V LIublianirdne 3. maia1928; Posamezna itev. Din i* Leto XI. Upravnlštvo »Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 72 Ktrofil« zt taienttf«: četrtletna I U Dta, petletne M DU, etleletM U Dia; u taoiemstro: ietrtleta« lt Ma, MOeta. U DU, celeletat 48 Dia. — Račaa poštae kraallalce, padralalca « Ijakljaai, it 10.711. Klerikalci nesmrtno osramočeni Glasovali so proti izenačenju prečanskih invalidov s srbijanskimi, potem pa so jih njihovi zavezniki radikali pustili na cedilu Na sobotni skupščinski seji so klerikalci 'doživeli strahovit moralen poraz. Na dnevnem redu seje je bilo tolmačenje člena 108. invalidskega zakona, ki naj bi se v smislu vladnega predloga tolmačil tako, da bi dajal prednost oficirjem in invalidom bivše srbske in črnogorske vojske. Vladna večina v odboru ni uvaževala ugovorov opozicije ter je sprejela predlog vlade, ki sta ga popisala tudi klerikalna poslanca Kremžar in dr. Go-sar. V soboto je bil predlo? pred Narodno skupščino in je v imenu KDK poslanec Vilder najostreje nastopil proti tej krivici. Ko je poslanec Vilder predlagal, naj se predlog vrne odboru, ki naj ga popravi v smislu enakopravnosti vseh invalidov in njihovih rodbin, je vlada zavohala, da lahko ostane pri glasovanju v manjšini. Hitro se je začela mobilizacija radikalov in njihovih zaveznikov. Vrniti so se morali na glasovanje v dvorano tudi klerikalci, ki so zaradi ostrih kVilderjevih napadov pobegnili s seje. Med prvimi je bil pozvan na glasovanje poslanec dr. Gosar, ki je vprašanje, ali gla- suje za predlog ali proti njemu, odgovoril: «Za predlog*. Enako so glasovali za predlog še klerikalni poslanci Pušenjak, Sernec, Vesenjak, Jerič, Hodžar, Brodar, Strcin, Kulovec in Smodej. Med glasovanjem je prišlo do stikov poslancev KDK s treznejšimi radikali in demokrati ter se je minister za socialno politiko odločil, da vendarle sprohne ™»slan- ca Vilderja, in je pristal na to, da se zadeva vrne odboru. Tako so se klerikalci zopet enkrat nesmrtno osramotili. Glasovali so za nekaj tako krivičnega, da so končno celo radikali iznre-videli, da ne gre v toliki meri zapostavljati prečanstva. Prečane klerikalce ni nič bolelo, da so oddali glasove proti prečanski zadevi. Lepa stranka je to, ki slepo plava za svojimi zavezniki in dela vedno tako, ^a čim naibolj skuša ustreči radikalom. Takih slamnatih mož ne potrebuje Slovenija v skupščini. Velik shod KDK v Subotici KDK gre le v tako vlado, ki bi odobrila njene zahteva — Zase zahteva KDK finančno ministrstvo zaradi tega, ker je novi davčni zakon tak, da bodo merali kmetje prodajati zemljo, če bodo hoteli plačevati davke V nedeljo se je vršil v Subotici velik shod |šim poslancem: «Zakaj to zahtevate? Kako morete Kmetsko-demokratske koalicije, ki se ga je ude- zahtevati finančno ministrstvo, ko vodi sedanji ležilo nad 8000 ljudi. Na tem shodu so prvič po prevratu vojvodinski Srbi in Hrvati manifestirali za svoje pravice. Na shodu je prvi' govoril poslanec Pucelj, ki je sporočil pozdrave Slovenije. Primerjal je razmere v Vojvodini z razmerami v Sloveniji in naglašal davčno preobremenjenost v obeh pokrajinah, kar je žal posledica dr. Koroščeve klerikalne politike. Burno pozdravljen je Svetozar Pribičevic poudarjal v svojem govoru najprej nerazdružljivost KDK, govoril nato o inozemskem posojilu in dejal o eventualnem vstopu KDK v vlado med drugim: V listih se neprestano piše, da se dela za koncentracijo in da se hoče razširiti sedanja vlada. Rečem, da so to izmišljotine. Mi bi nikdar ne stopili v vlado, ki jo je treba razširiti, ker hočemo biti jedro vlade, ne pa krpa srbijanskih strank, ki nas hočejo vpreči r nekaj, česar mi nočemo. Ne morejo nas do tega pripraviti, ker vemo, da si moremo samo z bojem priboriti pravice. Ko so bila zadnjič pogajanja za vstop v vlado, sva jaz in Stepan Radič predlagala vlado koncentracije, da bi se rešila država. Zahtevali smo finančno ministrstvo in vsa druga gospodarska ministrstva. Tedaj so zavpili radikali in zlasti Davidovicevi demokrati, da s svojimi pretiranimi zahtevami razbijamo koncentracijo. Sam g. Grol je dejal na- minister pogajanja za posojilo?* Odgovoril sem: Vemo, da ste bili iznenadeni, ko je postal šel katoliške stranke minister policije. Današnjim srbijanskim strankam, ki ne predstavljajo nikogar, je bil dr. Korošec potreben kot Slovenec in katolik, da potrdi, kak raj vlada v Južni Srbiji^ zaradi česar so ga tudi poslali tja. Ta gospod je v razgovoru z novinarji izjavil nekega dne, kako s« v Južni Srbiji cedita med in mleko, da so tam parki, cvetje. Ako pa včasih tam bombe pokajo, ni to nič hudega, ker se godi v njegovi odsotnosti. Tedaj smo videli, kakšno nevarnost predstavlja za našo državo sedanja vlada. Pribičevic je v svojem govoru naglašal, da srbijanskim strankam niti na misel ne pride, da bi koga iz prečanskih krajev kandidirale v Srbiji, čeprav jim vsiljujejo svoje ljudi za zastopnike. Treba je, da se tudi Vojvodina, Slovenija in Bosna organizirajo v pokretu KDK, ki more edino zbolj-šati obupne razmere v državi. Tudi v Srbiji čakajo, da se ta pokret razširi. V Srbiji se prirejajo izvenstrankarski shodi, na katerih govorniki rohne proti gospodarskemu položaju v državi. Pričeli so tudi že v tem zmislu v Narodni skupščini podajati predloge. Treba je vedeti, da bije dvanajsta ura. Ne verujte nikomur, da delamo samo na to, da bi prišli v vlado. Ne bomo stopili r vlado, dokler ne dobimo zagotovila, da se bodo obupne razmere v državi zboljšale. Živahno pozdravljen je govoril tudi Stepan Radič, ki je med drugim kot vzrok, da je zahtevala KDK zase finančno ministrstvo, navajal novi davčni zakon, ki je tak, da bodo kmefje morali prodajti zemljo, ako bodo hoteli plačevati davke. V nadaljnjih izvajanjih je napovedal za jesen nove volitve, pri katerih se bo KDK gotovo izredno okrepila. V Vojvodini bi KDK dobila pri zadnjih volitvah 9 mandatov od 34, ako bi enotno nastopala; tako je pa dobila samo tri. Pri prihodnjih volitvah bo dobila 20 mandatov. Od 199 prečanskih mandatov bo dobila 150. Svoj govor je zaključil z izjavo: Misel, ki sva jo s Pribičevičem gojila v mladosti, misel velike Jugoslavije, razvijamo sedaj dalje. Zato vzklikamo: Živel kmetski narod! Živela nerazdeljiva in nepremagljiva Jugoslavija! Po stari klerikalni poti brezobzirne pristranosti Klerikalcem je krščanska pravičnost deveta briga Naši klerikalci, kadar dobe v svoje roke moč, hodijo po stari klerikalni poti brezobzirne pristranosti. Prav nič jih pri tem ne ovira tolikokrat poudarjana krščanska pravičnost, ki jo imajo le na jeziku. Dogaja se isto kakor pred vojno, ko so spravljali v javne službe le odločne klerikalce, ne glede na to, ali so bili sposobni za dotično mesto ali ne. Zadostovalo jim je, da je bil učitelj na primer član Sokola, pa že ni dobil zaprošenega mesta, četudi se sicer ni udejstvoval politično. Prav tako je bilo s podporami in razdeljevanjem podpor za hleve, živinorejo in pri premiranju živine. Sedaj so se spravili zlasti na uboge cestarje, katerih dohodki v primeri z njihovim delom že itak niso zavidanja vredni. Te siromake so začeli zamenjavati s svojimi pristaši. Če cestar kljub nizki plači še tako vestno vrši svojo službo, ga zadene klerikalna pest, ako ne tuli slepo v klerikalni rog. Na njihova mesta nastavljajo najvne-tejše klerikalne pristaše, četudi morda niso prav nič sposobni za to mesto. Če bodo dobili klerikalci enkrat popolno oblast nad učiteljstvom, se bo temu enako godilo. Starejšemu učiteljstvu je ta stara klerikalna praksa že znana. Nič drugače ne bo z drugimi stanovi. Kakor pri osebju, tako bo tudi v stvarnih in uradnih zadevah. Podpor in raznih ugodnosti bodo deležni v prvi vrsti njihovi pristaši in le drobtinice bodo morda padale na druge. Vemo le eno, da se klerikalna slava in moč bližata svojemu zasluženemu koncu. Ta konec ne bo zaslužen samo zaradi njihove krivične pristranosti, nego tudi zaradi njihove popolne nesposobnosti, ki jo pokazujejo v Narodni skupščini, kjer naravnost delujejo proti koristim Slovenije, po [vrstnejšimi davščinami. Slovenija bo globoko za-[ njihovi nemali krivdi preobremenjene z najrazno- [dihala, kadar bodo spregledali tudi politični slepci Klerikalni blagoslov v brežiškem okraju V začetku maja se bodo vršile v brežiškem okraju občinske volitve in klerikalci so vpregli v volilno agitacijo ves oblastni odbor Brežice, 27. aprila. Skoro v vseh občinah brežiškega okraja se oodo vršile 6. in 13. maja občinske volitve. Nahajamo se torej sredi živahne volilne kampanje. Brežiško napredno Posavje je našim klerikalcem posebno hud trn v peti. Sklenili so, da ga zlepa ali zgrda «preštrihajo>, kakor