nikakor niso uspele, ne na zapadu in tudi ne na vzhodu. Da bi dosegli svoj cilj, hočejo porušiti granitni nasip nemške obrambe, da bi se tako razlili oklopniški. odredi v notranjost Nemčije liki veletokom, obenem pa izpopolnjujejo letalski gangsterji svoje uničevalno delo z rušenjem nemških mest. Na ta način misli Eisenhower skupno z boljševiki stisniti Reich v svoje klešče in tako bi se po njihovih satanskih načrtih razlile po Nemčiji tolpe anglo-ameriške in boljševiške soldateske, da bi s popolnim zasužnjenjem nemškega naroda okončali svoje delo v službi mednarodnega židovstva. Ta svoj cilj hočejo doseči čimprej, kajti mase v Angliji, Ameriki in Sovje-tiji so iz dneva v dan vedno bolj nezadovoljne spričo strašnih izgub, ki jih trpijo dan za dnem na bojiščih v borbah s fanatično se bo-rečimi Nemci. Tudi izgube vojnega materl-jala v sovražnem tabor« niso tako malenkostne, da bi jih v sovražnem taboru zamogli sprejemati brez vsakega pomisleka.
Tega cilja naših sovražnikov ne smemo prezreti niti za trenutek, kadar čitamo nemška vojna poročila in si skušamo napraviti sliko
vojnega dogajanja in stremljenj naših sovražnikov. Tu se nam bo obenem razodela vsa veličina nemške obrambe in legendarne hrabrosti nemških vojakov, ki se tudi v šestem letu te gigantske vojne upirajo sovražniku z nezlomljivim elanom, porojenim iz istega duha, ki je navdajal nacionalsocialistične borce že v prvih dneh njihove borbe za dušo nemškega naroda. Spričo masiranih anglo-ameriških napadov je seveda nujno potrebna lokalna korektura fronte oziroma postojank. Nikakor nas torej ne sme motiti dejstvo, da je bilo treba iz operativnih razlogov izprazniti to ali ono mesto ali vas. Pogled na zemljevid zadostuje, da se prepričamo o tem, da sovražnik kljub največji vpostavi materijala in moštva ni prišel nikjer bistveno bližje svojemu cilju. Nič ne pomagajo vsi obupni poskusi anglo-ameriških armad, ki nimajo nikakega izgleda, da bi uresničili svoj lahki sprehod v Berlin. Vedno večja pa je za napadalce ob vratih Reicha sigurnost, da bodo z dneva v dan naraščale njihove izgube. Obrambna sila Nemčije pa se spričo teh sovražnih naporov jači vedno bolj in bolj, in sicer v tistem obsegu, v katerem daje domovina fronti vedno več vojakov in orožja. Tako je nemški narod postal preko noči en sam jekleni blok, trdno odločen, razbiti vse napadalne in uničevalne namene svojih sovražnikov. Iz veleofenzive naših nasprotnikov je tako nastala obrabljevalna bitka s posledicami, katerih trenutno še ni možno predvideti.
Ko se tako oziroma po zapadni fronti, vidimo, da prekaša aachenski prostor vse druge fronte odseke, kar se tiče obsega in srditosti bojev. Anglo-Amerikanci merijo na Kom, ogrožati pa bi hoteli tudi Ruhrgebiet, dočim bi eventuelna akcija iz jugovzhodne Holan-dije merila v severozapadno nemško nižino. Iz Lotringije bi hoteli Amerikanci brez dvoma prodreti v Saargebiet. Nič čudnega torej ni, da se huduje Eisenhower nad deževjem, blatom in snegom, ki ovirajo anglo-ameriške letalce, oklopnike in celo pehoto. Ako se ie Eisenhower kljub slabemu vremenu in vremenskim pogojem že sedaj odločil za ofenzivo, je s tem priznal, da bi čakanje do spomladi sicer ojačilo anglo-ameriško vpostavo sil, obenem pa tudi nemški odpor. Eisenhower se je že doslej prepričal zlasti po prekinitvi anglo-ameriške poletne ofenzive, da ume nemško vodstvo izkoristiti sleherni zamujeni dan sovražnega tabora v svrho še boljše obrambe Reicha. Nemška obramba je v sedanji anglo-ameriški ofenzivi premagala nevarnost prvih desetih dneh. Sovražnik si je prišel po krvave bulice. Istotako je bilo v oktobru s prekinjeno boljševiško ofenzivo v Vzhodni Prusiji. Čim niso dosegli svojih operativnih ciljev, so morali priznati, da je bil uspeh na strani nemških branilcev. Nemški vojaki so na vzhodu izvojevali lepe obrambne bitke, kijih je že sedaj smatrati kot izhodišča za novo nemško inicijativo tudi na vzhodni fronti.
An der Westfront
An zerschossenen amerikanischen „Sherma nn"-Panzern vorbei, die von unseren Einheiten außer Gefecht gesetzt wurden, rücken deutsche Grenadiere zur Verstärkung ihrer in vordersten Linie kämpfenden Kameraden nach vorn
PK-Kriegsberichter Speck/TO-EP (Sch)
NAROČENE BRZOJAVKE
Na kako trhlih nogah stoji „osvobodilno gibanje" na Štajerskem, dokazuje najbolj sledeča naredba, ki naroča brzojavke, da bi tako inozemstvu pokazal uspešni boj za priključitev odtrganih delov Slovenije. Poldt-komisar in komandant takozvanega kozjanskega odreda se bridko pritožujeta, da se temu „migljaju" ni skoraj nihče odzval.
V naslednjem objavljamo farnozno nared-bo komandanta kozjanskega vojnega področja:
„Položaj, dne 29. oktobra 1944.
Vsem komandam mest in gradbeni četi!
Od štaba V. operativne cone NOV in POS smo prejeli dopis od 24. oktobra 1944 sledeče vsebine:
Od glavnega štaba NOV in POS smo prejela navodilo, naj propagandni odseki oziroma kulturni prosvetni krožki uporabijo vsako priliko, da iz različnih zborovanj ljudstva pošiljajo krajevne, na zborih edinic pa edinične pozdravne brzojavke maršalu Titu s čestit-
NE UZIGAJO
kami za osvoboditev Beograda, po možnosti s podpisi vseh udeležencev.
Pred časom je bilo sporočeno vsem štabom, da bi poslali slične manifestacijske brzojavke za priključitev odtrganih delov Slovenije, pa se je odzvalo le nekaj edinic. pagandnem in manifestacijskem pogledu zlasti pagadnem in manifestacijskem pogledu zlasti za inozemstvo, naj štabi poskrbijo, da bo v bodoče več izpolnjevanja sličnih migljajev in več inicijativnosti ob bližnjih velikih vojaških uspehih NOV.
Prednje pošiljamo v vednost in ravnanje!
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Politkomisar: Jože P e č n i k L r.
Kdmandant: Ivan Rozman 1. r.
SVARILO PRED TRDITVAMI
NASPROTNIKOV
Na podlagi odredbe o amnestiji, ki jo je Gauleiter in šef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem podaljšal do 30. novembra 1944, se je doslej povrnilo veliko število Spodnještajercev. Nad 700 oseb je bilo registriranih In vrnjenih njihovemu rednemu življenju.
Znano je, da se je vrnilo še večje število Spodnještajercev, ne da bi se bili javili kaki nemški oblasti. Izrecno se opozarja prebivalstvo, da je prijava teh vrnjencev pri nemških oblastih brezpogojno potrebna, ker se sorodnikom dotičnih lahko zgodi, da se bo z njimi postopalo tako, kakor s sorodniki tistih, ki se niso vrnili.'
Že dosedanji uspeh amnestijske odredbe je izzval pri vodstvu komunističnih tolovajev velik preplah. Komunisti skušajo preprečiti nadaljnji povratek zapeljancev z razširjanjem lažnjivih trditev. Zlasti se tolovaji OF poslužujejo pri tem dveh argumentov. Protislovje
teh obeh argumentov dokazuje vso njihovo Iažnjivost. Na eni strani izjavljajo, da je poziv k vrnitvi samo limanica, češ, da pridejo vrnjcnci v posebne kazenske oddelke ter da se izvajajo proti njim tudi drugi ukrepi. Več sto Spodnještajercev, ki so odšli zopet v redno življenje, lahko živo izpriča, da gre pri tej trditvi za čisto navadno laž, ki je ni mogoče v ničemur podkrepiti. Temu nasproti pa nadalje zatrjujejo, da se napovedani ukrepi itak ne bodo izvršili, češ, da nemške oblasti tega ne zmorejo.
Z vsem povdarkom bodi prebivalstvo po-svarjeno, da naj ne veruje lažnjivim in prozornim trditvam komunističnih tolovajev.
Po poteku prijavnega roka dne 30. novembra 1944 se bodo napovedani ukrepi samo ob sebi razumljivo izvedli z vso brezobzirnostjo in konsekvenco.	Hd.
Bandenkampf in Krain
Eine Schlinge legt sich um das Banditental. — Feuerring, aus dem es kein Entrinnen gibt. — Aufmarsch auf steilem Bergpfad.
(ff-PK) Steil führt der Bergpfad aufwärts.
Er gleicht mehr dem Sturzbett eines Gebirgs-baches als einem Weg. Die schmale Wegrinne hängt voll Geröll. Die genagelten Bergstiefel rutschen auf dem glatten Gestein. Die klappernden Hufe der Maultiere tasten sich vorsichtig Schritt für Schritt aufwärts.
„Abstände halten!" — „Ruhe" — Es wird niaht gesprochen.
Und weiter. Nur den Banden keine Zeit lassen. Sie überraschen. Immer weiter, trotz Müdigkeit und schwerer Rucksäcke. Für sechs Tage Verpflegung schleppt jeder auf dem Rücken, denn hier gibt es keinen Nachschub. Hunderte und Tausende von Schuß Munition lasten auf dem Nacken, denn hier gibt es keine Karren, mit denen man diese schmalen
Geröllwege befahren könnte, diese Steilhänge und Dickichte, dieses weglose, endlose Auf und Ab.
Nur die schweren Waffen, Granatwerfer, Pak- und Flakgeschütze sind den Maultieren aufgeladen. Von den Maultiertreibern werden die langohrigen Tiere hochgezerrt, wenn die Hufe im wegrutschenden Geröll absacken, oder sie werden „gebremst", wenn es bergab geht und die Last das Tier vorn in die Knie drücken will.