se je g. pro-tesor Jarc izrazil v Kapelah. Zato je bilo treba mobilizirati ljubljanski oblastni odbor, ki je v nedeljo 22. t. m. pod komando g. Jarca na enem ter 22. in 23. t. m. pod vodstvom g. dr. Natlačena na dveh avtomobilih prebrenčal ves okraj od občine do občine ter od enega do drugega župnišča. Iz vseh koncev avtomobilov in iz vseh žepov gg. Jarca in dr. Natlačena so na vse strani letele gnojne jame, nove *,este, mostovi, turščica, galica, denar in vsemogoče dobrote. Zares presrečni smo Posavčani v tej volilni dobil Sam Bog pa zna, za čigav denar brenči ta gospoda po Posavju. Za svoj lasten denar? To pa že ne! Kaj ni to morda denar iz raztrganih žepov naših v največji bedi živečih davkoplačevalcev? Kaj ni ta zapravljen denar izžet iz krvavih žuljev onega našega bednika, katerega hočejo sedaj v plačilo še prevarati za volilno kroglico? Na žalost je tako! Nobena tajnost ni več, da je naš brežiški okraj med najbolj obubožanimi v Sloveniji. Zaradi skrajno slabih zadnjih letin in nesrečne državne uprave je naše ljudstvo prišlo na rob gospodarskega propada. Ogromna večina prebivalstva v teh krajih živi v bedi, ki je ni prej nikdar poznalo. Nima sredstev za kruh, obleko, niti za žlico soli, pač pa ima kakor v zasmeh polno klerikalnih obljub. Vrh tega je še g. Natlačen sklical za 22. t. m. T Brežice «uradni> sestanek županov in odbornikov, seveda skrbno izbranih, neljubim pa je poslal vabila tako pozno, da niso prispela pravočasno. Tam je razlagal, kakšne nebeške «dobrote> deli in bo delil oblastni odbor. Povedal pa ni, s čigavim denarjem se bo to zgodilo. Povedal ni, da mora za gnojne jame in druge dobrote, katere bodo zidali klerikalnim veljakom in bogatinom, vsak najubožnejši davkoplačevalec prispevati v oblastnih dajatvah, katere si mora dostikrat pri-trgati od svojih ust in ust gladne dece. Nič lažjega kakor komu odrezati žep, polovico vsebine uporabiti za posebne namene, tudi za morebitne vožnje, za lastne lepe plače itd, drugo polovico pa vrniti kot velikodušno nebeško dobroto v obliki gnojnih jam, galice in podobnega. Skrajno predrzno je, če potem od onega, kateremu so z njegovim lastnim denarjem delili take dobrote, zahtevajo še hvaležnost, zahvalo in celo volilne kroglice! Za hudo bedaste nas imajo ti-le klerikalni evangelisti. Oblastni odbor je že 19. t. m. sklenil, da razdeli podporo za galico tako, da dobi posameznik po znižani ceni največ 50 kg galice. To je bilo že javno publicirano. Kljub temu pa si upa g. dr. Natlačen na uradnem sestanku v Brežicah tri dni po tem dejanju napram županom zmotiti se, da bo dobil vsak do 100 kg po znižani ceni! Po volitvah bo ta «pomota> seveda popravljenal Mi, ki smo pri stvari interesirani, bi želeli, da bi nam g. dr. Natlačen že sedaj pred volitvami povedal, ali se je «zmotil> on, ali se je «zmotil» oblastni odbor. Morda vendar ne velja mera 50 kg samo za nas uboge, grešne neklerikalce, onih 100 kg pa samo za pravoverne klerikalne bogatine? —e— Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" je za nas! Politični pregled Naša vlada doživlja same neprijetnosti. Naveličali so se prečani neenakosti in krivic, ki so jih deležni pod režimom nadvladja, ter vsepovsod odločno napadajo vlado na svojih shodih. Nedeljski shod KDK v Suboticl 1 je bil izredno živahen. Okrog 8000 zboroval-cev je soglašalo v tem, da je ta vlada, ki jo imamo sedaj, najbolj nazadnjaška, kar smo imeli vlad. Zanimiv je ta shod tudi zaradi tega, ker so na njem v soglasju nastopali vojvodinski Srbi i in Hrvati. 1 Vse enako tišči naša vlada, ki vidi le Srbijo, prečanske kraje pa zapostavlja. Toda niso s to vlado zadovoljni niti srbijanski kraji. V nedeljo se je vršil v Lazarevcu velik protivladni shod, katerega se je kljub grožnjam s strani obla-« stev udeležilo nad 3000 ljudi. Govorniki na tem shodu so ostro napadali vlado in zbor je sprejel resolucijo, ki obsoja delovanie vlade in malomarnost Narodne skupščine za koristi kmetskega ljudstva. Zlasti pa protestira proti preveliki obremenitvi S po novem davčnem zakonu in zahteva povečanje proračunskih postavk za pospeševanje kmetijstva. Od inozemskih dogodkov je beležiti volitve v francoski parlament, ki so pokazale napredek desničarjev. Zlasti mnogo poslancev so izgubili komunisti, ki so tako poraženi, da še komaj morejo govoriti o svojem obstoju v Franciji. Zadnje dni je zopet začela naraščati napetost med Anglijo in Egiptom. Anglija, ki je prava gospodarica Egipta, ni zadovoljna z novim zborovalnim zakonom, ki ga hoče uveljaviti egiptska vlada. Anglija hoče z grožnjami prisiliti egiptsko vlado, da bi ta umaknila ta zakon, ki ograža v Egiptu živeče tujce. Soteščan: V vrtincih usode (Povest nesrečne žene.) (Dalje.) »Smili se mi. sirota!« »Kaj pa samokres in krogla, ki jo ie izstrelila? S takim cvetjem naj se ne olepšuje!« «V obupu se je izpozabila ...« •Črne preteklosti...« je poudaril. •Kakor je graščakova... On je vrelec njenega gorja, vso njeno nesrečo ima na yesti.» •Stric je gotovo premislil, komu je zapustil premoženje...« •Nenadoma je umrl. Sodišče je iskalo dediče in Lambert se je oglasil. Povzpel «e j iz nižine na višek, prej pa se je otresel prahu, kakor očistimo čevlje pred vstopom v boljšo hišo.« •To pa ni bilo plemenito, Karel!« •Ako se ji je zgodila krivica, zak?' ce ne zateče k sodišču? Samokres dokazuje, da nima druge opore.« «Kaj pa Emil in Narcisa?« • «Emil se pokori za svoje grehe, Narcisa pa tava po svetu kot izgubljenka ...» •Karel, nikar me ne spominjaj. Srce mi poka, a ji ne morem pomagati. Tudi oče je ves obupan zavoljo nje in zaradi zavoženega gospodarstva.« •Zato ti svetujem, da se ne prenagliš. Naše blagostanje sloni na graščakovi dobroti.« "'"»r ho£e biti prost, naj se otrese su-Narcisa nam ie pokazala Dot, po- skusimo, kako bomo shajali brez graščakove podpore.« •Evgen, premagaj svojo trmo!« •Iz ljubezni do očeta ne bom še zdaj ni' česar ukrenit skrivaj pa bom poiskal sestro ter ji ponudil svoje varstvo. Graščaku ni treba vedeti, kam sem se odpravil.« •Vrzi se v prepad, samo mene ne vpletaj v svojo pogubo. Ločiva se za dolgo časa, morda za vedno.« Brata sta se razšla v nejevolji brez upanja na ponovno zbližanje. Tik pred razstankom se je odplazil izpred vrat graščak Lambert, ki je poslušal njun pogovor. Brezslišno je lezel po mehkih preprogah, v prsih mu je vrelo in zobje so mu šklepetali od gneva. Izginil je v mračnem hodniku proti grajskemu stoiku. Votlo je zahreščal ključ v železnih vratih, katera je za sabo skrbno zaklenil. Vstopil je v celico stolpove ječe, kjer je vzdihovala Leonora, nedolžna jetnica. •Prišel je po dušo ...» je trepetala na trdi klopi. »Pripravljena sem. Čašo trpljenja sem izpila do zadnje kaplje ...» Obrnila se je z obrazom v linico, skozi katero je v tankem svitu sijala jutranja zarja in zlatila njene solze. •Zdaj si črv pod mojimi nogami,« jo je nahrulil. »Nekdaj si mi grozila s smrtjo, danes pa veljajo tebi one grožnje v isti obliki, kakor si jih takrat izgovorila. Ne bom se sicer iz-pozabil, hočem pa te odstraniti, mir moram imeti.« •Tukaj sem, ako hrepeniš po krvi«, se je postavila predeni. «Izvedi. kar nameravaš!« «Lahko bi te umoril«, ji je pokazal njen samokres. «Ni sicer nabit — kroglo si izstrelila, a nisi zadela. Bodi brez strahu, ne bom te posnemal.« •Ker ti je izpodletelo na pogorišču«, mu je oponesla. «Premagal sem te z drugimi sredstvi«, je prezrl njeno opazko. «Pred mano ležiš na tleh kakor ukročena zver divjega pragozda. Vendar ti dam na izbiro: prostost ali jetništvo, norišnico ali blagostanje.« «Kdo ti bo verjel, da sem zblaznela?« «Vsak, ki posluša tvojo domišljijo. Slovim kot poštenjak ter sem cerkveno poročen, zato je smešno trditi, da si moja žena. Ne muči se torej za smotrom, ki ga ne boš nikoli dosegla. Nočem pa te pahniti v bedo, ako izpolniš nastopne pogoje: Kadar te obišče paznik, zahtevaj papir, črnilo in pero. Piši mi pismo in prekliči svoje trditve, katere označi kot pretvezo, da me prevariš za denar. Izpovej, da je tvoje pravo ime Leonora Pelan in da so ti slučajno znane moje razmere, katere bi rada izrabila. Reci. da si se hotela okoristiti z mojim premoženjem, zapeljana po kaki nezgodi. Prosi me odpuščanja in obljubi, da boš izginila iz tega kraja, ako ti nakažem izdatno podporo. Zave-žem se. da te bom bogato nagradil, pismo pa bo ostalo tajno, rabil ga bom le v primeru, ako boš ponovno nastopila.« Bledo obličje izmučene žene je nenadoma zardelo. «Ti se mi upaš staviti take pogoje,« je vzplamtela, «ti, moj zakonski mož! Ali meniš, da jih bom sprejela?« •Kakor hočeš. Dal sem ti na voljo, a siliti te ne morem.