Von fern her zieht sich die Riesenschlange der Marschierenden den. Berg hinauf, an verlassenen Stellungen, Drahtverhauen, ausgebranntem Gemäuer vorbei, in Windungen, kahlen Hängen angeschmiegt, von den „Mulis" malerisch unterbrochen. Polizeigrenadier für Polizeigrenadier, mit schwerer Last an Gepäck und Waffen, Karabinern, Maschinenpistolen, Maschinengewehren und so fort. Wie ein riesiges Lebewesen windet sich der endlose Zug der Marschierenden die steilen Schluchten hinauf, durch Dickicht und Gehölz, jeden Augenblick bereit, anzugreifen, den Gegner niederzuschlagen.
Hart und wettergebräunt sind die Gesichter der Polizei-Gebirgsjäger. Es sind meist Ost-märker, Bayern, alte Bergsteiger. Stolz tragen sie das Edelweiß an der Mütze. Man sieht es ihnen an, daß sie den Kampf kennen. Und ebenso wettergebräunt und kampferprobt
sind die Gesichter der jungen Slowenen, Männer, die aus den slowenischen Dörfern kommen, erd- und heimatverbunden, voller Erbitterung über die Verbrecherhorden, die von ihren Gebirgsschlupfwinkeln herab in den Frieden der Heimat mordend, plündernd und sengend einbrechen wollen.
Sie sehen aus wie Landser, die von der Front kommen. Hätten die Polizei-Gebirgsjäger nicht das Hoheitszeichen der Deutschen Polizei an der Mütze und die Slowenischen Landesschützen nicht die weiß-blau-rote Kokarde mit dem slowenischen Adler, man könnte sie von Männern im Fronteinsatz nicht unterscheiden.
Zuweilen stockt der Aufmarsch. An der Spitze fallen Schüsse. Die Maschinengewehre rattern los. Schnell ist der Weg freigekämpft. Banditen verbluten am Wegrand. Ihre Waldhütten steigen als Rauchfahnen zwischen den Tannen auf. Und weiter geht das Marschieren, immer steiler aufwärts. Immer wachsam, immer auf der Hut vor feindlichen Verstekken, vor verräterischen Beobachtern und vor zersprengtem feigem Gesindel, das den Marschierenden heimtückisch nachfeuert, um dann schnell die Flucht zu ergreifen.
Kalt sind die Nächte. Auf bitterkalter Berghöhe sinken die Männer im Freien in kurzen Schlaf, von Postenstehen unterbrochen, von der kriechenden Kälte oftmals aufschreckt. Wachen sind aufgestellt, schwere Waffen aufgebaut, Meldegänger stolpern im Dunkel durch die Reihen der Schlafenden. Leise tönt durch die Nacht das Klappern der Morsetaste.
Die Dämmerung findet die Männer schon wieder in neuer Bereitstellung. Durch dorniges Weißdorngestrüpp haben sie sich unsichtbar und lautlos vorgearbeitet. Vor ihnen breitet sich eine weite grüne Talmulde, in deren Dörfern sich die Banden festgesetzt haben. Das Tal ist umstellt. Wie eine riesige Lassoschlinge legen sich die weit auseinandergezogenen Polizeiverbände und die slowenischen landeseigenen Einheiten um das BanditenfaL Nur noch ein kurzer Befehl und die Schlinge wird zugezogen.
Die Maschinengewehre fangen an zu bellen. Feuergarben brechen aus den Wäldern. Die Granaten der Werfer fahren dröhnend aus den Rohren, stürzen in das Bandengelände und werfen Erde- und Rauchfontänen auf. Die Pak zieht ihre lange gefährliche Leuchtspur zischend zu den Gehöften hinüber, wo die Banden sohwachen Widerstand versuchen. Geschosse surren üiber die Wiesen hinweg. Schreie gellen. Von allen Seiten greift das Feuer an, wie ein feuriger Ring, aus dem es kein Entkommen gibt.
Blitzschnell stoßen die Einheiten der Deutschen Polizei und der Slowenischen Landeswehr vor. Im Sprung über die Felder, mit der Waffe in der Hand durch die Gehöfte, die kopflos gewordenen Banden vor sich herjagend. Hunderte der Banditen bleiben auf den Äckern liegen.
Rasch wird es still. Die mächtige Zange der deutschen und slowenischen Einheiten hat die Banditen zerdrückt. Nur noch vereinzelte Schüsse fallen.
Die Einheiten sammeln sich. Abendfrieden weht über das Tal. Und schon geht der Marsch weiter, noch tief in die Nacht hinein, zurück zum Ausgangsort.	|
Todmüde und erschöpft kommen die Männer in die Unterkünfte. Aber dort liegen schon die Befehle zu neuem Einsatz bereit. Zu neuen vernichtenden Schlägen gegen die verbrecherischen Horden der Bergwelt
ff-Kriegsberichter Wilhelm Schulz
Druck und Verlag: Marburger Verlags- und Druckerei-Ges. m. b. H. — Verlagsleitung: Egon Baumgartner. Hauptschriftleiter Friedrich Golob:
alle in Marburg/Drau, Badgasse 6 Zur Zeit für Anzeigen die Preisliste Nr. 3 vorn 10. April 1943 gültig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Gewalt oder Betiiebsstörurg gibt keinen Anspruch auf Rückzahlung des Bezugsgeldes.
Vojni dogodki na zapadu in v Italiji
Po poročilu z dne lu. novembra so se nem-Ske čete v jugovzhodni Holandiji ter v Lotrin-giji srdito upirale sovražnim divizijam. Pri Ddedenhofenu se je po kratkem odmoru razvnela nova bitka z malenkostnimi uspehi sovražnika. Težki boji so se razvili pri Metzu.
V	Morchingen so vdrli Amerikanci po srditih bojih. Medtem so se v Srednji Italiji izčrpali valovi angleškega napada.
17. t. m. so sporočila pričetek tretje bitke za Aachen po težkih bombnih napadih. Masa napadalcev je obležala pred nemškimi postojankami. Tudi pri Metzu ni sovražnik izvoje-val nakakih bistvenih uspehov. V Srednji Italiji so beležila le lokalno bojevanje.
Bitka za Aachen se je po poročilu z dne 17. novembra razširila v širini 70 kilometrov do najhujše jakosti. Na obeh straneh so se bojevali z največjo srditostjo. Nemške čete so odbile v brezprimerni vztrajnosti nič manj kot 42 obnovljenih sovražnih napadov. Sovražnik je imel izredno velike izgube.
Tudi tretjega dne bitke za Aachen so nemške čete ves dan odbijale napade ameriških divizij. Samo pri Gedlenkirchenu je vdrl sovražnik mestoma v naše postojanke. Odlična je bila tudi obramba Metza. Uspešne nemške operacije so bile izvršene tudi ob prekopu Rhedn—Marne, ob Burgundskih vratih ter ob švicarski meji. V Srednji Italiiji se je odigravalo medtem zgolj ostrejše izvidniško delovanje.
Po poročilu z dne 20. novembra se je tretja obrambna bitka za Aachen dne 19. t. m. stopnjevala do doslej neznane jakostii. Več postojank je v srditih bojih menjalo posestnika.
Amerikanci so nadaljevali po poročilu z dne 21. novembra svoje besne napade v področju Geilenkirchen—Stolberg, vendar niso prišli daleč preko svojih izhodišč. Ob lotrin-ški meji so nemške čete osvobodile več vasi.
V	Metzu so se odigravali srditi boji s sovražnimi odredi. Težki boji so se nadaljevali med prekopom Rhein—Marne ter med Burgund-skimi vrati. O srditih bojih so poročali tudi Iz Belforta ter iz gornje Alzaške. Medtem je 8. angleška armada pričela 21. novembra ob obeh straneh Forlija s svojim pričakovanim napadom.
Po poročilu z dne 22. t. m. je aachenska bitka nekoliko popustila glede srditosti. Pni Geilenkirchenu in Eschweilerju je bil sovražnik v srditih bojih zaustavljen. V Lotringiji so se medtem nadaljevali težki boji. V Italiji je imela 8. angleška armada velike izgube in malo terenskih uspehov.
Anglo-ameriški letalci oziroma letalski odredi so pretekli teden nadaljevali bombardiranje nemških mest, naselbin itd. ter je bilo tudi v tem tednu zbitih mnogo sovražnih letal. Nemško povračilno orožje V-l in V-2 pa je istotako težko obstreljevalo London, Južno Anglijo ter razna mesta v frontnem področju zapada.
Židovski krvnik Weiss -
„osvoboditelj" slovenskega naroda
švedski — torej nevtralni — časopisi so poročali, da je „maršal" Tito zaprosil izdajalca Badoglia, naj mu „posodi" 20.000 italijanskih partizanov. „Narodni osvobodilni vojski" v Ljubljanski pokrajini prede namreč trda, ker jo slovenski domobranci povsod preganjajo. Ti domobranci so dosegli, da so komunisti v isti Dolenjski, katero so še pred kratkim proglašali za „osvobojeno ozemlje", ne počutijo varni niti za en hip. Italijanski komunistični razbojniki so lepo priliko, ki se jim je nudila, pograbili seveda z obema rokama. Sedaj tvorijo na Primorskem jedro „Slovenske narodne osvobodilne vojske". Na ozemlju, ki ga je OF septembra lanskega leta „priključila" k ostalemu slovenskemu ozemlju, govore na komunističnih mitingih italijanski komunisti ter naglašajo, da komunizem ne pozna nikake narodnosti. Napram slovenskemu prebivalstvu so se spočetka obnašali prijazno. Ta prijaznost se je pozneje sprevrgla v hladnost, ki je prehajala v nevljudnost in nazadnje v sovraštvo. Med pripadniki teh tolp, ki spadajo k „Slovenski narodni vojski", je mnogo takih, ki so pred
0 bojih na vzhodni fronti
Vzhodno od Budimpešte so se po poročilu s dne 16. t. m. izjalovili vsi sovjetski napadi.
Vzhodno od Budimpešte, južno od gorovja Matra in v nižinah pri Miskolczu se je stopnjevala obrambna bitka do največje silovitosti. Sovražni napadi so bili v trdih bojih odbiti. Na ostali vzhodni fronti ni bilo ni-kakih posebnih bojev.
Po poročilu z dne 18. novembra so nemške in madžarske čete pri Budimpešti odbile vse sovražne poskuse prodora.