* GORNJI LOGATEC. V soboto (5. maja 1.1.) nas čaka izreden umetniški užitek. Ta dan bo namreč priredilo pod okriljem domačega Sokola najstarejše slovensko pevsko društvo iz Kamnika v Sokolskem domu pevski koncert z najiz-branejšim sporedom. Nastopilo bo 20 pevcev. Začetek točno ob 8Vi zvečer. Prijatelji lepe pesmi, ne zamudite! Opozarjamo zlasti brate Ruse, da sodeluje tudi njihov rojak in da so na sporedu tudi ruske pesmi. BITNJE PRI KRANJU. Naše gasilno društvo, dasi šele pred kratkim ustanovljeno, se prav lepo razvija. Posebna zahvala naj bo izrečena gasilnemu društvu v Stražišču, ki nam je priskočilo s tovariškim umevanjem na pomoč in nam odstopilo brizgalno s potrebnim številom cevi. Ker še nimamo shrambe, se bo morala ta čimprej zgraditi in že nabiramo prostovoljne prispevke, les in drugo. Tudi v tem oziru nam je občinstvo povsod in s pravim umevanjem šlo na roko ter nam darovalo denarja in lesa. Vsem najiskrenejša hvala s prošnjo za nadaljnjo pomoč. Pri tem se moramo pa posebno zahvaliti vasi Stražišče, kjer smo poleg tega, da smo dobili tam brizgalno, nabrali še prostovoljnih prispevkov okrog 2500 Din in precej stavbnega lesa. Naj bi našli vrli Stra-žiščani obilo posnemovalcev! — Dne 6. maja, v primeru slabega vremena pa 13. maja t 1., ob 3. uri popoldne pa se bo vršila naša prva vrtna veselica na vrtu tov. Andreja Goloba, po domače Zidanca v Zg. Bitnju, s plesom, srečolovom, ribolovom, šaljivo pošto itd. Sodelovala bo godba gasilnega društva iz Zabnice. Društvo se bo potrudilo z dobro postrežbo. Ker je ves dohodek namenjen društvenim potrebam, slavno občinstvo najlepše vabimo k obilni udeležbi. SAVA. (Smrtna kosa.) Po daljši bolezni je umrla v petek v starosti 69 let hišna posestnica na Savi gospa Marija Čopova, vdova po tovarniškem delovodji. Pokojnica je bila mati 10 sinov in 1 hčerke. Razen treh sinov so še vsi živi in so kot strastni planinci in zimski športniki znani v planinskih krogih širom Slovenije. Naj ji bo lahka domača zemljical Težko prizadetim ostalim naše iskreno sožalje! SV. JURIJ OB SČAVNICI. V zadnjem dopisu pod tem naslovom se nam je vrinila pomota v zadnji stavek, kjer naj se namesto besede cmor-da» čita «naroda>. Prav tako ne spada pod dopis podpis: «Z demokratskim pozdravom! Belec Janko.> To se je pomotoma vrinilo v dopis od nekega drugega spisa. BELTINCI. Nepoznani dopisnik se v Kleklo-vih «Novinah» zaletava v mojo osebo, češ, beltin-ski dimnikarji vobče ne delajo drugega kakor samo plačo pobirajo. Resnici na ljubo moram javno pribiti, da ta dopisnik gotovo ne pozna tozadevnih predpisov, ker sicer bi si sigurno ne dovolil tako neokretnih šal. V vsem dopisu ni najti nobene stvarnosti, nego se iz njega zrcali vsa klerikalna zlobnost, zavist, natolcevanje in dopisnikova morala. Res, popolnoma po načelih klerikalcev: škoduj svojemu političnemu nasprotniku, kjer moreš, preganjaj ga, vzemi mu ugled, vzemi mu kruh, samo da bo čim prej polna klerikalna malha. Ne odgovarjal bi na napade klerikalnih * Slaba letina se obeta. Letošnje pomladno vreme je baje najslabše, kar jih je bilo v Srednji Evropi v zadnjih petdesetih letih. Rastlinstvo je silno zaostalo in od vsepovsod se čujejo glasovi, ki prerokujejo slabo letino. Zimska setev je bila v decembru premalo zavarovana s snežno odejo. V januarju in februarju je bilo potem razmeroma toplo vreme, zimske setve so pričele kaliti, sokovi so se dvigali v sadnem drevju in v trsih. Potem je prišel marc s takšnim vremenom in s takšnim mrazom, da so zgodnje setve v Srednji Evropi marsikje uničene. Pa tudi poznejša rast je naj resneje ogrožena. * General Vrangei bo pokopan v Jugoslaviji. Truplo nedavno umrlega generala Vrangla bo iz Bruslja (Belgija) prepeljano v Jugoslavijo in pokopano v neki ruski cerkvi blizu Beograda. * Svarilo pred inozemskimi agenti. Ob avstrijski meji posečajo prebivalstvo razni inozemski ' agenti, ki ponujajo blago na obroke. Cene so običajno znatno nižje kakor pri domačih trgovcih. Pri tem pa seveda zamolče, da mora kupec plačati tudi visoke carinske in poštne stroške, da končno pride blago na mnogo višje cene kakor pri domačih trgovcih. Oškodovani pa so kupci in trgovci. Prebivalstvo naj bo pri nakupu blaga od agentov previdno. * Sresko poglavarstvo v Brežicah brez strehe. Iz Brežic pišejo: Poslopje, v katerem se nahaja sresko poglavarstvo, je nedavno prešlo v druge roke in je novi lastnik poslopja sreskemu poglavarstvu odpovedal najem uradnih prostorov. Ker v Brežicah ni drugih primernih prostorov za ta urad, je poglavarstvo v veliki zadregi. Ivan Albreht: Greh krvi (Dalje.) Njene besede so se mi zdele skrivnostne. Nisem jih razumel, a tudi vprašati si nisem upal, kaj pomenijo. Samo na skrivaj, kadar sem bil sam. sem razmišljal o tem in ugibal, kaj je neki Bog razodel teti Marti, da vedno govori o tem ... Matere se iz teh prvih dni le malo spominjam. Prva deca, ki jo je dobila za menoj, sta bila dvojčka, Lukec in Jernejček, kmalu za njima pa smo dobili v družino še Anico, ki smo jo krstili na materino ime, ker je zagledala tudi sredi poletja, prav o sveti Ani, luč sveta. Tako je imela mati vedno dovolj posla z malimi in je skrb zame prepuščala bolj tetama in stricema. Teta Polona, očetova mlajša sestra, me je učila spletati vence iz bršljana in smrekov-ja. Bila je komaj malce starejša od moje matere, pa zelo dobrosrčna in zgovorna. Koder je hodila, se je smejala in pela in vse ie znala zaokreniti na smešno. Z njo sem hodil k breznu na Pokojišče, ko je prinesla kosilo ali južino za moškimi. Ker sem bil tako droben in ker mi je teta Marta vedno pazila na obleko, da sem bil vedno čeden, mi je Polona poleg pravega imena dala kar tako za kratek čas še eno ime: Palček mi je rekla. Teta Marta je bila sicer često malo huda zaradi tega, češ, da je tako početje pogansko in nedostojno, ali Polona se ji je vedno smejala. «Saj pojdem v adventu k spovedi! Kaj naj pa povem, če ne bom imela nobenega greha?!» Marta je osorno pogledala in odkimala, Polona pa me je poklicala: «Palček, ali greva k breznu?* Oj, pa še kako rad sem stekel k njej. Pomolila mi je velik kos črnega kruha, pa sva , šla. Brezno je bilo na kraju oble doline. Skromen potoček je tu izginjal v zemljo. Šum vode se je odbijal od skalnatih sten po breznu, da je bilo čuti že iz dalje skrivnostno mrmranje, kakor bi se pogovarjala nekje v temni globini tajna bitja* Kraj brezna je rastla košata bukev. S Polono sva sedla v senco in poslušala. «Ali ni lepo*, se je smehljala Polona. »Čakaj, boš videl —» In se je oprijela debele bukvine kor"*,'ne, se sklonila nad brezno in zaklicala v temo: «Kuku —» «U^u—u—u» se je votlo-poredno odbijal iz globine glas. «Ali slišiš ?» se je veselo okrenila teta k meni, ki sem ves zavzet sedel pod bukvijo in strmel. Pri tem pa je nekako okrušila in sprožila v brezno precejšen kamen, ki se ''e klopčitaje torkljal ob stenah prepada, a tisti hip je tudi zarohnelo iz teme: «Hoj-joj, ljudje, ne mečite kamenja sem doli 1* Križ božji! Teta Polona je kriknila in vsa prebledela planila kvišku. Komaj je imela še toliko moči, da me je pograbila in zanesla iz doline. Na vrhu pa se je sesedla in komaj slišno zaječijala: «Ali si slišal, Boštjanček? Naredi križ In moliva.* Jokaje sem se prekrižal in z drhtečim glasom ponavljal za njo: «Še za vse tiste duše, ki se mučijo in trpš po vodah, po gorah, po golcih in teminah in naše pomoči potrebujejo — Oče naš ...» Ko je molila, je bil Polonin obraz ves spačen od groze. Kakor trepetlika se je tresla, zdaj pa zdaj prekinila molitev in prisluhnila proti breznu, toda nič se ni ganilo. Bilo je kmalu popoldne in solnce je na vso moč pripekalo in žgalo. Strici so po kosilu počivali v senci, oče pa je pod starim hrastom klepat kose. «Boštjanček, ali kaj slišiš?