19. novembra je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so Bolgari začeli v področju Priština—Mitrovica z brezuspešnimi napadi. Na Srednjem Madžarskem je sovražnik tudi sedmega dne bitke zaman nadaljeval svoje napade.
Sovražnik je skušal po poročilu z dne 20. t. m. pri Apatinu in Batini razširiti svoja mostišča, toda zaman. Pri Pesti so boljševiki spričo velikih izgub ob prejšnjih dnevih napadali samo še s pehoto. Naše divizije so razbile vse sovražne napade ter so sovražniku iztrgale v protisunkih ozemlja. V frontnem loku pri Libau-u so se zrušili sovjetski vele-napadi.
Iz poročila z dne 21. t m. je razvidno, da niso uspeli napadi bolgarskih čet severno od Prištine, pa tudi boljševiki pri Budimpešti niso dosegli svojih dljev. Isto velja tudi za boljševiške napade v drugih madžarskih odsekih. Tudi pri Libau-u so se izjalovili bolj-
ševišld pdskusd prodora drugega dne obrambne bitke.
Der Kampfraum um Budapest
Scherl-Bilderdienst-M.
8. septembrom 1943 pretepU vsakogar, ki je spregovoril slovensko besedo.
Najbolj pa so se začudili primorski Slovenci, ko se je tam nenadoma pojavil kot komandant nekega oddelka žid Weiß. Kot bivši badoljevski oficir je bil ta človek namreč poveljnik dela taborišča v Gonarsu, kjer so bili internirani jugoslovanski podčastniki poleg kakih 3000 civilistov. Sestradane jetnike so slehernega dne pretepali pred tem sadistom. Obešal jih je za najmanjši prestopek v največji vročini ob steber tako, da so imeli roke zvezane na hrbtu, a z nogami so se jedva dotikali tal. Tako privezane jetnike je Weiß lastnoročno in neusmiljeno pretepal.
Z zverinstvom se je pri tem človeku družila še korupcija. V živilskem skladišču je kradel makarone, iz taboriščne delavnice je odnašal podplate, denarne pošiljke pa je zadrževal po ves mesec. Pakete z živili, ki so jih internirane! tako željno pričakovali, je zadrževal v pisarni, dokler se niso pokvarili. Tudi pisem po več mesecev ni izročal ujetnikom. Bil je eden izmed tistih zlobnih ljudi, ki jih človek nikdar ne pozabi. Čim se ga spomniš, se ti že zbudita groza in gnev.
To človeče, ki ga je nad svoje rojake priklicala zločinska OF, je sedaj najnovejši „osvoboditelj" slovenskega naroda, član in poveljnik „Slovenske narodno-osvobodilne vojske".
Ako govoriš s terencem, ti ne more pre-hvaliti „junaške borbe za osvoboditev Slovencev". Vedno bo hitel zatrjevati: „Gre nam za slovenski narod in njegovo svobodo."
Tu besede — tam dejanja!
Važne pripombe za Luftschutzwarte.
Se vedno se najdejo Luftschutzwart!, ki ne vedo, katere hiše spadajo v njihovo letalsko-zaščitno skupnost, kdo je njihov namestnik in kdo je njihov Führer des Luftschutzbereiches (Landluftschutzleiter). Samo ob sebi razumljivo je, da morajo Luitschutzwartri vse to znati, kakor jim mora biti znan tudi pr:-pravnostni prostor za takozvani Selbstschutz-trupp in jim morajo biti znani tudi Luftschutzwart! v soseščini. Luftschutzwart! se morajo večkrat prepričati o osebni opremi samozaščitnih moči ter jih opozarjati in opominjati na po zakonu jim določene dolžnosti. Poznati morajo seveda tudi stanovanjske naslove pristojnih Luftschutzrevierjev (na deželi Luftschutzleiterjev). Prepričati se morajo nadalje, ali imajo dovolj ljudi za lastno zaščito za dnevno in nočno službo. Skrbeti morajo tudi za nadaljnjo izobrazbo novih sil lastne zaščite. Prav tako spada med dolžnosti Luftschutzwartov tudi nadzorovanje zalog gasilskih sredstev in reševalnih potrebščin, poznavanje nahajališč najbližnjih hidrantov ter mlak z vodo za gašenje itd.
Sulzbachska žaloigra "b dk0 —
K Pastirkovim nad Sulzbachom so pridno nahajali komunisti. Čemu tudi ne bi, ko so jim pa domači stregli tako, kakor lastnim otrokom. Pod zlagano frazo o osvoboditvi so zapeljali vso hišo.
Med komunisti, ki so se pri Pastirku čutili kakor doma, je bil zlasti politkomisar bataljona „Kijev". Vrtel se je stalno okrog deklet, dokler končno ni zapeljal eno izmed domačih hčera. Dekle je verjelo njegovim vznesenim besedam, bilo je prepričano, da jo politkomisar ljubi.
Idila pa ni trajala dolgo. Nastopile so posledice. Dekle je bilo noseče. Kakor bi odrezal, je prenehala komisarjeva ljubezen. Začel se je ogibati hiše ter se podil za drugimi dekleti. Medtem ko se je „lepi" komisar smu-kal okrog Petričevih in Obretanovih deklet ter jih spravljal v nesrečo, je poslal svojega tovariša Boleta — starega poniglskega lenuha in razširjevalca brezbožnega komunizma — k Pastirku. Bole je prepričal dekle, da je nujno potrebno, da gre v gozd k partizanom, da bo na ta način zakrila svojo „sramoto" pred svetom in domačini. Obljubljal ji je, da jo bodo spravili na varno, dokler ne bo porodila. Dekle ni videlo nobenega izhoda ter je končno privolilo. Odšla je v gozd. Ko se je nahajala tako popolnoma v oblasti komunistov, je bilo vse ostalo igrača. Da bi za-
Ü General Vlasov — vodja osvobodilnega odbora narodov Rusije. Dne 14. novembra so v Pragi na ustanovnem zboru osvobodilnega odbora narodov Rusije izbrali generalnega lajtnanta Vlasov-a svojim predsednikom. Skupščine se je udeležil, razen razstopnikov vseh narodov Rusije, med drugimi tudi pooblaščenec vlade Reicha, ki je zborovalcem zagotovil pomoč in podporo v boju proti boljševizmu. Program gibanja se glasi: „Osvoboditev vseh narodov Rusije izpod boljševiškega jarma".
□	Moskva se vmešava v belgijske zadeve.
Moskovska „Pravda" izraža nezadovoljstvo razpusta in razorožitve belgijskega uporniškega gibanja, ki ga je odredila Pierlotova vlada.
□	Slovaška ima vrhovni državni obrambni svet. Državni predsednik Slovaške je imenoval vrhovni državni obrambni svet. Člani so finančni minister Dr. Nikolaus Eruzinsky, obrambni minister Štefan Pasik, gospodarski minister Dr. Medričky, prometni minister in-žener Ledner ter predsednik vrhovnega oskrbovalnega urada Dr. Štefan Anduška.
□	Madžarsko zaupanje glede izida bitke za Budimpešto. Madžarska prestolnica živi v pričakovanju velikih dogodkov. Ulice so polne nemškega in madžarskega vojaštva. Po kavarnah in hotelih ni videti mnogo neposrednega vojnega dogajanja, pač pa se mnogo govori o vojni. Važno vlogo igra nabava kuriva. Vžigalic primanjkuje, perilo in čevlje pa prodajajo brez nabavnih listkov. Nameščenci so dobili plače za več mesecev v naprej ter si tako lahko kupujejo razne potrebščine po izredno visokih cenah. Szalasijeva vlada zavira nervozo, pri čemer ji služi mirno zadržanje nemške oboroževalne sile kot vzor.
□	„V 1" in „V 2". V zadnjih številkah „Štajerskega Gospodarja" smo poročali o vpo-stavi novega tajinstvenega nemškega orožja „V 2", ki predstavlja še nekaj učinkovitejšega kakor „V 1", s katerim obstreljujejo Nemci London in Južno Anglijo že od junija t. 1. „V 2' uporablja naša zapadna fronta tudi za obstreljevanje belgijskega pristanišča Antwerpen, kar za namenom, oteževati in onemogočati Anglo-Amerikancem dovoz iz Anglije preko morja za svojo fronto. „V 1" in „V 2" sta tajno orožje, predstavljajoče višek
brisali vsako sled, so dekle kratkomalo ustrelili, domačim pa javili, da je odšlo na Dolenjsko. Komisar je bil rešen skrbi, očitkov in obveznosti ter se je mirno lahko udajal zapeljevanju novih žrtev. Zadevo so na ta način uredili popolnoma po OF-arskih zakonih. Politkomisar je spravil s sveta žrtev svoje zlobe in razbrzdanosti. Kakor vsi zločinci, je bil prepričan tudi on, da se o tem zločinu ne bo izvedelo nikoli in ničesar. V tem pogledu je imel prav, kajti področje „rdeče svobode" je mračno in molčeče. Več tisoč zločinov so komunisti tu že zagrešili, a znani so bili le komunistom. Posamezne priče so „likvidirali" nekje v planinah s strelom v tilnik.
V gozdu pod smrekami leži pokopana tudi ta žrtev razbrzdanih komunističnih zločinov. Doma pa čakajo sorodniki, da se bo dekle vrnilo z Dolenjske. Čakajo ter še vedno z veseljem sprejemajo komunistične tolovaje in morilce, od katerih pričakujejo, da jim bodo prinesli „svobodo". Ni jim znano, da je bil medtem eden izmed rodbinskih članov na komunistični način že „osvobojen" — življenja.
Zapuščen grob pa tuli v nebo ter kliče maščevanje nad storilce tega gnusnega zločina.
edinstvenega in nedosegljivega izuma nemške vojne tehnike, pred katerim so Anglo-Amerikanci brez vsake možnosti za obrambo. V dokaz za to trditev naj služi vest angleške poročevalnice „Reuter", ki je poročala, da je „V 2" velikanska raketa, vsebujoča kakih 1000 kg nevarnega razstreljiva, leteča do 600 km daleč. Raketa meri, tako poroča „Reuter", 16 metrov dolžine in je podobna letečemu brzojavnemu drogu, za katerim se vleče goreč rep. Izstrel baje leti po zraku hitreje kakor glas (1200 km na uro) ter se ne čuje njegovega približanja pred udarcem in eksplozijo. Nekaj sličnega je pred angleškim parlamentom povedal tudi Churchill. — Živo se je predstavljati življenje Angležev, ki jih obstreljuje to strašno in zagonetno orožje. Ne da bi znali za čas, uro ali dan, in ne da bi slišali predhodno bližajoče nevarnost, padajo lahko noč in dan in ob vsakem vremenu iz 600 km oddaljenosti nevidna, ogromna, bombe ali mine nadkriljujoča razstrelilna veletelesa, ki povzročajo grozna razdejanja. Medtem ko se sliši bombnike in se na bombardiranje ljudstvo lahko pripravi, ker se dajo znaki alarme ter se razen tega lahko vpostavi tudi protiletalsko obrambo v obliki flaka, lovskih in bojevnih letal itd., je vse to pri „V 1" in „V 2" nemogoče.