* se je sklonila k meni Polona. «Nič.» «A prejle si slišal, je-li?» ; «Sem. Tako je zarohnelo —* « Vidiš, to so verne duše iz vic —» Kljub vročini me je mrazilo po vsem životu. Bil sem tedaj star kakih pet let, mogoče že bolj blizu šestega, pa me je groza tega neznanega in skrivnostnega tako prevzela, da sem bil ves trd od strahu. Komaj sem kobacal s Polono proti koscem in kakor zamaknjen ponavljal: »Verne duše iz vic, verne duše iz vic —* Doma je visela v veliki »hiši* na steklo slikana slika vernih duš v vicah. Nekatere so bile še skoro čisto črne, druge, bolj bele in očiščene, so še vedno obupno dvigale skle-i njene roke proti nebu. Kajti vse so tičale V žarečih, rdečih plamenih, ki so izžigali črne madeže njihovih pregreh. Ta slika mi je zdajci živo stopila prpd oči. Groza je bila tem večja in silnejša, ker sem bil prepričan, da so v globini brezna uresni«»j Brvar, doma iz Blagovice. Na povratku domov ga je nenadoma dohitel neznan avto in ga tik pred vasjo podrl na tla. Brvar je obležal na cesti nezavesten, poškodovan po vsem telesu, neznani avtomobilist pa se za nesrečo niti zmenil ni in je zdrčal naprej. Poškodovanega starčka so prepeljali v ljubljansko bolnico. * Turčija kupuje konje v Jugoslaviji. V Osijek je prispela komisija ministrstva za zunanje zadeve turške republike, ki je prišla v Jugoslavijo, da nakupi konje za Turčijo. * Pri požaru se strašno opekel. V ljubljansko bolnico so pripeljali 231etnega delavca Josipa Osolnika iz Radomlja pri Kamniku, sirahovito opečenega po vsem telesu. V Radomljah je namreč nastal pri nekem posestniku velik požar. Na reševalno delo so hiteli domači gasilci. Med njimi je bil tudi Osolnik, ki je bil pri delu najbolj požrtvovalen. Bil pa je tudi nepreviden ter je zašel v ogenj. Naenkrat so ostali gasilci začuli iz plamenov njegov krik. V ogenj so tedaj skočili nekateri drugi gasilci, ki so nesrečnika z lastno smrtno nevarnostjo potegnili iz plamenov. Nesrečnik je dobil strašne opekline po vsem telesu, zlasti na glavi, prsih in ramenih. * Starostno zavarovanje steklarjev. Iz Zagorja nam pišejo: Steklarji, ki še niso starostno zavarovani, so potom Delavske zbornice pričeli veliko akcijo za izvedbo tega načrta. Nedavno je Delavska zbornica sklicala zadevno konferenco v Hrastniku in povabila delegate steklarjev iz Hrastnika, Zagorja in Sv. Križa. Upati je, da se bo končno rešilo vprašanje steklarskega starostnega zavarovanja, ki si ga steklarji že dolgo želijo. * Nesreča. Mariborski mestui avtobus je povozil v Studencih 141etnega pastirja Ivana Klinca ter mu zlomil pod kolenom levo nogo. Nesreča se je dogodila na ta način, da je pastir z dvorišča zapeljal mal voziček, ki je tako ropolal, da ni bilo mogoče slišati znamenj in ropolanja avtomobila, ki se je pripeljal izza ogla. Ponesrečenega ianta so takoj odpeljali v bolnico. * Požar. Te dni popoldne je nenadoma nastal požar na Bregu pri Ptuju, ki je v nekaj minutah objel vse gospodarsko poslopje posestnika Janeza Vindiša. Ker so baš v tem delu Spodnjega Brega hiše druga zraven druge, je obstojala velika nevarnost, da požar uniči ves spodnji Breg. Le hitri pomoči gasilcev iz Ptuja, ki je v par minutah dospela na kraj nesreče, in neposredni bližini vode Studenčnice se je zahvaliti, da je bil požar omejen le na poslopje Janeza Vindiša. * Krava ubila gospodarja. Te dni je v Hotinji vasi niže Maribora sunila kra\a 511etnega posestnika Martina Unuka v trebuh. Mož je sicer čutil hude bolečine, a se je vendar še sam napotil v mariborsko bolnico. Ko so ga par ur pozneje hoteli operirati, je izdihnil baš pred operacijsko sobo. * Strela udarila v hlev. Pišejo nam: Dne 26. aprila je v vasi Hrast pri Suhorju okoli druge ure popoldne brez vsake nevihte udarila strela v hlev Neže Komolove. V hlevu sta bila dva konja; eden se je takoj zgrudil na tla in poginil, drugi pa je bil le silno preplašen. Hlev, pokrit s slamo, se je takoj vžgal. K sreči so bili ljudje še j pri domu, da so takoj udušili požar, j * Od motornega kolesa povožen. Pišejo nam: \ V soboto 28. aprila je bil v Jaršah od motornega kolesa povožen radomeljski pismonoša Janez Ma-irinšek in težko poškodovan na desni nogi. Marin-jšek je bil prepeljan v ljubljansko bolnico. * Lov na medveda. V okolici Medvod se je pred kratkim pojavil velik medved. Te dni po- |poldne so se odpravili lovci iz Medvod, 10 po šte-,vilu, na prežo, da bi se ga polastili. Ustavili so se v gozdu nad Rabornikom in se razvrstili. Zdelo se je že, da bodo imeli srečo. Medved se je namreč približal nekemu lovcu na 25 korakov. Toda i kakor nalašč je bil la lovec oborožen le z revol-jverjem, zaradi česar ni imelo zmisla, da bi stre-jljal. Dva druga lovca sta medveda tudi opazila, j bila pa sta od njega, kakor sana pripoveduješ, preveč oddaljena, da bi ga zadela. Medved je lovca, ki je bil 25 korakov oddaljen od njega, pogledal, kakor da se že doigo poznata, in nato počasi odšel naprej. Ko se je presenečenje med : lovci poleglo, so odhiteli za ite-Jvedom, vendar ga niso več dohiteli. * Najdeno žensko truplo. Te dni je delavec j Andrej Bitenc iz Kašlja opazil v Ljubljanici neko truplo. Bitenc je takoj odšel v Vevče in prijavil zadevo orožnikom. Truplo so nato potegnili iz vode. Bilo je truplo neke mlade, okoli 18 let stare mladenke. Vsi sledovi so kazali, da je ležalo naj-, manj tri tedne v vodi. Mladenka, ki je srednje, * V Dalmaciji umirajo ljudje od gladu. V splitski Zagori je umrl od gladu 601etni starec Mato Zoraja, ki je zapustil ženo in šest nepreskrbljenih otrok. Nesrečni starec je živel že dolgo v Veliki bedi. Strašna beda in glad vladata zlasti v drniški krajini. V vseh vaseh je videti starce, ki se vlečejo kakor megla po vaseh in se onesveščajo. Pomoč, ki jo je delil Rdeči križ V tem kraju, je bila tako neznatna, da so se sestradani kmetje nasitili le za nekaj dni. Država je sicer obljubila osem milijonov dinarjev za te kraje, vendar je do sedaj ostalo le pri obljubi. * Tujina nas ne bo izkopala iz siromaščine. Te dni se pripravlja zopet nekaj ljudi, da zapuste rodno zemljo in odidejo s trebuhom za kruhom v Kanado, kjer je res še mnogo prostora. Toda žal, baš iz teh krajev prihajajo vedno poročila o slabih plačah, o brezposelnosti, ki tam čimdalje bolj raste, in o silnem trpljenju, ki pa imajo iz-Beljenci. Druga skupina ljudi, mladih, krepkih fantov, pa je namenjena še dalje, v Avstralijo, kamor vabijo Angleži množice belih (črncem in Kitajcem je naselitev prepovedana). To izseljevanje v tujino se je razpaslo predvsem na Kočevskem. Temu je največ kriva kočevska zemlja, ki je tako kamenita, da kmet na njej ne more preživljati svoje družine, še manj plačevati davke. Tako vidimo, če hodimo po kočevski krajini, po cele vasi skoraj prazne. Dasi je kočevska zemlia siromašna, vendar je odsvetovati izseljevanje v tujino. Saj pišejo na primer izseljenci iz Argen-linije, da je bolje imeti doma vsaj košček zemlje kakor se loviti po svetu za kruhom. * Poziv dedičev. Naš generalni konzul v New Yorku potrebuje točne podatke, kdaj in kje je umrl Marko Kos iz Razteza št. 61 (okraj Brežice). Govori se, da je umrl v Ralphtonu. Vsi oni, ki vedo kaj o njem, se naprošajo, da sporoče podatke izseljeniškemu komisarijatu v Zagrebu. * Vodovodna zadruga v Zavodni pri Celju. V Zavodni pri Celju se je ustanovila Vodovodna zadruga, ki ima namen, preskrbeti Zavodni dobro pitno vodo, katero bo napeljala iz tako zvanega Zegnanega studenca. Zadruga je dela že razpi< ala, na kar se opozarjajo slovenski obrtniki v Celju. * Avtomobil povozil starčka. Na poti iz Krašne v Blagovico se je pripetila huda avtomobilska nesreča, čije žrtev je postal 70letni starček Tomaž čene vse te strahote in da sem sam slišal obupni krik take trpeče duše. Teta Marta, ki je mešala redi, je naju prva zagledala in takoj spoznala, da je moralo biti nekaj narobe. Bolj s pogledom nego z besedo je vprašala Polono, kaj se je zprvdilo. Ko je mlajša teta povedala, kaj sva slišala, se je Marta zamislila, nagubala čelo in kakor sama zase zamrmrala: «Če se le ni kaj zgodilo z Raznožnikom, z Janezom, ko je tako sam ...« Vsi trije smo potlej odšli k očetu in mu hlastno pravili, kaj se je zgodilo. Oče se je nasmehnil: »Luka, ali slišiš?« . «Ho-hooj«, je zategnil stric. «Boštjanček in Polona sta slišala strahove®, se je dalje šalil oče. Vsi trije možje so se zganili in prišli pod hrast. Treba je bilo vnovič povedati vso zgodbo. «Tako milo je zategnilo,® je pravila zdaj teta Polona, «da mi je šlo kar mrzlo po kosteh.« Možje so se spogledovali in ugibali. «Jaz bi dejal, da to ni za smeh», se je popraskal Oroga za ušesi. «Bes te plentaj,« je menil Luka, «sam Bog vedi, kaj bi dejal. Tako pri belem dnevu in sredi košnje, pa kaj takega! Bog naj razume.« Stric Jernač je kapasto pogledaval zdaj enega, zdaj drugega. Resen, kakor je bil že itak vedno, je nagubal čelo in se odkašljal. Potem je sedel pred mojega očeta in počasi in razsekano jel pripovedovati: «Stari ljudje so pravili, da je v brezdnu za Pokojiščem končala svoje mlado življenje zala grofica iz Planine, ki je imela neki toliko odličnih snubcev, da ni vedela, kako bi se naj bila odločila. Nazadnje je med dvema najod-ličnejšima moral odločiti boj. V tem boju je mrtev obležal tisti, ki ga je imela grajska gospodična najbolj rada. To jo je potrlo in tako spravilo ob pamet, da je pobegnila z doma in kakor nora tavala okrog, dokler ni zašla v te kraje in skočila v brezdno. Moj stari oče niso nikoli rekli temu prepadu drugače ko ,grofičja luknja', bukvi tam poleg pravimo pa še mi samo .grofulja'. Potemtakem bi ne bilo nič čudnega —« * Stric Jernač je obmolknil in zamišljeno pogledaval zdaj tega, zdaj onega. Vsi so bili zdajci resni, tudi oče, ki se je še malo pred tem nagajivo smejal Polonini in moji pre-plašenosti. «Kako pa potlej misliš?