*	Smrt izumitelja umetnega človeškega srca. V Parizu je umrl znani zdravnik Dr. Alexis Carrel, ki je izumil umetno človeško srce. Pokojnik je bil aretiran in preganjan po sedanjem režimu De Gaulle-a ter je izdihnil na podlagi bolezni in oslabosti, ker mu v preiskovalnem zaporu niso omogočili zdravniške nege. Dr. Carrel je bil zdravnik svetovnega slovesa, ki je živel dalje časa v Ameriki. Zaprli so ga radi politične sumlji-vosti.
*	Aretacija izdajalskega generala Roatte.
Angleži poročajo, da so v Bonomijevi Italiji potom pooblaščenega odbora za čiščenje aretirali bivšega šefa italijanskega generalnega štaba, generala Roatto, ki je spremljal italijanskega kralja in Badoglia v Brindisi, kjer so vodili pogajanja za izstop Italije iz zavezništva sil osi ter za prestop v vrste anglo-ameriško-sovjetskega zavezništva. Kakor izgleda, se izdajalci tudi med seboj ne razumejo.
V zasneženih gozdovih, Sedi poklapan, In bridko razmišlja, en star partizan. „Je zmaga zgubljena, Ni upanja več; Oh, kam bom zdaj zbežal, Ko vse je že preč . . .? Je slaba menaža, Še slabši bo Ion, Le zase zdaj šparam, Še zadnji patron . . ."
*	Rokodelski obrtniki morajo voditi knjigovodstvo. O poenostavljenju zaračunjanja davkov se je že mnogo objavilo. Kljub temu morajo rokodelski obrtniki nadaljevati s svojim knjigovodstvom, ker drugače ne bi mogli ugotoviti, ali so se njihovi dohodki spremenili v toliko, da se mora spremeniti davke. Kdor zanemarja svoje knjiženje, se izpostavi nevarnosti, da ga bo ocenil glede davkov kratkomalo finančni urad. Začenši s 1. januarjem 1945 niso več potrebne ločene knjižbe po različnih davčnih postavah.
*	12 000 bivših Badoglijevih ¡regularnih vojakov se je vrnilo iz gozdov. V goratem področju Gornje Italije, kjer so se še skrivali mnogoštevilni bivši Badoglijevi vojaki, je Mussolini nedavno izdana amnestija Duce-ja, našla najboljši odmev. Kakor poročajo iz Milana, znaša število upornikov, ki so se vrnili in javili italijanskim fašistično-republikan-skim oblastim za prostovoljno vojaško službo in delavno obveznost, 12 000 mož. Dotok pri-javljencev se še nadaljuje.
*	Oddajajte v popravila očiščene predmete.
To velja za čevlje, obleke, kuhinjske potrebščine itd. S tem olajšate in skrajšujte delo rokodelcem v interesu vseh.
*	Zapiranje poštnih linic. Uradniki moraju zapiranje poštnih linic predhodno objaviti z napisno tablo, na kateri je označen čas začasne ustavitve uradovanja. To velja za opoldanski počitek in za čas zamenjave službe, medtem ko se sicer ne sme ustavljati sprejemanja strank.
*	Nakup tobaka v 69. dodelilni perijodi ostane v pogledu na količino isti, kakor je bil v 68. perijodi.
□ Angleži razorožujejo grške tolovaje. Kakor poročajo iz Atena, so začeli Angleži z razorožitvijo komunističnih tolovajskih tolp v Grčiji. Povelje za razorožitev je izdal angleški vrhovni poveljnik generalmajor Ro-nald Sooben. Razorožitev grških tolp mora biti končana do 10. decembra t. 1.
Vse
spceotediiie
Iz nekega poročila, ki ga je podal neki prisilni mobiliziranec iz Štajerskega poročevalcu „Slovenskega doma", prinašamo ta-le značilni izvleček:
„A povedati vam moram še to — je nadaljeval oni iz okolice Vitanja —, da nismo spregledali samo mi, ki smo doživeli dolenjsko Kalvarijo, marveč spregledujejo, vsaj počasi spregledujejo, tudi pošteni ljudje na Štajerskem, kako je prav za prav z našimi „osvobojevalci".
Res je, da so sprva po veliki večini vsi imeli vse, kar jim je kdo govoril čez „osvobodilno vojsko" za golo nemško propagando. A ko je štajerska začela hoditi isto pot kakor Dolenjska, to se pravu tedaj, ko so tudi na Štajerskem začeli tolovaji pobijati najbolj poštene ljudi — se je začelo vsaj nekoliko svitati. Kakor vse kaže, bodo tudi tam ljudje prej ali slej le spoznali vso pretkanost komunističnega vodstva pri izbiranju načinov, kako je treba z ljudmi ravnati in kaj jim je treba praviti, da bo užgalo.
Nekdo iz Savinjske doline je o razmerah, ki vladajo zadnje čase tam, vedel povedati na primer to-le:
„Pri nas se je marsikaj spremenilo, odkar so nas tolovaji „osvobodili". Miting se vrsti za mitingom, zborovanje za zborovanjem, veselice so na dnevnem redu. Tolovaji govore, da je vojne že konec. Novi gospod pa, ki so k nam prišli nekako pred dvema mesecema, pridno zbiraio okoli sebe k pevskim vajam fante in dekleta. In kako ti znajo lepo govoriti! Nič ne karajo, nič se ne hudujejo na svoje ovčice, ampak govorijo, da je zdaj pri nas zlata svoboda. In kako so ti naši „osvoboditelji", naši „slavni junaki" pobožni! Se svetdnjice delijo med ljudi."
Takšna je danes slika zgornje Savinjske doline, kjer nastopajo komunisti z Lampre-tom v ovčjih oblačilih in se delajo sila verne in pobožne.
Tolovajski voditelji so dobro preračunali, da morajo na Štajerskem ubrati drugačno taktiko, kakor so jo drugod, recimo na Primorskem, kjer so zlasti povdarjali „boj za narodno svobodo ljudstva". Tam je užigalo to, tu drugo, tam narodnost, tu vera. A ljudstvo, ki zna še pametno misliti, se zaveda, kam bo vse to privedlo, če ne bo nihče več pošteno delal, ampak samo ropal, požigal in moril."
V tem poročilu omenjeni Lampret je bil nekoč župnik v Schonsteinu, vendar so ga že za časa Jugoslavije izključili iz katoliške cerkve. Svojim ovčicam pridiguje z opasa-nim revolverjem, hujskajoč proti veri in cerkvi.
* Ura zu lesenim kolesjem. V muzeju v Altenburgu se nahaja zbirka ur nekega urarja. Med temi urami se nahaje stenska ura iz dobe sedemletne vojne. Posebnost te ure je v tem, da je vse kolesje iz- lesa. Omenjena ura teče danes tako točno, kakor je tekla pred 200 leti.
*	Meso na Nährmitellkartah. Na odrezke Nährmittel na Grund- in Ergänzungskartah 69. perijode, vključno kart za popolne in delne somoskrbovance, se lahko kupi namesto hranil tudi meso, in sicer v razmerju 2:1. Namesto 500 gramov hranil toraj 250 gramov mesa ali klobas. Odrezki, glaseči na Stärkeerzeugnisse, ne opravičujejo do nakupa mesa. Določilo je stopilo v veljavo takoj in velja do 3. decembra 1944. Zamenjavo lahko izvršujejo tudi imejitelji takozvanih Z-kart. Predpis velja tudi za gostilne, tovarniške kuhinje itd. Na krajevne razglase tega določila ni treba čakati.
*	Petiot je priznal 62 umorov. Nedavno v Parizu aretirani množinstveni morilec dr. Petiot, o katerem smo svoječasno že poročali, je priznal doslej 62 umorov. Zagovarja se s trditvijo, da je moril kot „domoljub"' v prvi vrsti nemške vojake in takozvane irancoske kolaboracijonisti ali sotrudnike Nemcev. Žrtve je pokončaval z neko „smrtonosno brizgalko", vbrizgajoč jim smrtno kolicinö strupa. Zločinec zatrjuje nadalje, da je bil član francoskega uporniškega gibanja. Baje je bil v zvezd s španskimi boljševiki ter trdi, da je ponudil svoje morilno sredstvo vladi Ze-dinjenih držav Severne Amerike kot „tajno orožje".
*	Roosevelt bi rad postal predsednik zemeljske oble. Don Iddon je zapisal v listu „Daily Mail", da se Roosevelt leta 1948 ne bo več potegoval za sedež predsednika Zedinjenih držav, temveč da je njegov bodoči cilj, postati „predsednik sveta".
*	Kedaj se sliši brnenje letalske bombe?
Udeleženci prve svetovne vojne imajo izkušnje o brnenju granat. Ker se izstreljevanje granat lahko primerja z izstreljevanjem bomb iz letal, lahko vplivajo stari frontni bojevniki pomirjevalno na žene in mladino, kadar po letalskih zakloniščih zasledujejo razvoj letalskih bombnih napadov. Razen eksplozij bomb ter z istim povezano rušenje zgradb itd. vznemirja ženske posebno žvižganje padajočih bomb, dokler se nahajajo na svojih poletih iz letala do cilja. Pri tem je treba naglasiti, da so bombe, ki jih slišimo v kleti, za nas navadno prav malo nevarne. Žvižganje padajoče bombe se v smislu obstoječih naravnih zakonov sliši samo tedaj, če leti bomba nekoliko stransko oddaljena od prostora, kjer
WAFFEN GEGEN KOHLENKLAU
Erste Waffe gegen Kohlenklau! Bei Beginn der Heizperiode rechnen wir scharf mit ihm und stellen uns einen genauen Heizplan auf. Wir teilen gut ein, weil wir wissen, daß auch ein bescheidener Kohlenvorrat bis zum Frühjahr reichen muß.
i j'i Vinb,
Sit*
Seid auf der Hut und trefft ihn gut!
slišamo žvižg. Pri bombardiranje neke nemške občine so točno zasledovali in naknadno ugotovili, da so padale bombe, ki so jih ljudje slišali žvižgati, najmanj 160 metrov oddaljeno od zaklonišča. Bombe, ki so padale po 80 in 100 metrov oddaljene od zaklonišča, kjer so zadevo opazovali, ni nikdo slišal žvižgati, paS pa je sledila silna eksplozija z vsemi svojimi pojavi, ki jih povzroča zračni pritisk. Bombe, ki jih slišimo žvižgati, je dobro opazovati, če tudi eksplodirajo. Ce se to ne zgodi in smo čutili samo malenkosten pretres zemlje, gre lahko za bombo, ki ni eksplodirala, temveč od-povedla, ali pa za bombo, ki je urejena za časovno določeno eksplozijo. V takih primerih je skrbeti, da se morebiti neeksplodirano bombo strokovnjaško uniči, morebitnim na čas tempiranim bombam se je pa izogniti v svrho preprečenja človeških žrtev.
Volkssturm Im Einfatz
ff-PK-Zeichnung Eberstein (SchJ
Seite 6	„S'fAJtÄisKI tiuüfUUA»v	„,. „ . 'S November 1944. „ŠTAJERSKI GOSPODAR" 25. Nfiwmhpf 1Q44 ..........	Seite 7
			
MALE VESTI
LETALSKI NAPAD NA MARBURG
V opoldanskih urah 19. novembra 1944 je bil Marburg (Drau) cilj sovražnih terornih letalcev. Zlasti v gosto zazidana stanovanjska predmestja so vrgli večje število eksplozivnih
*	Rohitsch-Sauerbrunn padle junake. Ortsgruppa brunn je v svojem Ehrenhainu ali gaju juna kov slavnostno namestila osem novih Gedenk-bretter-jev, to je imenskih tabel, za Ftihrerja in domovino padlih mož iz Ortsgruppe.
*	Obiske je policijsko prijavljati. Notranji minister je spremenil določila o policijski pri'
je počastil svoje tharina Kropfhofer iz Birkfelda, Kreis fre^MČltS dOffläCih ŽlVftlf OTPf! I pf I ^ Bf I ITI I VlAII/irii a Rohitsch-Sauer- ker je imela v času od 1. 1S42 do 1944 nedo-1	UUIIIOUIII ¿I9C1II gil CÜ ICLaldKIIIII 110(10111
bomb. Prebivalstvo, je imelo izgube. Potom javni obveznosti pri menjanju stanovanja. Po in Rosa Reischl, kmetovalca v Kollerschlagu
sodelovanja vseh oblasti in hrabrega zadrža nja prebivalstva so se zamogli takoj pričeti vsi ukrepi za pomoč prizadetim ter so se ti ukrepi izvršili brezhibno.
* Junaška smrt za Fiihrerja in Reich. V
Pettau-u so dne 9. novembra položili v vrste grobov padlih za Fiihrerja in Reich NSKK-Truppfiihrerja Johann Weilharter-ja ter policijskega pripravnika Heinrich Kunst-a, ki sta postala žrtvi boljševiških tolp. Nagrobni govor Kreisfuhrer Bauer-ja ter navzočnost zastopnikov policije, Wehrmannschaft-a in
najnovejšem je dolžna vsaka oseba prijaviti se tudi pri mimogredočih obiskih pri pristojnih policijskih revirjih. Kdor obišče starše, otroke, brate in sestre, se mora prijaviti le, če traja tak obisk nad 14 dni. Prešeljenci in povratniki v domovino se morajo v vsakem primeru, tudi če stanujejo pri sorodnikih samo mimogrede, prijaviti pri policiji tekom treh dni. Novost je tudi, da gostom ni več potrebno oddajati v hotelih preko noči svojih osebnih izkazov. Dolžnost, da pokažejo v hotelih svoje izkaznice, obstoja slej kakor prej.
voljene razmere z nekim vojnim ujetnikom, jihlevih je odstraniti v prvi vrsti vse ostan-De Gaulle potuje v Moskvo. General De krme, sena in slame, ker ležijo take stvari Gaulle se je odzval vabilu sovjetske vlade za radno v večjih količinah okrog in nudijo obisk Moskve. Cas njegovega potovanja še ni. požarih najboljo podlago za njihovo raz-znan.	J ¡enje, onemogočajo pa tudi odstranitev in
Osem sinov na frontah. Zakonca Leopold evanje živine. Luknje in odprtine za sprav-i v Kollerschlagu nje sena iz podstrešnih prostorov v hleve (Oberdonau) sta stara nad 60 let ter imata mora po vsaki uporabi zapreti. To preprc-osem sinov na frontah. Vseh osem sinov j* je v slučaju izbruha požara prehitro širje-bilo že odlikovanih za hrabrost ter so vsi ognja v gornje prostore hlevskih zgradb, zdravi. Reischleva sta imela 16 otrok, od ka- ijbolj nevarni hlevi za slučaj požara so v terih živi še 12.	radbah, ki imajo senjake nad hlevi. Da bi
Metalec min. Takozvani lahki metalec izognilo nevarno pregorevanje stropa nad min je orožje infanterije ali grenadirjev. Gra rom, je treba pokriti tla senjaka s primerno za strmo streljajoče strelno orožje vsakega telo plastjo ilovice. To sicer ne prepreči voda grenadirjev, kakor je vsaka ročna gra- egorenja, pač pa vhajanje dima in prahu v nata strmo streljajoče orožje vsakega posa- ¡ve, pregorenja pa zavleče. Na ta način je meznega bojevnika. Sigurnost zadetka metalca ¡no v primeru požara pridobiti toliko časa, min ter velik eksplozivni učinek vržene gra- se lahko odstrani in reši živina, nate omogoča merjenje na izbrane cilje, tudi Drugi zelo važen ukrep za očuvanje živine
Tja, kjer ni več veselja in ne žalosti. V
¿xaoiA/^xuxwv p^ll^-i J (J, yy cm IIlčUlllBUIl-čU.l-<l m T3.. t.,.^ ^ V..,.., i.. /11:	_> „ .	. ..	, .7. V	----------------—'J
vojaštva so olepšali in počastili njuno zadnjo Kavensburšu (Württemberg) je preminul naš če so skriti, kar z navadnimi in strojnimi pu-Jskrb za hitro izpraznitev hlevov. Predvsem
rojak Vinzenz Putrid^ rodom m doma iz jsouonSis tjsCubuzz ou as m -ou?oui lu	mora po vseh nekoliko večjih hlevih pove-
Wisella (Kreis Rann). Pokojnik je dosegel 79 ——----*——• ..... 1	J	^
let ter zapušča žalujočo družino in sorodnike ter mnogoštevilne znance med rojaki, ki ga bodo ohrnaili v lepem spominu. Njegovi zemeljski ostanki počivajo na pokopališču v Ravensburgu, daleč proč od svoje ožje domo-
„i„„ . - 5, . _ , , .	. ... .. ,	»jjuoiavu jc liu ai inrusmui, aa let1"' veuuu uuiuraic ijuiu, ki so jim znane
üTdraga Štajerske, kl mu ]e blLa ljuba omogočiti po bombah poškodovanim rokodel-fiogevslučaju potrebe. Odvezovanje in
pot.
*	Nošnja odlikovanj „Deutsches Kreuz in Silber" in „Deutsches Kreuz in Gold". Vrhovno poveljstvo oborožene sile objavlja, da imajo imejitelji odlikovanj „Deutsches Kreuz in Silber" ter „Deutsches Kreuz in Gold" odložiti srebrni križec ter nositi samo zlatega. Srebrnega nositelj lahko obdrži za spomin, ne da bi ga moral vrniti.
*	Spodnještajerci so že od nekdaj nadarjeni in sposobni. Zgodovina Spodnje Štajerske pozna mnogo velikih mož. Uveljavili so se na vseh možnih področjih. V dokaz navajamo danes samo nekoliko primerov: Johannes Sefner, župnik v Rohitschu in okrog leta 1391 dekan juridične fakultete v Wien-u, je spisal avstrijsko kroniko, izdano krajem 14. stoletja. — Magister Matthias Cerdonis iz Windischgraz-a je stal v vrstih izumiteljev in prvih kniigotiskarjev, tiskajoč knjige leta 1481 do 1487 v Padui. — V gradu Herberstein rojen Wippach Sigdsmund Herberstein je obvladal sedem jezikov. Radi tega ga je cesar Max imenoval svojim finančnim in dvornim svetovalcem. Cesar Ferdinand I. mu je poveril najtežje politične naloge, *ki jih je izvršil zadovoljivo. — V 16. stoletju v Cilli-ju rojen
'	—	a	• .-----IX] «""i v»	v	v V>V.JU1 iilv Vlil JJ\J VC
zadetkov, vpostavljajo metalce min kolikor 1 hlevske izhode, oziroma urediti po več največ mogoče blizu sovražnih ciljev, kar silnih izhodov. Privezovalne naprave živine jamči za uspešno obstreljevanje.	rajo biti lahko odpirajoče. Odstranitev ži-
• Zaposlitev po bombah poškodovanih roko- I iz hlevov se mora izvršiti po ljudeh, ki delskih mojstrov. Generalni pooblaščenec za dnevno opravek pri isti. Zato je treba delovno vpostavo je izdal okrožnico, da je »eti vedno določene ljudi, ki so jim znane
skim obrtnikom zopetno samostojno delova- ravljanje živine iz hlevov se mora nešteto-
*	Nov gaj junakov v Pragwaldu. Ortsgruppa
Pragwald (Kreis Cilh) je izročila svojemu na- to ne ide v ^ jih ?e sta^ti ^ menu nov urejen Heldenhain. Pri tem je -	. j j
.Ortsgruppenführer in Bürgermeister Pg. Schelauf v izbranih besedah počastil junake, ki so padli za domovino.
*	Plačani dopusti na domovih delujočih delavcev. Delavcem, ki delajo na svojih domo-
vih, se mora plačati dopuste, predvidene v tarifah in ostalih dogovorih tudi v času zapore dopustov. Tako določilo je izdal glavni pooblaščenec za delovno vpostavo.