« se je prva iz otrplosti predramila teta Marta. Stric Jernač je skomizgnil z rameni. «Sam ne vem, kaj bi dejal«, je kakor namesto njega odgovoril oče. «Ali je potlej to tisto, ko pravijo, da je rešitev pridržana nedolžnemu otroku?« je >laho poizvedovala Polona, ki še vedno ni kazala nič veselja za smeh. Stric Jernač je prikimal in povedal, kako je določeno, da reši lahko nesrečno rrofično samo nedolžno dete, ki zakliče, čim zasliši iz brezdna kak proseč ali svarilen glas: «Bog ti daj večni mir in pokoj in večna luč naj ti sveti!« To mora zaklicati trikrat zapovrc'jo in ne sme zbežati. Po tretji prošnji se dvigne iz brezdna proti nebu greha odvezana in očiščena duša grajske gospodične, pred srečnim otrokom pa obleži kup zlata in dragocenosti. Ko sem to slišal, mi je bilo žal nesrečne grajske gospodične in tudi zaklada, ki bi bil lahko postal moja last. Otroško zaupno in skoro jokaje sem vzdihni!: «Oh, teta Polona, čemu sva le neki bežala?« Nekaj časa je vse molčalo. Oče je položil kladivo na tla, snel koso z rogovile in se zagledal proti «Grofičji luknji«. Teta Marta se je sklenjenih rok oprla na grablje, teta Polona je kakor izgubljena s povešeno glavo stala kraj nje, a vsi trije strici so v polkrogu polegli pod hrastom in se spogledavali. Nihče si ni upal reči odločne besede, ki naj bi pojasnila čudni dogodek. «Znamenje bi postavili«, se je nazadnje odločil stric Jernač. Nihče ni odgovoril, nihče pritrdil, dokler se končno ni oglasil moj oče: «Kaj pa, če bi šli pogledat?« «Jaz za ves svet ne grem več tjakaj«, je brž poudarila Polona. «Poglejmo,» je potegnila Marta z očetom, «mogoče je —» Kaj naj bi bilo, ni povedala. Strici niso ugovarjali. Počasi so se dvignili, vsak je zavihtel svojo koso čez rame, pa so šli. »Pojdiva še midva«, sem zaprosil teto Polono, ki se je res dala pregovoriti. Obstali smo pri breznu, toda glasu ni bilo zdaj nobenega iz globine. Moški so tudi iskali sledi, toda teta Marta jih je kar precej zavrnila: «Kam pa mislite?! Kdor bi padel tja doli. ne bi več klical!« Res, to so morali priznati vsi močne postave, je bila oblečena v temnoir.odro križasto obleko, ki je bila od vode že močno razjedena. Bila je tudi bosa. Truplo se je za lase in roke ujelo med korenine. Dekle je morda izvršilo samoumor ali pa se je zgodila nesreča. Kakor se sodi, gre za služkinjo Frančiško Bizjako-vo, ki je bila zaposlena pri mesarju Franu Nov-ljanu na Poljanski cesti. Bizjakova je odšla od Novljana na velikonočno soboto in se ni več .vrnila. * Nepreviden potnik. Te dni je sedel 121etni Ivan Pintar, sin železniškega čuvaja pri kresni-škem kolodvoru na travniku ob progi. Radovedno je motril mimovozeči vlak, ko je nenadoma vrgel vanj neki potnik, najbrže po nesreči, razbito steklenico. Preplašeni fantič se čudni pošiljki ni mogel več umakniti. Ostra črepinja ga je zadela v nogo in mu zadala globoko rano. * Samomor Slovenke v Zagrebu. V Zagrebu je izvršila samomor služkinja Elizabeta Justova, redom iz Dolene v Halozah. Zastrupila se je z veronalom ter si nato še prerezala žile na levi roki. Vzrok samomora ni znan. * Poskus samomora v Vodmatu. Ko je stopila te dni v Vodmalu sestra neke trgovske naslav-ljenke v sobo, je našla sestro ležati preko postelje. Poleg na mizi je stala steklenica z raztopljenim hipermanganom. Sestra je takoj uvidela položaj ter spoznala, da se je dekle zastrupilo. Telefonirali so iz bližnje stražnice takoj po rešilni avto, ki je obupanko prepeljal v bolnico, kjer ji je zdravnik v naglici izpral želodec ter jo tako rešil sigurne smrti. * V Ljubljani odkrit brlog nemorale. V Ljubljani so razkrili nočni brlog, v katerem so se že mesece ali celo leta vršile nedostojnosti. Policija je po preiskavi aretirala 501etno vdovo Adelo S. Vdova Adela je imela v Kapiteljski ulici št. 5 lepo, prostorno stanovanje. Ker ni živela v najboljših gmotnih razmerah, se je pričela baviti sprva samo od prilike do prilike z zvodništvom. V tem ogabnem poslu se je polagoma izpopolnjevala, saj je imela od takih poskusov vedno večje koristi. Dočim je prej posečala le predmestne gostilne in iskala tamkaj napol izgubljena dekleta kakor tudi petične moške, je jela pozneje obiskovati elegantnejše lokale, restavracije in kavarne, kjer je tipala za svojimi žrtvami. V njene mreže so padle poslednji čas tudi 201etna Zvonka O., bivša uradnica, 21Ietna Olga P., bivša natakarica, dalje neka Franja Š., posestnikova hči, pa tudi mnogo deklet z dežele, ki jih je vdova privabljala za spremembo od časa do časa. Vsa dekleta so se nastanila pri njej ter so imela pri mej tudi hrano. Ženska je dekleta pošiljala podnevi v kavarne, kjer so same poiskale stike z moškimi, najraje tujci, ali pa je šla z njimi gospodinja sama ter jih seznanjala z odjemalci plačane ljubezni. Ponoči so se v stanovanju v Kapiteljski ulici zbirale cele družbe. Vdova Adela je hotela pri svojem žalostnem poslu na vsak način obo-gateti. Lovila in zapeljevala je čedalje več moških. Iskala jih je celo na ulici, zlasti okrog kolodvora. Njena dekleta so bila zelo pretkana in je marsikak gost drago plačal svoj obisk. Nekega Špecijalist za notranje bolezni 91 dr. Janko Pihlar se je po večletni klinični praksi v inozemstvu naselil v MARIBORU in ordinira v Prešernovi ulici štev. 2, II. nad. trgovca iz Dalmacije je Zvonka pod pretvezo, da je z njim v blagoslovljenem stanju, pripravila ob 35.000 Din. Ob par tisočakov pa so spravile svečenice Venere prav lepo število moških. Toda kljub temu dekleta niso imela denarja. Zvodnica je namreč še bolj prekanjena ter je dekleta neusmiljeno izkoriščala. To je sedaj postalo zanjo tudi usodno. Ker so se dekleta naposled čutila vendarle preveč izkoriščana in ker so opazila okrog hiše detektive, so se pred dnevi odločila, odšla korporativno na policijo in izpovedala vse. Policija je zaprla najprvo nje, sedaj pa je po končani preiskavi in zaslišanju številnih prič, aretirala tudi zvodnico ter jo izročila sodišču. * Ženo umoril. Pred dnevi se je odigrala v Slavonskem Aradcu v Banatu krvava rodbinska žaloigra. Pri obedu se je mlinar Ordeg spri s svojo ženo in je v razburjenosti zasadil ženi velik kuhinjski nož v prsa. Potem je položil težko ranjeno ženo v posteljo, po zdravnika pa se ni upal, da ne bi odkrili zločina. Ker se je stanje žene poslabšalo, jo je mlinar odpeljal v bolnico v Bečkerek. Zdravniki so javili policiji, da gre bržčas za strašen zločin. Policija je zaslišala ženo, ki ni hotela izdati moža in je izpovedaIaž da se je sama ponesrečila. Kmalu pa je žena poklicala zdravnika in mu povedala, da jo je hotel umoriti mož. Takoj nato se je žena onesvestila in je ponoči umrla. Truplo so obducirali in mlinarja so hoteli aretirati. Orožniki so ga iskali na domu, a ga niso našli, ker se je napotil v Veliki Bečkerek, da bi se sam javil policiji. Izjavil je, da je bil popolnoma pijan, ko je zasadil ženi nož v prsa. Živel je zelo slabo z ženo in se je na-, meraval od nje ločiti. ^ * Aretacija prodajalke sumljivega blaga. V, neko gostilno v Gradcu pri Litiji je prišla 451etna Reza Sova, doma iz Zagradca pri Ambrusu v novomeškem okraju. Ko se je ženici dovolj od-močil jezik, je začela pripovedovati, da je sirota, ki išče že dve leti po svetu svojega moža. Mož jo je ob neki priliki pustil v Semiču v Beli Krajini, sam pa je izginil neznano kam. Ženska je prelezla že Gorenjsko, preiskala Ljubljano, odšla preko naših mej na Goriško, obšla je hrvatsko Primorje, pretaknila sušaško luko, pogledala je doli na Hrvatsko, a svojega nezvestega moža ni našla. Po močnem vinu precej opogumljena se je odpravila Sova na zasledovanje za svojo pogrešano zakonsko polovico tudi po Litiji. Vprašala je kar pri stojnici ob mostu, ali so kaj videli Sovo, nje-* nega dezerterja. Ko je mislila Reza, da si je s primernim uvodom že pridobila naklonjena srca, je ponudila trgovcu N. več oblek, blaga in najrazličnejših drugih drobnarij v nakup. Tnrovec je takoj sumil, da ponuja popotnica blago sumljivega izvora. Naročil ji je, naj le prinese blago, da ga vidi. Ko pa je odšla Reza po svojo bisago, je poslal trgovec po orožnike. Nič kaj lepo ni pogledala ženska, ko je uzrla ob svojem povratku lesk bajonetov in mrke orožnike, ki so jo pozvali s seboj. Na orožniški postaji so razprostrli vso njeno kramo: več ženskih oblek, kotenine, platna za blazine, črnega klota, 1 par novih copat in nove ženske nogavice. Orožništvo z vso verjetnostjo domneva, da so morale biti te stvari nekje pokradene. Reza se sicer izgovarja, da je kupila to in (še več drugega blaga na Sušaku, kjer je iskala svojega moža. Oblastva ne verujejo njeni izpovedi «Kaj, ko bi spustili še kak kamen?« je menil stric Luka. «Kamen?! Ali si ob pamet,» ga je hitro posvaril Groga. «Kaj ne veš, da ne gre skušati sil, ki jih ne poznaš?!« Kljub ugovoru je stric Luka spustil v globino precejšen kamen, ki se je med padanjem klopotaje odbijal s skale na skalo in nazadnje obležal na dnu. Nihče se ni oglasil iz globine. «Zdaj pa imate,« se je zasmejal Luka, «babji strah in nič drugega!« Kliub njegovemu smehu se ni hotel nihče smejati s stricem. Bili so vsi resni, skoraj nejevoljni na predrzneža, ki si upa na tak način izzivati sile pod zemljo. «Jaz le še mislim, da bi postavili znamenje«, je ponovil zdajci stric Jernač svoj prejšnji predlog. Stric Groga je prikimal in tudi oče ni ugovarjal. «In za kakšno mašo bi bilo dobro dati«, je pripomnila teta Marta. «Meni se kar tako zdi, da nas čakajo hude novice.« «Nikar ne kliči zla, ko samo rado pride«, je nejevoljno odvrnil oče. Počasi so se potlej jeli pomenkovati. V nedeljo naj bi stopil stric Groga po starega Tu-mleta, ki zna delati križe in podobe. Kar sem naj bi prišla oba skupaj, da si Tumle lahko ogleda kraj. Še to in ono so se menili med delom, ko pa smo pozno pod noč šli proti domu, nam je vsa bleda prijokala mati nasproti. «Boštjan, Boštjan, Janez je na smrt bolan.« «Janez?« se je zavzel oče. «Klasova Jera, tisti kruljava, je prišla povedat. Zdi se ji, pravi, da ga božje meče,« je vsa zbegana povedala mati in si venomer s predpasnikom otirala solze. «Saj sem dejala, da bo kaj hudega«, je vzdihnila teta Marta, ki smo jo zdajci vsi pogledali z začudenjem in spoštovanjem. «Da bi le —» je hotela začeti Polona, toda oče ji je osorno namignil, naj molči. Potlej je Vzel mene v naročje in mi dejal, da ne smem materi nič praviti, kaj sva slišala s Polono. «Mogoče ne bo tako hudo. Po Klepca bi poslali, kaj, Ana? In pa zaobljubili bi se—» «Kakor veš — jaz sem čisto izgubljena«, je ihtela mati. Doma je pred vežjo sedela na pragu kruljava Jera. Čim je spoznala glas mojega očeta, nam je prikrevljala nasproti in hitela: «Oh, ali slišiš, Boštjan! Kakšna nesreča, kakšna šiba božja! Janez je ves pobit in polomljen. Pod Mačkovim gričem, pri Strnadovi luknji nekje je kosil, pa pravi, da ga je vrglo —» Potlej tiše, menda zaradi mene, da ne bi slišal: «Meni se kar zdi, da bo to kazen za njegovo brezbožnost. Odkar se je Ana omožila, še ni prestopil cerkvenega praga. Ne k spovedi ne k obhajilu ga ni mogoče spraviti. Tak je, da se ga sam Bog usmili —» Mati je vnovič zaihtela, oče pa samo: «Ali je zdaj kdo pri njem?« «Žive duše ni —» «In ga pustiš kar tako?« se je skoro razjezil oče. «Kaj pa naj storim?! Dejal je, da moram sem. Kakor naredim, ni prav. Za pet ran božjih, koliko moram jaz prestati!« «No, no, le tiho«, je miril oče. «Zdaj se mudi!« In materi: «Po večerji pojdeva midva tja. kajne, Ana? — Luka,« se je nato okrenil oče k br; u, «ti bi pa stopil v Zadlog po Klepca. Noč je lepa. Če količkaj stopita, sta lahko pred dnem pri Raznožniku.« «Jaz bom ostala pri otrokih,« se je ponudila Polona, «samo eden naj bo pri meni. Sama si ne upam biti —» «Bom že jaz za pomoč«, je dejal Groga. •Midva z Marto opraviva živino«, je skrbno pripomnil Jernač in Marta je prikimala. V tem se je oglasila Jera: »Boštjančka bi rad videl Janez, je dejal.* «Oh, otrok bo pretruden«, je iz solz bra» nila mati, a oče: 1 «Ga bom pa jaz nesel.« «Saj bom hodil, oče«, sem mu brž priskočil na pomoč. Bil sem vesel, da pridem proč iz obližja tega čudnega kraja, kjer morajo delati pokoro duše iz vic. . < kar na slepo, zato so jo pridržala v preiskovalnem zaporu, dokler se ne ugotovi, kje je dobila * Aretacija pustolovke Ljubljančanke v Za-crpbu. Te dni je bila v kavarni «Esplanade» v Zagrebu aretirana elegantna dama, ki je oktobra anskega leta ukradla v hotelu «Imperial» na Kartnerringu na Dunaju japonskemu poslaniku v Bukarešti 150 angleških funtov ter razne dragocenosti. Pustolovka, ki je bila že kaznovana zaradi tatvine ter leta 1922. izgnana iz Zagreba zaradi vlačugarstva, je Frančiška Ruparjeva, rojena leta 1904. v Ljubljani. i * Zločin zaljubljenega starca. Nedavno se je v Osijeku odigrala strašna ljubavna žaloigra, ki je zahtevala dve žrtvi. Pred meseci je gostilničar Nenad Stanič vzel v službo mlado in lepo natakarico Katico Lukačičevo. Med slarim gostilničarjem in mlado natakarico se je vnela ljubezen. Natakarica pa ni dolgo ljubila starega gospodarja in se je zaljubila v nekega mladega bolničarja iz osiješke bolnice. Ta je pridno zahajal v Stani-čevo gostilno in ostajal pri natakarici pozno v noč. Tako se je zgodilo tudi te dni in ko se je bolničar poslovil, je natakarica šla spat v svojo sobo. Naslednje jutro je gostilničar vstal ob štirih in se splazil v poselsko sobo. S seboj je imel velik kuhinjski nož. Poleg Katice je ležala še 181etna Ladislava Bogdanovičeva. Starec je napadel spečo Katico in jo zabodel z nožem v srce, tako da je v naslednjem trenutku umrla. Tedaj se je prebudila Ladislava in pograbila Staniča za roko. Ta jo je pa zabodel z nožem v trebuh, da je omahnila na posteljo. Nato je starec šel v kaščo in se je obesil. j. * Prva žena ustreljena v Srb'ji. Te dni sta bila (v Negotinu usmrčena Marija Laudanovičeva in njen svak Jovan Stajkovič iz Radujevcev. Zagrešila sta naslednji zločin: Mlada vdova Laudanovičeva ni mogla trpeti, da je njen oče vzdrževal zveze s ciganko Janiko, kateri je obetal dediščino vsega posestva. Nekoč sta se Marija in cigauka liudo sporekli, na kar je Marija nagovorila svojega svaka, da skupno ubijeta očeta in vsiljivo ciganko. Jovan Stajkovič in Marija Laudanovičeva sta se lani v noči od 28. na 29. marca prikradla k senenemu vozu na poljani, kjer je prenočeval Marijin oče s ciganko Janiko. Marija, preoblečena v moškega, je z grozovitim udarcem s sekiro na vozu razklala glavo svojemu očetu, ciganka Ja-nika pa je medtem izginila v temno noč. Navzlic temu, da sta Marija in Jovan ukrenila vse tako, da bi bilo soditi, kakor da so.starca in ciganko umorili pocestni razbojniki, so orožniki kmalu dognali zločin. Pri veliki sodni obravnavi so sodniki obsodili Marijo Laudanovičevo in Jovana Stajkoviča na smrt in sodbo je potrdilo tudi kasa-cijsko sodišče. Usmrtitev z ustrelitvijo se je izvršila te dni zjutraj ob navzočnosti številnih prebivalcev Negotina. Marija Laudanovičeva je bila prva ženska, ki je bila po prevratu usmrcena v Srbiji. H * Ljudem, ki trpe na potrtosti, splošni onemoglosti, nezmožnosti za delo, povzroča naravna grenčica «Franz Josef» živahno kroženje krvi in tako osveži vsakega bolnika. Vseučiliški profesorji in znanstveniki trdijo, da pripomore grenčica «Franz Josef* radi svoje lahko odvajajoče učinkovitosti do splošnega osveženja duha in do veselja do dela. Dobi se v vseh lekarnah, ,drogerijah in špecerijskih trgovinah. 2.) Fran Govekar: «01ga>. Povest je zajeta iz burnega življenja povojnih let in globoko razgrinja bolesti, rane in strasti, ki so tedaj razjedale pod pritiskom trenutnih vojnih milijonarjev vse naše javno življenje v mestih in na deželi. 3.) Iv. Matičič: «Na mrtvi straži.> Ta zgodovinska povest nam bo obudila velike spomine davnih časov ter pokazala ono dobo, v kateri so se morali naši predniki boriti za svojo svobodo in življenje s krvoločnimi Turki. 