* Obiskovalci bolnišnic pri javnih letalskih svarilih. Kadar se daje znak öffentliche Luftwarnung (Javno letalsko svarilo), ki ga označujejo ljudje tudi kot „predalarm", morajo obiskovalci bolnikov zapustiti takoj bolniške zavode. Bolnišnice namre niso v stanju, nu-
polago Arbeitsamtom v svrho vpostave v nesamostojna dela.
*	Vojni poškodovanci postanejo športni uči- 'emški narod konzumira med vsemi vrsta-telji. V to svrho bo sprejela visoka šola Hoch- sočivja največ kislega zelja. Od leta 1939 schulinstitut für Leibesübungen v Berlinu nemški kmetovalci in vrtnarji znatno po-poškodovane visokošolce filologije, ki želijo v pridelovanje zelja. Letošnje spravlja-okviru svojega filološkega študija študirati zeljnatih glav se je vršilo skoraj iz štiri-kot glavni predmet telesno vzgojo za dosego 't večjih njivskih in vrtnih ploskev kakor pravice do poučevanje športa po višjih šolah.! ^ vojno. Razen tega bodo sprejeli v omenjenem številu 'rvotno so kmetovalci pripravljali kislo dijake, ki bodo začeli s študijem v letošnjem! ;ie večinoma doma na primitivne načine, zimskem semestru.	j kolikor ga niso vporabili za lastne potrebe,
•	Amerikanci so kupil! Eiffelov stolp v Pa- ga Prodajah prebivalcem mest in indu-rizu. De Gaulle-ova vlada je Amerikancem ;jsklh. kraJev- Odkar poznamo industrijsko prepustila znani Eiffel-ov stolp v Parizu za Povijanje kislega zelja, se je njegova ka-namestitev radio-oddajnice. To znamenitost !°st znatno dvignila. Lahko se reče, da vo-
Thomas Ferlower, doktor prava, je bil tajni ffi^S^^	p^ke^ m^ v^f? Potrošnja konzerviranega suhega in
zaščito še obiskovalcem, ker so zaklonišča	Francoza, so Amerikanci dobili na podlagi ::ega s?clv:)a ter potrošnja vseh vrst so-
premajhna.	zakona o posojilih in zakupih, kakor so se v °mlnega prebivalstva ne dosežeta po-
• Smrt najstarejega Svedčana. Nekdanji	veliki meri polastili v Ameriki se nahajajočtn kisle§a zelJa- Najboljše kaslo zelje se
čevljarski mojster in najstarejši človek Šved-	z^tih zalog kot protiplačila za gotove dobav«; an:|uje v konzervnih skatljah. V mirnem
ske, Kari August Nilsson, ki je obhajal dne	orožja in municije. 80 Posebno prebivalci mest smatrali
svetnik cesarja Friedricha III. in poznejši vzgojitelj cesarja Maksimilijana I. — Iz okolice Cilli-a je bil rodom tudi Briccius Prepost, trikratni rektor dn osemkratni dekan univerze Wien. Umrl je leta 1505. — Rektor univerze Wien je postal tudi leta 1575. umrli Spodnje-štajerc Matthias Lubej, profesor prirodoznan-stva. — Spodnještajerc Martin Duelacher je bil škof v Brixen-u in Wiener-Neustadt-u. — Zdravnik Andreas Perlach je bil rektor univerze Wien. Živel je do leta 1551. — Kot tolmač je služboval pri avstrijskem poslaništvu v Carigradu Josef Kuripeschitsch, rodom iz Oberburga. — Sigismund Popowitsch (1705
3. oktobra 105. rojstni dan, je umrl po kratki bolezni.
Članstvo stranke NSDAP ostane tudi v
boriteljem za uvedbo današnje avstrijske vojne mornarice ter se je kot tak odlikoval v pomorskih bitkah leta 1864 pri Helgolandu, kjer je poveljeval avstrijskim dn pruskim vojnim ladjam proti Danski, leta 1866 pa kot poveljnik avstrijske vojne mornarice pri Visu v Jadranskem morju proti Italiji. — V Win-dischgraz-u je bil doma tudi Hugo Wolf, znani skladatelj. M je živel od leta 1860 do 1903.
* Dve leti težke ječe za tatvino v vrednosti
60 RM. 21-letna vrtnarska delavka Aloisia
krat uriti, da se živina in ljudje na to na vadijo.
Kjer so goveja živina in konji za dim zelo občutljivi, se mora v primerih, kjer povroča ogenj precej dima, rešiti te živali kot prve in šele nato svinje itd. Pripravljene je imeti tudi mokre vreče pri reševanju goveda. Za svinja pa rabimo vozila in vedra. Vedro je povesiti svinjam preko glave ter jih ritanski izriniti ali odpeljati iz hlevov. Kokoši je reševati z vrečami ali pa s košarami, ki jih pokrijemo z vrečami.
Živali, ki so bile ranjene, je spraviti takoj na postajo za reševanje in pomoč živalim. V občinah, ki še nimajo takih postaj, je najbolje, če si uredijo vaške skupnosti na skup-nostni podlagi na popolnoma primitiven način. Na razpolago pač mora biti živino-^' nik, ki je izurjen v zdravljenju živali, ali pa človek, ki se je za to delo posebno izvežbal. Istotam mora biti na razpolago dovolj obveznega materijala. Manjkati seveda ne sme tudi ne vode in ne posode za polivanje živine pri opeklinah. Rešene zdrave živali je spraviti na nalašč v to svrho določen prostor na pašo, ki pa mora biti ograjen.
Z razumevanjem in mirom se lahko v veliki meri izognemu letalski nevarnosti. Pričujoči ukrepi so pa potrebni za očuvanje in ohranitev domače živine.
Misto
• »,„»<.	.. , . , , io zelje za nekakšno delikateso, kar v pre-
■t J^ if i SVOfga d?UV" W1 meri tudi drži. Trenutno se radi vojne nnTfn Jo T?9nlpg	T^tT * * Prodaja v konzervnih škatljah, tem-
času vojaške službe. Uradni list Reicha je ob-	gT^Z S^utfg'¿Mj	&rlVpScS„^f^fJ%^ivajo
javil spremembo in dopolnilo § 26 vojaškega	vitamine C v obliki tablet. Dodelitev C vita-	Kaio Ssa tudi H m
zakona, ki odreja, da ostanejo vojaške osebe	minov bo trajala kakih 13 tednov ter je bodo	iT^ravSnl Sh omaf'kS- m
člani stranke v času, ko služijo v oboroženi	deležni tudi delavci iz vzhoda, ki so zavaro-	^¡if nf kdoC	^
.............Vi,„„ sili, medtem ko je doslej isti paragraf določal,	vani pri bratovskih skladnicah. Kako važno	SteUs čn"h nodaTkov o viasan uTn notroš
do 1774),iz Bischofsdorfa, je bdi jeriko-	članstvo stranke, dokler je	je uživanje vitamina C v času, ko ni sočivja,	« te *
sloveč in »oslovec. Smatrati ga je prvo- clanpn ^oj^	^ ^^	-^azale^ preiskave rudarjev v vseh dose- 0 domačem in ^škern vlagWu.
ljajo neke vrste nagrado zvestobe za lepe delovne storitve in so lani doprinesla precej koristi obratom. Da bi se še nadalje vzdrževalo na ta način povečano veselje do dela, smatra egneralni pooblaščenec za delovno vpostavo za umestno, da bi se izplačalo božične nagrade tudi tistim, ki so vpostavljeni kot Dienstver-pflichtete in kot Zur Dienstpflichtuntersttit-zung Zugelassene.
* Za očuvanje starega delovnega razmerja. Generalni pooblaščenec za delovno vpostavo Schulie iz Judendorf-StraBengla (Kreis Graz- je izdal odlok, da je preprečevati pri izdajanju
Land) je ukradla iz nekega v letalskem zaklo- ukrepov totalne vojne vpostave izgubo pravic na primer mlečne beljakovine važnejše od nišSu shranjenega kovčeka razna oblačila in do starega delovnega razmerja. Radi tega žitnih in stročnatih, mlečni sladkor predstav-perilo v vrednosti 60 RM. Kot ljudska škod- prosi podrejene oblasti, da prevajajo v okviru lja v mleku hidrate (kemične spojine) in ga
tribližno oceno količin pridelka zelja se ;o dobi v okviru celotnega nemškega prd-sočivja. Pred vojno je nihal pridelek škega sočivja med 3,2 in 4,2 milijonov Od tega je bilo več kakor četrtino zelja, je 90% zraslo na njivah, ostalih 10%
danjih vojnih letih.
• Kaj je mleko? To vprašanje bo zanimalo predvsem danes, ko igra mleko v naši prehrani precejšnjo vlogo. Raziskovanja, sloneča na znanstveni podlagi, so dognala, da vsebuje
mleko vse snovi, ki jih potrebuje človek za _ P_______ ____________ _______
vzdrževanje svojega zdravja in svojih moči. a v male h vrtovih. Tretjino tega zelja "so To so predvsem beljakovine, karbon, maščobe jredelale tovarne v kislo zelje. Pri tem je in mineralne soli ter vitamine. Največja vred- tostevati, da je pri vlaganju zelja precej nost mleka kot prehranjevalno sredstvo je v jipadkov. Ce primerjamo število pred vojno tem, da nudi vse naštete snovi človeškemu industrijo za predelavo sadja in sočivja telesu v taki obliki, da jih razmeroma prav lahko sprejme vase in prebavi. Tako so na
lelanih 100 do 150 tisoč ton iočivja za :ervne škatlje, s številom kakih 300 tisoč predelanega kislega zelja, je jasno vidna ost kislega zelja kot prehranjevalnega tva v industrijskem načinu vlaganja.
ljivka je pri sodišču v Grazu dobila, z ozirom totalne vojne vpostave delovne sile, ki stojijo najdemo v nobeni drugi snovi. Mnogovrstne Iz 2 kg zeljnatih glav se pridobi 1 kg kisle-
na predkazen, dve leti težke ječe, * Pregledajte in preskusite plinske maske!
Ker so slabo sedeče plinske maske lahko nevarne, ker ne preprečijo dostop plina pri gašenju požarov, jih je tozadevno preizkusiti in pregledati.
v kakem delovnem razmerju, samo potom de-	so soli v mleku. Natrij, kalij, kalcij, železo v i zelja. Pravijo, da je računati letno vsaj lovnega obvezanja „Dienstverpflichtung" na	zvezi z žvepleno kislino, citronova kislina in do 4 kg kislega zelja na osebo. Odkar smo določen čas, ne da bi se razveljavilo doseda-	klor. Te soli tvorijo v mleku takozvano mleč- vojni, je k civilni potrošnji ogromno nanje delovne razmerje.	no plazmo. Mleko se sestoji iz: 87 do 88% hi- sla še potreba oborožene sile, delovnih in * 18 mesecev težke ječe je dobila pred sodi-	dratov, 4 do 5,5^ masti, 3 do 3,5% beljakovin oilobnih taborišč. V najnovejšem času si ščem v Grazu 22-letna kmetijska delavka Ka-	in 0,7 do 0,8% soli. Idi mestne družine, kakor tudi družine ne-
kmetijskih industrijskih krajev, v kolikor imajo stikov s kmetijstvom in možnosti za nabavo, vlagajo in pripravljajo kislo zelje za lastno potrebo.
Industrija kislega zelja je sezonska. Glavna kampanja se začne koncem septembra ter doseže svoj vdšek oktobra in novembra. Proti kraju decembra je večinoma že vloženo. V Nemčiji imajo v nekaterih pokrajinah tudi vpeljan način konzerviranja zelja v nasipni-cah. Za na ta način ohranjevanja zeljnatih glav je potrebna spretnost, ¿i se pridobi šele potom izkustva. Iz nasipnih shranjevalnic lahko dobijo tovarne za izdelovanje kislega zelja sveže ohranjene zeljnate glave tudi po zimi, seveda v manjšem obsegu.
Širom Nemčije obstoja kakih 1700 tovarn kislega zelja, vključno finalih obratov. Naše največje in vodilne tovarne kislega zelja ležijo v področju Niederrhein. Tam so vložili nekoč skoraj petino vsega industrijsko vloženega kislega zelja, ki ga uporabi prebivalstvo prostrane Velike Nemčije.
Kislo zelie ni samo dobra in okusna, temveč zelo zdrava jed, vsebujoča mnogo vitaminov. To je-tudi povod, da predstavlja danes pri vseh kulturnih narodih važno prehranjevalno sredstvo.
Jesenska Aaß
ja mmgjcadu
Mnogi vinogradniki trdijo, da je jesenska kop vinogradov koristna, so pa nekateri tudi mnenja, da je škodljiva, ker je tedaj trsje bolj izpostavljeno pozebi. Da bo zadeva jasna, bodi v kratkem navedeno, kako je jesensko kop pravilno izvesti, da bo koristna. S tem bomo tudi rešili vprašanje, kedaj je lahko jesenska kop v vinogradu škodljiva.
Jesenska kop v vinogradu je podobna prahi na polju. Jesensko kop izvajamo tedaj radi tega, da se zbita dn stlačena težka zemlja prerahlja, ker tako globlje premrzne dn se prezrači. Jesensko kop je radi tega izvrševati prvenstveno v težkih zemljah, pa tudi v mladih nasadih, kjer je vsled rigolanja prišla na površino spodnja mrtva plast zemlje, ki naj bi čimpreje razpadla dn postala rodovitna. Jesensko kop je nadalje izvesti v nižjih, položnih, več ali manj vlažnih legah, pa tudi v zapleveljenih vinogradih in tam, kjer se ni izvršilo tretje ali celo druge kopi. Jesensko kop bomo izvedli tudi tedaj, če je bilo v po-
letju mokro vreme in ni bilo prilike, zemljo dovolj osušeno obdelovati ali opravljati druga važna dela, kakor vez in škropljenje, ki je ravno v mokrih letih velike važnosti, da se izvrši ne oziraje se na mokro zemljo v pravem času. Vsled tega se je zemlja močno pohodila in zbila, zato je potrebno, da jo potom jesenske kopi izpostavimo mrazu, da se tako ponovno lepo prerahlja. V nasprotnem slučaju bi bila spomladanska ali prva kop otežkočena, ako bi se jo odlašalo na pozno pomlad. Težko je verjetno, da bi se ta zbita zemlja do tistega časa posušila. Taka zemlja pa je izhlapela vsled tega tudi mnogo zimske vlage, katere poznejše padavine ne morejo več nadoknaditi, tako da trsje trpi v poletju sušo. Ce je namenjeno vinogradu gnojenje, ki ga je izvajati v jeseni, se tedaj obenem izvede tudi jesenska kop.
Da trsje vsled jesenske kopi ne bi bilo prizadeto glede pozebe, jo je pravilno izvesti. Predvsem naj ne bo jesenska kop pregloboka, razen takrat, ako se obenem posnoii. Kop naj bo največ 20 centimetrov globoka. Kopati je predvsem samo med vrstami, le tam, kjer je obenem potrebno čdščenje trsja morebitnih rosnih korenin na cepilnem mestu, se trsje po potrebi odkopi je. Vsekakor pa je trsje zasuti vsaj toliko, da je cepilno mesto zavarovano pred pozebo. Pri jesenski kopi je pustiti zemljo v grudah, tako da ima zrak globlje dostop, grude pa na pomlad itak same razpadejo. Jesenska kop je lahko škodljiva, če jo opravimo pregloboko, ker bi tako v hudi zimi brez snega bile prizadete tudi korenine. Jesensko kop je opustiti v lahki zemlji dn v strmih legah. Tu kop navadno tudi ni potrebna, ker lahko zemlja strmih leg itak brez kopi dovolj globoko premrzne. Jesenska kop bi bila tu škodljiva, ker bi mraz segal pregloboko in bi tako po7eble tudi trsne korenine.	Sch.
Gospodarstvo
X Dvig cen živijenskim potrebščinam v Španiji. V Španiji je poskočil indeks živ4jen-skih potrebščin julija 1944 od 226,2 na 257,5 avgusta 1944. Zvišanje cen slonijo na podražitvah uvoza in prevoza ter nimajo ozadja v španskem narodnem gospodarstvu.
x Stabilne cene tvorijo podlago nemškega gospodarstva. V Nemčiji niso zvišali delavcem urnih mezd, odkar traja vojna, niti za 15%, medtem ko so v prvi vojni narasle za
230%, ne da bi delavci imeli od tega koristi,,
ker so se sporedno s tem dvigale veliko bolj hitro cene vsem živijenskim potrebščinam.
V tej vojni ima nemško gospodarstvo v regu-
liranju in zaviranju mezd in plač najboljšo
podlago za držanje stabilnih cen.
X Dolgovi nemškega privatnega gospodar-
stva. Leta 1938 je znašal delež dolgov privatnega gospodarstva v celotnih nem kih dolgovih 54,1%. Vsled porasta dolgov Reicha, odkar traja vojna, je ta delež, akoravno so se dvignili privatni dolgovi od 65 na 69 milijard RM, nazadoval na 17,5%.
X Industrializacija Argentinije. Argentinska vlada namerava potom svoje industrijske banke pospeševati industrij alizaci j o pokrajin, ki so bolj oddaljene od že industrijsko zajetih področij. V zamisli ima ureditev tekstilnih tovarn, ki bi naj izdelovale juto za vreče, ki jih primanjkuje za izvoz kmetijskih pridelkov.
X Tekstilije iz premoga in apna. Na mednarodni razstavi v Budimpešti so velike nemške kemične tovarne I. G. Farbenindustrie razstavile prve poskusne izdelke tekstilnega vlakna, ki pomenijo novo epoho v zgodovini pridobivanja surovin za tekstilije. Imenovana industrija je razstavila vlakna, ki ne izvirajo iz organičnih staničnih snovi, temveč iz ne-organskih — premoga, apna in vode — pridobljena kemičnim potom. Že pred leti je imenovana kemična tovarna izdelala iz premoga, apna in vode takozvano PeCe-vlakno. Iz tega vlakna izdelane niti, tekstilije, mreže,
Umni kmetovalec
Kako se hranijo rastline?
Marsikdo je mnenja, da črpajo rastline hrano od zemlje in da živijo samo od tistih hranilnih snovi, katere jim nudimo v obliki gnojenja ali pa so tudi sicer v zemlji nakupičene. Kakor pa sledi iz opisanega, so za njih prehrano merodajni tudi drugi važni činitelji. Precejšnji del hrane pridobivajo rastline namreč skozi listje naravnost iz zrak. Važno vlogo pri prehrani rastline igrajo tudi vlaga, toplota in svetloba.
Iz zemlje črpajo rastline takozvano anorgansko hrano, to so snovi v raztopljeni obliki ali v obliki prvin. Izmed teh so najvažnejše: Kalij, fosfor, dušik in apno. Teh snovi v zemlji običajno primanjkuje in jih moramo nadoknaditi v obliki gnojenja. So pa tudi druge prvine, kakor natrij, silicij, žveplo, železo, magnezij, itd., ki so za rastlinsko prehrano tudi važne, vendar jih je običajno v vsaki zemlji na zalogi v dovoljni množini, tako da jih rastline nikoli ne izčrpajo in nam jih ni treba dodajati.
Rastline se hranijo tako-le: S sesalnimi koreninicami vsrkavajo v vodi raztopljene hranilne snovi ter jih vodijo v svoje zelene dele, predvsem pa v listje. Listje predstavlja njih želodec, v katerem se te hranilne snovi prebavijo. Listje predstavlja tudi rastlinske dihalne organe, potom katerih rastline dihajo. Listje tvori nekak aparat, ki iz prisvojenih prvin ali anorganskih snovi ustvarja organske snovi v obliki raznih spojin, ki potem predstavljajo rastlinske dele. Rastline dihajo kakor vsa živa bitja s pljuči, in sicer izdihavajo kisik, vzdihavajo pa ogljikov dvokis.*V listju se vrši proces v dveh različnih oblikah. Po eni strani se izloča ogljikov dvokis in prisvaja kisik, to je proces dihanja, po drugi strani pa se iste snovi prisvajajo in izločajo ravno na obraten način. Tako se prisvaja ogljikov dvokis in izloča kisik. To je proces prisvajanja in ustvarjanja ogljikovih hidratov. Imamo torej opravka z asimilacijo.
Oglikovi hidrati so važna organska hranilna snov, ki je zastopan v rastlinstvu v največji meri. Sestojajo se iz zračnega ogljika v obliki ogljikovega dvokisa in iz vodika, ki je sestavni del vode. Ogljikovi hidrati predstavljajo v raznih oblikah sladkor, škrob in maščobo. Zastopani so v večji ali manjši meri v vseh rastlinskih delih, in sicer kot sladkor predvsem v raznih sadežih in gomoljih, kot škrob v žitu in kot maščoba v semenih oljnatih rastlin. Ogljikovi hidrati pa predstavljajo tudi ogrodje rastlin v obliki celuloze v stebrih, lubju, lesu itd.
Beljakovine sestojajo iz dušikovih spojin, ki izviraju iz dušika, vsesanega potom sesalnih koreninic iz zemlje. Dušik smo dali v zemljo v obliki raznih dušik vsebujočih gnojil, kakor so hlevski gnoj, gnojnica, apneni dušik, čilski soliter in podobno. Izvirajo pa lahko tudi iz
naravnih tekstilij, imajo pa razen tega lastnost, da jih ne prime kislina in tudi ne lug. Ce jih vtaknemo v vročo žvepleno kislino, se sploh ne spremenijo. Neobčutljivo je Pe-Ce-vlakno tudi zoper gnilobo ter mu ne škoduje dolgo ležanje v vodi ali zemlji. Občutljivo je pa proti toploti in se radi tega ne more kuhati. Pe-Ce-vlakno upotrebljavajo za tehniške svrhe. Za splošno uporabo kot tekstilija je pa nastalo popolno sintetično vlakno Per-lon. PerIon-vlakno ima svojstva, ki nadkri-Ijujejo vsa naravna vlakna.
X Zbiralci pisemskih znamk so podvrženi prometnemu davku. Tako razsodbo je izdal Reichsfinanzhof in je načelnega značaja, ker je vsak zbiralec ali zamenjalec pisemskih znamk v smislu finančnega zakona podjetnik. Izjema velja samo za zbiralce, ki ne dosežejo toliko poslovnega prometa, ki ga predvideva finančni zakon za predpis prometnega davka, ki nabirajo dušik na koreninicah fižola, graha
zraka in je bil prisvojen dušik potom bakterij, in zlasti detelje. Kakor ogljikovi hidrati, se pretvarjajo tudi beljakovine iz anorganskih prvin v organske spojine v listju. Beljakovine so zastopane v večji meri le v gotovih vrstah rastlin, predvsem y stročnicah ali takozvanin leguminozah. Zastopane so v semenju, plodovih in gomoljih, predvsem pa v spolnih organih, kjer igrajo zelo važno vlogo pri oploditvi.
Rudninske snovi so zastopane v vseh delih rastlin. Njim se imajo zahvaliti rastline za svojo odpornost. Predvsem so zastopane v lesu in sploh v trdih delih, kakor v koščicah sadja itd. Rudninske snovi izločimo, če sežgemo rastlinske dele, ker niso gorljive, v obliki pepela. Dušikove spojine (beljakovine, ogljikovi hidrati in ostale snovi) pa so gorljive ter razpadajo pri sežiganju v prvine, izginjajoč v zrak v obliki dima.
Za prehrano rastline je velike važnosti tudi vlaga. Znano je, da zamorejo rastline prejemati raztopljene hranilne snovi potom rastlinskin sesalnih koreninic. Mimo tega predstavlja voda tudi sestavni del ogljikovih hidratov. Voda sestoji iz vodika in kisika ter se pri presnavljanju ali asimilaciji razkroji in loči v vodik in kisik. Vodik se spoji z ogljikom ter predstavlja tako ogljikove hidrate v raznih oblikah, medtem pa se kisik izloča in prehaja v zrak. Ce so tedaj vse hranilne snovi v zadostni meri zastopane in primanjkuje samo še dovoljne vlage, sledi iz opisanega, da rastline ne morejo uspevati.
Prehrana in uspevanje rastlin se ravnata po zakonu manjšine, to se pravi, da se ravna po tisti hranilni snovi ali po tistem činitelju, ki je zastopan v najmanjši meri. Če tedaj primanjkuje le ene hranilne snovi, se bo ravnalo uspevanje le po tisti snovi, in so vse ostale preveč in brez pomena. Enako se ravna uspevanje tudi po drugih činiteljih, ki morajo biti zmiraj v dovoljni meri na razpolago. Če torej naprimer še tako obilno gnojimo in če primanjkuje vlage ali toplote, je tudi gnojenje brez pomena.
K vsemu temu pa je potrebno tudi obdelovanje zemlje. Do popolne veljave in učinka ne pride niti gnojenje, niti kak drugi izmed navedenih činiteljev, ako ne bi obenem tudi obdelovali zemlje ter jo rahljali. Zbita, ne-zrahljana zemlja preprečuje zraku dostop v globino. Korenine se torej dušijo ob oviranju njihovega razvoja. Bakterije ne morejo razkrajati in pretvarjati, ker jim primanjkuje svežega zraka in zlasti kisika. V taki zemlji ni življenja, ker so se bakterije zadušile in odmrle. Zbita, neobdelan zemlja izpariva obilo vlage, rastline pa tedaj trpijo sušo. Težka, stisnjena in zbita zemlja tvori namreč tamkaj medprostore ali lasaste cevke, imenovane kapilare, po katerih se vlaga pomika na površino, koder izhlapeva. Ako pa zemlja od časa do časa obdelujemo, se te kapilare na ta način s tem prekinejo in vlaga ne more priti do površine. Le tako jo ohranimo v zrahljani gornji plasti zemlje. Zrahljana zemlja pa tudi zamore sprejemati padavine. O tem se je že gotovo marsikdo prepričal, da se zrahljana zemlja lepše napije vlage kakor zbita, kjer odteka po površini. Zrahljana zemlja se lepše segreje in toplota tudi lepše obdrži. Z obdelovanjem pa zatiramo tudi plevel, ki je kulturnim rastlinam čestokrat zelo škodljiv. Plevel je običajno audi bolj trdoživ kot kulturne rastline ter jim krade hrano, vlago in zrak.
Sch.
To in ono_
„Živa pisma" starih Grkov
V 5. stoletju pr. Kr. so imeli stari Grki poseben in zares dovolj originalen način dopisovanja. Seveda je bila ta zadeva več ali manj privilegij bogatih Grkov. Takrat so imeli namreč tkzv. „živa pisma". Gospodar je do kože ostrigel svojega sužnja, napisal pismo na njegovo glavo, nato pa počakal, da so sužnju spet zrasli lasje. Sele nato ga je
z na glavi napisanim pismom poslal prijatelju ali kamor koli je že pisal pismo. Ko je prispel suženj k naslovniku, mu je ta odrezal lase, prebral pismo s sužnjeve glave, napisal nanjo odgovor, nato pa je imel sužnja tolik» časa pri sebi, dokler mu spet niso zrasli lasje. Nato se je suženj šele vrnil k svojemu gospodarju, ki ga je znova ostrigel, da je mogel prebrati prijateljevo pismo. Ta „živa pisma" so prenašala pošto leta in leta, dokler ni suženj umrl ter ga je zamenjalo novo „živo pismo".
Lene in „ofenzivne" rastline
Znano je, da se nekatere rastline razširjajo z neverjetno naglico ter v nekaj letih dodobra razširijo svoj „življenski prostor". Klasičen primer predstavlja rastlinstvo džungle, ki se v nekaj letih razširi na obdelana polja, jih ,.zavzame" ter polagoma prodre tudi v naselja domorodcev. Rastlinska „ofenziva" iz džungle je včasih tako silovita, da se morajo prebivalci naselja umakniti in si poiskati drug primeren prostor za svoje bivališče. Seveda se človek po svoji navadi hudo maščuje: nad rastlinami, ko krči džungle in izsekava' gozdove.
Tudi naše domače rastline kaj rade razšir-, jajo svoj „življenski prostor", vendar pa ne vse enako hitro. Hrastov gozd, ki je prepuščen samemu sebi ter ga človeška roka ne izkorišča, se poveča v krogu za sto metrov koJ maj v tisoč letih. Najhitreje pa se širita lipa in leska, ki rabita za enak prostor kot hrast, jedva 25 do 30 let.
POLITIČNE VESTI
O „Nato je prišla GPU . . Budimpežtan-ski list „Magyarsag" je objavil te dni doživljaje nekega Madžara, kateremu je uspeioj skupno z malo hčerkico pobegniti iz Szege-dina skozi frontne črte. Dotični Madžar je pripovedoval: „čim so vkorakali boljševiki, smo morali oddati najprej zaloge živeža in oblačil. Nato je prišla GPU. Njeni organi so bili dobro uniformirani. Takoj nato so začeli s čiščenjem. Ljudi so streljali, ako je bil kdo samo osumljen. Nastala je pravcata gonja. Policijsko službo so vršile do zob oborožene babure. Okrutnost teh ženskih zverin presega; vse meje. Nato so prišle na vrsto deportacije. Moške od 16. do 50. in ženske od 16. do 40. leta so v skupinah internirali, nato so jim popolnoma dostrigli lase, na glave pa so jim z barvo napisali številke. Po tem so jih peš odgnali v neznano smer. Značilno za boljie-viške metode je bilo dejstvo, da so tri člane komunističnega upravnega odbora mesta Szeged ustrelili še drugega dne kot „nezanesljive elemente'1.
□	Čas pritiska na Anglo-Amerikance. Angleški list „Manchester Guardian" je napisal te dni sledeče značilne besede: .pričeta velika ofenziva na zapadu predstavlja poskus, premagati sovražnika še pred koncem leta Nespametno bi bilo, pustiti Nemčiji časa, da bi še bolj razvila svoje novo orožje, mimo tega nas čaka dogovor na Daljnem vzhodu, dogovor, ki ga moramo izpolniti. Dež in blato pomagata Nemcem ovirati našo udarno silo, ki je potrebna na uspešne napade. Slabo vreme omejuje tudi popolno vpostavo na-e letalske nadrejenosti." Neko drugo sovražno poročilo pa pravi, da bo govorilo novo orožji šele tedaj, ko bo nasprotnikova utrujenost dosegla svoj višek.
□	V Boliviji vre. V Boliviji so poskusi pristaši bivšega državnega predsednika Pe-naranda vprizoriti revolucijo, ki se je pa izjalovila. Sedanji predsednik Villaroel je odredil proglasitev obsednega stanja.
□	Boljševiki rovarijo v Franciji. Sovjetski poročevalska agencija TASS se je te dni zaletavala v angleški dnevnik „Times", ki je/ opisoval v nekem poročilu obnovljeno delo vanje francoskega uporniškega gibanja.