4.) Iv. Lah: e poslabšal. i > -- O narodni pesmi ^ V članku, v katerem smo razpravljali o duhovni kulturi, smo označili umetnost kot njen poglavitni sestavni del. V proizvodih umetnosti je dajal že človek na prvotni stopnji omike duška svojemu prirojenemu zmislu po lepoti. Pri tem pripada pesništvu izredno važna vloga. V pesmi je izražal narod svoje veselje in svojo žalost, ljubezen jn srd, hrepenenje in upanje; v njej je pel hvalo božanstvu ter se spominjal junaških del 6vojih piednikov in se navduševal za borbo proti sovražnikom. Vedno in povsod so živeli med narodom tudi pesniki — glasniki narodne duše. Tudi v času, ko je moral narod bojevati hud boj za svoj obstanek, tako na primer v onih trdih in krvavih časih, ko je Slovence pestil in davil krvoločni Turek, tudi v takih časih je občutil preprost človek potrebo po pesmi; še več, v takih časih je narodna pesem še krepkeje zaživela ter postala glasnica trpljenja, budnica novega upanja ter priča nezlomljive vere v zmago pravice in svobode. Poizkusimo izluščiti bistvo narodne pesmi! Če govorimo o narodni pesmi, mislimo navadno na razliko med narodno in umetno pesmijo. Tako pravimo, da je pesem, ki poje, kako je kralj Matjaž rešil kraljico Alenčico iz turške sužnosti, narodna pesm; o pesmi pa, v kateri opeva Prešeren muke in trpljenje nezakonske matere, pravimo, da je umetna pesem. Kje je torej razlika med tema dvema pesmima? O pesmi «Nezakon-gka mati» vemo, da jo je zložil pesnik Prešeren, pesmi cKralj Matjaž reši Alenčico iz turške sužnosti* pa ne poznamo pesnika; neznano nam je, kdo in kdaj jo je zložil. To je pa le vnanja razlika. Bistvo leži globlje. m Narodne pesmi ni morda zlo/il narod, ker na-►od ne zlaga in ne more zlagati pesmi. Kot je ložil «Nezakonsko mater» en sam pesnik, Pre-eren, tako je zapel tudi vsako narodno pesem en sam pesnik, ki ga lahko imenujemo narodnega pesnika. Ta pesnik se pa po svoji izobrazbi, jpo mišljenju in čuvstvovanju ni prav nič ločil od pjudi, med katerimi je živel; imel je ie en dar jreč kakor njegovi sovrstniki: bil je pesnik in kot jtak glasnik čnvstev, mišljenja in stremljenja jDstalega naroda. Z narodno pesmijo je nastal tudi nppev, po katerem je narodni pevec zapel pesem najprej ožjemu krogu poslušalcev, morda pozimi na preji ali pri počitku po skupnem delu na polju, morda v veseli družbi, pr: ženitovanju itd. Pesem ni bila nikjer zapisaifa, saj narodni pesnik ni znal pisati. £e je ugajala poslušalcem, so jo za njim peli in ponavljali in kmalu jo je poznala vsa vas. Tak narodni pevec je prišel tudi v sosednja sela, kjer je naprej širil svojo pesem. Za njim pa so jo z večjimi ali manjšimi izpremembami peli tudi drugi. Tako se je pesem po ustnem izročilu širila iz kraja v kraj ter prišla tudi na potomce, postala je vobče znana in tako v pravem pomenu narodna. Tako smo prodrli do bistva narodne pesmi, 0 kateri zdaj lahko rečemo: Kakor umetno, tako je tudi narodno pesem zložil en sam pesnik, in sicer z napevom, po katerem jo je zapel svojim poslušalcem. Če je bila zapeta pesem taka, da se je prilegala čuvstvovanju in mišljenju vsega naroda, si jc je ta zapomnil in jo sprejel za svojo, 1 čimer je postala zares narodna. Kaj opevajo naše narodne pesmi? Ze iz bistva stvari same izvira, da je moglo dati snov za narodno pesem to, kar je narod v prvi vrsti zanimalo. Če se pri tem omejimo na narodno pripovedno pesem, moramo reči, da je moril narodni pevec opevati take splošno znane dogodke, ki so zadevali ves narod in ki tvorijo njegovo zgodovino. V junaški narodni pesmi je mogel pesnik opevati boje, v katerih se je proslavil marsikateri junak, boreč se proti sovražniku, ki je ogrožal svobodo vsega naroda. f" Med dogodke, ki so najgloblje segli v usodo ^ovenskega naroda in ki so vzvalovili vse plasti, spadajo turški boji, spada junaška doba 15. stoletja, ko so morali Slovenci pretrpeti toliko nepopisnega gorja pred divjimi Turki. V tem stoletju so prihrumeli Turki skoraj vsako leto, marsikatero leto celo po večkrat, v slovenske pokrajine, koder so ropali, požigali in odganjali v suž-nost ujete kristjane. Slovenci so morali braniti pred krvoločniki vero in imetje, pri čemer so bili navezani večinoma sami nase, ker jim država ni prav nič pomagala. Zato smemo po pravici imenovati to dobo junaško dobo slovenskega naroda, ki je našla svoj izraz tudi v narodnih pesmih. Na podlagi povedanega se ne bomo čudili, da opeva večina naših narodnih junaških pesmi boje s Turki, ker so ti dogodki razgibali ves narod. Tako je postal junak slovenske narodne pesmi kralj Matjaž, v katerem opeva in slavi narodni pevec junaštvo vsega naroda, ki je moral v tej dobi prestati hudo preizkušnjo. Nebroj je narodnih pesmi, ki so nastale v dobi, ko so bili Slovenci še nepismeni. Te pesmi so nam glasna priča, da je narod tudi takrat živel kulturno življenje, da mu nista bila dosti le jed in pijača, da je potreboval tudi duševne hrane, ki mu je dajala moč, da je vzdržal na svoji zemlji, za katero se je boril s tolikim junaštvom in samo-zatajevanjem. 1 IZ POPOTNIKOVE TORBE rali vso vas. Ako bi jim podrli drugovaščani mlaj, bi bilo to stražarjem v največji zasmeh. Mlaj stražijo vsako noč od prve do zadnje noči v mesecu maju. Podnevi ga navadno ne požagajo, ker se jim zdi to pod častjo. Proti podžaganju je fantovska iznajdljivost že iznašla razna sredstva: v Rodinah okujejo mlaje vo deblo kake 3 m visoko s pločevino; na Su-horu ga ovijejo nagosto z debelo žico, katero bi pogledala žaga kaj postrani; v Petrovi vasi so napeljali okoli mlaja daleč okoli žico, na koncu pa obesili zvonec; če bi se kdo zadel v temni noči, bi precej zazvonilo. Fantje iz Talčjega vrha pa privežejo k mlaju psa, ki je najzvestejši čuvaj vasi, in ta da precej znamenje, če bi se hotel kdo približati. Manjše mlaje še posebno radi pod-žagajo ali celo posekajo ter jih zavlečejo, če je Ie čas, na kako hruškovo drevo. No, upamo, da se to ne bo zgodilo našim zvestim stražarjem in da bodo častno pozdravili s stoječim mlajem še prvi junij! Albin Čebula r. Mlaj v Beli Krajini T a 1 č j i vrh, koncem aprila. Belokranjci proslavijo mesec maj s tem, da postavijo v sredi svoje vasi nebotično smreko,; ki ima okleščene veje ter obeljeno deblo; puste ji le kake 3 m visok vrh z vsemi vejami Če ne i dobe prav visoke smreke, jo sestavijo iz dveh,! ' spojni del pa močno okujejo z železjem. V vrh | pripnejo tudi trobojnico, pod veje pa obesijo tri vence, spletene iz smrečevja. Da venci lepše I I stoje, dado za ogrodje kaj radi zelene obroče, ki pa, seveda, niso vidni. Venci so od vrha proti zemlji sorazmerno vedno večji po obsegu. Med ! smrečevje opletejo pisane trakove in rože, katere i | so naredile deklice iz papirja. Včasih vidiš pla-' polati tudi tu in tam kako zastavico. Dviganje smreke zahteva precej napora, ker] je smreka velika, saj vas z najvišjo smreko od-j nese prvenstvo. Ko smreka že svobodno stoji, I se sprimejo pod njo trije fantje tako, da je deblo v sredi, zaplešejo okoli kolo trikrat naprej, trikrat nazaj ter pojo: Smreka, smreka visoka, visoka do neba u našem selu zrasla je, zrasla kao treba. Hrasti so ozeleneli in z njihovim zelenjem je prispela grlica z juga, od «vezma» (velike noči)! sem pa kuka že kukavica in slavček jo je pri-} mahal ob istem času, najprvo samci, za teden dni' pa samice, in to naravnost v letošnji grm, kjer! sta gnezdila. Noč leži nad poljano, slavček drobi vse do druge ali celo tretje ure zjutraj svoje pesmice. Fantje, ki stražijo mlaj ponoči, so si razpeli šotor ali pa se v kakem bližnjem seniku razgo-j varjajo, streljajo v zrak, vriskajo in tudi pojo, najraje naslednjo: Haj, haj, dunjadaj, prošel zelen je Juraj, za Jurajem došel maj. Haj, haj, dunjadaj! U polje išli smo po smreko kakor bi po žutu beko... Smreka u selu je naš »maj*, hajli, hajli, dunjadaj. V starih časih je bil postavljen mlaj sredi vsake vasi, zato ga niso čuvali. Šele sedaj, ko ga po-( stavijo v kaki vasi, ga morajo čuvati, da jim ga! ne podro iz dotične vasi, kjer ga niso postavili.! Ako je v vasi manj fantičev, stražijo do pol-: noči dekličL ki bi ob najmanjšem sumu alarmi-1 Prekmurje zapušča klerikalce Beltinci, koncem aprila. Borba poslancev KDK za pravice prečanov je našla tudi med prekmurskim narodom pravilno razumevanje. Odprle so se oči že velikemu številu pristašev iz vrst SLS, ki so bili do sedaj velika opora svojih voditeljev in so še pri zadnjih skupščinskih volitvah dali svoje kroglice zanje, v upanju, da jim bodo ti gospodje zato, ker so se zvezali z radikali, edini mogli olajšati težka bremena. Vse obljube poslancev SLS posebno v Prekmurju, so ostale samo obljube in ni čudno, če so volilci ogorčeni nad klerikalno politiko. Vidijo pač, da Kleklove »Novine* leden za tednom pišejo o uspehih svojih poslancev, a teh uspehov nihče ne vidi. Edini uspeh, katerega »Novine* s ponosom lahko beležijo, je ta, da so «Novine» dosegle rekord blatenja svojih nasprotnikov. Prav ti izbruhi in napadi na žerjavovce in radičevce so zavrnili volilce od SLS. Začela se je pri nas tudi čvrsta agitacija za ustanovitev skupne fronte vseh naprednih strank. V to svrho sta bila že dva sestanka pristašev SDS in HSS, na katerih se je soglasno ugotovila potreba skupnega dela proti skupnim nasprotnikom, klerikalcem in radikalom. Izvoljen je tudi že pripravljalni odbor, ki ima nalog, pod-vzeti potrebno agitacijo med narodom. Naše geslo je: vztrajati v borbi ramo ob rami z izmozganim narodom, ubogega davkoplačevalca pa pravilno poučiti, komu se ima zahvaliti za vse zlo neenakosti v državi. Borbe se ne bojimo, ker smo trdno prepričani, da hodimo po pravi poti in je le potrebno pravilno razumevanje s strani naroda o našem delu. Obračamo se z zaupanjem na narod, da nam pomore izvojevati pravice, katere nam gredo. Vedeti moraš, ubogi davkoplačevalec, da nam preti še hujše, če kmalu ne stopiš v naše vrste in nam pomoreš vreči vse okrutnike, ki slabo gospodarijo s tvojim denarjem. Naj vedo poslanci SLS, da jim nisi dal kroglic zato, da v Beogradu slepo glasujejo za radikalsko, nikdar polno malho. Na shodih, ki se bosta vršila v Beltincih in Dobrovniku v najkrajšem času, naj nastopijo govorniki obeh strank, da bo narod čul in vecrel, kako globoka ie vzajemost vseh, ki se danes skupno borijo za ljudske pravice. X Preiskava o atentatu na italijanskega kralja še ni končana. Zanimivo je, da fašisti o preiskavi nočejo dati nikakih obvestil. Vse kaže, da je prvotna domneva, da so pri atentatu sodelovali sami fašisti, utemeljena. O tem pričajo poročila inozemskih listov, ki očitajo fašistom, da je bil atentat delo njihovih rok. Preiskava. ki jo vodi general Balcano, je osredotočena na fašistične organizacije v Milanu in okolici. Preiskovalna komisija zaslišuje vsakega fašista, ki mora dokazati, kje je bil zadnjih 24 ur pred atentatom. Preiskavo vodi posebno fašistovsko sodišče. Oblastva so že ugotovila, da gre za izdajo med fašisti samimi. To dokazujejo tudi priprave za atentat. Nameščenje peklenskega stroja v kandelabru je zahtevalo precej časa in preiskovalno sodišče sumi, da je za pripravljajoči se atentat vedela policija sama. Zato so bili aretirani vsi stražniki fašistovske milice, ki so imeli takrat službo na usodnem kraju. V preiskovalni zapor sta morala tudi dva policijska častnika. X Neprestani potresni sunki v Bolgariji in Grčiji. Potresni sunki v okolici Plovdiva (Bolgarska) in v okolici Korinta (Grčija) se vedno ponavljajo, vendar pa so znatno slabši kakor so bili zadnje dni. V Korintu preiskujejo vojaški oddelki razvaline ter so izkopali že številne žrtve zadnje katastrofe. Pri reševalni akciji se je več vojakov smrtno ponesrečilo, več pa jih je bilo ranjenih. V kleti neke hiše so našli tri otroke, ki so po čudnem naključju ostali živi, dasi se ;e hiša podrla do tal. Ležali so v sodu in so bili tako sestradani, da niso mogli vstati. Prepeljali so jih takoj v bolnico kjer so si kmalu opomogli. Med prebivalstvom vlada še vedno strah pred nadaljnjimi katastrofami. Napovedujejo se še nadaljnji katastrofalni potresi, in sicer v prvi polovici maja. Te napovedi so morda le razgreta domišljija. X 60 let stara jed. Pred 60 leti je neka ugledna newyorška dama poklonila svoji novorojeni vnukinji zelo okusen puding, ki je bil mojstrsko delo na polju slaščičarske umetnosti. Puding je izročila roditeljem z izrečnc željo, da ga sme vnukinja pojesti šele, ko bo 60 let stara. Minilo je 60 let in mala vnukinja je med tem postala že Btara mati. Njeni svojci so sklenili, ta dan slovesno proslaviti. Napravili so slavnostno pojedino in na mizo je prišel tudi puding, ki je učakal isto Vaše telo Svila. Ce se s svilo pravilno postopa} bo vzdržala dolgo in se ne bo potrgala niti razpala. Radi tega svila ne sme priti v vročo vodo, ampak jo je treba na-lahko premečkati v mrzli raztopini „RAD10NA". i| Ker je ,,RAD/ON" izredno sredstvo za pranje, je tak način pranja popolnoma zadosten, da svilo čisto opere. Po takem pranju, se svila izpere v mrzli vodi. a prvi taki vodi se doda malo kisa, da se pokažejo barve v svojem pravem sijaju. Posebno važno je, kako se svila suši. Svilo je treba zaviti v platno in gladiti z likalnikom, ko je še malo vlažna. Tako bo svila ohranila svoj sijaj. j zahteva nego, da ostane zdravo. Za pr.ivo nego telesa se uspešno uporablja že od deilovsih časov pravi Fellerjev milodišeči Elsafluid. Oslabljenemu telesu prinaša moč in svežoBt, oživlja živce, jači mišice iu tetive ter milo deluie na vse ostale dele telesa. Masiranje in drgnjenje z Eisafluidom pospešuje olitok krvi ter vzdržuje tako telo vedno odporno in čvrsto za delo. Umivan;o z tlsafluidom jači trudne oči, deluie pomirjevalno na živce ter ubla-žuje boli. Pri zunanjem in notranjem uporabljauju je najboljša zaščita proti kibavici, intluenci, hripi in drugim nalezljivim bole/.oi n in prehladu. Raztopljen je izvrstno sredstvo za izpiranje ust., grla in goltanca. Elsafluid je že 30 let tako priljubljen le zato, ker je uporabljiv vsestransko — zunanje n notran e — kot najzaoesliivejše domače sredstvo in kosmetikum. Jačji je nego francosko žganje Zahtevajte v lekarnah in tovrstnih trgovinah, tndi v najmanjših krajih, izrecno pnvi Fellerjev Elsafluid v poizkusnih steklenicah no 6 Din, dvojnih po 9 Din ali specialnih po 26 Diu. Drugače ga naročite uaravnost po pošti, zakaj čim več ga naročite naenkrat, tem cenejši je, ker stane z omotom iu poštuino vred: 9 poizkusnih ali 6 dvojnih ali 2 specialni steklenici . 18 poizkusnih ali 12 dvojnih ali 4 specialne stekleuice 54 poizkusnih ali 33 dvojnih ali 12 specialnih steklenic. .... • •••••••• 62 Din 102 Din 250 Din Naslov napišite razločno takole: EUGEN V. FELLER STUBICA DOM JA, Elsatrg 360, Hrvatska j starost kakor jubilantka sama. Sprva se za 601etni puding ni nihče preveč ogreval; ko so ga pa po-kusili, sc z največjim presenečenjem ugotovili, da je slaščica izborna in njen okus neprekosljiv. Sedaj poročajo listi, da newyorške gospodinje kuhajo pudinge in jih nosijo v kleli, kjer jih puste po več mesecev ali celo let. X 62kratna prababica. Zupan v Metzu je izročil zlato darilo vdovi Criceovi, ki ima najštevilnejšo družino v vsej Francoski. V zakonu je imela 9 otrok. Ti so prinesli 51 vnukov in 62 pra-, vnukov. Najstarejšemu pravnuku se je te dni rodila hčerkica. Stara gospa ima 91 let. Devetkrat je bila mati, 51krat babica, 62 prababica in zdaj je postala še praprababica, kar je vsekakor redkost v naših mehkužnih časih. j X Grozote boljševiških ječ. Inozemski listi priobčujejo poročila o razmerah na zloglasnih Soloveckih otokih v Severnem ledenem morju, kamor pošiljajo boljševiki politične izgnance. Poveljnik Soloveckih otokov je Nogtjev, bivši mornar na zgodovinski križarki , ki se je prva pridružila boljševikom in ki je bombardirala carjev dvorec v Petrogradu. Nogtjevu so dodeljeni Kvizinski, Jakovljev in Eichmann, vsi trije pravi krvniki, Kvizinski je bil svoj čas upravitelj zloglasne jetnišnice v Holinogorah, kjer so boljševiki leta 1921. na zverski način pomorili 11.000 ljudi. Interniranci na Soloveckih otokih so razdeljeni v tri skupine. V prvi so protirevolucijo-narji, v drugi socijalistični nasprotniki sovjetov, v tretji pa navadni aločinci. Najbolje se godi so-cijalistom. Navadnim zločincem, vlomilcem, morilcem, razbojnikom itd. se godi nekoliko slabše. Najslabše se godi protirevolucijonarjem, med katerimi je tudi mnogo žensk. Vsi interniranci morajo ob pičli in zelo slabi hrani v hudi zimi težko delati. Pripetilo se je že, da so pazniki ustrelili jetnika, ki je pod težo dela omagal in se zgrudil. Vsak najmanjši prestopek se kaznuje s pomočjo posebnih mučilnih naprav, ki jih je izumil neki Smolinski. Najstrašnejša je ječa na gori Sekiru. Tu so kaznjenci zaprti v bivši cerkvi, kjer vladata popolna tema in mraz, ki znaša navadno 30 stopinj pod ničlo. Interniranci čepe v svojih brlogih v samih srajcah in spodnjih hlačah. Hrana obstoja iz vroče vode in 20 dekagramov kruha dnevno. Mnogi interniranci že čez nekaj dni zblazne ali se pa izpremene v zveri, ki napadejo vsakega, kdor se jim nribliža. Nešteto internirancev je že zmrznilo. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Dediščina. Hčerkica: «Kaj je dediščina?* Mati: «Dedi£čina je tisto, kar lobiš od mene ) in očeta.> Hčerkica: «A tako, batine.) V trgovini. Stranka (trgovcu): «Vi ste slepar! Vaš meter je prekratek!* Trgovec: cKako sleparstvo? Kaj ne vidite, da. je zato debelejši!> Ne verjame t podobno* Gospa Kunigunda, znana klepetulja, kaže sv<*> jim prijateljicam svojega novorojenčka, češ: «Vsi pravijo, da mi je zelo podoben. Soprog: «Ne verjamem.) Kunigunda: «Zakaj?» Soprog: «Saj še ni niti besedice spregovoril, odkar je prišel na svet.. .> Lačni Bolte in njegova zvijača. Ni še in še dolgo ne bo Ljubljana velemesto, a vendar že ima svoj velemestni pridatek v apa-ših, ki so tudi v Ljubljani pretkani ptiči. Taki ptiči so posebno delavni sedaj na pomlad, ko jih več ne zebe. Zato radi prilezejo oprezovat tudi na ljubljanski trg. Tako je bil nekega dne apaš Bolte Potepinko hudo lačen in je prišel na trg, da bi si preskrbel kakšno hrano. No, in res je naletel na Nežo z velikim piskrom skute. «Mama,» je menil Bolte, V Sinko: Kratkovidnost. J Gospod se s šopkom v roki približa neki gospodični: «Oprostite, gospica, ali ste morda Vi anoja zaročnica? Pozabil sem namreč očala voma.. .> Vi Vrnila je. i Lepa Mira pride s svojo staro teto v trgovino. . j Mira: cKoliko stane meter te svile, gospod?» j Prodajalec: Mira: