Leto Xm, št 256
opravzuscvoi ^jumjrtii^, r- tiaf ljevt> Ulica — reletoo «. tflJU, 3128, 3124, 3125, 31260 uiseratni oddeleis: Ljubljana, Selen* Durgova Ui. A. — Xet 3392, 8402. eodružnlca Maribor; Gosposka attca
tt. 11. — reletoo 8t- 2455. eodružnlca Celje: Kocenova ulica tt
L — felefon at. 190. tiaCunl pri pošt. fiek. savodHi: Ljubljana 5t_ Ll-842. Praga Oslo 7&480. W1en «. 1 OS 241.
LJubljana, sreda 4. novembra 1936
Cena l lHn
jghnjn vsak dan, razen ponedeljka Naročnina znate mesečno Din 25-— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva Mlina 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 8128. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon ŠL 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Med evropskimi problemi
§e nikoli v povojni dobi ni bilo politično življenje v Evropi tako razgibano kakor lani in letos, osobito pa v prav poslednjem času- Politične in socialne gonilne sile, ki so svojo akcijo stopnjevale z rastočo intenzivnostjo, so ustvarile vrsto konfliktnih front, ki vedmo na novo zbirajo na evropskem nebu črne oblake.
Nadvse je zanimiv razvoj Evrope v svojih osnovnih potezah. Prva povojna doba nam kaže zvezo med Nemčijo in Rusijo, ki sta se takrat obe nahajali v nasprotju z ostalim političnim sistemom kontinenta, pa zato ni bilo čudno, da sta se našli tudi v politični zvezi. Nemčija je bila poražena velesila, katere prebivalstvo pa ie še naprej živelo v mentaliteti gospodu jcčega naroda. Sovjetska Rusija na drugi strani je bila še iz revolucionarne borbe v nasprotju domala z vso Evropo, ki se Je zoper njo obračala tudi iz notranjepolitičnih nazorov, saj je bila svetovna revolucija takrat še glavno geslo Moskve. Vrh tega je močna udeležba levičarskih elementov v nemških režimih ustvarjala boljše pogoje za sodelovanje, ki se .ie nudilo iz skupnih nasprotstev.
Pozitivnega ni zveza med Rusijo in Nemčijo ustvarila ničesar in je sploh malo pomenila v mednarodni politiki. Obe državi sta bili dejansko slabi s slabima armadama, oborožena sila pa je še vedno najjačji kriterij za mednarodno veljavo kakega naroda. Pač pa so že takrat prijatelji miru opozarjali, da se bo morala Evropa pripraviti na mnogo hujše čase in na veliko večje težave, čim bosta zavzeli ti dve največji kontinentalni sili svoje normalne pozicije v dinamičnih odnošajih. Takrat bo šele nastala potreba po dokončni preorien-taci.ji celotne evropske politike in po novem uravnovešenju političnih sil.
In tako se ie res zgodilo- Nemčija se je znova oborožila in Rusija si je zgradila mogočno armado, ki je večja in zlasti tehnično močnejša, nego je bila kdajkoli carska vojska. Pri tem pa oboroževanje še ni zaključeno ne tu ne -t4Xn_zato tudi ni mogoče reči. da bi celokupni evropski odnosa ji že dosegli dokončne pozicije. Da si pravilno pn?d-očimo težino že dosedanjih premaknitev. je dovolj, ako se zamislimo, da bi bili Nemčija in Rusija še danes zaveznici. Taka zveza bi pomenila vse kaj drugega, kakor pa je bila zveza v prvi povojni dobi. Toda nadaljevanje razmišljanja v tei smeri danes pač ne spada med aktualnosti.
Druga velika sprememba se tiče Tta-lije. Kakor so jo pred vojno interesne diference odrivale od Francije ter jo nagib5'le k centralnima silama tako so jo v povojni dobi nafveč Politični moti-'.'! tiščali proč od francoskega bloka; naslonite" na srednjeevropsko področje je našla sedaj seveda novim razmeroma primernega izraza. Ojačenje države pod fašizmom, ki .ie doseglo svoj , višek z osvojitvijo Abesinije. pa je prineslo osnovno važno spremembo. K tradiciji italijanske zunanje politike je spadalo, da ie vzdrževala vedno nai-b-ljše odnošaie do Velike Britanije in do Rusije. Rimske politike nismo videli v konfliktih niti z londonsko, niti s staro petrograjsko. niti z novo moskovsko sme-jo- Abesinska zadeva je prinesla konflikt z Angino španska državljanska vojna pa odtujitev od Sovjetske Rusije in celo očitno nasprotstvo, ki se je na zunaj koncentriralo ideološko nasprotstvo in je kot tako prišlo do rrraza tudi v nedeliskem Mussolini ie-vem govoru. Interesnih nasprotstev pa sedaj ni in gotovo niso brez pomena opozorila, da je Mussolini pač odločno nastopil proti boljševizmu, ne pa tudi proti Rusiji kot taki. Pač pa je mnogo več konfliktne vsebine v odnošajih med Italijo in Veliko Britanijo, kar je tudi jasno izzvenelo iz Mussolini jevega govora.
K tradiciji povojne nemSke politike je spadala težnja, ohraniti čim boljše odnošaje do Anglije. Tudi hitlerjevski režim je ostal tej tradiciji zvest in je z njo dosegal prav čedne uspehe. Toda ko je končno stopila v ospredje nemška. zahteva po kolonijah, je nastopila za to politiko kritična faza. Nemčija stoji pred alternativo, da skuša doseči svoj cilj ali zlepa, ali pa s starimi metodami. Prav v zadnjem času se opažajo znaki, ki bi se mogli tolmačiti za odločitev v drugem pravcu, vendar je treba za enkrait še temeljito dvomiti, a M je to res že začetek nove taktike. Niti Mussolini jeva napoved severno-južne evropske osi še ni razčistila položaja, ker še vedno ni mogoče reči, ali gre za kolaboracijo trajnejšega značaja, aH pa le za taktično potezo, ki je tem lažja, ker slonita obe državi im njuni politiki na enakih ideoloških osnovah.
Med kolebajoče politične faktorje se je uvrstila tudi Poljska- Po svoji legi in moči je prisiljena, da uravnavana svojo i
ŠPANSKI DOGODKI POSPEŠILI
SPORAZUM ITALIJE Z NEMČIJO
Italija pred dvema nevarnostima: sovjetizacija Katalonije in ruski poseg ^Sredozemlje — Sporazum z Nemčijo je Italiji znatno olajšal
stališče v Londonu
Rim, 3. novembra, b. V rimskih političnih krogih se po Mussolinijevem govoru v Milanu znova in v Se večji meri razpravlja o pravem ozadju italijansko-nemškega sporazuma, ki je po tolmačenju oficioznega »Gior-na-le d' Italia« zelo obsežen. To daje slutiti tudi sam Mussolinijev govor, ki je bil b~.š v zvezi s poudarkom o vsestranski kooperaciji z Nemčijo zelo samozavesten.
Danes >o se v dobro informiranih krogih znova pojavile govorice, da se namerava Italija v kratkem pobotati tudi s svojim glavnim sredozemskim antagonistom — Veliko Britanijo. Funkcijo posrednika med Londonom in Rimom je baje prevzela Nemčija, ki se tudi po sporazumu z Italijo ne želi povsem odtujiti Londonu, kamor se je ves poslednji čas z velikimi upi ozirala. Nemčija bo, tako zatrjujejo v Rimu, uporabila ves svoj vpliv v angleški prestolnici za to, da pridobi angleško vlado za večjo naklonjenost napram Italiji v njenem, kakor je dejal Mussolini v Milanu, »življenskem vprašanju«, to je v v prašanju ureditve sredozemskega razmerja, ki se je po izbruhu španske državljanske vojne — proti prvotnem« rimskemu pričakovanju — za Italijo še bolj kompliciralo.
Dvojna nevarnost za Italijo v Sredozemlju
Špansko zadevo presoji jo rimski krogi v zadnjem času z dveh vidikov, ki pomenita za Italijo dve novi nevarnosti: eden se tiče povečane komunistične nevarnosti spričo možnosti nastanka in podrobne organizacije prve sovjetske države na Iberskem polotoku (v Kataloniji), drugi pa nove ;re;>grafske in strateške slike sredozemskega problema Obe ti dve nevarnosti predstavljata resen problem za Italijo, ki bi jo v navedenih, dveh hipotezah ogro;":ale rdeče komunistične sile najprej na znotraj, kot režim, pofem pa še zunanjepolitično in vojaško v njenih zapadnih sredozemskih pozicijah
Zanimivo je. da se prav te um pojavljajo v italijanskih listih razprave o vlori. ki pripada Španiji z geografskega in strateškega vidika v Sredozemlju. Španija tvori v rimskih očeh najprej strateško važna vrata iz Sredozemlja na odprto morje, je nadalje eden izmed živcev svetovnega prometa in trgovine in končno eden izmed posebno važnih prehodov za večji del živi jonske preskrbe po morju. Zato smatra Italija vsako zunanje vmešavanje v španske zadeve kot
mhHBHMHBB
anes odgovori
Eden Mussolinlfu
Angleška vlada smatra, da sedanji trenutek ni ugoden za sklenitev dvostranske pogodbe z Italijo
London, 3. novembra, b. Jutri bo zunanji minister Eden podal v spodnji zbornici važne zunanjepolitične izjave, ki jih v dobro informiranih političnih krogih napovedujejo kot direkten Edenov odgovor na nedeljski Mussolinijev govor v Milanu. Istočasno bo Eden podrobno analiziral tudi nemške pripombe k predlogom angleške vlade za sklicanje konference lokarnskih sil ter zunanjepolitične izjave generala Gdringa v Kolnu.
Znano je, da so bile Mussolinijeve izjave v Milanu sprejete na znanje v angleškem zunanjem ministrstvu z veliko rezervo. V Foreign Officeu sicer pozdravljajo zagotovila italijanskega ministrskega predsednika o mirovnih težnjah Italije, kakor tudi željo po ureditvi medsebojnih odnošajev med obema državama na čim bolj prijateljski način, smatrajo pa, da sedanji trenutek nikakor ni ugoden za sklenitev dvostranske pogodbe z Italijo. Foreign Office želi nijprej spraviti pod streho pogajanja za sklenitev novega lokanif-kega pakta, nakar l>o z največjim veseljem pozdravil vsako novo pobudo za ureditev drugih vprašanj. To je po londonskem mnenju trenutno najboljša pot za rešitev vseih perečih evropskih problemov.
Pa še en vzrok je, ki močno odbija angleško vlado od misli, da bi se takoj spustila v ta.kozvana sredozemska pogajanja. Ta vzrok je španska kriza, ki se tiče predvsem
zapadnega Sredozemlja in bi zato po mnenju Londona ne bilo sedaj oportuno mešati problemov vzhodnega Sredozemlja s problemi zapadnega. Prav uko pomeni znatno težkočo v reševanju sredozemskega problema vprašanje priznanja italijanske aneksije Abesinije.
Iz vseh teh razlogov po mnenju dobro informiranih krogov trenutno še ni pričakovati nikakih velikih izprememb v angleški zunanji politiki, vsekakor ne pred sestankom lokarnskih sil, ki se Londonu po načelnem pristanku Italije in Nemčije ne zdi več povsem nemogoč. V Londonu pa stoje slej ko prej na stališču, da sc sestanek lokarnskih sil nikakoT ne sme omeji*i samo na zapadnoevropska vprašanja, temveč da morajo priti v pretres vsi trenutno pereča vprašanja našega kontinenta.
Važni Ribbentropovi razgovori v Londonu
London, 3. novembra, b. Včeraj proti večeru je imel novi nemški poslanik v Londonu Joachim Ribbentrop dobre tri četrt ure trajajoč razgovor z angleškim zunanjim mi-niisirom Edenom. V pol>tičnilh in diplomatskih krogih menijo, da je bil razgovor v neprosredni zvezi z napovedanim Edenovim zunanjepolitičnim ekspozejem v spodnji zbornici in mu zaradi tega pripisujejo velik pomen.
Predsedniške volitve
v Zedinjenih državah
Prvi rezultati včerajšnjih volitev v Ameriki bodo zna«'
še" 3 danes
Newyork, 3. novembra, o. V 33 zveznih državah ameriških Zedinjenih držav so se vršile danes volitve novega prezidenta. Oba najresnejša kandidata Roosevelt in Landon sta že snoči zaključila svojo agitacijo z velikima govoroma po radiu. Roosevelt je pozval volilce, da izvršijo svojo državljansko dolžnost brez sovraštva in mržnje, pri čemer naj jih vodi volja, da bi služili domovini in prispevali k njenemu blagostanju. Landon je pozval volilce, da glasujejo kot svobodni državljani po zapovedi svoje vesti. Naglasil je, da je vsemu svetu po-
trebna svobodna Amerika
Splošno smatrajo današnje volitve za važen preokret v zgodovini Zedinjenih držav. Razen predsednika bo danes izvoljenih 34 senatorjev, 432 članov spodnje zbornice in 33 guvernerjev zveznih držav. Volilnih upravičencev pri današnjih volitvah je 55 milijonov. Ker se bodo volitve glede na ameriško časovno štetje končale šele okrog polnoči po srednjeevropskem štetju, bodo prvi privatni rezultati v Evropi znani šele jutri dopoldne.
politiko v razmerju z odnošaji v sosedstvu. O tem nam zgovorno pričajo zadnja potovanja med Varšavo in evropskim zapadom. Ako bo Poljska dovolj močna, da stvori jez, ki bi odstranil nevarnost spopada med Nemčijo in Rusijo, bi mogla biti ta vloga ogromnega pomena.
Za enkrat sta Francija in Anglija najbolj stabilna faktorja v evropski politični areni. Njuna zunanja politika ne niha, marveč počiva vsaka na svoji določeni tradiciji, v smeri in območju, kjer se dogajajo le nebistvene spremembe. Najvažnejše je, da se je pri obeh spremenil odnošaj do Sovjetske Rusije, kako pa se bo v bodoče razvijal, se še vedno ne da zatrdao reči. Naj-
eno izmed možnih nevarnosti za njene pozicije v zapndnem Sredozemlju. V dobro informiranih političnih krogih so trdno prepričani. da je prav ta dvojna nevarnost, ki jo predstavlja razvoj španske državljanske vojne za Italijo kot sredozemsko silo, v glavnem napotila Rim na zbližanje z Nemčijo.
Posredovanje Nemčije v Londonu
Toda Nemčija se — očividno iz bojazni, da ne zaigra simpatij angleških krogov — noče preveč očito mešati v sredozemske zadeve in brezpogojno podpirati Italije v njeni sredozemski politiki. Zato je Italiji rajši ponudila sv-oje posredovanje v iskanju sprave z Londonom, ki je tudi Italija, kakor je to poudaril Mussolini v svojem milars'em govoru. kar tako ne odklanja. Po izjavi, ki jo je oh svojem prihodu v London podal novi nemški poslanik na angleškem dvoru Joachim Ribbentrop. pričakujejo celo v Rimu. da bo Ribhentropovemu vp!«vu v an?rle=ki prestolnici usn®lo, pridobit: Veliko Britanijo za priznan ?e Francove vlade v Španiji. Zato so v Rimu z zadovoljstvom registrirali
Ribbentropovo izjavo o nevarnosti, ki )» komunizem predstavlja za vso Evropo. In prav zato je tudi Mussolini v Milanu govoril le o komunistični nevarnosti na splošno, ne da bi pri tem s prstom pokazal na Sovjetsko unijo, ki je v svojem govoru ni niti omenil. Vsekakor pa so v Rimu prepričani, da bo Ribbentropova misija v Londonu todi za Italijo zelo koristna. In ker predvideva novi italijansko-nemški sporazum stalno posvetovanje obeh držav v vseh perečih evropskih problemih, Italija v Londona ne bo več izolirana in bo odslej mogoče tesno sodelovanje italijanskega poslanika Grandija in njegovega nemškega tovariša Ribbentro-pa. kar seveda v Italiji z največjim zadovoljstvom pozdravljajo.
Horthy—Mussolini
Budimpešta, 3. novembra, b. Iz dobro informiranih krogov se doznava. da bo ma-džarski državni upravitelj Hortihv v kratkem odpotoval preko Dunaja v Rim. kjer Be bo sestal s predsednikom italijanske vlade Mussolinijem. Horthvja bofcta na njegovem potu v Rim spremljala ministrski predsednik I)aranyi in zunanji minister Kanva. o katerih je bilo prvotno j^vljeno. da bosta sama odpotovala v Rim. Verjetno je. da je dal pobudo za Horthvjevo potovanje v Rim Mussolinijev milanski govoT. ki je bil v odstavku jlede Madžarske še posebno prijateljski. Ministrski predsednik Daranvi je že včeraj odposlal Mussolini ju prisrčno zahvalo v imenu vsega madžarskega naroda, vsi trije državniki pa bodo porabili priliko svojega rimskega obiska za to. da se italijanskemu ministrskemu predsedniku Se osebno zahvalijo za njegovo pozornost.
Predsednik Stojadinovič pii kralju Borisu
Na povr?lku iz Turčije je bil dr« Stojadinovič sprejet v avdienci od bolgarskega kralja
Sofija, 3. novembra, p. Ministrski predsednik dr. Stojadinovič se je snoči z ekspresom odpeljal iz Carigrada. Davi je prispel na bolgarsko obmejno postajo Svilengrad, kjer ga je čakal posebni vlak, ki mu ga je za potovanje preko Bolgarije dala na razpolago bolgarska vlada. Peljal se je do Kričima pri Plovdivu, kjer se te dni mudi bolgarski kralj. Na postaji sta ga poleg drugih počakala bolgarski ministrski predsednik dr. Kjuseivanov in jugoslo-venski poslanik v Sofiji Momčilo Ju-rišič. Z njima sta se dr. Stojadinovič in njegova ga. soproga odpeljala v dvorec, kjer je kralj Boris sprejel oba ministrska predsednika v daljši avdienci, nato pa nju ter go. Stojadinovičevo in poslanika Jurišiča pridržal na kosilu. Tudi po kosilu se je kralj Boris dolgo raz-govarjal z obema ministrskima predsednikoma. ki sta se nato tudi sama sestala k posvetu.
Ob 17. je dr. Stojadinovič s svojim spremstvom nadalieval pot v Sofijo, kjer pa se je mudil le kratek čas, ker se je že zvečer vrnil v Jugoslavijo.
Izjava dr. Stojadinoviča
Kričim, 3. novembra. AA. Preden je odšel iz Kričima. je dal predsednik vlade dr. Stojadinovič po zastopniku agencije Avale za bolgarske liste tole izjavo:
»Zelo sem počaščen z vabilom Nj. Vel. kralja Bolgarije, da prebijem nekaj ur pri
njem. na njerovem posestvu Kričimu. Želim predvsem izreči svojo globoko zahvalo za njegovo visoko in blagonaklonjeno pozornost. V razgovoru, ki sem ga imate--**; Vel. kraljem, sem imel priložnost poročati o svojem potovanju v Ankaro, čigar cilj je bil, kakor veste, okrepitev zvez med balkanskimi narodi za utrditev miru na Balkanu. Tako prispevamo mi Balkanci svoj delež k evropskemu miru. Srečen sem. da sem mogel pri razgovorih z Nj. Vel. kraljem in s predsednikom vlade g. Kjuseivanovhn ugotoviti da preveva Bolgarijo isti miroljubni duh. Glede odnošajev med Bolgarijo in Jugoslavijo pa morem reči, da se razvijajo v odličnih okoliščinah in da naše zveze dejansko še nikoli niso bile tako prijateljske kakor so sedaj. To je tudi razlog, da se vračam v Beograd po svojih obiskih v Ankari in Kričimu z najboljšim upanjem glede balkanskega sodelovanja, ki bo moglo za bodoče čase zagotoviti, prepričan sem, balkanskim narodom srečnejšo bodočnost na vseh poljiih«.
Trgovinska pogajanja z Rumunijo
Beograd, 3. novembra. AA. Pooblaščeni minister in ravnatelj gospodarskega oddelka rumunskega zunanjega ministrstva, Jean Cristu, je prispel včeraj v Beograd, da pripravi pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med našo državo in kraljevino Rumunijo.
Zopetna preosnova
madridske vlade
Nova madridska vlada bo izpremenjena v jfobrambni
sosvet republike"
trdnejša francoska zunanjepolitična tradicija je vsekakor prijateljstvo in zavezništvo z Malo antanto, ki se je razširilo še na sodelovanje z Balkansko zvezo.
Ta kratki pregled nam kaže, da se odnošaji med državami še niso ustalili. Med njimi je ie toliko in tako velikih nasprotij, da bi se oni kuratorij velesil, o katerem se Se vedno ponekod razmišlja, bržkone nič bolje ne obne-sel, kaikor se je Društvo narodov, kajti dejstvo je, da je Ženeva odrekla radi nasprotstev med velesilami im ne med malimi državami. Konzorcij samih velesil bi zaradi tega ne mosrel pomeniti nikakega nadomestila za Društvo na- . rodov-	l
Barcelona, 3. novembra, b. Iz zanesljivega vira se doznava, da bo najkasneje danes izvedena ponovna preos-nova madridske vlade. Kakor katalonska, bo tudi nova madridska vlada, izpremenjena v »obrambni sosvet republike« in organizirana na sovjetski način. V novo vlado bodo najbrž vstopili štirje zastopniki državne delavske zveze, in sicer Juan Garcia Oliver, sedaj generalni sekretar obrambnega odseka v vojnem oddelku katalonske »generalidad«, pisateljica Montseny. zastovvpnica iberskega anarhističnega društva Juan Peire. ki pripada bolj zmerni struji, in Juan Lepez kot zastopnik Valencie v madrid ski vlad'. Dosedanji ministi&ki predsednik Largo Caballero bo še nadalje obdržal ministrsko predsedstvo in vojno ministrstvo. V kabinetu, ki ga bo tvoriio 18 ministrov, bosta nadalje še dva eoc:ali®ta in kot zastopnik katalonske levice bo vstopil v vlado tudi bivši barcelonski župan Jaime Aguade-Ustanovljeno bo nanovo propagandno ministrstvo in bo za prvega propagandnega ministra imenovan bivši ministrski predsednik Giral.
Vlada je opoldne izdala komunike, ki pravi med drugim: Imena novih ministrov bodo kmalu objavljena. Pogajanja med skupinami ljudske fronte, zastopanimi v vladi, in zastopniki delavskih organizacij in sindikalne zveze so se končala s popol-
nim sporazumom. Delavska zveza je umaknila abstinenco in se pridružila narodni vladi. S tem sporazumom je odstranjeno nasprotje med raznimi političnimi skupinami, tako da bodo odslej sodelovale T skupni borbi.
Vladno vojno poročilo
O bitki okrog Madrida pravi komunike vlade: Nacionalisti so zdaj osredotočili svoje najboljše čete in zastavili vso svojo energijo, da obkolijo Madrid.
Mesto daje sliko, ki je v skladu z resnim trenutkom. Borba se vodi od podnožja Sero de Los Anheles do Getafea južno od Leganesa ob levi obali Guadarrame do Boadila del Monte. V Madridu tulijo neprestano sirene, ki napovedujejo nacionalistična letala. Eno nacionalistično letalo je včeraj vrglo bombe in ubilo mnogo žensk in otrok. Letala madridske vlade so napadla vojaške predmete v srednjem odseku in uničila ves tren sovražnih čet in vojaški vlak v okolici Illescasa. Nacionalisti so včeraj napadli v odseku Siguence, pa so bili odbiti. Njihovi topovi so zelo aktivni na vseh bojiščih. V okolici Robledo de Sa-vela se zbirajo večje nacionalistične čete. V Asturiji so madridske čete imele uspeh. Nacionalistični napadi so bili tod odbiti.
Drugi prestolni govor kralja Edvarda VIII
Angleški kralj je otvoril včeraj novo zasedanje parlamenta s prestolno besedo, v kateri se obširno bavi z zunanjim in notranjim položajem imperija
London, 3. novembra. AA. Vzlic deževnemu vremenu je tradicionalna slavnost otvarjanja novega zasedanja parlamenta privabila danes na ulice velikansko množico ljudi Kralj Edvard se Je odpeljal po starodavnem zgodovinskem ceremonialu na čelu svečanega sprevoda v westmin-strsko palačo. Sprejeli so ga po protokolu iin odpeljali v dvorano; tam je kralj najprej po stari šegi izpovedal protestantsko veroizpoved, nato pa pred lordi in poslanci, zbranimi na skupno slavnostno sejo obeh zbornic, p reči tal prestolno besedo. Prestolna beseda je nekoliko daljša, kakor so bile zadnje čase v običaju. Kralj Edvard je v njej med drugim dejal:
Zunanjepolitični problemi
Politika moje vlade bo slej ko prej temeljila na privrženosti Društvu narodov. Moja vlada želi, da bi DN s primernimi ukrepi postalo še bolj sposobno za naloge, ki ga čakajo, v prvi vrsti pa za mirno ureditev mednarodnih sporov. V ta namen je moja vlada v Ženevi že sporočila predloge, ki lih pošilja v želji, da olajša delo Društva narodov in da tej ustanovi več moči. Moja vlada bo sodelovala z drugimi vladami pri delu odbora, ki ima proučiti ta predlog in druge načrte, predložene v tej smeri.
Moja vlada bo dalje tudi nadaljevala svoje delo in storila vse, kar je v njeni moči, da pripomore k pomiritvi Evrope. V ta namen se bo tudi nadalje trudila, da pospeši sestanek petih držav, podpisnic jokamske pogodbe. Sodeč po vršečih se razgovorih, upam, da bo dogovor o omejitvi pomorskega oboroževanja, podpisan l v Londonu 25. marca, tvoril temelj za ; sklenitev mednarodnega dogovora, ki bi mu s časom pristopile vse pomorske države.
Moja vlada je s skrtrjo spremljala razvoj političnega položaja na Daljnem vzhodu. Upam, da bo sedanje kitajsko-japonsko pogajanje obrodilo zadovoljivo ureditev.
Vztrajajoč pri svojem sklepu o nevme-gavanju v španske zadeve, bodo moji ministri slej ko prej izrabili vsako priložnost, .ki se jim bo ponudila, da pripomorejo k ublažitvi trpljenja v tej nesrečni deželi.
Upam, da bo britansko- egiptsM dogovor o zavezništvu še pred koncem leta ratificiran in da bo ta dogovor sredstvo Za lojalno sodelovanje med dvema vladama in dvema narodoma, katerih usoda je neločljivo združena z vzajemnimi cilji in obupnimi koristmi.
Imperij ska konferenca
Prihodnje leto se sestane v Londonu konferenca držav britanskega imperija. Zanesljivo upam, da bo tudB ta priložnost ta proučevanje vzajemnih inperijskih vprašanj vnovič dokazala, kako koristni so ti sestanki za čim tesnejši sporazum med posameznimi mojimi narodi. Srečen se<m ob misli, da bo do tega sestanka prišlo v času mojega kronanja. Upaim, da bom po slav-
nostnem kronanju knel priložnost ponovno obiskati indijski dominion, da osebno sporočim tamkajšnjemu prebivalstvu, da sem prevzel indijsko cesarsko krono.
Globoko obžalujem, da so se v zadnjih mesecih pripetili žalostni neredi v Palestini. Veselim se, da se je pred kraitkim položaj tamkaj popravil. Iskreno upam, da bo delovanje posebne kraljevske komisije, ki ima nalogo proučiti tamkajšnje zelo težavne razmere, kronano s trajnim usephom.
Okrepitev državne obrambe
Moja vlada zelo vneto nadaljuje delo za okrepiitev državne obrambe,-Prepričana je, da pomenijo ti ukrepi bistveno in neobhodno potrebo ne samo s stališča obrambe mojega imperija, temveč tudi sposobnosti naše države za izvrševanje mednarodnih obveznosti. Kljub temu moji ministri ne bodo zamudili nobene priložnosti, da pripomorejo k splošni pomiritvi mednarodnega položaja in omejitvi oboroževanja, omejitvi, ki bi se mogla seveda izvesti le pod pogojem, da se na splošno popravijo mednarodne razmere.
Veselim se, ker morem poudariti, da so nade za razvoj trgovine in industrije slej ko prej ugodne in da je upravičeno upanje, da se bodo te razmere še bolj popravile. Moji ministri bodo tudi v bodoče delali v duhu omogočenja kar najsvobodnej-še gospodarske izmenjave na svetu.
Notranja vprašanja imperija
Ostali del prestolne besede je posvečen britanskim notranjim vprašanjem in govori podrobneje o položaju britanske industrije in trgovinske mornarice. Prestolna beseda omenja pri tej priložnosti, da bo vlada imela priliko v teh vprašanjih predebatira-ti s parlamentom razne važne ukrepe. Par~ lameni bo tudi poklican, da bo presodil predloge vlade glede preureditve britanske premogovne industrije, ker so ministri prišli do spoznanja, da je potrebno izpremeniti sedanjo zakonodajo v tem pogledu. Prav tako so člani vlade spoznali nujnost izpopolnitve in zboljšanja zakonskih določb, ki bodo državnim oblastvom dovolile energič-neje nastopati proti osebam in organizacijam, ki kršijo mir in red.
Predloženi vam bodo zakonski predlogi, nadaljuje krailj Edvard, ki bodo pomenili utrditev ugleda državnih oblasti, ne da bi se s tem kratila zakonska svoboda tiska, združevanja im shodov. Moja vlada bo slej ko prej izdala ukrepe za podpiranje kmetijstva in ribištva. Globoko sem prepričan o potrebi, da se čim več stori za telesno vzgojo ljudstva, posebno še najmlajših med našimi državljani. Moji ministri vam bodo v primernem času predložili predloge tudi v tem smislu.
Na koncu govori prestolna beseda o raznih soc.iailnih vprašanjih.
Zanimivo je, da je bil to pot prvič ceremonial slavnostnega sprevoda, poglavitno zaradi slabega vremena, precej svoboden- Vzlic temu se je zbrala velikanska množica ljudi, ki je hotela videti kralja pri tem svečanem trenutku.
Po običaju je spodnja zbornica na popoldanski seji sprejela adreso na prestolno besedo in izrazila angleškemu kralju svojo globoko zahvalo. Predsednik vlade Bald-win je med razpravo izjavil, da bo spodnja zbornica razpravljala o zunanjepolitičnih vprašanjih v četrtek .
Minister KroSta o Mussolinijevem govoru
Praga, 3. novemibra. g. Zunanji minister dr. Krofta Je imel danes v zunanjepolitičnem odboru poslanske zbornice ekspoze, v katerem se je bavil tudi z nedeljskim Mussolinijevim govorom v Mi lanu. Izjavil je med drugim:
Mussolinijev govor vsebuje mnogo stvari, M se razlikujejo od stališča Češkoslovaške. Mislim pred vsem na uvodni del govora o Društvu narodov, o razorožitvi in o kolektivni varnosti. Izjava v korist madžarskega revizioniania, Id se direktno tiče češfccslovaSke, ne more dovesti Ce-škosolvaške do tega, da bi izpremenila svojo dosedanjo politiko, ki najodločneje odklanja revizionizem. Dejstvo, da Musso-
lini v svojem govoru ni omenil Češkoslovaške in Rumunije, se je na gotovih mestih tomačilo v tem smislu, da Italija ni pripravljena pogajati se s tema državama o ureditvi gospodarskih razmer v Srednji Evropi. Po tam pa, kar smo slišali od italijanskih uradnih činiteljev, moramo biti mnenja, da namerava Italija v resnici doprinesti svoj delež za sporazum o ureditvi gospodarskih razmer v srednji Evropi. Na posvetovanjih, ki so se vršila ob priliki obiska romunskega kralja Karola v Pragi, se je ponovno svečano in odločno pokazala enotnost Male antante ter s tem dokazala netočnost vseh tendencioznih vesti.
Prevelika gorečnost
Dne 24. oktobra je priobčil »Slovenec«
kot najmastnejši ocvirek svoje voline borbe vest o 21 odstavljenih županih, ki so jih gospodje iz Kopitarjeve ulice obenem izročali sodišču koft zločince in poneverjal-ce občinskega denarja. Gorečnost »Sloven-čeva«. ki je svoje politične nasprotnike k račkom alo označila za kriminalne tipe, pa je šla nekoliko predaleč in danes se pri »Slovencu« praskajo za ušesom, kajti marsikdo izmed oklevetanih županov se je že zatekel k sodišču, da si poišče zadoščenja za prizadeto žalitev. Med tem jc moralo glasilo Katoliške akcije en primer sodišču izročenih županov že preklicati.
Zupan v Hinjah pri Žužemberku, ki je bil tudi naštet med onimi 21, ki jih je »Slovenec« oklevetal, da so izročeni sodišču, je v »Slovencu« že dobil popolno zadoščenj©. Župan g. Angel Pečjak je namreč iz svoje trgovine prodal za 240 Din železnih palic za napravo železnih križev na oknih občinske pisarne. Postal je tedaj »dobavitelj občine«, ker ni po železo poslal v najbližjo trgovino, ki je oddaljena tri ure od Hinj. Postopal je razumno in kot dober gospodar, kajti železo bi se bilo močno podražilo, ako bi ga morali iti iskat tri ure da>leč, razen tega pa se občinski denar ni potrošil v tuji, marveč v domači občini- Isti župan je zakrivil še en primer dobavi tel jstva, ko je iz svoje trgovine prodal za 500 Din blaga za obleko, perilo in čevlje, določene za nekega občinskega reveža. Ta znesek je občina osta'a g. Pečjaku dolžna, župan pa je sam iz svojega obdaroval z obleko omenjenega reveža, da ne bi občini nakopal še večjih stroškov. Vendar je z vsem tem zagrešil take »lumpari-
je«, da ga je bilo treba izročiti sodišču kot človeka, ki je občino ogoljufal ali okra-del. Tako vsaj je izhajalo iz poročila, ki ga je »Slovenec« objavil v soboto pred volitvami.
Pod skromnim,, drobno tiskanim naslovom »Pojasnilo k odstavljenim JNS-arskira županom« pa je »Slovenec« v včerajšnji številki naknadno prikazal ^krivdo« g. Pečjaka re® v luči resnice, kakor je gori popisano. To je eden redkih primerov, da je glasilo katoliške akcije popravilo storjeno krivico. Seveda pa je bilo k temu prisiljeno po izrednih okoliščinah. Gospodje iz Kopitarjeve ulice namreč niso dovolj pazili, koga vse so okievetali in gonili pred sodišče. Šele naknadno so spoznali svojo zablodo Ln dali razžaljenemu županu g. Pečjaku polno zadoščenje. Drugi oklevetani — župa^n njih pri-, mer; 60 po večini do pičice enaki hinjskemu— »e bodo morali obrniti na sodišče, da si dobe zadoščenja, kaiti vs&m ostalim 20 ni stric — sam predsednik Katoliškega tiskovnega društva. Z sadoščeniem moramo ugotoviti: za enega je moral »Slovenec« že preklicati svojo obdolžitev. Prej aH slej jih bo tudi moral za druge, čeprav z njegovimi gospodarji niso v žlahti.
BSK ne pojde v Anglijo
Beograd, 3- novembra, p. Na enočnji seji upravnega odbora BSK ie bilo sklenjeno, da nogometno moštvo kluba ne bo gostovalo v Angliji, ker je v zelo s'labi formi :m ne bi moglo reprezentirati našega nogometa v tujini.
Beležke
JRZ za unitarizem
V	nedeljo je imel minister Djura Jan-kovič sestanek s političnimi somišljeniki v Podravski Slatini. V svojem govoru je obeležil tudi stališče JRZ v vprašanju notranje ureditve države. Med drugim je rekel: »Jugosloveni se moramo deliti po strankarskih programih, ne pa po plemenih in verah, ker je to v nasprotstvu s cilji državne politike. Zato smo tudi za unitari-stično ureditev države. Če bi bili za federacijo, bi bili s tem tudi proti enakopravnosti državljanov. Ko govore Hrvati o federaciji in zahtevajo enakopravnost, postavljajo nemogoče zahteve. V federativno urejeni državi živi vsaka pokrajina svoje posebno življenje in je radi tega mogoče, da žive eni bolje kakor drugi. Mi smo za unitaristično urejeno državo. Smo pa tudi zato, da se izroči upravljanje mnogih poslov lokalnim oblastem, ker ni potreba da odločuje o vseh stvareh centralna vlada. Toda vse to poslovanje more voditi samo ena roka, ki mora biti odgovorna vladi.«
Slovenec ter JSZ in ZZD
Kakor je našim čitateljem že znano iz ponovnih naših beležk, je takozvano »krščansko« delavstvo razdeljeno v dva tabora. Večji in starejši tabor je organiziran v Jugoslovanski strokovni zvezi, manjši, toda vodilnim gospodom bolj pri srcu stoječi tabor pa se zbira v novi Zvezi združenih delavcev. Časopisje iz Kopitarjeve ulice se je na videz delale kakor da je nevtralno in da sta mu oba tabora enako ljuba. V včerajšnji številki pa poroča »Slovenec«, da jc »delavstvo v Komendi prestopilo iz JSZ v ZZD«. V uvodu svojega poročila pravi »Slovenec«, da se je s tem izvršil »važen dogodek v katoliškem slovenskem delavskem gibanju«. Dalje pravi, da se delavstvo v Komendi »radi svojega zdravega pojmovanja katoliškega javnega življenja ni čutilo zadovoljno v občestvu JSZ« in da »slovensko katoliško delavstvo spada v novo organizacijo (ZZD)«. Tako je torej »Slovenec« končno jasno pokazal svojo barvo.
Mnenja g. Davidovima
Beograjski »Odjek«, glasilo skupine Ljube Davidoviča, zavrača v uvodniku razne ugotovitve, ki jih je iznesel dr. Maček v svojem nedavnem intervjuvu v »Vremenu«. Odločno protestira proti mišljenju dr. Mačka, da se trudi srbijanski del združene opozicije za sporazum s Hrvati le zato, ker želi priti na ta način do vlade. Za rešitev hrvatskega vprašanja je bistvenega pomena, kak politični značaj bo imel režim, ki naj ta sporazum izvede. Za tak režim ni dovolj vlada poštenih in sposobnih ljudi, ali celo koncentracijska vlada raznih vodilnih političnih osebnosti. Poprej že mora biti dosežen popoln sporazum narodnih voditeljev o osnovnih linijah, ako naj se reši hrvatsko vprašanje.
Zanimivo je mišljenje »Odjeka«, da je treba preprečiti za vsako ceno plemensko razmejitev med Hrvati in Srbi pri bodočem reševanju hrvatskega vprašanja. Ustanoviti se bodo morale posebne prehodne pokrajine, ki bodo potisnjene med pretežno hrvatske in pretežno srbske pokrajine. To velja posebno za Bosno in Hercegovino, kjer bi dobila na ta način jugoslovenska misel svoje zatočišče in izhodišče za svojo poznejšo akcijo med Srbi in Hrvati
Poziv „Hrv. dnevnika46 srbijanskim politikom
V	zvezi s pisanjem beograjskih listov in govori raznih predstavnikov srbijanstke združene opozicije poziva »Hrvatski dnevnik« beograjske opozicijske voditelje, naj bodo v svojih govorih o potrebi rešitve hrvatskega vprašanja malo bolj stvarni. Ni dovolj, da se samo zatrjuje potreba sklenitve sporazuma. Srbijancem je treba povedati kaj dr. Maček m Hrvati hočejo. »Voditelji srbijanske združene opozicije vedo ne samo glavne zahteve Hrvatov, nego tudi številne podrobnosti Ako res žele sporazum, potem naj prično takoj z obsežno in premišljeno akcijo za informiranje srbijanske javnosti o hrvatskih zahtevah«.
Nemci in Rumuni v JRZ
Minister dr. Rogič ima te dni shode in sestanke po dunavski banovini, ki bo kmalu imela občinske volitve. Kot posebno značilnost shoda v Alibunaru v Banatu podrčr-tavajo listi, da so se shoda v velikem številu udeležili tudi banaski Nemci in Rumuni. Minister dr. Rogič jih je posebej pozdravil in jim izjavil, da je JRZ edina stranka, ki vpošteva pravice narodnih manjšin.
Volitve v Zbornico
Tudi včeraj še niso bile potrjene vse volilne liste za volitve v Zbornico za TOI. Nekaj list je bilo zavrnjenih in bodo nekatere do 5. t. m. še ponovno vložene.
Včeraj sta bili potrjeni obe listi za industrijski odsek, in sicer za prvo volilno okrožje (Ljubljana) z nosilcem Riliardonn Skubeem, gen. ravnateljem TPD. in za drugo volilno okrožje (ostalo področje zbornice) z nosilcem dr. Ernestom Rekarjem, članom upravnega odbora Tovarne verig d. d. v Lescah.
Potrjena je bila nadalje za trgovinski odsek lista za prvo voMno okrožje (Ljubljana) z nosilcem g. Albinom Smerkoljem, trgovcem v Ljubljani.
Za obrtni odsek so bile potrjene še naslednje liste: 2. volilno okrožje (srez Radovljica): nosilec Andrej Čufer, mizarski mojster, Jesenice: 5. volilno okrožje (Kamnik, Litija) nosilec Be'cian Boštjan, zidarski mojster v Gorah pri Komendi; 8. vo'il-no okrožje (Brežice), druga lista: Kralj Andrej, sodarski mojster. Sv Lenart pri Brežicah; 6. volUno okrožje (Kočevje. Logatec): nosilec Josip Rebek, ključavničarski mojster, Ljubljana; 14. volilno okrožje (Maribor levi breg in mesto Maribor): nosilec Ivan Cojč, kiparski mojster, Maribor; 15. volilno okrožje (Maribor desni breg): nosilec Fran Bureš, urarski mojster, Maribor.
Odlikovanja
Beograd, 3. novembra, p. Za za®Cuge na humanitarnem te socialnem polju *o biti odlikovani:
Z redom n. Save IV. ®topoj©: dr. Jan Voves. banovioSki zdravnik ▼ Radovljici, Jelena Hojič. predsednica upravnega odbora {enakega podpornega društva jugoslovesnske kolonije v Trstu, ter društveni Danici Viktorija Martini«, soproga zdravnika dr. Martinima pri generalnem konzulatu v Tr®tu Hn Katica Subotjč, učiteljica na srbski pravoslavni šoli ▼ Trstu; z redom »v. Save V. stopnje naslednje članice omenjenega tržaškega društva: Darinka Stankovi6, soproga upravnika srbske pravoslavne šole v Trstu, Zorka Diniijfcrijevič, soproga našega konzula v Tretu. Milka Vojinovič, soproga duhovnika srb^lke pravoslavne cerkve v Trstu, Fa®i Beta, soproga pomorskega kapetana v Trstu, Fani Su^ičeva, soproga tržaškega trgovca in Vanda Daridjeva. soproga prokurista ju-goslovenske parobrodarske družbe v Tr&tu.
Dr. P uric pri Delbosu
Pariz, 3. novembra w. Francoski zunanji minister Delbos je danes sprejel jugoslo-venskega poslanika Puriča.
poveča delovanj«
organizma In ubla-JuJe bolečino Bol|SI krvni obtok dosežeta * ASPIRIN tabletami, tam neškodljivim sredstvom proti pre-Hiajenju, revmatlzmu In zobobolu.
vsaka tableta Ima vtisnjen Bayer-Jev križ/—
ASPIRIN
V. «. .Jngela« k. d.. Zigreb. Oglu je rej. pod S. Br. 12.314 od 25. VI 1934.
Dr. Kramer o nauku iz občinskih volitev
Seja izvršnega banovinskega odbora JNS
Pod predsedstvom dr. Janka Rajarja je bila včeraj v Ljubljani polnoštevilno obiskana seja izvršnega odbora banovinske organizacije JNS. Politično poročilo sta podala senatorja dr. Kramer in Pucelj, o izidu občinskih volitev pa sta poročala po-slevodeči podpredsednik dr. Pirkmajer in banovinski tajnik dr. Zajec. Ugotovljeni rezultati so bili sprejeti na znanje z velikim zadoščenjem. Pri tej priliki je senator dr. Kramer izrekel v imenu stranke zahvalo in priznanje vsem požrtvovalnim delavcem, ki so junaško vodili težko volilno borbo in tudi tam, kjer ni bilo formalnega uspeha, lepo pokazali, kako nezlomljiva je volja naprednih elementov, očuvati svoje življenjsko pravo. Pokazalo se je zopet, da predstavlja napredni živelj med Slovenci intelektualno in moralno silo, ki je nepo-rušljiv jez proti vsakemu enostranskemu diktatu. Borba za občine je bila huda, toda v svojih posledicah zdrava preizkušnja naše napredne in nacionalne sredine, ki je v težkih žrtvah vnovič dokazala svojo borbeno odločnost, a tudi svojo nepremagljivost
Metode in taktika nasprotnikov, je dalje izvajal dr. Kramer, 90 prisilile napredne ljudi k skupnemu nastopu in k medsebojni solidarnosti, s katero 90 se skoro povsod povezali vsi konstruktivni elementi naše opozicije. V splošno političnih naziranjih jc mod sodelujočimi skupinami marsikatera razlika. Toda z indignacijo je treba odbiti
sumnjo, da je bila kjerkoli storjena kakršnakoli koncesija socialnemu ali državnemu prevratništvu. Solidarnost v boju je utrdila med opozicijskimi elementi zveze medsebojnega spoštovanja m zaupanja, ki predstavljajo dragocen politični in moralni kapital in za katere ne sme nihče želeti, da bi se zopet raztrgale. Kdorkoli trezno gleda na naše politične razmere, ne bo mogel odkloniti nauka m izkušenj zadnjih bojev, v katerih so naši nacionalni ljudje, zavedajoč se svoje dolžnosti, igrali važno vlogo, v katerih pa se je prav tako pokazalo, da poleg njih in v sodelovanju z njimi kipijo zdrave sile v našem narodu, ki bodo skupno osredotočile vse svoje napore, da ostane naš narod zvest tradicijam svojega značaja, sam sebi gospod in sluga le sebi, svoji državi in svoji nacionalni veličini.
V obširni debati, v kateri so sodelovali skoraj vsi člani odbora, so bila obravnavana splošna državna ter posebna slovenska in strankarska vprašanja. Govorili so med drugimi gg. nar. posl Prekoršek, Mravlje, Plcskovič, Lukačič, Koman in Hočevar, župnik Barle, Zupan (Jesenice) Arko (Ribnica), Lovšin (Kočevje), Tome (Moravče), dr. Lipold (Maribor), Hajdinjak (Dolnja Le*n-dava). Tavčar (Rakek), Dermelj (Boštanj), Debeljak (Krško), Križnar (Stražišče), Ze-helj (Gornji grad) itd.
Soglasno so bili sprejeti razni sklepi političnega in organizacijskega značaja. Seja je trajala od 14. do 18. ure.
»Slovenčevo" izmikanje
V soboto smo ob priliki neke grdobije, ki jo je bil zopet enkrat zagrešil »Slovenec«, ugotovili, da so lastniki »Slovenca« sami duhovniki in da torej oni odgovarjajo za način pisanja v »Slovencu« m drugih svojih listih. Pričakovali smo od »Slovenca« izjave, ali je tako pisanje v skladu z nauki o resnicoljubnosti in poštenosti, ki jih lastniki »Slovenca« učijo v svojstvu katoliških duhovnikov. Namesto odgovora pa se »Slovenec« izvija, da nikdar in nikogar ne obrekuje. Toda ▼ isti številki je lopnil samega sebe čvrsto po zobeh, kajti samo eno stran dalje je moral za enega od oklevetanih županov svoje trditve preklicati in mu dati zadoščenje.
Čudni so moralni pojmi in logika gospodov pri »Slovencu«. Oni so prav dobro vedeli, kako je s tistimi župani, o katerih so poročali, da so »izročeni sodišču«. Kljub temu so pisali o njih, kakor da so sami zločinci, Id so s svojimi mahmacijami ogoljufali ali na druge nečastne načine oškodovali svoje občane. In vendar zatrjujejo, da niso obrekovali Pri polni zavesti, da ne pišejo resnice in da mečejo blato na nedolžnega bližnjega, so napisali že tudi
marsikak članek. Pa vendar trdijo, da pri
»Slovencu« obrekovanj sploh ni, marveč da gre pri vsem tem le za »časnikarsko dolžnost«. Ko pa smo mi svoj čas res po časnikarski dolžnosti prav na kratko in brez vsake tendence poročali o znanih re-dovniških procesih v Nemčiji, je bil pri »Slovencu« ogenj v strehi. Proglasili so nas za framazone in obrakovalce, čeprav nismo niti z besedo rekli, ali je res ali ne, kar se obtoženim redovnikom očita, in čeprav je rt poročil nemških listov izhajalo, da so nekateri obtoženci očitane jim zločine celo priznali, pa je »Slovenec« pozneje celo sam poročal, da je sam papež odredil komisijo, ki naj preišče razmere v nemških samostanih.
Naj se »Slovenec« nikar ne izvija, marveč naj raje jasno pove, ali je po naukih njegovih lastnikov greh ali ne, tako pisati, kakor je »Slovenec« pisal o odstavljenih slovenskih županih in o mnogih drugih poštenih ljudeh. Ako ni greh, potem bodo slovenski verniki svoje spovedi mnogo hitreje opravljali, ker bo odpadla polovica stvari, ki so jih doslej smatrali za greh in se jih zato spovedovali.
Govori branilcev v kerestinskem procesu
Zagreb, 8 novembra, o. V kerestinskem procesu so se danes nadaljevali govori branilcev. Govorili so dr. Hija Jakovijevič, ki je sedaj direktor »Hrvatskega dnevnika«, nar. posl. dr. Toma Jančikovič, dr. Niko Franid, dr. Miroslav Vranič m dr. Ivo Po-liteo, predsednik zagrebške odvetniške zbornice. Zanimanje za proces med občinstvom je zopet veliko in je bila razpravna dvorana ves čas polna.
Dr. Jakovlievič, ki tagovarja dva obtoženca. je izpodbijal verodostojnost glavnih prič Gogiča in Dudukoviča, češ da ne moreta objektivno soditi, ker sta oba pod vtisom predsodkov. Iz izjave bana Mihaloviča, da med napadalci ni nikogar spoznal, je izvajal branilec, da napada niso izvršili Ke-restinčani ali ljudje iz neposredne okolice, da torej obtoženci niso bili med napadalci.
Nar. posl. dr. Jančikovič je govoril nad dve uri. Govoril je splošno v prilog vseh obtožencev in posebej še v prilog onih dveh obtožencev, za katera je prijavljen kot zagovornik. Kerestinski zločin je slikal kot sad političnih in socialnih razmer. Zgodovina pozna več sličnih političnih zločinov, ki pa jih kasneje ni obeleževala kot zločine, marveč kot zgodovinske dogodke. Kerestin-skega krvolitja je kriva masa kot taka in ne posamezniki, ki so docela stali pod sugestijo mase in niso več imeli individualne volje. V množici lahko postane najboljši j človek zverina. Branilec je dalje govoril o četnikih. o napetem političnem ozračju po umoru poslanca Brkljačiča. o umorjenih omladincih o katerih je trdil, da so izzivali itd. Tudi on je dokazoval da Gogičeve izpovedi ne morejo biti merodajne. ker je bil takrat v smrtnem st,ra.hu in se zato ne more jasno spominjati na podrobnosti. Končal je s pozivom, naj sodišče vse obtožence, zlasti pa njegova dva klienta, oprosti vsake krivde.
Na sličen način so branili obtožence tadi naslednji trije zagovorniki Pledojeji se bodo na jutrišnji razpravi nadaljevali in morda že zaključili.
»Italija je izstopila iz Društva narodov44
Rim, 3. novembra, b. V komentarju milanskega Mussolinijevega govora poudarja ofidozni »Giornale d' Italia« med drugim: Italija je izstopila iz DN, prav tako kakor Japonska, Nemčija in druge države, ker Je DN povsod pokazalo popolno nerazumevanje. Italija se ne misli več vrniti v ženevo. Obenem z DN pa je Mussolini črtal iz svojega evropskega načrta tudi vse tiste oblike, ki so bile samo privržki ženevska ustanove. Glede italijanskih odnošajev do drugih držav pravi, da stoje pred dilemo: Ali pravičen mir ali pa neizogibna vojna v Sredozemlju in v Evropi.
Premestitve v prometni službi
Beograd, 3. novembra, p. V železniški službi ©o bi'li premeščeni po službeni potrebi: Oficial Emil Pantoni iz železniških delavnic v Maribor k izpostavi v Ptuj, oficial Anton Svetic iz Zagorja na Rakek, nadzornik proge Mihael Pintar iz Ruš v Maribor.
Vremenska napoved
Zemnnsko vremensko poročilo: Oblačno na severozahodu in v primorskih krajih z nekaj dežja v gornjem primorju. Nekoliko razjasnitve v drugih pokrajinah. Temperatura je zrasla. Minimalna temperatura Sarajevo —3, maksimalna gipanj 15 stopinj.
Zemunska vremenska napoved za dane®: Delno oblačno v vsej kraljevini z nekoliko povečano oblačnostjo na primorju in v zahodnih krajih, kjer utegne deževati.
Dunajska vremenska napoved za danesj Izpremenljivo, nekoliko milejše zapadno vreme.
Maši kraji in ljudje
Na starem pokopališču pr! Sv. Krištofu nameravajo zgraditi novi lemenat
Žalosten konec načrtov o slovenskem Panteonu
Ljubljana, S. novembra.
V kroniki o Vseh svetih, ki ji»h je Ljubljana letoe praznovala še na posebno topel, dostojanstven način, so skoraj povsem izostala poročila o tem, kako smo počastili spomin pokojnih, ki epe na stari božji njivi pri Sv. Krištofu. Poročali smo o spoštovanja vredni pozornosti naših Preporodovcev, ki skrbe za gomile naših največjih. Znano je, da kljub postopnemu opuščanju pokopališča, še zmerom mnogi izmed njih počivajo pri Sv. Krištofu — da vsaj na praznik mrtvih niso do kraja pohabljene in zapuščene. A zaradi posebno bridkega prazničnega občutja, ki nas navdaja o Vseh svetih, se skoraj v resnici ni dalo pisati o neznanski, brezdušni sramoti, ki jo za vso našo javnost, m njeno moralo in kulturo predstavljajo gT0i)0vi na starem pokopališču.
Ko smo v zadnjih časih kdaj pa kdaj bra-S v dnevnem listu o škandaloznem početju, ki smo mn bili priče na pokopališču pri Sv. Krištofu, o plenitvi grobov, o stalno mno-žečih se tatvinah nagrobnikov, zlasti njih dragocenejših delov, pa še o vseh mogočih rečeh, ki morda spadajo kamorkoli, samo ne na poslednje počivališče naših rajnih, smo za odgovor ponovno čuli krilatico, da za zadeve starega pokopališča nihče več ni kom peten ten. Pokopališki fond, katerega upravo tvorijo vse mestne župnije in ki je bil od nekdaj posestnik pokopališkega sveta, je dal vedeti, da se ga grobovi ne tičejo, ker da je zemljišče že prevzela mestna občina. Magistrat pa je na drugi strani zatrjeval, da njegova kompetenca še ni nastopila, ker posel z zamenjavo zemljišča še ni končan. Med upravo fonda in mestno občino so se v resnici delj časa vršila pogajanja, da bi mesto prevzelo pokopališki svet in da bi na njem v smislu regulacijskega načrta in Plečnikove zamisli zgradilo Panteon našSh velikih pokojnih, okrog njega pa uredilo obsežen park. ki bi biJ velika pridobitev za ves bežigrajski okraj. A ker je fond stav-Ijol previsoke zaihteve, do zamene ni prišlo in Plečnikov načrt je zaenkrat padel v vodo.
Že prej pa so podrli vso stran pokopali-i5ko<ra obzidja, ki je tekla ob Linhartovi ce-*ti, ker je nova trasa ceste zadela nekaj pokopališkega sveta. Takrat je 7ačela stara
božja njiva pri Sv. Krištofu z veliko naglico razpadati in v teh letih se je novejši del pokopališča v kotu med Tyrševo in Linhartovo cesto spremenil v en sam zanemarjen travnik, na katerem se skoro ni dalo več razbrati posameznih gomil, kakor hitro so ljudje raznesli nagrobnike in vsa znamenja, ki so pričala o pokojnikih. 0 Vsoh svetih je bilo prav ganljivo videti, kako so pobožni ljudje polagali skromne venčke in prižigali lučke po tej zapuščeni zemlji, na kateri nekdanjih grobov nikjer več ni videti. Ko so razdirali pokopališče, so mnogo spomenikov prenesli k cerkvi Sv. Krištofa, kjer še zdaj kar tako slone, a še letos so se našli morda kakšni oddaljeni sorodniki in znanci, da so prišli in da so pred te mrtve kamne položili kito cvetja in prižgali drobno lučko, dasi pod njimi že zdavnaj nihče več ne spi. Vsako pokopališče na svetu je nekaj žalostnega, a tako žalostnega pokopališča, kakor ga imamo pri Sv. Krištofu, izlepa ne more biti kje drugje.
Iz lastnih izkušenj vemo, kako počasno so instance, kadar rešujejo zadeve živih, a o mrtvih smo se privadili verjeti, da bodo že počaka]i sodnega dne. Tako je menda na vse strani prav, da se vprašanje pokopališča pri Sv. Krištofu ne premakne s točke. A kakor dajo slutiti neke novejše vesti, so naši cerkveni krogi o usodi zemljišča že odločili: namenili so ga za stavbišče novega ljubljanskega lemenata, ves ostali obsežni kompleks pa naj bi se preuredil v lemenatski vrt. Kakor bi si vsa javnost želela, da se religiozna-, moralna in kulturna sramota, kakršno predstavlja svet ob Sv. Krištofu, čimprej odpravi, pa takšna namera v široki javnosti najbrž ne bo mogla računati na ugoden odmev. Ne glede na to, da bi takšna namera ne bila v skladu z regulacijskim načrtom in s Plečnikovo zamislijo, nikakor ne gre. da bi sredi Ljubljane tako obsežna zemljišča prepuščali uporabi kakršnegakoli internata, ko je v mestu že vendar toliko ogromnih zemljiških kompleksov iztrganih iz organskega prometa in razvoja (n. pr. nunski in frančiškanski vrt). Zadeva starega Sv. Krištofa postaja na ta način samo iz dneva v dan bolj pereča in rešitev vprašanja se zmerom bolj odmika v neznane daljave. Na naši kulturni javnosti je, da reče svojo besedo.
Samotarji v kočevski deželici
Na obisku pri starem znanstveniku v Polomu
Stara cerkev, konec oktobra.
Doslej mi je bila kočevska deželica tuja. Komaj so me zadnje premestitve preselile semkaj. že sem po stari učiteljski navadi zaželel čimprej spoznati nove kraje, ljudi in njih navade. S tovarišema Brankom in Tonetom smo zasedli kolesa ter se odpeljali pozdravit sosede v Polomu.
Lepo jesensko nebo nam je bilo naklonjeno. Sonce nas je prijetno božalo s poslavlja jočo se toplino, sami smo kolesarili po hriboviti cesti sredi nepreglednih kočevskih gozdov in žive duše nismo srečali na tej poti Bili smo vedre volje in neugnano razpoloženi, ko smo se pripeljali v Polom, v prijazno, čisto vasico. Nehote smo se začudili lepi pokrajini, snagi okoli bajt. saj ni nihče od nas pričakova.1 takšne lepote Bredi kočevskih gozdov, onstran sveta tako-rekoč. Ob koncu aleje kostanjevih dreves se beli prijazna, za spoznanje večja hiša od drugih: šola. dom prosvete. Prijazna in po-strežljiva tovarišica. očividno vzrndoščena poseta, hiti. da bi nam čim lepše in čim bolj domače postregla. S toplino in pravim prijateljstvom. ki je le pri hribovskih učiteljih doma. nas je takoj uvedla v svoj domači ikrocr. Odmaknjeni od mesta in njegovih prekljarij ter goljufivega obraza smo bili
srečni in pogovor nas je neopazno zapeljal v večerni mrak.
Bivši častnik, naveličan hrupnega sveta, je tudi prisedel k nam. Ze več let je, kar se je bil umaknil v ta raj in zaživel polno življenje sredi romantične vasice in sredi obo-ževanega cvetja. Toleranten gentlemen, Slovenec, a priljubljen med tamošnjimi kočevskimi Nemci.
Ogenj je prasketal v peči. V kotu tople sobice je sedel starček. Nažiga si cigareto za cigareto in molči. Gluh je. Ne sliši našega živahnega razgovora, z ustnic pa nam razbira besede, časih naš smeh privabi tudi njemu komaj zaznaven smehljaj na lice. Zamika me inteligentna pojava nemega starčka in povprašam gostiteljico:
»Vaš očka?«
»Aih, ne. Ali ga ne poznate? To je profesor dr. Belar«.
Kakor bi odrezal, je smeh utihnil. Utihnili smo za nekaj hipov in se samo nemo spogledovali. Greh družbe se je dotaknil tudi naših stc. In potlej smo se vpraševali, če je potrebno, da znanstvenik preživlja večer svojega življenja v tem odmaknjenem kraju?
Prof. dr. Albin Bela.r, ustanovitelj in dolgoletni vodja seizmološke postaje v Gorjah
pri Bledu tega menda ni zaslužil. V znanstvenih krogih širom Evrope cenjen, je danes kronski upokojenec. Dasi so njegove zaslugo za nansfcveni svet neprecenljive, mu danes pičla pokojnina ne dovoli živeti v mestu, kulturnem središču, kjer je bil do leta 1908. višji šolski nadzornik. Leta 1904. je bil v Beogradu. Ponovno leta 1911. Tudi tamkaj je ustanovil seizmološko stanico, ki jo danes vodi prof. Jelenko Mihajlovič. Za te zasluge je bil dr. Belar odlikovan od kralja Petra I. Tudi blagopokojni Viteški kralj je cenil znanstvenika Belarja, Večkrat ga je obiskal na njegovi postaji v Gorjah. Živo se je zanimal za njegovo delo ter proučeval njegove aparate. Z ocrnjem v očeh še danes češče pripoveduje prof. dr. Belar, kako so njegovi fino občutljivi aparati zabeležili tresljaje, povzročene po 101 topovskem strelu, na dan. ko se je rodil naš mladi kralj Peter II. Poslal je diagram s 101 piko srečnemu očetu kralju Aleksandru, ki ga je velel uokviriti ter obesiti na vidno mesto v svoji delovni sobi. Za to lepo pozornost pa je modri kralj odlikoval prof. dr. Belarja z nagrado 10 tisočakov, za znanstvene za-sluee pa mu je na kraljev ukaz adjutant majoT Pogačnik osebno pripel red Sv. Savo IIT. stopnje.
Tudi dr. T. G. Masarvk. ki je bil sošolec dr. Belarja. je našega znanstvenika spoštoval. ter mn je v znak p^s^bne naklonjenosti poslal več svojih knjig. In še danes uživa simpatični dr. Belar spoštovanje v znan-
stvenem svetu, osobito v tujini, dasi ga je bolezen umaknila od njegovega marljivega dela. Tako je še vedno dopisnik nekaterih inozemskih listov: angleš-kih. nemškib, čeških. Sleherni dan dobiva časopis Dailv Mail, čigar dopisnik je že dolgo časa. Tudi češke in nemške časopise sem opazil na njegovi mizi. Pri vseh je vnet in uvaževan sodelavec. Koliko cenijo drugod njegove prognoze o potresih, je dokaz ta, da mu seizmološki postaji v Greenwichu in Pragi pošiljata svoja izvestja. Ob priliki zadnjih potresnih sunkov pri nas je uredništvo velikega angleškega lista »Dailv Maila« brzojavno povprašalo dr. Belarja za njegovo prognozo. ki po 40 letnih izkušnjah veli, da so zadnj« periadrijatični potresi v tesni zvezi z ekvinokcijskimi viharji.
Tako spoštuje uglednega moža tujina. In mi? V Polomu, vasici sredi kočevskih gozdov je polomijada naših kulturnih razmer. Tam hira. Bogu za hrbtom in pozabljen od številnih nekdanjih prijateljev, človek, ki je našim kulturnim prilikam »ogledalo teh težkih dni«!--- Lojze Zupane.
Šolska poliklinika dobi svoj dom
Stroški zidave bodo iznašati poldrugi milijon
Ljubljana, 3. novembra.
Po dolgih bojih bo slednjič šolska poliklinika vendarle dobila svoje pravo mesto v zgradbi, ki so jo pretekli teden pričeli gTaditi nasproti tehnični srednji šoli na Aškerčevi cesti.
Ze leta 1929. je tedanji minister narodnega zdravja dr. štampar z zakonom iz-posloval, da je bilo iz izseljeniškega fonda odobreno posojilo milijon dinarjev, vendar pa tedaj še ni bilo na razpolago primernih načrtov. Čudno nasprotje, kakor ni običajno. Bil je denar od vsega pečetka, z zidanjem pa se je čakalo do danes. Prvotno je obstojal načrt, da bi se šolska poliklinika zgradila v Streliški ulici poleg Dečjega doma. Ker pa bi bila stavba prevelika in neekonomična in bi bila tudi precej izven mesta, se je ta načrt opustil, vendar pa je odbor prostor sprejel- Pozneje se je odbor odločil za drug svet nasproti tehnične šole in ga zamenjaj za banovinski svet, stari prostor pa je cdkuipil križarski red.
Potekla so tri leta, preden je bilo rešeno vprašanje zemljišča, medtem pa je izšel predpis za novo obliko opeke, iz kakršne morajo biti take zgrdabe, in je bil zavoljo tega spremenjen tudi načrt za šolsko polikliniko Tudi drugi načrt ni bil odobren. Zato je arhitekt Culk napravil tretji načrt, ki pa je po čudnem naključju obležal v gradbenem ministrstvu. Med tem časom je iašla naredba, da morajo vse javne zgradbe imeti zavetišča proti plinom. Čeprav je bil tu predpisan zaklon saano za 80 oseb, je to podražilo zgradbo za 200.000 Din. Zadnjih šest let so nabrali še 600.000 dinarjev iz zdravniškega šolskega fonda, v katerega plačujejo dijaki letno po 20 dinarjev in je na zadnje znesla spupna vsota 1,600.000 Din.
Oddelki šolske poliklinike so raztepeni po raznih delih mesta in so si iskali prostora, kjer je bilo trenutno najugodneje. Že od leta 1924. se je poliklinika stiskala v nekoliko neprimernih prostorih, kaker sta bila paviljona na vrtu učiteljišča na Resljevi cesti, sčasoma pa sta obe baraki tako daleč razpadli, da je gradbesna komisija ob pregledu odločila, da se morata
baraki podreti, in se je morala tudi poliklinika zdaj preseliti v Jakilovo hišo v Gledališki ulici. Tu so prostori bili tesni, nehigienični in je bila velika nevarnost okužitve. Nameščenih je šest zaščitnih sester in trije zdravniki specialisti.
V okviru državne šolske poliklinike, M ima predvsem nalogo, da zdravi, pa obstoji tudi socialna ustanova, ki skrbi, da dobe v njej ubogi dijaki hrano po nizki ceni. V šolski kuhinji kraljice Marije v Prečni ulici se je v šolskem letu prehranjevalo na dan povprečno 100 do 140 dijakov. V celem letu je bilo izdanih 23.241 obedov in sicer 13.181 po znižani ceni in 10.035 brezplačno. Za vzdrževanje kuhinje prispeva Nj. Vel. kraljica Marija me-seSno 5.000 Din. Zadnji čas se obeta, da bo kuhinja skrbela tudi za večerjo revnim dijakom.
Nova zgradba šolske poliklinike bo v veliki meri odpravila dosedanje neprilike. V njej bo našla mesto ortopedska telovadnica, ki jo zdaj vedi prof. Josip Kozak na učiteljišču, vselil pa se bo vanjo tudi protituberkulozni dispanzer dr. Prodana. Zgradba bo dvenadstrepna in bo imela dosti prostora za vse oddelke današnje šolske poliklinike.
Stroški bodo gotovo znesli nad milijon dinarjev in bodo samo zidarska in tesarska dela stala nad 600.000 Din. Dela vodi gradbeno podjetje Mavrič, ki je s svojimi delavci že pričelo z izkopavanjem temeljev, delo pa ovira nestalno je?ensko vreme. Neugodno pri novi zgradbi poliklinike bo zlasti to, da bo precej oddaljena predvsem od bežigrajske gimnazije, vendar pa bo ž njo ustreženo dolgoletni potrebi po samostojni stavbi, ki mora biti drugo jesen pod streho.
Najboljši in najslavnejši sodobni satirik
BERNHARD SHAW
v filmu JENNY JUGO
in G. GRtJNDGENS
Smeh in zabava!
DANES PREMIERA
Pygmalion
KINO UNION!
Dravo regulirajo
Markovci, 3. novembra V Novi vasi pri Sv. Marku na Dravskem polju so se začela regulacijska dela na Dravi. Res je, da je pomoč dobra, ali ne koristi mnogo, če je pozna. Drava, ki leto za letom odnaša najrodovitnejše njive in travnike, t»e je že močno približala va<si in neposredno so bile ogrožene že neikatere hiše. Markov-ska občina ni nikdar posvečala dovolj pažnje regulacijskemu problemu Ln zato so kredite, inamenjene za vodna dela na Dravi, največkrat iz-kor-stili drugi kraji, ki pa še iz-daleka niso bili tako ogroženi kakor nekatere vasi pri Sv. Marku.
Kljub pozni pomoči so vendar ljudje zadovoljni. kaj>ti računajo, da bodo z delom na Dravi zaslužili vsaj za obleko in obutev. Mnogi se boje, da 6e bo uresničila pred občinskimi volitvami napovedana grožnja; kdor ne bo volil >nas«, ne bo dob'l dela pri regulaciji!
je majhno ljubezen, a dekle mu je reklo, da ne sme ljubiti, češ da ji brat brani in jo pretepa, žalost je bila dovolj velika, ko je v svojem srcu zasumil, da je to morda le prazen izgovor in da so vmes kakšne druge hujše reči. Zdravnikom v bolnišnici je uspelo, da nerečnemu fantu vrnejo življenje a po grenki preizkušnji se mu najbrž povrne tudi pogum, da bo v prihodnje lahko rečem gledal v obraz, kakršne so.
Največja filmska umetnina sezone !	fJjffeC:!	f\Triumf tega filma bo zasenčil
Ob sodelovanju orkestra in zbora solistov	Br Bia M lil II	IJB 1B	, ^	, .
berlinske državne opere: Beethovnova IX	*	vse dosedanje uspehe!
simfonija, Handlov oratorij »Juda Maka-	PREMIERA JUTRI V ELITNEM KINU MATICI ! Lil Da&over> Willy Birgel, Ma-
bejec«, Čajkovski »Nussknacker« suita.	Naročila sedežev sprejemamo že danes !	^ pL TasnJMly> Peter Bosse.
Obup v ljubezni
Ljubljana, 3. novembra Nikomur ne prizanese poslednji Obup. Včeraj je bil sicer precej puščuben dan, a Grad je imel precej svojih obveznih sprehajalcev, zlasti mnogo starih upokojencev, ki se shajajo gori na pipico pomenka. Okrog poldneva so sprehajalci opazili na samotni klopi v Regallyjevem gaju mladega človeka, ki je na lepem omahnil, kraj njega pa je obležala steklenička, iz katere je udarjal vanj po lizolovi raztopini. Brž so poklicali reševalce, ki so neznanca prepeljali v bolnišnico.
Po dokumentih, ki so jih našli pri njem so v obupancu spoznali 20-letnega trgovskega potnika Stanka, ki mu je usoda naklonila sicer prelepo, vse obetajoče ime Zdravje, a ga je opeharila za nekaj najskromnejših, najtišjih hrepenenj. Imel
Tragična smrt gospodarja
Grosuplje, 3. novembra.
V mirni kmečki vasici Rogatcu, ki leži na severni strani šentjurske občine, je gospodaril na lepem posestvu ugledni napredni posestnik Perme, po domače Jamnik. Te dni pa je pridni gospodar, kakor vsako jutro, prvi vstal in še! v hlev krmit živino. Ko je stopal v skedenj po seno, je vladala še tema, da ni videl koraka pred seboj. Z vso silo je Perme zadel v oje voza in se smrtno ponesrečil. Ugotovili so, da se je zadel naravnost v trebuh in si dvakrat pretrgal čreva. Tudi takojšnja pomoč bi bila zaman. Nesrečni mož je visel še nekaj dni med življenjem in smrtjo in ta ga je naposled rešila mučeništva. Uglednega družinskega glavarja so v nedeljo dopoldne številni farani spremili na šentjursko pokopališče.
Pri neredni stolici, napihnjenosti črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna »Franz-Josefova« grenčica zaostanke prebave, nakupičene v črevesju. — V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah in takisto pri otrocih.	o?i. Reg. s. br. lajava?
Prostovoljci gledališke umetnosti
Spomini ob petnajstletnici šentjakobskega odra
Šentjakobski gledališki oder, osrednje in vodeče ognjišče amaterskega igralskega udejstvovanja pri nas, bo v soboto s krstno predstavo Klemenčičeve dramatizacije Tavčarjevega »Janeza Solnca« praznoval 15-letnico svojega obstanka. Za ta praznik je oder izdal v uredništvu tajnika Ferda Hanžiča skrbno zbran in bogato opremljen spominski spis, ki so mu vrsto aktualnih člankov prispevali: Viktor Markič uvodno besedo, Milan Skrbinšek o resnem diletantizmu, Ferdo Hanžič o delovni bilanci 1921—1936, Ivo Peruzzi nekaj jubilejnih čestitk, dva druga sotrudnika pa nekaj zanimivih izkušenj z gostovanj in nekaj misli o »Janezu Solncui. Delce zaključujeta pregled vseh odigranih gledaliških komadov v teh 15 sezonah (z navedbami režije, dneva premiere in števila repriz) in pa vabilo na slavnostno predstavo, ki obeta biti resnično velik praznik Šentjakoba. Iz tajnikovega članka povzemamo nekaj ugotovitev, ki pričajo o velikem umetni-ško-prosvetnem ognju naših Šentjakobča-nov, a so obenem spoštovanja vredna revija resnega, trdega dela in vedrih uspehov:
Zamisel, ustanoviti dramatski odsek, je izšla leta 1920. od nekaterih članov odbora Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj. Poleg svoje politične naloge je društvo nudilo svojim članom že
knjižnico, ki je danes največja zasebna, javnosti namenjena knjižnica pri nas. Hotelo pa je dati svojim članom še prilike za širši kulturni razmah s tem, da je na pobudo odbornikov, predvsem Franceta Štruklja in Draga Mohorča, ustanovilo dramatski odsek. Dne 12. decembra leta 1920. je bil ustanovni sestanek, ki ga je v imenu glavnega odbora otvoril tedanji tajnik Matija Rode, a za prvega predsednika je bil izvoljen Rudolf Binter, poznejši, zdaj že pokojni častni predsednik, za tajnika Viktor Markič, za blagajnika Drago Mohorč, za odbornika pa Alojz Kovač. Prvič je novi odsek nastopil na intimnem prijateljskem večeru društva na Štefanovo 1920 v gostilni pri Lozarju.
Ker odsek tedaj še ni imel svojih prostorov, je imel sestanke in vaje v šentjakobski dekliški šoli, odbor pa se je trudil, da pride do lastnega odra. Obrnil se je na tedanje društvo »Jugendschutz« (zdaj »Mladinska skrb«) v Florjanski ulici, da odstopi šolsko sobo, ki bi se dala predelati v gledališko dvorano. Društvo je prošnji ugodilo in oddalo dvorano za 20 kron na leto v najem. Tedaj je vse članstvo odseka stopilo v akcijo in lastnoročno pomagalo pri gradnji odra, za katerega sta napravila načrte Josip Rebek in Alojz Kovač, kulise pa je naslikal gledališki mojster Skružny, Po poletnih pripravah je dne 9 junija 1921. oder nastopil z otvoritveno
predstavo »Pelikana« v režiji Rajka Ogri-na, vloge pa so podali člani in članice Ar-kova, Storova, Markič, Ogrin in Martelan-čeva. V otvoritvenem govoru se je predsednik Binter toplo zahvalil vsem, ki so pripomogli odseku do novega odra in dvorane, zlasti tedanjemu poverjeniku pokrajinske vlade g. Adolfu Ribnikarju.
Zgraditev in oprema odra je stala približno 24.000 kron, kar naj bi se amortiziralo s čistim dohodkom predstav. Tako je oder začel svojo žalostno pot, ki jo je prehodil vseh teh 15 let. Komaj je bil stari dolg poravnan, so naraščali novi. Pri tem je treba poudariti, da so vsi igralci neplačani amaterji, zato je njihovo delo treba ceniti toliko bolj. V prvi sezoni je imel oder 32 članov in članic, izmed katerih so mu Viktor Markič, Ante Gnidovec ter Danilo in Metka Bučar ostali zvesti do danes. Ze v prvi sezoni je odigral 16 premier in 38 repriz, a najboljša prireditev je bila spominska proslava tretje obletnice Cankarjeve smrti 11. decembra 1921. Ob priliki vse-sokolskega izleta v Ljubljani je oder nastopil v Narodnem gledališču t izborno naštudiranim Jurčič - Govekarjevim »Desetim bratom« v režiji člana Ivana Cesarja, ki je bil po zaključku sezone angažiran v Narodnem gledališču. Za njim si je izbralo igralstvo ie nekaj drugih članov za svoj poklic in tako ima oder tudi pri tem svoje zasluge.
V drugi sezoni je oder začel misliti na strokovno izobrazbo svojih članov in jih je na svoje stroške pošiljal v dramski tečaj Združenja gledaliških igralcev. Se danes va-
bi za režiserje svojim predstavam poklicne režiserje in gledališke pedagoge, med katerimi zavzema najvidnejše mesto Milan Skrbinšek, ki je zrežiral na Šentjakobskem odru 28 gledaliških komadov, v glavnem slovenskih del. Poleg njega zavzema vidno mesto v kroniki odra tudi Karus - Drago Pogorelec, ki je že 14 let član odra, njegov režiser in pedagog in ki je v teh letih prav tako zrežiral 28 iger. Leta 1927. se je v okrilju odra pod vodstvom Slavka Segu-le ustanovil gledališki orkester. Ko se je ustanovila ljubljanska radijska postaja, je bil k sodelovanju povabljen tudi Šentjakobski oder ter je do danes podal v radiu 42 iger. Dne 7. maja 1932. je oder vpri-zoril krstno predstavo izvirne slovenske veseloigre »študentje smo«, ki sta ji besedilo in glasbo napisala člana odra Metka m Danilo Bučar. Naslednje leto se je komad ponovil kot opereta v Skrbinškovi režiji in v inscenaciji Save Klemenčiča.
Ko je Šentjakoski oder imel že 11 let dela za seboj, mu je bila dvorana odpovedana. Po zaslugi predsednika Gospodarskega in kulturnega društva, pokojnega Antona Likozarja, je mestni magistrat oddal odru v najem dvorano v Mestnem domu. Načrte za novi oder je napravil odrski ekspert Josip Kartin, ki je tudi vodil vsa dela. Po njegovi zamisli se je na odru zgradil kupolni horizont, ki je edini te vrste v državi. Novi oder je z opremo vred stal približno 150.000 Din, a otvorili so ga dne 7. decembra 1932. z Linhartovo komedijo »Veseli dan ali Matiček se ženi« v Pogo-relčevi režiji in Kartinovi inscenaciji. Pod
novo streho se je razmahnila nova doba dela in napredka, pot šentjakobskega ansambla je šla vzdržema navzgor. V vsej dobi je šlo preko odrovih desk 248 igralcev, ki so ga po večini prej ali slej zapustili, a danes šteje njegov ansambl 42 članov in čla.nic. Prav zaradi vednega prihajanja in odhajanja je skupno delo znatno otežkoče-no, obenem pa se osvežuje z vedno novimi močmi.
Doslej je oder vprizoril 619 predstav, med njimi 502 doma, 75 na gostovanjih, ostale pa v radiu. Gostoval je v ljubljanski drami (6 krat), v Narodnem domu in na Taboru, v Delavski zbornici v Ljubljani, na Viču (23), Mostah, Novem mestu (15), Škofji Loki (9), Rogaški Slatini (3), na Jesenicah in na Bledu, v Borovnici, Črnomlju, Kranju, Mojstrani, Radovljici, na Rakeku, pri Sv. Janezu v Bohinju, v Višnji gori, Zagorju ob Savi in na Tuškancu v Zagrebu. Premier je bilo 125, od teh 59 iz slovanske (med njimi 38 iz slovenske) književnosti, 52 iz nemške in angleške, ostale pa iz romanskih in drugih literatur. V svojem arhivu ima oder 148 gledaliških komadov v 738 izvodih, ki jih posoja raznim odrom po Sloveniji. Režiserjev je bilo 16 domačih: Rajko Ogrin, Slavko Ravnikar, Danilo Bučar, Viktor Markič, Ante Gnidovec (12 režij), Milan Brajer, Jakob Grčar, Stanko Podreberšek, Drago Pogorelec, Pero škerl, Miran Petrovič (12), Milan Košak, Savo Klemenčič, Metka Bučarjeva, Stane Sever, med gosti pa razen Milana Skrbinška še Avgusta Danilova in Va-lo Bratina.
Domače vesti
*	Sresko učiteljsko društvo JUU za litij, s ki sre>z bo zborovalo r »o bo to, 7. novembra,
v Ljubijani. Ob 10. uri bo ogled razstave češkoslovaške knjige v dvorani Trgovskega doma (poleg banske palače na Bletweisovi) in predavanje o češkoslovaški knjigi e posebnim ozirom na mladinsko in učno knjigo. Po ogledu razstave bo zborovanje e poročili hmkcionariev.
*	Dip'omiran je bil na filozofski fakulteti (matematična skupina) zagrebške univerze g. Janžekovič Janez iz Prvencev pri Sv. Mairku. Janžekovič je od mlajše povojne generacije prvi Markovčan, ki je dosegel diplomo. Iskreno mu čestitamo!
*	Novi magistri farmacije. Na zagrebški univerzi 90 bili promovirani 31. oktobra za magistre farmacije gdč- Je[ka Tratnikova im Ida Zarniikova ter g. Leon Bakaroič iin Pavel Bohinc. Čestitke!
*	Preda/anje »Narodnega doma« v Zagrebu, Kraljice Marije ul. 3. Danes ob 20.&>. bo predaval g. uiniv. prof. dr. Boris Zarnik o bioloških dokazih očetovstva (s projekcijami). Vstop svoboden.
*	Kongres 'esnih delavcev iz v«e države se je vrši'1 v sarajevski Delavski zbornici. Na kongresu se je mnogo razpravljalo o položaju de-avcev v lesnih podjetjih Bosne in Hercegovine. Delegati so naglašali, da se v lesni industriji opaža napredek, a da je pri tem položaj delavcev vedno slabši. Delavci ne dobijo nagrad za čezurno delo Ln tudi živila, ki jih morajo kupovati v prodajalnah podjetij, so slabša in dražja kakor pri trgovcih. Pritoževali so se tudi, da stanovanja gozdnih delavcev ne odgovarjajo niti najprimitivnejšim zahtevam higiene. Povprečna dnevna mezda delavcev v bosanskih lednih podjetjih znaša 19.25 Din. Po stat;sti-ki okrožaiib uradov je bilo leta 1934 in 1935 pri lednih podjetjih BoSine in Hercegovine 3970 primerov hudih nesreč, med njimi 58 smrtnih nesreč. Kongres je soglasno sprejel obširno resolucijo, ki zahteva strogo izvedbo predpisov o osemurnem delavniku. Čezurno delo naj se odobri samo v izjemnih primerih in skrbi za to, da bo čezurno delo tudi v redu plačano. Onemogočijo naj se V6e zlorabe pri prodaji živeža iz konzumov podjetij in izvrši naj se pregled delavskih stanovanj. Posebna resolucija je zahtevala samostojnost urada inšpekcije dela, da bi se na ta način nudilo jamstvo za izvedbo zakona o delavski zaščiti.
Volitve jeseni
Lutz.
*	Na sveto mo razstavo v Pariz bosta v juliju in avgustu 1937 vozila s svojimi naju-dobnejšimi avtobusi avtopodjetnika Goričan (Tržič) in Kode (Kamnik). Pot bo vodila preko severne Italije, francoske riviere in .\lar6eilla v Pariš ter preko Nemčije ali pa Švice in Avstrije nazaj. Izdet bo trajal približno 12 dni. Cena vožnji samo 1600 Din. Informirajte in prijavite se takoj!
*	Vloge stare avstrijske poštne hranilni-ce. Društvo za zaščito interesov vlagateljev bivše avstrijske poštne hranilnice v Ljubljani nam sporoča, da se je njegovim prizadevanjem posrečilo spraviti z mrtve točke zadevo z izplačilom vlog pri gori omenjenem zavodu. Društvo izjavlja, da bo nadaljevalo fcvoje napore Ln ne bo prej nehalo, dokler stvar ne bo definitivno urejena in ne bodo oni, po večini revni ljudje, ki so pred vojno in med vojno vlagali svoje pristradane prihranke v poštno hranilnico na Dunaju, prišli vsaj do onega svojega denarja, ki jim po mednarodnem dogovoru gre. Da bodo napori društva čim bolj in č'*m prej uspešni, poziva v«e vlagatelje bivše avstrijske poštne hranilnice, da pristopijo k društvu kot člani. Enkratna članarina znaša 1 Din od vsakih 100 kron vloge. Kdor se na društvo obrača, s pismom po kako pojasnilo, naj priloži v znamkah 2 Din za odgovor.
*	Društvo Dom slepih opozarja svoje člane in ostalo občinstvo na zanimivo planinsko predavanje g. Gveta Šviglja s šestdesetimi planinskimi diapozitivi in tremi filmi, ki se bo vršilo drevi ob '20. v Delavski zbornici. Pobirala se bo malenkostna vstopnina v kritje stroškov kurjave in toka, presežek pa pripade našemu društvu v dobrodelne namene. Vstopnice se dobivajo v športni trgovini Kmet na Aleksandrovi cesti in pri blagajni pred predstavo.
*	Koča SPD na Mrzlici (1119 m) je dobro oskrbovana tudi preko zime. Stari bukovi gozdovi ravno v tem eas-u kar gorijo v pestrih barvah. Z vrha (nekaj minut od koče) uživaš obsežen razgled po Zasavju. Savinjski dolini in na belo odeto verigo naših alpskih velikanov. V6a pota so dobro markirana. Najbližji dostop je iz Trbovelj ali Hrastnika.
*	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Iz Ljubljane
u— V proslavo 70-Ietnice našega pevskega očeta Mateja Hubada se bo vršil koncert Hubadove župe JPS v ponedeljek 16. t. m. ob 20. v veliki filharmanicni dvorani 6 sodelovanjem odličnih ljubljanskih mešanih in moških pevskih zborov. Vso javnost opozarjamo na ta koncert s pestrim sporedom in vabimo k najobilnejši udeležbi, da na ta način pokažemo pevskemu mojstru Hubadu globoko hvaležnost za njegovo dolgoletno požrtvovalno delo v glasbi v čast Ljubljane in naroda.
u— Smrt vzorne matere. Umrla je. kakor smo že včeraj kratko beležili, ga. Marija Dostal-ova, roj. Prosenčeva, v starosti 88 let. vdova po tapetniškem rnojtsru Karlu Dostalu. Zibelka ji je tekla v prelepi Moravski dolini pod divno Limbarsko goro-V sončnem rodnem kraju, ki mu je ostala zvesta in verna do zadnjega diha, je oči-tovala svoj moravški rod starega kova Ma-linovih. Skrbna, skromna in za naraščaj vzg.ledna mati in gospodinja je vzorno vzgojila številno družino. Vsi otroci so danes v uglednih službah: P. Liudevit D. .L, Lojzka, učiteljica; Mirni, poštarica v p.; Rudolf strokovni učitelj: Lina, šolska upra-viteljica in Adolf. bančni uradnik Z vzg/ledno materjo in slovensko ženo se je odtrgal v pozni jeseni domači list na rodni grudi pod okoljem moravškega sv Martina. Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob 15. uri iz hiše žalosti. Sv. Petra cesta 3, na pokotpa.lišče k Sv. Križu.
u__ Umrla je včeraj v Križevniški ulic* 2. gospa Marica Ponebškova. skora 70 let.
n_ JNAD »Jadran«. Danes ob 20. seja
plenarnega odbora v tajništvu. Odbor.
u— Slovensko stenografsko društvo priredi letošnjo zimo šest do sedemmesečne večerne tečaje z dveurnim poukom na teden za 1. slovensko stenografijo (začetniki), 2. slovensko stenografijo (nadaljevalci), 3. slovensko stenografijo, parlamentarno pismo. Ta kurz bo vodil stenograf praktik, bivši parlamenbni stenograf g. prosvetni inšpektor I- Dolenec. 4. nemško stenografijo. Pouk se bo vršil na trgovski akademiji in bo stal na mesec 30 Din za osebo. PriglaSe sprejema društvo na trgovski akademiji. Pričetek pouka bo po 10. t. m. za vsak tečaj, ako se priglasi najmanj 10, največ 20 reflektan-tov.
u— Društvo »Tabor«. Drevi ob 20. pevske vaje. Ker gre za predza.dnjo vajo pred nastopom, pridite vsi in točno! — članskega sestanka, v četrtek ne bo, pač pa se bodo ob 20. sestali vsi člani, lri bodo sodelovali pri prireditvi 7. t. m.
u— Društvo »Tabor« — Drevi ob 8. pevska vaja. V soboto nastop, zato vsi točno.
n— Janez Sonce—vitez i vrtnico je naslov romantični igri. 6 katero bo Šentjakobski oder v soboto 7. t. m. otvoril letošnjo se/ono in obenem proslavil 15'etnico svojasa obstoja. V tej. po Tavčarjevi zgodovinski noveli »Janez Sonce« za Šentjakolvski oder prirejeni isri, se zlasti uveljavlja Tavčarjeva živopienost in barvitost, s katero so prikazani pestri nastooi košatečega se kranjskega plemstva, ljubljanskih študentov, ponižnih meščanov in rokovnjaško življenje silnega Kljukca in njegovih pomagačev. Uprizoritev zgodbe o Janezu Soncu in njegovi preljubi gospe Ani Rozini pripravljajo Šontjakobčani zelo vestno in vneto ter zato zaslužijo, da jim naklonjeno občinstvo napolni dvorano.
Ali potrebujete sredstvo
za iztrebljenje?
Rano zjutraj boste imeli normalno, milo izpraz-njenje, ako ste vzeli na predvečer 2—3
ARTIN-BRAŽEJE dr. Wandera.
Dobivajo se v vseh lekarnah v škatlicah po 12 dražej Din 8.—, in v vrečicah po 2 dražeji Din 1.50
Ogl. reg. pod S. br. 12258/32.
Bila je vdova po višjem finančnem svetniku dr. Janku Ponebšku, slovečein našem ornitologu, ki je umrl lani v januarju. Smrt blage matere objokujejo trije sinovi in hčerka, ki jim Je z vso ljubečo skrbjo uravnavala pot v življenje, z njimi pa sočustvuje širok krog sorodstva in prijateljev. Pogreb ugledne gospe bo jutri, v četrtek ob 16. izpred hiše žalosti k Sv. Križu. Blag ji spomin, žalujočim družinam naše iskreno so-žalje!
u— Predavanje o Karlu Čapku. Danes ob
četrt na ®edem bo na razstavi češkoslovaške povojne knjige (Trgovski dom) polurno predavanje urednika B. Borka o vodilnem češkem pisatelju Karlu Capku. Po predavanju ogled razstave. Vstop prost.
Dentist PALOVEC
LJUBLJANA — KONGRESNI TRG
ZOPET REDNO ORDINIRA
Telefon št. 2788.
Volitve jeseni
Lutz.
u— Najstarejše žensko društro v vsej Jugoslaviji imamo v Ljubljani. To je društvo evangeljskih so®pa, ki bo letos 15. novembra praznovalo osemdesetletnico obstoja. Društvo v katerem sta vedno vladala najvzomejša disciplina in prava krščanska požrtvovalnost, bo seveda poskrbelo, da bo tako častna obletnica dostojno proslavljena. Prodava bo združena s cerkveno svečanostjo v ljubljanski evangeljski cerkvi, kjer bo imel slavnostno pridigo častni doktor heidelberške univerze g. Gerhard May. evangeljski župnik v Celju. Društvo evangelijih gospa v Ljubljani šteje danes okrog 50 članic, pred,sednica je gospa Hamannova, ki je b':la nedavno odlikovana z redom jugoslovenske krone V. stopnje, tajnica pa je ga. Schmied-tova, upokojena profesorica tehnične srednje šole.
u_V soboto bo na Taboru prav prijetno
in domače. Spored pester, zabava s plesom. Sloranske narodne noše posebej vabljene. Vstopnina samo 5 Din.
u— Zveza naprednih akademskih starešin v Ljubljani vabi svoje članstvo na sestanek v restavraciji Štrukelj v četrtek 5- t. m. Predava dr. La/o Čermelj o naši inteligenci na Primorskem. Posebna vabila se za ta sestanek ne razpošiljajo.
u_ III, vaja Slušateljev abiturientskega
tečaja bo izjemoma v soboto 7. t. m. ob pol 8. v dvorani Kazine.
n— JNAK Edinstvo poziva vse svoje člane, da se udeleže rednega članskega sestanka, ki bo jutri ob pol 20. (izjemoma) v klubskem lokalu. Predavanje o prenosu zadružne misli na jugosiovensko misel in klubove zadeve.
u— 0 velikem umetniškem filmu »Poslednji akord« smo v ponedeljek izrazili željo, da bi ga čimprej videli tudi v Ljubljani. Kakor nam sporoča uprava Elitnega kina Matice, bo premiera tega filma ie v četrtek in vabi k predstavam vse ljubitelje glasbe in prave filmske umetnosti. Poleg sijajne igre in dramatične vsebine bodo gledalci poslušali vso Beethovnovo »Deveto .simfonijo«, ki jo izvaja v filmu sloveča berlinska filharmonija. — Od sinoči dalje predvaja kino Matica tudi zelo uspel zvočni film o vojaških svečanostih ob letošnjem rojstnem dnevu Nj. Vel. kralja Petra II. na BanjicL
u— Mladinski telovadni tečaji za otroke od 3. leta starosti dalje se vrše v prenovljeni telovadnici na realki v«ak ponedeljek in petek od 2. pop. dalje, ločeno za dečke in deklice. Tudi te tečaje vodi strokovnjak za telesno vzgojo ter so otroci pod strogim nadzorstvom. V tečaje se sprejemajo tudi otroci ki imajo slabšo telesno držo, pomanjkljivo gibčnost, preobilno težo itd. Za povsem normalno razvite pa se uporablja vežbanje po sistemu, da se mlad organizem kar najbolj utrdi in izvežba po načeHi harmoničnega razvoja duha in telesa. V»i tečaji so pod nadzorstvom drž. higienskega zavoda.
Volitve jeseni sffi "---Lutz.
u— Telovadni tečaji za odrasle in mladino so že v polnem teku. Gospodje Ln dame vežbajo pod strokovnim vodstvom v prav higienični telovadnici na drž. učiteljski šoli, kjer so tečajnikom na razpolago po vaaki telovadni uri prhe in umivalniki s toplo in mrzlo vodo. Telovadne ure se vree za gospode in dame ločen<j> v malih skupinah, da je mogoča individualna kakor tudi skupna zaposlitev poedinca. Posebno- priporočljivo je vežbanje za lepo telesno držo ali proti obil-nosti. Tečaji za odrasle 6e vrle trikrat tedensko, vsak torek, četrtek in soboto zvečer od 6. ure dalie, kjer se sprejemajo še nadaljnje prijave.
u— Smuška telovadba, ki jo priredi SPD se prične v petek 6. t. m. ob 19.30 v telovadnici II. državne realne gimnazije na Poljanski cef&ti. Prijave še sprejema pisarna SPD, Aleksandrova cesta štev. 4. I.
KINO IDEAL
Danes velefilm:
ČRNI ANGEL
v glavnih vlogah: Merle Oberon, Fredrich March in Herbert MarshaU
Predstave ob 16., 19. in 21.15 uri.
Iz Celfa
e— O občutju zakoreninjenosti odnasoo
brezdomovinstva glede na duševni razvoj miadega človeka bo predavala danes ob 20. pesnica Ruža Lucija Petelinova v mali dvorani Narodnega d'"m a v Celju, predavanje priredi Kljub Primork.
e— Zrive nesreč. Na Svibncm pri Radečah je padel 9-lctnemu p>sestnikovemu sinčku Alojzu Samcu drog na desno nogo in mu jo zlomil- V nedeljo je padla 4-let-na žagarjeva hčerka Anica Marovtova od Sv. Primoža pri Ljubnem doma s klopi in si zlomila levo roko. V soboto se je 41-letna dninarjeva žena Ana Leskovarjeva v Žeoah pri Konjicah zbodla na trnu v levi sredinec. Ker se ni dovolj brigala za poškodbo, se je kmalu pojavilo zastrupljen je krvi. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici.
e— Uradni pogon na divje sv'nje in lisice v lov ščih občin Sv. Peter pod Sv. gorami, Bizeljsko, Pišece in Podsreda bo v nedeljo 8. t. m. s sestankom lovcev ob 7. zjutraj pred občinskim uradom pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Lov bo brez psov. Lovci so vabljeni, da se udeleže tega lova.
e— Rok za obnovo srečk drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju poteče jutri ob 18. Obnovite srečke takoj!
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20-30 film »Indijanka« s Silvi jo Sidnevevo in zvočni tedrrk
KINO METROPOL. Danes ob 18.15. 20.30 izvrstna veseloigra »CDtKUS S AR AN« in zvočni tednik.
Iz Maribora
a— Bazoviškim žrtvam. Na dan Vseh svetih so Mariborčani počastili spomin bazoviških žrtev na mestnem pokopališču. Zadnjo steno kapelice so vrli »Nanosovoi« prevlekli s črnino in postavili nanjo 3 metre visok bel križ. Pod križem se je blestel verz K. SiToka- Pod križem in napisom je bila izobešena slika bazoviških žrtev, obdana s trnjevim vencem. Na podstavku, ki je bil prevlečen s črnino, so gorele svečke, Okrog tega križa se je gnetla ves popoldne nepregledna množica občinsrtva. Pevski zbor društva »Nanos« je odpel dve žalosti nki: »Vigred se povrne« in »Oj Doberdob«.
a— Iz železniške službe. Napredovali » v tukajšnjih železniških delavnicah: D. Or-banič, M. Polič. M. Fantoni, R. Turk. K. Jurjavčič, E- Namestnikova in Joža Bač-nik v VIII. skupino oficialov. A. Kessler in A- Zupančič v VIII. skupino poslovodij, R. Steinbiichler pa v IX skupino oficialov.
e— Gledališke novice. V torek bo predvidoma premiera Shakespearjeve »Ukročene trmoglavke«, razigrane komedije zmešnjav, ki jo zaigrajo na knezovo zahtevo šegavi igralci, da se ponorčujejo iz p<i-janega kotiičkarja Suka. — Jutri v četrtek ponove Cankarjevo »Pohujšanje« za red B-
a— Inkasiranje PTL dinarja. V vezi z reorganizacijo inkasacije PTL dinarja se občinstvo opozarja, da so stare nabiralne pole ukinjene in jih je zaradi tega treba izročiti inkasantom. Pobiranje stanovanjskega protituberkuloznega dinarja se od 1. t. m. dalje vrši z dinarskimi listki po liginih in^asantih, ki nosijo poleg društvenega nasleva še besedilo: »Darujem za zgradbo azila jetičnih bolnikov v Mariboru 1 Din. V samopomoči leži moč ljudstva«. Stranke se naproša, da blagovolijo hraniti te listke, ker je predvideno, da se bo one, ki bodo dosegli gotovi število dinarskih listkov, smatralo in objavilo za ustanovitelje PTL azila. Za darila preko 10 Din se ne bodo izdajali listki, temveč pobotnica na ime darovalca. Tudi te pobotnice je hraniti v iste svrhe, kakor dinarsko listke. PTL dinar se bo pobiral na teritoriju vsega plinskega in električnega omrežja mariborske mestne elektrarne in plinarne po in-kasantih MP. Zato se vljudno naprošajo tudi občani sosednih občin, da podpirajo to človekoljubno akcijo.
a— Begunci. Zadnje dni je prispelo preko meje večje število beguncev iz Nemčije ter Avstrije. Pri zaslišanju, so dejali, da so prišli k nam iskat zaposlitve.
a— Nov most preko Mure pri Petanjeih. V kratkem bo razpisana licitacija za novi most preko Mure pri Petanjeih. Gradbeni stroški za novi most so preračunani na 3 milijone dinarjev. Dolžina novega mosta bo preko glavne struge 95 m, imel bo most 3 razpetine, tako da bosta dva oporna stebra 6redi ®truge. Zgradili bodo še dva stranska mostova in tri manjše stranske mostove v cestnem nasipu. Prvi stranski most bo dolg 25 m, drugi 22. Eden od immdacijskih mostov bo dolg 23 m. ostala dva pa po 10 m. Novi most bodo pričeli graditi naibrže še leto«.
K I N □
TEl.-v
21-24
MATICA
Nepreklicno podednji£I
ANA DEMIDOVA
PrekrvMo film rzdolaji ▼ režr.ji K. H A S T L A SVB1LLA SCHM1TZ IN K AR. L L. D1EHL
TEl. - . 27-30 -
SLOGA
Millockerjeva opereta
DIJAK P R O S J A K
MARIKA ROKK, JOHANNES HUSTERS. CAROLA HOHN
«PHEOIE3B
BERNH. SHAW:	Pretnleral
PYGMALION
JENNV JUG0 — G. GRCNDGENS
16*^1." juaZ
a Skrivnostna smrt dekleta. Pri Sv. Se-ba®tjanu je te dni nenadno umrla 8-ietna Marija Grajeva O njeni smrti so se razširile razne govorice in so oblasti zaradi tega odredile preiskavo, da se dožene pravi vzrok njene smrti.
a— Begun — rokoborec. V Dravogradu se nahaja grški vojni begunec Joankiis Jevt-im4 ki so mu naša oblastva odkazaia Dravograd kot mesto bivanja* Te dni je skušal pobegniti preko meje. pa so ga gra-ničarji spravili nazaj v Dravograd, kjer pa je pretrgal verige, s katerimi so mu zvezali roke in noge. Ko se je posrečilo beguna pomiriti, se je izkazalo, da je po poklicu rokoborec. Zaradi tega početja se bo moral zagovarjati.
a— Izropana trafika. Se neizsledeni storilca so vdrli v Aignerjevo trafiko na vogalu Vrtne in Gosposvetske ulice ter odnesli cč— garet in koJekov za okoli 1000 Din vrednosti.
a_ Strahovalec mariborske oko^e« ob&«-
jen. Pred malim kazenskim «esnatom »e je moral včeraj dopoldne zagovarjati nevarni vlomilec znani strahovalec mariborske okolice 36-letni črkoslikar e Pobrežja pri Mariboru Ak>jzii Babič, ki je, kakor smo poročali, letos poleti izvršil nič manj kakor 18 tatvin in vlomov v mestu in okolici. SooMo-žena sta bila 31-letni krojaški pomočnik Josip Ribič in 56-letni delava Ludvik Ribič, ker sta razpečavaia ukradene predmete, zlasti kolesa. Babič je bH obsojen na šefi* let, Josip Ribič na 3 leta in 6 me®ecev ro-bije. Ludvik Ribič pa na 14 dni zapora, slednji pogojno za dobo dveh led
Z Jesenic
s— Sokolsko društvo Jesenice prtmfl drevi ob 20. v svojem dormi predavanje »Na Olimp in Akropolo« g slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. ini. Lov Pipan.
Iz Ptuja
J_ JugosJovensko-češkosloTaška Hga ▼
Ptuju je priredila na češkoslovaški državni praznik v polni dvorani Glasbene Matice zelo lepo akademijo Po pozdravnem nagovoru predsednika dr. Visenjaka je nastopil ptujski zbor Glasbene Matice z narodno himno, nakar je gimnazijski direktor dr. Kovačič predaval o življenju in dedovanju češkoslovaškega legionarja polkovnika Jožefa Sveča. Predavanj« so Cedile giasbene točke Suka Smetane in Droraka Točke sta s strastno virtuoznostjo absoJviraia na glasova ru in čelu ga. Kabaj in profesor Šedlbauer. Prof. Rus je zapel nekaj čeških narodnih pesmi ki jih je publika sprejela z viharnim aplavzom. Ob koritu je zbor Glasbene Matice pod vodstvom prof. Šedlbauerja zapel še odlomke iz >Prodane neveste«.
j— Društvo »Gorica« v Ptuju se je ra skromen, a lep način od dol zaLo spominu Gortana, Habiha in drugih mučenikov. Ob veliki udeležbi ptujskega narodno zavednega občinstva ter zastopnikov društev je opravil g. prošt Greif z asistenco molitve ob wnpTovizi:Tanem grobu, iznad katerega se je dvignilo šestero Jesenih križev z imeni mladih žrtev- Pevski zbor železničarjev pod vodstvom g. učitelja Kafoia je ganljivo zapel: »Oj Doberdob«. Na vse prisotne je napravila žalna svečanost najgloblji v*is.
j— Kino. Danes in jutri ob 20. >Dolarski princ«. H aro Id Paulsen, Horbiger, Širna.
DOLENJI LOGATEC. Končno so volitve
pri nas kljub vsem pritožbam in denuncia-cijam s strani pozameznih nezadovoljnežev potrjene, v eoboto ze bil novi občinski odbor zaprisežen. Ča«t in zahvala vsem onim, ki ste stali trdno za našim poltenim in vestnian županom. Ne bomo vas pozabili, saj sedanji vihar ne bo trajal večno. Tudi oni. ki trpe za »voje prepričanje ali za prepričanje svojih sorodnikov, bodo za to prej ali ©lej odškodovanj. Tudi trezni in pošteni nasprotniki ne odobravajo početja nekaterih zaslepljenih prenapetežev- Zapomnili pa si bomo, kako si nekateri predstavljajo pravičnost m So-veikol/ubnosft
Filozof v vremenski hišici
Pogled v zgovorno celico barometra, znanca naših dni
Ljubljana, 3. novembra.
So stvari, ki spremljajo človeka vfee življenje. Naglo odmerjeni čas moderne dobe, ko posebno po mestih srečava človek na vseh vogalih stolpne ali električne napovedovalce ure, je vzel človeku marsikaj, kar prej ni mogel pogrešati. Lepa birmanska ura, in svoj čas ne le pri ženskah, temveč tudi pri moških priljubljena nošnja uhanov, izgubljata vsakdanjo veljavo. Drobni prstani. simboli brezkončne zakonske zvestobe, ostajajo lepo Shranjeni doma. Novi čas je položil damam v torbice nepogrešljive rekvizite za korigiranje lepote, drobci vsakdanje toalete so podjarmili človeka, da jih porablja vse življenje, če noče. da se nekega dne pojavi med ljudmi, kakor divji mož iz pragozda.
Podeželje je že od nekdaj osvojila prati-ka, drobni lističi stenskega koledarja se obnavljajo vsako leto. Toda s slednjimi je prav tako, kakor z marsikatero novotarijo v našem življenju. Ob novem letu se po navadi deca prepira, kdo bo odtrgal listič, štirinajst dni kasneje je dražljaj novotarije že pozabljen. Pozabljeni obvise stari lističi na koledarju in nekega dne jih kdo, zainteresiran zaradi kateregakoli datuma ali godu, z nevoljo potrga. In spet poteče v redu nekaj časa. dokler se včasih ne pripeti, da gospodinja pri pospravljanju naleti na za-sfnreli koledar in ga u<*edi. Tako powf»ja- v
razoefran, da gleda iz njega komaj še polovica številk. Kakšne deževne nedelje se ta ali oni spravi nadenj, da ga uredi in očisti za nadaljnje mesece. In ko pride jesen ter ž njo zadnji meseci v letu. je stenski koledar spet komaj razbrati izpod napol odtrganih lističev, dokler ne pride pred božičem v hišo novi koledar in veselo na vioneni mestu obešen izpodrine starega v smeti.
Po vojni, ko se je človek zmerom bolj krepkeje povezal z dogodki med nebom in zemljo, se je našemu vsakdanjemu življenju pridružil nov tovariš. Ne mislimo pri tem na toplomer, ki pritrjen na notranji ali zunanji strani oken marsikje že dolgo meri vsakdanje toplotne skoke. Naš novi znanec mnogih stanovanj ter ulic, pred tujskopro-metnimi ali zimskosportnimi lokali, je barometer, v okroglem kovinastem obodu, pod steklenim pokrovom shranjeno, občutljivo mehanično srce. ki z utripajočim kazalcem modro razlaga vsakdanje vreme.
Tudi v naši redakciji si je bil takšen barometer pridobil mnogo prijateljev. Vsak dan smo rahlo potrkali na njegovo vest, da bi nam čim bolj odkrito napovedal srečo za izlete v prazničnih dneh. Toda nekega dne je potrkal nanj še bolj vneti, radoznali tujec, snel našega starega znanca s stene in ga obesil doma bogve kje. v dokaz točne mere njegovih dolgih prstov. Barometer je brez dvorna pravi filozof
naglici potrgan koledarjev šop zmerom bolj i med mrtvimi stvanmi. Smehljajoč se, moder
filozof, ki ve več povedati o slabostih, zmo-taih in giobokejšem smislu vsega, kot milijoni ljudi, ki vsak dan vržejo bežen pogled mimogrede nanj. Barometer si je prilastil v kratkem času tradicionalno zaupanje, da je, čeprav nestanoviten, vselej po vprašan za nasvet. To pa zato. ker je diplomat. 0 lepih ženskah vemo. da njihov »ja« pomeni »mogoče«. »ne« prav tako lahko »da«. Dostikrat spet pomeni »mogoče« lepih žensk -nikoli«. tako da smo skoraj v dvomu, če niso dame razkrile diplomatsko spretnost manevriranja svojih l>esed pri barometru ali se saj navzele od njega. V vsakem primeru imajo oboji talent, čudovito sposobnost, zbuditi v svoji okolici upanja, ki se lahko izpolnijo, pa tudi globoko razočarajo. Ce bi bil njihov »da«- vselej res »ne« prav tako zmerom odklonilen, hi bil svet prikrnjšnn za prijetno sladke nade. ki jih kujejo naše želje v besedo »mogoče«. Zato je pač tako. da mimogrede vselej radi vržemo pogled na lepe ženske m barometer, da si ustvarimo iluzije o nečem lepem, ne brezupnem razpoloženj«.	,
Skala občutljivosti barometra sega daleč. Prav lepo. suho. sprejnenljfvo. dež, vetrovno. stanovitno lahko razberemo z nje. In to je mnogo. Ljudje žal ne nosijo tako očitne skale na sebi. da bi lahko iz nje spoznali že na zunaj človeške počutke. Bilo bi pač nebeško in zares prijetno občevanje r ljudmi. če bi n. pr. lahko že na prvi posrled ubranili, kako je naš sobeeednik razpoložen: ali na suho (trezen), spremenljivo (čmeri-kav), viharno (razdražen), prav lapo (dobro-
dušen). Zato se pač barometer lahko mnogo delj drži kot prijateljstva in kupčijske vozi med ljudmi. Barometer zmerom pove vsakemu. kaT želi in kako naj se ravna. Pri ljudeh, žal. zvemo o viharnem počutku človeka šele potem, ko je že prepozno in je vse prijetno, kar diči dobro voljo, že davno požrla jeza.
Toda roko na srce. kdo od nas je že videl barometer, tla bi m? spozabil tako daleč in uporabil vse krajne mejnike svoje skale? Kakor vsi filozofi je tudi on z malim zadovoljen in dobro ve. da ni dobro, se preveč izpostavljati Zato previdno vlada s svojo iglo lepo po sredi, ne seže nikoli previsoko, ne pregloboko. Modri mislec ve prav dobro, da vsak radikalizem vodi k zlu. In čemu zavajati ljudi k veselju prezgodaj, ko je potrtost potem tem večja! Saj lahko nastane zelo lepo vreme tudi brez večjih nad in vihar lahko pribuči. čeprav 8e ga ne nadejamo. Vse v življenju nastopa tako. kakor more in več kakor slutnja ljudem še nikoli ni koristilo.
Barometer tedaj ni nikoli tako depranri-ran. da bi silil v ekstreme. Ce že ni drugače. poseže le malce višje ali nižje, to pa zato. da bi ga ljudje ne razkričali za zapeljivega šarlatana. Najraje in izdatneje se seveda uveljavlja na »spremenljivem« delu skale, saj tako imajo tudi ljudje največ nspefrov v življenju. Barometer dobro ve. da kdo. ima prav navadno žanje krivico in se po tem ravna. Mnogi ljudje tega še ne vedo. zato nikoli ne dosežejo kariere, ki »i jo je barometer nesporno osvojil. Kod znanec m
no ukloni nobenemu pritisku in prav ima! Zračni tlak se pač spreminja, barometer pa ostane.
In vendar je moder dovolj, da »e prilagodi vsakokratnim okoliščinam. Previdno niha toliko časa po sredi, dokler je mogoče in se ne spušča v prevratne napovedi Saj ni zato tu. da bi se blamiral z napovedmi, to skrb nalaga revmatikom, zelenim žabicam, žolnam, pa vremenarjem. Je sijajen oportu-nist in prepušča blamažo drugim. Ckn je zavohal dež. zdrkne kot brez uma na pravo mesto. Ne dovoli, da bi mu dež. od katerega pač največ živi. pokvaril ugled. Previdno sedi na »deževnem« toliko časa. dokler le katera kapljica kane. Nikoli »e ne ve. kaj še pride, ei misli. Prvi sončni žarek ga že požene na »suho«. Pod novimi okoliščinami se spet previdno zasidra na »i7premenljivem«. Zato pa seveda ni treba, da je konec sonca. Barometer lahko čaka, vsri filozofi so potrpežljivi.
No. včasih, posebno poleti, poščegeta tudi barometer neizogibni škrat zračnega tlaka. Toda nič zato. zmoto našega znanca pozabimo prav tako naglo, kakor bodo splahnele v spominu vrstice tega feljtona.
Mnogi trdijo, po krivin" seveda, da je barometer neznačajen. Pra ;jo. da ne jemlje stvari resno in da nikoli ne pove tega. kar si misli. C emu tndi? Zaradi odkritosrčnosti in resnice se svet še m poboljšal. Vga razočaranja, ki jih včasih očit.imn n.iznancu. ne odtehtajo dobrot m ugodja, ki nam gA-
»JUTRO« št. 256
5
Sreda. 4. XI. 1936.
Gospodarstvo
Potrebne spremembe glede dotiranja banovinskih financ
Kakor poroča beograjski »J ugosiovenski Kuw», bc pupiavijct v novem nnančnem zaKonu urugacen nacoi uouranja Lanovin v zvezi z Danovinskim fondom piumetnega davKa m m izKijueeno, aa bouo ouieuoe 61. 12 luuuicnegu, zaKona uKinjene. Ta čien določa, ua se v liano vinsKi iona pi umetnega davKa vplačuje 18 povišanega skupnega uavka, na poslovni promet, kolikor se pobira pn carinarnicam za uvoženo biago m se iz loiida izplača S0'/c vrbaski, primorski, urinski, zet&Ki in moravski oa-novirn, ostal h 'M'/c pn uiavski, savSKi, uu-navski in varuaiski oanovmi ter Beogradu, in sicer na podlagi števila prebivalcev po zadnjem ljudskem štetju.
ze o pniiki spn^.ja finančnega zakona smo na tem mestu 6lajali gornji način financiranja banovin, ziasti zaradi tega, ker dobi dravska banovina iz banovinsKega fonda prometnega davka, ki je skupno predviden v višin. 1U0 milijonov Din, komaj 2.9 milijona Din, čeprav prispeva v fond kakih 2'o milijonov Din. Dotacija ki jo je dobila dravska banovina letos iz državnih sredstev, je za nas torej zelo draga in bi prihranili okrog 17 milijonov, če te dotacije sploh ne bi dobili.
V nasprotju Z osnovnimi principi financiranja samouprav pa so tudi skupne bano-vinske trošarine, ki so bile uvedene s 1. aprilom 1935 in so bile z novim finančnim zakonom še razširjene. Donos teh skupnih banov.nskih trošarin bo znašal v letošnjem letu kakih 70 milijonov Din, od tega pa dobi dravska banovina le delež po številu prebivalcev, to je okrog 5.7 milijona Din, dočim vplača v fond najmanj dvojni znesek in je dravska banovina zaradi skupnega pobiranja banovinskih trošarin prav tako prikrajšana, ker dobi iz fonda po številu prebivalcev mnogo manj, nego v fond prispeva. Mnenja smo, da je treba že sedaj razmišljati tudi o spremembi režima skupnih banovinskih trošarin in ne samo o spremembi razdelitve dohodkov iz banovin-skega fonda skupnega prometnega davka, ker je razdelitev dohodkov od skupnih banovinskih trošarin za Slovenijo prav tako kritična
»Jugoslovenski kurir« navaja kot razlog za nameravano spremembo razdelitve do- ' hodkov banovinskega fonda prometnega davka okolnost, da bi morala biti, preden se uvede tak način dotiranja, banovinska doklada na državne neposredne davke naj-
| prej v vseh banovinah :zenačena. Na to • okornost smo opozorili na tem mestu že ! spomladi, ko smo ob uveijavljenju novega finančnega zakona razpravljali o tem vprašanju. ze takrat smo navedli, da plačuje dravska banovina ,ki največ prispeva za financiranje ostalih banovin, sama najvišjo banovinsko doklado, ki je še enkrat višja nego najvišja doklada v ostalih banovinah- banovinska doklada na nepo-sredn'-davke znaša v dravski banovini 55%, v ostalih banovinah pa se giblje med 5 in 25%. če bi druge banovine pobirale enako visoko 55% doklado, kakor jo pobira dravska banovina, ne bi potrebovale dotacij iz skupnih sredstev ali pa le mnogo manjše.
Opozorili smo tudi na okolnost, da mnoge druge banovine pri neprimerno manjši dokladi krijejo pretežni del svojih osebnin in materialnih izdatkov iz sredstev dotacij, subvencij in skupnih banovinskih trošarin. Navedli smo tozadevne številke za leto 1935/1936, iz katerih je razvidno, da krije vrbaska banovina 88% osebnih in materialnih izdatkov z dotacijami, subvencijami in dohodki iz fonda skupnih banovinskih trošarin, primorska banovina 82%, zetska banovina 73%, moravska banovina 60%, drinška banovina 57%. vardaiska banovina 46%, dunavska banovina 18%, savska banovina 17% in dravska banovina komaj 12%. Pri razmeroma visokih dotacijah iz skupnih fondov je razumljivo, da je banovinska doklada na neposredne davke v mnogih drugih banovinah toliko nižja nego v dravski banovini.
Ves sistem skupnih fondov za kritje izdatkov banovinskih financ je zgrešen in krivičen. Dravska banovina prispeva že za državne izdatke mnogo večji delež, nego bi ji pripadal po številu prebivalcev in ne gre, da bi še pomagala financirati druge banovinske samouprave. Zato ni dovolj, da se stavlja na dnevni red vprašanje eforme skupnega banovinskega fonda prometnega davka, temveč je treba istočasno načeti tudi vprašanje reforme skupnih banovinskih trošarin, ki jih je treba sploh odpraviti. Nič nimamo proti temu, da naj bo stopnja posameznih banovinskih trošarin povsod in v vseh banovinah enaka, toda vsaka banovina naj sama pobira svoje trošarine, tako da bo v resnici ves pobrani dohodek šel v korist one pokrajine, ki ga je prispevala.
Znatni dobički Angležev v Trepči
Rudnik cinkove in svinčene rude v Trep-či (Južna Srbija), ki je poleg borskega rudnika med največjimi rudarskimi podjetji v naši državi, eksploatira, kakor znano, angleška družba Trepča Mineš Limited s sedežem v Londonu in s podružnico v Jugoslaviji Ta rudnik eksploatira družba od leta 1930. z velikim uspehom. Čisti dobiček podjetja, ki je znašal v letu 1933/34 okrog 38 milijonov Din, se je naslednje leto dvignil na 74 milijonov. Najnovejša bilanca za leto 1934/35, ki se konča s 30. septembrom, pa izkazuje prav tako čisti dobiček v višini 74 milijonov Din pri glavnici 240 milijonov Din in v rezervah v višini 34 milijonov
Družba ima koncesijo za eksploatacijo svinčenih in cinkovih rud od leta 1928., in sicer za dobo 50 let. Obseg koncesije se nanaša na 475 kvadr. milj; skupaj s po-sestrinskimi družbami, ki vse spadajo v znani svetovni rudarski koncem. Salection Trust, pa znaša obseg koncesij 800 kvadr. milj.
Trgovinska pogajanja s Francijo in Anglijo
V kratkem se bodo pričela trgovinska pogajanja s Francijo. Ta pogajanja bi se morala pričeti že 20. oktobra, pa so bila zaradi devalvacije francoskega franka preložena. Naše zunanje ministrstvo je stavilo francoski vladi predlog, da bi se ta pogajanja pričela že prihodnji teden v Beogradu in ne v Parizu, kakor je bilo prvotno predvideno. Kakor se zdi so merodajni krogi v Franciji spoznali, da je treba poglobiti trgovinske stike z Jugoslavijo in omogočiti večji uvoz naših pridelkov v Francijo, ne samo zaradi tega, ker je za nas trgovinska bilanca v prometu s Francijo pasivna in imamo vrhu tega znatne finančne obveznosti (za zunanje dolgove in dividende), temveč tudi glede na tesne politične zveze. Francoska vlada je že za zadnje četrtletje odobrila celo vrsto novih kontingentov, med drugim za les in lesne izdelke, upognjeno pohištvo, furnirje in ekstrakte za strojenje.
Tudi z Anglijo se bodo pričela v kratkem nova pogajanja. Naši trgovinski od-nošaji z Anglijo so se vsa zadnja leta razvijali prav tako neugodno. V poslednjih dveh letih se je sicer naš izvoz v Anglijo skoro potrojil, vendar imamo nadalje pasivno bilanco in je ta pasivnost znašala v prvih treh četrtletjih t. 1. navzlic uvoznim omejitvam še vedno 73 mil. Din. Podobno kot je to pri Franciji vidimo v plačil, prometu z Anglijo, da nas precej obremenjujejo plačila, ki ne izvirajo iz trgovinskega prometa, zlasti za pomorske prevoznine, zavarovalne premije in za dividende na angleški kapital v Jugoslaviji. Medtem ko našo plačilno bilanco s Francijo obremenjujejo dividende francoske družbe borskih rudnikov za skoro 100 milijonov, vidimo v plačilnem prometu z Anglijo skoro enako obremenitev za dividende angleške družbe, ki eksploatira rudnik v Trepči, in ki znašajo okrog 75 milijonov.
Tudi z Rumunijo bomo imeli v kratkem pogajanja za trgovinsko pogodbo. S to državo imamo zaenkrat samo sporazum o izvajanju klavzule o največjih ugodnostih in je potrebno, da sklenemo pravo trgovinsko pogodbo. Te dni je posetil Beograd visok predstavnik rumunskega zunanjega ministrstva, da ^e informira o željah in potrebah naše države glede na bližnja trgovin-ska pogajanja.
Gospodarske vesti
= Konferenca zbornic. V Dubrovniku se prične v sredo važno zborovanje zastopnikov vseh obrtniških zbornic in obrtniških odsekov ostalih zbornic iz vse
države. Na zborovanju bedo obravnavali predvsem dva referata, ki ju nameravata predložiti zagrebška in beograjska zbornica. Prvi se nanaša na skupni davek na poslovni promet, drugi pa na pridobnino obrtnikov. Razpravljali pa bodo tudi o pobijanju šušmarstvs. Teden dni kasneje pa se v Banjaluki sestanejo zastopniki trgovinsko industrijskih zbornic. Na tej konferenci se bodo obravnavala razna davčna vprašanja ter problem socialnega zavarovanja za trgovce, pa tudi vprašanje povišanja plač, uredbe o minimalnih mezdah in kolektivnih pogodbah.
= Slaba vinska letina v Evropi. Letos ni bil vinski pridelek po količini majhen samo v naši državi, temveč tudi skoro v vseh evropskih državah. Sedaj so na razpolago podatki za skoro vse evropske države ,iz katerih je razvidno, da so neugodne vremenske razmere povsod povzročile kvantitativno slabo letino. Tako je letos pridelek v Avstriji za 30—40% manjši, nego je bil lani, v Franciji znaša primanjkljaj 40—-60% in v Italiji celo 60—70%. Iz Španije ni zanesljivih številk, vendar je po dospelih poročilih rezultat slab, ne samo zaradi manjšega pridelka, temveč tudi zaradi škode, ki je nastala v zvezi z državljansko vojno. Manjši pridelek nego lani sta imeli tudi Rumunija in Bolgarija, v Grčiji pa je letina za 40% slabša nego je bila lani.
= Savinjsko hmeljsko področje. V »Službenih Novinah« od 29. okt je objavljena sprememba pravilnika o kontroli hmelja, namenjenega izvozu, ki jo je predpisal trgovinski minister v sporazumu s kmetijskim ministrom. Spremeni se točka a) člena 2. pravilnika, ki se odslej glasi: a) savinjsko področje dravske banovine, in to srezi Celje in Gornji grad (doslej sodni okraji Celje, Gornji grad in Vransko). To področje se označuje kot »Južnoštajersko— Savinjska dolina«. Ta sprememba stopi v veljavo tri meseie po objavi v »Službenih Novinah« (to je 23. jan. 1937).
= Uradni tečaji za november. Finančni minister je določil naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 290 Din, 1 zlata turška lira 330, 1 angl. funt 238, 1 ameriški dolar 43.20, 1 kanadski dolar 42.90, 1 nemška marka 14.50, 1 poljski zlot 8.20, 1 avstr. šiling 8.60, 1 belga 7.30, 1 madž. pengd 8.55, 1 brazilski milrajs 2.45, 1 egiptski funt 217, 1 urugvajski pezos 20, 1 argentinski pezos 12.30, 1 turška papirnata lira 34.40, 100 albanskih frankov 1390. 100 franc. frankov 202. 100 švic. frankov 1000, 100 ital. lir 228.50. 100 hol. goldinarjev 2340, 100 bolg. levov 47, 100 rum. lejev 32.30, 100 danskih kron 945. 100 švedskih kron 1090. 100 norv. kron 1065. 100 španskih pezet 300. 100 grških drahm 40, 100 češkosl. kron 152. 100 finskih mark 94, 100 letonskih latov 1100.
= Licitacije. Dine 6. novembra bo pri direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo lokomotivskega parnega kotla za direkcijo drž. rudnika-v Liubiji ki 7. novembra za dobavo hladilne naprave-Dne 5. novembra bo pri glavnem sanitetnem skladiščni c Zemunu oferlna licitacija za dobavo volnenih kocev im žimnat'h blazin. Dne 6. novembra bo pri štabu IV. armijske oblasti v Zagrebu ofertna Hcitacija za imšta-lacijo elektrike in eleiktri&nega zvonca v Pe-čovniku pri Celj u. Dne 9. novembra bo v inženjerakem oddelku štaba dravske divi-zijske obla&ti v Ljubljani ofertna licitacija /a popravilo objektov v vojašnici »Kralja Aleksandra I.< v Ljubljani. Dne 19. novembra bo pri ekonomskem oddeHku generalne direkcije drž. žel. v Beogradu ofertna licitacija za prodajo 85.390 kg odetružnikov (pepela) od bele kovine. Dne 27. novembra bo pri upravi policije v Ljubljani javna
tnrtkM Rcftaefja za dobavo ti x1me&fh ptašBev,
19 dežnih p''aščev 14 zimskih bluz in 105 parov dolgih hlač.
Borze
3. novembra
Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni. V privatnem kliringu so avstrijski šilingi nekoliko popustili in so se trgovali po 8.86, za angleške funte pa je bilo nadaljno povpraševanje po 241.50. V zagrebškem privatnem kliringu so avstrijski šilingi še bolj nazadovali in so se trgovali po 8.7450, angleški funti so bili zaključeni po 241.05, grški boni pa po 33.28, medtem ko so se kli rin.ske nakaznice v lirah nudile po 2.95. Nemški klirinški čeki so popustili in stanejo v Ljubljani 14.38, v Beogradu 14.1149 in v Zagrebu 14.27, odnosno za konec novembra 13.92.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda ponovno okrepila in je bila zaključena po 381 do 382 (v Beogradu po 378 — 379), Promet je bil še v 7% Blairo-vem posojilu po 70.50 in 76.62 (v Beogradu po 76.25 — 76.50) in v delnicah Trboveljske po 180 in 185.
i>t'H»
Ljubljana. Amsterdam 2345.65 — 2360.86,
Berlin 1743.03 — 1756-91. Bruselj 731-44 — 736.51, Curih 996.45 — 1003 52. London 211.71 _ 213-77, Newyork 4304-76 — 4341.07. Pariz 201.61 — 203 05, Praga 153.44 - 154.54 Trst 227.70 — 230.78.
Curih. Beograd 10. Pariz 20.2375, London 21.2750, Ne\vyork 435.125. Bruselj 73.40. Milan 22-9250 Amsterdam 235-20. Berlin 175. Dunaj 81.30. Stockholm 109.70, Oslo 106-90. Kobenhavn 95. Praga 15.40. Varšava 81.80. Bud rnpešta 85-75, Atene 3-90. Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 380 — 382, za dec. 376 den., 6% begluške
bi., 7% tnvest 86 — S9, dakn-
agrarne 65 — 66, 7*/« stabdlra. 84 den., 7% Blair 76.62 — 76-76, 8% Blair 85 den-; delnice: PAB 200 bi.. Trboveljska 180 — 190, Šečerana Osijek 135 — 150. Beograd. Vojna škoda 3-78.50 — 379 (378
—	379), za dec 377.50 _ 378 (377.50) 4% agrarne 49 — 49.50 (4950), 6•/• begluške 69.25 — 69.50 (69.25 — 69-50), 7% invest-85 — 85.50, 7•/• stabiliz. 83 den-. 7% Drž-hip. banka 91 bi.. 7% Blair 76.50 — 76-75 (76-25 — 76.50). «•/• Blair 85.75 — 86-25. Narodna banka 6970 — 7000 (6980), PAB 193-50 — 194.50 (193.50 — 194).
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, 3. novembra. Zaradi volitev je bila borza zaprta.
4- Winnipeg, 3- novembra. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 104.25, za marc
105.685.
4- Novosadska blagovna borza (3- t. m.)
Tendenca slaba. — Pšenica (78 kg): ba-ška m banatska 153 — 155; sTemska in
slavonska 154 — 155: baška ladja Tisa ali Begej 159 — 161: sremska ladja Sava 157
—	161. Rž: baška 125 — 127-50. Ječmen: baški in sremski, 64 kg 104 — 106; jari 68 kg 122.50 — 125. Oves: ba§ki. sremski in slavonski 100 — 102. Koruza: baška in sremska 100 — 102: banatska 99 — 101 Moka: baška in banatska 237.50 — 247.50: »2« 217.50 _ 227.50: »5« 197.50 — 207-50: »6« 177.50 — 187.50: »7« 140 — 150: -»8« 105 — 110. OtroM: baški sremski in ba-natski 78 — 84. Fižol: baški beli brez vreč 190 _ 195; z vrečami 200 — 205
BOMBAŽ
4- Liverpool, 2. novembra. Tendenca mirna Zaključni tečaji: za dec. 6.59 (prejšnji dan 6.58), za julij 6.47 (6.48).
4- Newyork, 2. novembra. Tendenca stalna. Zakjučni tečaji: za dec. 11.63 (11.63), za maj 11.68 (11.65).
ladih pred sodniki
Dolga tajna razprava o tatvinah pri Zaiti in Pezdirju
Ljubljana, 3. novembra.
Danes so vrata razpravne dvorane št. 79. ves dan zaprta za javnost Pred malim kazenskim senatom, ki mu predseduje s. o. s. Ivan Brelih s prisednikoma gg. Goreča-nom in Kobalom, se zagovarja 17-članska družba mladih fantov, ki so v ljubljanskih trgovinah pri Josipu Zaiti in Ivanu Pezdirju kradli raznovrstno blago in ga po svojih pomočnikih, ki z njimi vred sedijo na zatožnih klopeh, razpečavali naprej in krili z izkupičkom svoje privatne potrebe. Razprava se vrši tajno zaradi mladoletno-sti nekaterih obtožencev, med katerimi je celo neki komaj 18-letni učenec trgovske šole. Vsi ti mladoletniki in tudi nekateri drugi, ki zvečine sploh še nikdar niso bili kaznovani, niso delali iz lastne pobude, temveč so bili pod vplivom zlasti dveh obtožencev, katerega se zaradi groženj niso mogli več otresti in kreniti na pošteno pot, ko so že enkrat skrenili z nje. Eden teh obtožencev, ki mu obtožnica — državni tožilec dr. Julij Fellaher — očita zločinstvo in prestopek prikrivanja in izsiljevanja, je 30-letni že predkaznovani samski mehanik Joško P. iz Ljubljane. Drugi, ki je imel na družbo tatov in razpečevalcev skoro prav tolikšen vpliv, pa je tudi že predkaznovani ljubljanski knjigovez Janko O. Med glavnimi obtoženci našteva obtožnica 25-letne-ga trgovskega pomočnika Huga, 18-letnega trgovskega pomočnika Karola, oba iz Ljubljane in 27-letnega knjigoveza Adolfa z Viča. Med ostalimi obtoženci, katere dol-ži obtožnica, da so ukradeno blago sprejemali v zastavo, ga kupovali in ga pomagali razpečavati, so še neki oženjen zasebnik in trgovski pomočnik iz Ljubljane, nadalje neki zastopnik iz Zgornje Šiške, neki klepar iz Zgornjih Pirnič, neki trgovski potnik iz Ljubljane, Pezdirjev sluga Ivan, neki ko-vinotiskar in gostilničarka Pavla, natakarica Milka, 63-letna žena strojnega delavca z Viča Jerica in naposled šofer Rudi iz Škofje Loke.
Tatvina pri Zaiti in Pezdirju Najbolj obremenjuje obtožnica za tatvine pri trgovcu Zaiti njegova trgovska pomočnika Karla in Huga, ki sta kradla vse, kar sta mogla v trgovini najti vrednega za razprodajo pod roko in pač tudi to, kar so jim naročili in zahtevali od njih Joško, Janko, Gregor in šofer Rudi. Te dolži obtožnica, da so oba trgovska pomočnika zavedli k tatvini pri Zaiti in obenem še Pez-dirjevega slugo. Karel je kradel več mesecev lani, zlasti pa še letos, nekaj malega manj pa tudi Hugo. S krajo, ki sta jo vr-
šila v neopaženih trenotkih, sta oškodovala svojega gospodarja za nad 7.000 Din. Pri Pezdirju pa je kradel trgovski pomočnik Zvonimir in pomagal mu je sluga Ivan. Nakradla sta veliko količino bencina, masti. toaletnih potrebščin in sladkorja, pa še kave m raznih delikates. Trgovec Pe-zdir je oškodovan za okoli 6.000 Din.
Skladišče ukradenih stvari je bilo v delavnici Janka O. v Vegovi ulici, mnogo plena pa je bilo spravljenega tudi pri obtoženkah gostilničarki in natakarici, ki sta tudi kupovali za svoje potrebe pri Zaiti nakradeni jedilni pribor. Kakor pravi obtožnica, je imel še največ vpliva na zapeljane tatove Joško P., ki se ni strašil niti groženj proti njim. samo da je prišel do blaga. Tako je Karlu N. grozil, da ga bo za njegova dejanja ovadil policiji in tudi njegovemu gospodarju samemu. S tem je Karla prisilil, da je kradel še naprej, da-si mu ni bilo več po volji. Če pa ni šlo niti s pretnjami, je poskusil z zvijačo in obljubami, ki jih pa ni izpolnjeval. Nekoč je poslal namesto obljubljenih čevljev v paketu samo kamenje. Izsiljevanje pa potrjujejo tudi pisma, ki so namestu tatovom prišla v roke trgovca Zalte. Janko O., ki je dal svojo delavnico na razpolago za skrivališče ukradenih stvari, pa je podpiral dobro voljo svojih zapeljancev s tem, da jih je vozil z avtom na izlete, bencin pa so seveda črpali iz Pezdirjevih zalog.
Državni tožilec dr. Fellaher je v razlogih obtožnice naglasi. da kaže nad 12 tipkanih strani obsegajoča obtožnica zelo žalostno sliko današnjega življenja in ravnanja mladine in je verna priča, da najdemo dandanes vedno manj poštenih uslužbencev. Oškodovana trgovca sama niti ne moreta navesti natančne količine blaga, ki jima je bilo pokradeno, oba pa se strinjata, da jima je moralo precej zmanjkati v tako dolgem času.
Kaj pravijo obtoiencl
Vsi obtoženci so že v preiskavi priznali svoje pogreške, zatrjevali pa so, da so bili k temu zapeljani od drugih soobtožen-cev, kakor je navajala obtožnico. Kaže, da so ti obtoženci najprej dobro premišljeno pripravili nekaj pomočnikov z nagovarjanjem in obljubami, katerim so »e naposled tatovi uklonili in postali s tem pravzaprav le orodje svojih zasnovateljev, ki so jim po tatvinah le še pomagali pri razpečava-nju in prikrivanju in so jih naposled še tiščali z grožnjami in obljubami tesno v svo-
Koncentrirana naravna hrana za lase
Sltvlkrln prepreči Izpadanje las. poipe-»uje raat las ter zdrav« koto na glavi. Prhi«) Izgine preko noči. lasje pa dobijo •l|aj, zdravje, mladost ln lepot*.
Te )• neophoona potreosein« Valeg* »hrainha.
ožMjcl čdsno Aast
jih kleščah, da se ne bi premislili in postili svoje nepošteno delo. Olajševali so jim delo verjetno tudi na ta način, da so prihajali k njim kar v trgovino m na mestu izbirali blago po svojih potrebah in željah.
V teku dopoldanske razprave ni utegnil predsednik senata zaradi tesne povezanosti vseh dejanj in izredno velikega števila obtožencev zaslišati niti polovice obtožencev, ki jih zagovarjajo poleg drugih dr. Kan-dare, dr. Žužek in dr. Pegan.
Razprava je trajala ves dan s kratkim opoldanskim premorom. V teku popoldanske razprave je predsednik senata zaslišal še ostale obtožence, nato pa je šele okrog 17. ure prešel na zasliševanje pozvanih prič. Prvi je bil zaslišan trgovec Zalta, ki je povedal, da po knjigah sodeč trpi okrog 50.000 Din škode. Nekoč je prejel anonimno pismo, v katerem mu je neznana oseba ovadila, da se vrše v njegovi trgovini obsežne tatvine in da ji je tudi znano, katere osebe so pn tatvinah udeležene. Proti nagradi 10.000 Din da mu je pripravljena izdati imena teh oseb. G. Zalta pa te umazane ponudbe seveda ni sprejel in je rajši s pismom odšel na policijo. Zaslišan je bil dalje trgovec Pezdir, ki je svojemu nepoštenemu pomočniku vse odpustil, tem lažje, ker ima že skoro vso škodo poravnano od strank, ki so kupovale pri njem nakradeno blago in je policija pravočasno poskrbela, da so mu te stranke škodo povrnile. Svojega pomočnika je sprva poznal kot zelo resnega in vestnega delavca. s katerim so bile stranke izredno zadovoljne, dokler ni zašel v slabo druščino. Neka priča, vajenec pri nekem ljubljanskem tapetarju, je izpovedal tudi zanimivo okolnost, kako mu je eden izmed Zaltinih pomočnikov v skladišču prodajal vzmeti in sam kasiral denar, na to pa ga spuščal skozi vrata skladišča na prosto, »da ne bi v trgovini oviral prometa.«
Šele okrog 19. ure je predsednik senata prešel na čitanje sodnih spisov Razprava bo torej trajala pozno v noč m ni izključeno, da bo sodba izrečena šele naknadno.
Ljudje in dogodki na Trešnjevki
Zagreb, v jeeeni.
čuden je bil ta mestni načelnik« Hotel je videti nizke koče ob cesti, barake, v katerih je stanovalo mnogo ljudi in fe borilo za golo življenje.
šel jih je pogledat, ustavil se je na dvorišču koče, ob krasno cvetoči ftrešnji. Vse lepe ulice Zagreba so že imele svoja imena. Samo ta del, dolga vrsta koč in barak ob cesti, ni imel še nobenega. Moralo bi se mu vsekakor dati neko ime in gospod načelnik je hotel vprašati za nasvet možaka, ki je prikrevsal proti koči.
—	Kako bi imenovali ta vaš kraj, oče?
Možak je premišljeval, gledal cvetočo
črešnjo in odličnega gospoda in dejal;
—	Pa naj se imenuje Trešnjevka.
—	Trešnjevka ?
Od takrat je Trešnjevka zrasla. Kilometre daleč, ob progi cestne železnice, eo raztegnjene eno in dvonadstropne hiše. Barake ln koče iz blata niso izginile Iz Trešnjevke; samo nazaj so potisnjene, či-= to na rob mesta. Med barakami so majhne njivice, a katerih raste koruza, fižol in krompir. Kakor velike zaplate na ponošeni suknji, se vidijo te njivice, od katerih se preživljajo mnogoštevilne družine po barakah.
Ljubljana ima svojo Sibirijo, Beograd svojo Jatagan-Malo. Zagreb — ta ima svojo Trešnjevko.
Hoteli so napraviti veselje prebivalcem Trešnjevke, uredili so aa travniku veliko
dirkališče. Za avtomobile.	■
—	Največja senzacija Trešnjevke! — stoji na velikih plakatih pred a/vtodro-mom.
Ne, dane5 to nI največja senzacija Trešnjevke.
Vurovčica — vijuga/rta cesta med kočami, med njivicami s koruzo. Po cesti hitijo žene, oblečene v strgane bluze in krila, s košarami v dolgih, suhih rokah, in s platnenimi čevlji »Bata< na bosih nogah. Hitijo na trg in si pripovedujejo žalostna zgodbe iz Trešnjevke:
—	Pa kaj je bilo odnak d njom?
—	Znate, gospa, jadnica se je tak pla-kala...
Da, žene na Trešnjevki mnogo jočejo.
Hočete videti največjo senzacijo Trešnjevke danes?
Pred hišo ob cesti leži križem razmetano pohištvo. Deske za posteljo, kletka s kaaiarinčkom, ogoljen lesen konj, lonci, diploma v enostavnem okvirju... pred tem pohištvom stoje žene, vee enako pe-gave v lica. vse enako slabo oblečene, z otroki v naročjih in z isto skrbjo v očih; Danes tj — Jutri jas.
Senzacija Trešnjevke ni avtodrom. Senzacija Trešnjevke je Vurovčica.
Jamski človek živi tu poleg blaziraaega Evropca dvajsetega stoletja. Na travniku, med njivicami in kočami. Kolibe, zgrajena iz frfbja, slame, blata, cunj in bogre česa še. V U&J ttlko iBarak MOD M| Ju
ležL Koliba brez vrat in brez oken. Stoli, cunje ln lonci leže razmetani pred njo. V vhodu kolibe -;edi moški, med cunjami se pripogiba žena, druga, je pravkar »po štirh« prišla lz kolibe.
—	Mcžda ima ju i pod=tanare, — pravi nekdo mimogrede.
—	Ti boga!...
Nekdo se je napil in težko stopa po Stubički cesti. Glava upognjena, mračen pogled, kakor pogled živali, vprežene <r težek jarem. Po cesti skozi Vurovčico te opoteka drugi pijanec.
V pe;ku na cesti čepe strgani otroci in z žalostnimi očmi pogledujejo na mimoidoče.
Velik, kričeč gon Zagreb v soncu. W-tomobdli, tramvaji, ljudje — vse hiti n^-kam ob hišah, ob veliluh, brezčutnih hišah. Ob eni teh hiš sloni deček iz Trešnjevke jn prosi kruha. Njegov oče in drugi ln tretji hodijo od hiše do hiše, od vrat do vrat in prosijo dela.	•
Ne, nemogoče Je prešteti vse te roke, iztegnjene proti vam, vse te roke, ki prosijo kruha, dela in ljubezni.
— Srce, hočeš iti z menom? _ šepeta
dolg fant za dekletom, sevu^tavi na oglu, da počaka na drugo.
Ta lepi, s šminko pomazani Zagreb, z velikimi izložbenimi okni, gori v soncu in v električnih lučih, a tam daleč, tam zunaj dremlje Trešnjevka, dremlje j o barake ln koče blata. A ljudje, Trešnjevčani. se nekdaj borijo za golo življenje.
Katarina tip ur.
Jim Mollison je premagal
ocean
Uspehi in smole v življenju zakoncev Mollisonovih
Kratka brzojavka je sporočila, da je slavni 30-letni letalec, Škot Mollison, v četrtič preletel severni Atlantik in sicer samo s poletom 13 ur ter 17 minut. Od ameriške obale do evropske je rabil sploh samo 10 ur. To je doslej najhitrejši skok čez veliko lužo.
Na zunaj je slišati vse to tako preprosto, toda če pravi Jim sam, ki ima dolgo vrsto rekordov za seboj, da je bil to eden njegovih najhujših poletov, potem ta izjava nekaj pomeni. Vremenske napovedi za njegov polet so bile kar se da neugodne. »Ce bi bil do konca poslušal mrka poročila in svarila meteorologov, bi ne bil bržkone nikoli poletel«, je dejal po svojem pristanku. S svojega sedeža ni videl ves čas nobene ladje, samo mesec je bil njegov spremljevalec, dokler 'ni odkril nekje prvi irski svetilnik Nekoliko ur pozneje je stal izčrpan poleg svojega stroja na letališču v Croydo-nu, obdan od svojih prijateljev, ki so se čudili kakor on sam, da je bil prekosil vse dosedanje rekorde, celo rekord »substrato-sfernih letalcev« Merrila in Richmana, ki sta v septembru za isto progo rabila 18 ur.
Toda sedaj ne misli počivati. Najrajši bi Se takoj odpeljal dalje, da bi postavil nov rekord na progi Anglija-Južna Afrika. Rekordi na tej progi so v ostalem družinska zadeva obeh sedaj ločenih zakoncev Mollisonovih. V marcu 1932. je Jim dosegel tu dotlej najkrajši čas štirih celih in treh četrtin dneva. V maju letošnjega leta je Amy MoHisonova dosegla polet treh dni in Sest ln pol ure. Sedaj hoče spet Jim ta čas skrajšati.
Mollison je vedno letel najrajši sam. V avgustu 1931. si je pridobil Ime s poletom, ki ga je v osmih dneh ln 14 in pol ure pripeljal iz Anglije v Avstralijo. Drugič je le-
tel iz Anglije v Brazilijo v treh dneh la desetih urah. Tudi prvi polet brez spremstva preko severnega Atlantika v vzhodno-zapadni smeri je eden najlepših njegovih
uspehov.
V njegovem življenju, kakor v življenja njegove žene, pa niso bili sami uspehL
I
James Mollison v letalski opravi
Pred vsem tedaj nista imela sreče, kadar sta letela skupaj. Znano je, kakšna smola ju je zasledovala na veliki zračni tekmi iz Londona v Melbourne. Včasih je prišlo do prav resnih padcev, kakor L 1933. na poletu preko severnega Atlantika. Toda Anglija verjame v oba letalca tudi takrat, kadar ju zasleduje smola.
Mollisonovo letalo je pristale v Croydoua
M*4
Nobelova nagrada
za medicino
Kemična snov manjša krvni pritisk in širi žile
Kakor smo napovedali so v Stokholnm letošnjo Nobelovo nagrado za medicino podelili skupno graškemu prof. dr. Ottu Lč-wiju in londonskemu profesorju Henryju Hallet^Daleu.
Prof. dr. Lčwi je že od L 1909 vodja farmakologičnega zavoda v Gradcu. Rodil se je 1873 v Frankfurt.u ob Meni kot ffin židovske družine, študiral je v Nemčiji, deloval najprvo v Marburgu ob Lafcni. potem pa na Dunaju. tedaj je zbudil s svojimi raziskavanji o kemičnih učinkih na srčne živce pozornost vsega znanstvenega sveta. Kot prvi je dokazaL, da učinkuje srčni živec, ki se imenuje vagus, pod vplivom kemične snovi, ki je dobila učenjakovo ime. Sledilo je dognanje, da je mogoče učinek strupa mušnice na srce paralizirati z ap-nenimi solmi V najnovejšem času je odkril, da je vagnsova snov z, njegovim ime-
nom istovetna bržkone z aeetilkolinom. Tfc vagusova snov niža v nasprotju s adrenalinom krvni pritisk, zadržuje utrip in širi
žil je.
Na podlagi LOvtfjevih izsledkov Je sloviti londonski farmakolog Hallet-Dale raziskal prenos dražljajev z živcev ija mišičje, žleze in kožo. Tudi Dale pripisuje aoetilko-linu največji pomen za živčne dražljaje, razlikuje pa dve vrsti živcev, takšnih, ki vplivajo po acetilkolinu, in takšnih ki vplivajo po adrenalinu.
Delo obeh učenjakov je silno obogatilo farmakologijo in teoretično zdravilno vedo, ima pa tudi velik praktičen pomen, ker »e je izkazalo, da je mogoče živce ene vrste nadomestiti ali obnoviti le z živci iste vrste, kar je važno spoznanje za poskuse presaditve živcev.
Množestveni umor s steklenicami
Osem trupel v hiši rumunskega peka — Morilci izpraznili blagajno in izginili
V Galacu se je zgodil grozoten zločin v hiši nekega peka. Ko se pekova prodajalna ob običajnem času ni odprla, in je ostalo v hiši vse tiho, so ljudje pozvali policijo, Id je vrata nasilno odprla. Takoj za vrati so našli policijski uradniki okrvavljeni trupli peka ln njegove žene. V naslednjem prostoru bo odkrili trupla treh pekovskih pomočnikov. Ko so hišo še dalje pregledovali, so naleteli v kleti na trupla dveh otrok M nekega starca.
Vojaški prevrat v Bagdadu
Mladi iraški kralj Gazi, v čigar državi je vojaška stranka vrgla prejšnjo vlado, inenda zato, ker je bila preveč prijazna Angleže«
Vsi ti umorcd so se izvršili brez orožja, samo s pomočjo težkih steklenic za soda-vico. žrtvam so bile glave s temi steklenicami raztreščene. Menijo, da je te strašne umore izvršilo več ljudi. Storilci so izpraznili blagajno v prodajalni. Za njimi manjka doslej vsaka sled.
Če ne veš — zdaj izveš
Jeziki, ki jih govore v Indiji, nimajo nobene besede za »prosim« in »hvala«.
železniški most, ki vodi preko Urške doline v J&vici, vsako jesen demontirajo in postavijo na novo vsako pomlad. Boje se namreč, da bi zimski plazovi most razbili. Seveda ni tu pozimi nobenega železniškega prometa.
Mož, ki je v svetovni vojnj največ zaslužil, je bil nedvomno Basil Zatiarov, agent raznih velikih tovarn orožja in municije. Mož je zaslužil samo na provizijah najmanj 250 milijonov do1 f jev. Od ene same družbe je prejel v štirih ietih 115 milijonov. Za tega moža in za podobne se je teplo človeštvo štiri leta in se tepe še danes...
Croupieri velikih medarodnih igralnic so možje, ki so po napitninah najbolj razvaje ni. Ljudje ki kaj dobijo, so navajeni biti »velikodušni«. L. 1909. eta dva srečna do» bitnika v ToQuetu darovala nekemu crou« pieru celih 65.000 dolarjev.
V svetovni vojni je padlo 783.0T0 kon; _ za neumnost ljudi. V Angliji ln Nemčiji so postavili tem za domovino padlim konjem spomenike.
f Nagrobni venec povzročil nesrečo
Na dan Vsoh svetih sta se peljala brnskS mestni uradnik Ulrik Sedlačok in njegova žena s tramvajem proti staremu pokopališču. Pri glavni postaji je tmed tramvaj zavoljo izrednega prometa daljši postanek. V nekem tripu se je mlada žena sklonila iz voza, da pogleda, aH bo kmalu odpeljal. V istem trenutku se je pripeljal iz nasprotne strani mimo drug tramvaj. Na njegovem stojišču je ba neki mož, ka se je peljal na pokopališče in je nosil velik venec. Držal ga je tako, da je molel iz voza, V hitri vožnji je ta venec oprasnil obraz ge. Sedlačko-ve, M je kriknila in padla svojemu možu v roke. Močna žica, s katero je bil venec povezan, se je bila mladi ženi zabodla v desno oko in ji ga dobesedno izdrla. Ranila ji je tudi levo oko. Nesrečnico so odpeljali takoj v bolnico. Desno oko ji je uničeno brez rešitve, a izgubila bo bržkone tudi levo oko.
Proces proti morilcu ge. Farcasanove
V Leobnu se je pričela porotna razprava proti 251etnemu Karlu Strasserju, ki je ob konca lanskega septembra v bližini Admon-ta vrgel ženo bukareštanskega polkovnika generalnega štaba Marijo Farcasanu iz br-zečega vlaka in se polastil njene prtljage. Morilca dolgo časa niso mogli izslediti, na zadnje ga je prijela euriška policija v osebi današnjega obtoženca. Mladi človek, ki ima za seboj zelo pustolovsko življenje in se je izdajal za visokošolca, je sprva trdovratno tajil, potem je priznal, a pozneje je svoje priznanje spet preklical. Ko je odsedel kazen zavoljo tatvine, ki jo je izvršil v Švici so ga predali avstrijskim oblastem. Za razpravo vlada velikansko zanimanje, posebno dosti je prišlo inostranskih časnikarjev in časniških fotografov, ki jim je pa na razpolago le omejeno število prostorov.
Svetovna razstava v New Torku
Nekaj, česar svet še ni videl, naj bi postala svetovna razstava, ki jo nameravajo prirediti leta 1939 na Long Islandu. le račun za stroške, ki jih bo ta razstava zahtevala, je nezaslišan. Računajo, da bo sama postavitev razstave veljala 124 milijonov dolarjev. Razstavno ozemlje bo obsegalo pet štirijaških kilometrov. Računajo z ogromnim obiskom. Poskrbeli bodo. da bo vsak dan brez težav obiskalo razstavo laihko kakšnih 800.000 oseb. Ta razstava se bo vršila ob 1501etnici, kar je George Was-hington postal prvi predsednik Zedinjenih držav.
Najstarejši Nemec
Je fld Frledrtch Sadowskl, bi Je prav
te dni obhajal svoj 111. rojstni dan. Starost je uradno potrjena na podlagi matičnih Izpiskov. Mož živi v Neidenbergu ▼ Pruslji
Nepismenost
na Kitajskem
Dvesto milijonov analfabetov, skoraj polovico prebivalstva imajo še danes na Kitajskem. 30 milijonov otrok še nikoli ni stopilo v nobeno šolo te republike.
Nankiška vlada je sklenila energične ukrepe. Pripravila je obsežen šolski program, ki naj se izvede v šestih letih'. V vseh provincah se bo uvedlo prisilno obiskovanje šol. Da bi se uspehi dosegli čim lažje, se bo kitajska »abeceda«, najtežja na svetu, zelo poenostavila. Odrasle osebe, ki ne znajo ne brati in ne pisati, bodo morale obiskovati večerne tečaje. Po vsej državi bodo gradili nove šnle. v službo pouka bo stopil tudi film. Vsaka občina dobi zbirko učnih filmov, ki bodo med drucrim na pr. nazorno kazali, kako naj sp slikajo znaki kitajske pisave, kar ni vedno enostavna reč.
Klub letečih dedov
Eno najbolj čudnih društev v Zedinjenih državah je »Zveza letečih dedov«, ki se je osnovala pred pol leta. Pred kratkim se je na letališču v mestu Bradfordu vršila prva javna tekma njenih članov. Zmagovalec v umetnem letanju je postal 62-let-ni Paul Lyon iz Emporiama. Na drugo mesto se je plasiral 43-letni stari oče Ha-rald Shereik, ki ima že šest vnukov in vnu-čic. 81-letni George Metzer pa je z uspehom napravil izpit za pilota,
rbeoria!
Prestolnica pred padcem
^6vadarrama % m
I*!"""!«*. )fCo/menarb\ Guada/ajara]
• (> \j.m h rs- l Aln^m	J/S
§
^	iAJ
Ns**pm»»i	f Artrii
"	'	Carabar/
jKHavic/osa
de
VHIsmanla^ .
— lostoJesf Fuentabrnti ■aleja' Grinoni
Cutl
%Algttt _Cobanm
fADP/D

m Uejcrada
• Loecfpt j Camporreal
lArganda
Jca/a deHenares
^vmairma Petutt*
Mc^dejar
Navd/carnero
Valmojadoss
r-ioj^
[lLštjuirias
♦O 15 to"
-J-1-,

\raniuez.
Madrid je zopet od vseh strani obdan od napadalcev in bo skoro gotovo padel
v roke nacionalnih generalov
Preporodltelj in ustvaritelj moderne Kitajske
Iz življenja maršala čangkajšeka
Kitajski narod je 31. preteklega meseca proslavil petdesetletnico svojega, premiera in generalnima, maršala Cangkajška.
Sloviti kitajski vojskovodja in državnik se je rodil L 1886 v Fengui v provinci Ce-kiang. Vojaških znanosti se je učil v Nan-kingu, Paotingu in Tokiu, ko je L 1910 izbruhnila revolucija na Kitajskem, se je vrnil domov in sodeloval kot poveljnik 83. brigade generala Cenčimaja pri osvojitvi Sanghaja iz rok cesarskih čet. Po proglasitvi republike v februarju 1912, je postal nje prvi predsednik dr. Sunjatsen, vodja revolucionarne stranke (kuomintanga), pozneje je odstopil svoje mesto dr. Juanši-kaju, a potem je dobila severna vojaška stranka premoč v pekinSki vladi in dežela je postajala čedalje bolj žrtev vojaških upravnikov posameznih provinc, dočim je centralna vlada izgubljala moč. Kuomdntang je pod vodstvom dr. Sunjateena poskušal ponovno obnoviti avtoriteto parlamenta in republikanske ustave. General Cangkajšek je bil tedaj najoržji sodelavec dr. Sunjatse-na in pod njegovim vodstvom 6© je v začetku 1924 otvorila nova vojna akademija
v	Vampuju blizu Kantona. Po Canghajško-
vi	zaslugi je postala ta akademija kmalu središče novega nacionalnega gibanja, ki je revolucionarni vladi dala novo oblast nad vsem vzhodnim delom Kitajske. Ko si je tu ostal Da pozicijo, je začela s prodorom proti severu. L. 1927 je revolucionarna | armada zasedla Sanghaj, kmalu nato še Nacking, ki ga Je napravita za novo prestolnico Kitajske. Toda nato so nastali v komitangu znani spori zavoljo vprašanja komunizma hi Cangkajšek, ki je imel pri vsem dotedanjem delu za prenovitev Kitajske vodilno vlogo, se je odpovedal vsem častem in položajem v vladi 2e mesec dni pozneje wo ga spet pozvali, da prevzame vodstvo poslov v Nankmga in ko je končno dosegel vnififcacljo, so ga v oktobra 1928 irroažH n predsednika narodne vlade.
Ta Je začel s vrsto dobro premišljenih reform, ki so zadevale pred vsem reorganizacijo armade in kitajskih finano. V decembra 1981 se Je spet odpovedal svojim po-loiajem, da bi omogočil pomiritev v stranki pred večno nevarnostjo, ki Je pretDa državi voljo Japonskega imperializma. Ta je, kakor znano, zasedel mandžurske province in upoelafll tam »cesarstvo«. Chn pa so v sačertka naslednjega leta ponovno izbruhnile kitajsko-japonske sovražnosti v šangha-ju, Je moral Cangkajšek pod pritiskom dežele hi strank« zopet na vodstvo državnih poslov. Vsi njegovi napori so šli potem za
tem, da bi po eni strani bolj depa nego
zgrda, z diplomatskimi akcijami zsdržerai nenasitni japonski imperializem, po drugI strani pa Kitajsko, kolikor je je Se ostalo, tako prenovil in ojačiL, da bo sposobna nekoč v resnici predstavljati tisto sik*, ki lil morala biti po svoji ogromnosti, da bo sposobna ter da bo zmožna tekmovanja s kulturnimi narodi. To svojo politiko Je čel izvajati posebno vidno potem, ko ga kuomdntang v novembru lanskega leta volil za predsednika svoje ekeekutiv«. J5 tem položaju obrača svojo porom ost f. zgraditev materielne in duhovne podlag^ ki je potrebna vsaki moderni državi »<31-
Mar&ai Cangkajfiek
banje novega Bvljenja«, ki ga maršal » svojo ženo pospešuje ie leta, hoče kitajsko ljudstvo dovesti do preprostejšega, narav-nejšega, racionalnejšega in discipliniranej-Bega življenja. Ni moža, ki bi imel v tej starodavni deželi več nasprotnlkoT kakor on, ni pa tudi moža, ki bi ga maee bolj priznavale za svojega duhovnega vodjo nego njega. Kako se Kitajci dane« že rave-dajo, kaj pomeni Cangkajšefe in kaj ta mo4 hoče, je najbolj razvidno h tega, da so za njegovo petdesetletnico spontano priredili zbirko, ki je vrgla mnogo milijonov w nakup letaL da se v znak hvaležnosti poldo« ni jo maršalu reformatorju.
Nova ekspedidja ua niuiiuaju
Gora Sinvu premagana — Naskok na Kančinčingo
V Darjeeling so se vrnili nemški planinci in raziskovalci dr. Bauer, Wien, Happ in GOttner, ki so 10. oktobra stopili na vrh doslej nepremagane gore Sinvu v Himalaji. Ekspedicija je začela svoje pravo delo v avgustu, pa je imela skoraj ves čas slabo vreme m sneg. 23. septembra je dosegla prvi vrh, 7523 m visoki Siniolču. Tam se je od nje ločil Kari Wien, da pregleda z dvema nosačema dolino Falung. Skupinica je imela hrane za šest dni, pa jo je racionira-la za dvanajst dni, zadnja dva dneva, preden je dosegla prvo človeško naselje, pa je morala sploh stradati.
Pofcod skozi nižinske džungle je bil nad vse težak. Ekspedicija se je potem spet združila in preplezala Sinvu. Prišla je do prepričanja, da je mogoče Kančinčingo. ki jo je hotela premagati nemška ekspedicija že pred leti, preplezati le od severovzhod-
ne strani Ta poskus bodo Nemci naprav®, čez dve leti. Prihodnje leto pa bodo posko* sili ponovno premagati goro groze, Nang^-Parbat.
Kirurg zbolel med operacijo
Eden najboljših kirurgov neapeljskega vseučilišča, prof. Pascale. je med neko operacijo nenadno težko zbolel in se onesvestil. Se preden je izgubil zavest, je utegnil svojim pomočnikom odrediti, naj operacijo nadaljujejo in naj se zanj ne rrigajo. dokler ne bodo tega dela končali. Učenjak se doslej še ni osvestil.
Mandžurski cesar si išče tretje žene
V Peking so prišli odposlanci mandžur-skega cesarja Cangteja, da poiščejo svojemu gospodu tretjo ženo. Oba prva zakona mladega vladarja sta ostala brez otrok, od prve žene se je ločil, kakor znano, že pred d verna letoma,
ANEKDOTA
Nekega španskega duhovnika je Inkvizicija zaprla in strašno mučila. Ko so ga končno izpustili o staranega za leta tn razbitega, je spet stopil na svojo prižnioo is začel svojo pridigo z besedami: »Včeraj sem rekel«.
VSAK DAN ENA
»Očka, ali smem pogledati sončni mrk?« »Smeš, sinko, samo preblizu njega mi ne hodil*	(»Pete-Mele«$
Kulturni pregled
Knjige »Srpske književne zadruge"
Letošnje kolo xSrpsfee književne zadruge« je glede opreme zvesto tradiciji enotno opremljenih v temnomodro platno vezanih in rdeče obrezanih s staromodnim dekorjem na naslovni strani platnic. Ob tej zvestobi stari standardni opremi je treba zabeležiti kot novum svetlejši papir in nove, prikup-nejše črke v nekaterih letošnjih knjigah. V ostalem pa se >Srpska književna zadruga« trdno oklepa načela, da nudi s-vojim članom med rednimi izdajami samo dela, ki nadaljujejo najboljšo domačo tradicijo, solidno spisane knjige, priznane pesnike in v dobrih prevodih spise svetovno znanih avtorjev.
Izmed knjig letošnjega kola so razen zbornika »Cehos!ovačka«, ki smo ga na tem mestu že prikazali (»Jutro«, 30- oktobra t. 1.), vredni posebne pozornosti »Eseji« Marka Cara >Pesme« Milana M. Rakiča. druga knjiga >Pripovetk« Iva Andriča, roman Jakova Ignjatoviča >Patnica< in »Stare srpske biografije 15. i 17. veka«.
Marko Car je starejši pisatelj (roj. 1862 v Herceg Novem), ki se je pričel literarno oglašati že v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja v dubrovniškem »Slovincu«. Spisal je več potop^nih knjig, objavljal pripovedno prozo in prevode, pisal študije iz tujih, zlasti romanskih slovstev. Velja za enega najboljših pozonavaleev italijanske literature (sam je izdal v laškem jeziku knjigo >Studi slavi« s članki o Njegušu, Vuku Karadžiču, Tolstem; itd.) Svoje predvojne študije in eseje je zbral v tri knjige z naslovom >Moje simpatije«. Car je učenec italijanskih in francoskih literarnih teoretikov 19. stoletja 7 njihovo zahtevo po določnosti, jasnosti, preprostosti, doslednosti. Tudi »Eseji« ki vsebujejo večjidel njegove najnovejše sestavke, kažejo, tla je Car vzlic vsem spremembam smeri, okusa in sloga ostal na stari liniji. Odtod njegove simpatije do klasicistične estetike in .njegovo zanimanje za starejše pisatelje. V tem zrvezkii je marsikaj. kar bi moderen esejist drugače povedal, toda Careva preprostost in jasnost sta z druge ffttani vrlini, ki se ju tem bolj zavedamo 6redi najnovejše esejisttke. Knjiga obravnava nekatere domače in tuje pojave ter se izreka o večnih problemih estetskega doživljanja iti literarnega stvarjanja.
»Pesnic« M. M. Kakima so izšle v zvezi s pesnikovo letošnjo šestdeset 1 eLuico. Ker ie Rakič že dolgo zaključil svojo pesniško dejavnoslne, bo ta zbirka zlasti po zagrebški izdaji celotne Rakičeve poezije, !ki je izšla pred desetletjem pri »Novi Evrop1«, prispevala k pesnikovemu umetniškemu profilu nobene nove poteze, vendar bo zmova razširila zanimanje za njegovo poezijo. V sOpro-šiajni pe^mk se pesnik takole poslavlja od Muze in ob koncu tudi od življenja;
Evo me, Gospo, nakon tr'-p«t leta
Sa proredjenom, progrušanonn kosom.
Ko prividjemje ea drugoga sveta,
Na Pegazu olinjalom i boeom
Ah. zbogom. Gospo, i praštajte mena,
Stare imi oči pu1 ne »uze sada,
Dok dan se gosi na pnolazmoj sceni . < ,
I zavesa, ko noč, lagano pada...
Zbirka je razdeljena v tri dele: Ljubavne pesme, Druge pefime, Na Kosovo. Otvarja jo ponosni, izzivalni >Kandir«, kjer pesnik kot mlad junak čaka >na razbojištu«, zaključuje pa že omenjena Poslovilna pesem, ki v nji kliče starec svoji muzi >Zogonu! V tem okviru je zbrana neobibia, toda klena pesniška žetev vsega Rakičevega življenja.
Druga knjiga »Fripovetk« Ive Andriča
v®ebuje šest novel. Znani pripovednik obravnava bosansko življenje; v >Svadbi« slika vojne razmere, »Smrt u Sinanovoj teki-ji< opisuje s fino psihologijo usodo in konec muslimanskega učenjaka in asketa Ali-deda, v >Napasti« razvija motiv s katoliškim duhovnikom, pa tudi »Olujaci«, >2edj«. »Mila i Prelac« vsebujejo pristno Andričevske izreze iz življenja, napisane okuano in toplo, v slogu in jeziku, ki takisto priča o pripovedniku umetniškega kova.
Iz starejšega srbskega leposlovja je po natisnjen roman Jakova Ignjatoviča >Pat niča«, peti v seriji romanov tega pisatelji in v izdaji SRZ- Roman je opremljen z dalj •šim uvodom akademika Veljka Petroviča, ki podrobno razčlenja to delo starejšega Srbskega pripovednika, ozadje njegovega nastanka, idejne, formalne in snovne značilnosti in posebnosti. »Patnica« Je prvi srbski socialni roman sodobne družbe; dogaja se v vojvodinskem meščanskem okolju ob kon cu osemdesetih let in prikazuje >propada-nje, razsulo« te družbe. Njegovo pripovedno jedro je žalostna življenjska u«oda nesrečne žene, ki je zgrešila pravo pot. Vzlic vsem hibam je »Patnica« originalno in mouno delo, značilno za svojo dobo in okolje.
>Stare srpske biografije« prinašajo v tem (tretjem) zvezku dela Grigoriia Džamblaka Konstantina Filosofa in patriarha Pajsija Ti pisci opisujejo življenje kralja Štefana Dečanskega, despota Štefana Lazareviča in carja Uroša. Biografije potekajo 5z 15. in 17. stoletja. Izbami uvod prof. Pavla Popo-viča prikazuje pisce in njihovo dobo ter literarne in znanstvene značilnosti navedenih živliemjepisov, spiisanjh v drugih dobah, z vidika, ki se nam danes zdi daljen in temen; njihov literarni slog ima starinski značaj poznobizantinskih podlog in vzorov. Biografije prevaja dr. Lazar Mirkovič.
Prevode iz svetovne književnosti v izdaji Srpske književne zadruge izpopolnjuje letos Andr. Miličeviča prevod Hugojeve dramatike pesnitve »Ruy B'as« s predgovorom Svetislava Petroviča.	—
češki exllbris na razstavi v Ljubljani
Med knjižnimi oddelki razstave v Trgovskem domu je tudi nevelika a skrbno izbrana zbirka češkega elibrjs. Knjižna značka je stara spremljevalka knjigo^jubstvia zato vidimo, da povsod, kjer cvete bibHofilstvo, procvita tudi drobna umetnost eslibris. Kaj čuda torej, da se lahko Cehi ponašajo z lepimi u«pehi tudi na tem področju. Na vseh mednarodnih razstavah vzbuja češki exli-bris upravičeno pozornost.
V	tem pogledu imajo Čehi že častitljivo tradicijo. Velika razstava češkega ex<libris m supralibros ob priliki 'mednarodnega kongresa knjižničarjev in prijateljev knjig® 1. 1926 v Pragi je pokazada staro in izredno zanimivo zgodovino te grafično bibliofilske zvrsti. (O nji obstoji spis dr. Jaromira Malega »V^stava českeho exlil»rit> a supralibros v Praze 192«, Praha 1933). Tako *e je pokazalo, da je imel najstarejši znani češki eslibris hu^itski kralj Jiri Podčbrad-sky (+ 1471), iz 15. in 16. stoletja so ohranjeni mnogi lepi izvodi v knjižnici strahov-s!;:ega samostana, ki so pripadali češkemu plemstvu in samostanom. Posebno lepi so izvodi iz knjižnice grašeakov Iiodejovskega iz Ilodčiova, Rožmberke. astronoma Tvcho-3in de Brahe in Žerotlna. Tudi v preporodni dobi so gojili exlibiis, sredi 19. stoletja in do naših dni pa se je ta grafična zvnst razvijala vzporedno z vedno večjim kultom knjige in napredkom bibliofilstva. NajodHč-n<\j>: češki slikarji so med avtorji extfbris: Josef Mar.es. Mik. Aleš, V, Janša, H. Sehwai-gcr. Alf. Mucha, K. H'avaček, M. švabin,ky itd. Dandanes združuje prijatelje exlibris »Kroužek českjoh exlibrietfi v Praze«.
Y	Ljubljani razstavljeno zbirko je sesta--vi,| edf.n izmed vodilnih exlibrietov, biblio-fil, bibliograf in raziskovalec K. H. Mache dr. Jarom^r Mal£. Izbrani in dovolj značilni vzorci te miniaturne grafike ne pričajo samo o njenem visokem nivoju, marveč tudi potrjujejo češko ljubezen do knjige. Pri padski različn-h stanov: pisatelji, zdravniki,
pravniki, inženirji, igralci, slikarji, kiparji itd. imajo 6voje exfibris: umetniško značko za svojo knjižnico.
Naj bi skrbno sestavljena zbirka vplivala pri nas vzpodbudno; na prijatelje knjige, da bi nadaljevali častitljivo tradicijo, in. na 6}i-karje, da bi tej zvrsti, ki ima tudi pri nas nekaj korenin in nekaj avtorjev (Šantel, Justin i- dr.) posvečali večjo pozornost. Upajmo, da dobimo kmalu prvo slovensko biblio-fiteko organizacijo, ki bo lahko vzpodbudijo vplivala tudi v io »mer.	•—o.
J aro stav Marcha
Senator češkoslovaške republikanske stran ke Jaro&lav Marcha je bil postavljen na čelo ene največjih pisateljskih organizacij Češkoslovaške; Morarskega kola pisateljev. 0 njegovi prozi je bila na tem mestu že beseda, pravkar v Brnu izišia epičina zbirka »fteč zeme« (Beseda zemlje) pa nas seznanja z Marohovo epiko.
Pri nas je epična pesem do malega zamrla. Zanimivo bi bilo premotriti nje usodo v drugih literaturah in pokazati njene tvorne možnosti na področju med lrriko in pripovedno prozo. Medtem ko lirika s svojim izrazom čistega čustvenega dožMjamia in jezikovnega muziciraaija v naj rahlejše tone in odtenke krepko drži svojo pozicijo, čeprav ni več na široko priljubljena, se zdi, da je spričo silnega razmaha epične proze oslalo kaj malo mesta za pripovedne motive v vezani besedi. Častitljiva umetnost Vergi-lija. Danteja, Miltona Ln drugih se najrajši giblje v soseščini lirike, izživljajoč se v obliki kratke epične pesmi (balade, romance), Novi pojavi (n. pr. v ruski poeziji) pa prepuščajo tudi stari epiki, zdaj prenovljeni 6 svežimi tokovi socialne problematike nekoliko nies-ta na področju sodobne pesniške tvornosti.
Epika moravskega pisatelja Marche se oklepa starejših vzorov, ki jih tudi v češki poeziji ni malo, (zlasti v obdobju pesniškega realizma). Formalno ne kaže Marchova epika nobenih novih osvojitev; njena ritmična
ki metaforična sredstva ne pomenijo prodira*
nja k novim epičndm možnostim, marveč kdaj samo lirično sublimirajo, druge krati pa z večjo svobodo izražanja naturaliziTajo pripovedmo tvarino. Marchov posebni doprinos y epično poezijo je izrazito ruralistični duh, ki preveva to od grude vonjavo epiko, duh, ki si sicer ni mogel najti novega izraza, vendar v svoji tradicionalni formi neugnamo sili na dan-
• rka. ki jo je izdalo Moravsko kolo pisateljev v vzorni opremi s platnicami in frcmlispicoim slikarja Bilkovskega), obsega 17 sorazmerno daljših epdčnih pesmi. V njih opeva Jaroslav Marcha mladostne prigoda in spomine, svojo mater, Napoleona (njegova ožja domovina je bila prizorišče dogodkov, ki jih Tolstoj genialno opisuje v prvi knjigi svoje epopeje »Vojna in mir«), spomine na deda, ma teto pruskega vpada in narodnega prebujenja Moravske, pastirje v moravSkih gorah, njihove širne gozdove in pašnike, Žide. ki jih srečuješ po tamošnjih cestah, poti iz mesta na kmete z njihovimi kontrasti itd. Ena najlepših pesmi i v tej zbirki >Tekoče zlato«, opeva trte, kr&me in vino: v nij je srefino zajeta veselost južne Moravske z njenimi solnčnimi griči >n vinogradi, ki ne kažejo le ugodnejšega podnebja, marveč tudi pestrejši in barvitejši življenjski stili.
Pesnik in kritik dr. Rajmund Habrina Je napisal tej epičini zbirki topli predgovor, ki v njem zlasti poudarja pesnikovo resn'-č-no, nagonsko in duhovno oboateno ljubezen do grude in nje lepote, do mikavnosti njenih rodnih korenin in od/tod tudi do človeka, ki na in j i prebiva ...«	—
Šport
V nekaj vrstah
Naslednje kolo prvenstvenih tekem prihodnjo nedeljo bo prineslo tri srečanja. Po prvotnem sporeda bi moralo biti teh tekem pet, toda BSK ln sarajevska Slavi-ja sta to tekmo že odigrala. Gradjanski pa potuje v Anglijo, tako da Je bila tekma med njim in Jugoslavijo odgodena na poznejši termin. Igralo se bo torej v Beogradu med Baskom in osiješko Slavijo, v Zagrebu med Haškom in Ccmcordijo ter v Ljubljani med Ljubljano in Hajdukom.
Beograjska »Politika« objavlja v zadnji številki precej senzacionalno in nekoliko neverjetno vest, da bo moral BSK za igralca SK Ljubljane Zemljiča, ki je odšel v aktivno vojaško službo v Zemun, plačati najprej 18.000 Din njegovih dolgov, ker mu sicer SK Ljubljana ne bo dala svobode. Kakor nam zatrjujejo pri vodstvu kluba, je ta vest glede zneska precej pretirana, glede sankcij kluba nasproti Zemljiču pa sploh brez podlage. Dejstvo pa je, da je Zemljič odšel na solnčni Jug in bo morala LJubljana na levem krilu iskati — zelo Iskati — primernega nadomestka.
V Trbovljah Je bila v nedeljo zadnja prvenstvena tekma, tega okrožja med Daskom in Retjem, nr kateri je moštvo Retja zmagalo s 3:1 (2:0). S to zmago je postaJ SK Retje jesenski prvak trboveljskega okrožja.
Smučarski drobiž
Nedarvno so se po športnem tisku razširile vesti, da se je razmerje med mednarodno srnuSko «veao (Fia) in olimpijskim odborom za zimske olimpiade tako poostrilo, da v bodoče na zimskih olimpija-dih sploh ne bo več smuških prireditev. Predsednic mednarodne smuške zveze major Oestgaard iz Osla je glede tega spora podal zanimivo izjavo, v kateri povdarja med drugim, da se bo Fisa udeležila prihodnje zimske oliimpijade 1. 1940 samo s pogojem, če bodo v polni meri veljale na tej prireditvi samo tekmovalne določbe Fise. Kakor znamo, dovoljuje tekmovalni pravilnik Fise, da smejo na mednarodnih smuških prireditvah starta ti tudi poklicni smuški učitelji. Fisa hoče torej za vsako ceno vztrajati v tem, da bodo poklicni srmiški učitelji stairtali tudi na olimpijadi, kar pa je glede na olimpijske določbe o amaterstvu izkljufieno. Vse torej kaže, da se Fisa bodeče zimske olimpijade sploh ne bo udeležila, kar bi pomenilo, da bodo zimske olimpijske igre v bodoče brez smuških prireditev. Dobro je pri stvari to, da je do tedaj še štiri dolga leta in se bo najbrže kjerkoli že kaj spremenilo, po možnosti kar v korist obeh strank.
Med tem pa seveda Visa pridno pripravlja sa svoje prireditve prihodnjega leta, ki se bodo vršile prvič kot svetovna prvenstvene tekme v Chamonlxu v Franciji. Otvoritvena svečanost bo 11. februarja, dam pozneje pa se bodo začele prave prireditve s stafetnim tekom 4X10 ion. Dne 13. februarja bo snuuk za moške ln ženske, dan pozneje pa posebni skoki na olimpijski skakalnici. SlaJom kot drugI del alpske kombinacije bo 15. februarja, dneva 16. Im 17. februar pa sta rezervirana za klasični disciplini, tek na 18 km in skoke v kombinaciji. Zadnji dan dne 18. februarja bo vztrajncustni tek na 50 km, nato pa bodo z veliko zaključno sveča-
BUHIJU w sanučanstru.

JOgoslovemka akademska nmčaraka
organizacija vabi vse akademlke-smučarje na redni občni zfcor, ki bo 6. L m. ob 18. na tehniki, kjer se bodo seznanili z delovanjem v pretekli sezoni ki z bodočim programom organizacij«. Dmevnd red: Otvoritev. — Poročila odbornikov. — Volitve. — Slučajnosti. — Samostojne predloge je treba predložiti odboru pred občnim zbororr
SK Slavija. Drevi ob 20. pri MarinSku redna odborova seja. Vsi in točno!
Vse podrobnosti žaloigre v severni steni
Eigerja pojasnjene
cez izaro...
Jesenski izlet v najlepše koroške kraje
Izpred »Slonac nas v meglenem jutru popelje Okornov avtobus v kraje gor za izarom... 0 Gorenjska. Vsi jo poznamo in je venomer lepa; zmerom lepša postaja, čim bolj se stiskajo ceste poleg rečic v ozkih dolinicah, najlepša pa je tam, kjer se cesta požene strmo navkreber proti Pod-korenskemu sedlu in se ob dopoldanskem soncu odpre pogled na vse bogastvo lepote naših planin. Vrh sedla preprost kmečki spomenik: kup z ljubeznijo zbranega kamenja in majhna plošča, na katero je neznana okorna roka napisala, da se je prav tam naš mlndi kralj Peter zadnjikrat pozdravil s svojim velikim očetom, ki ga pozneje nikoli več ni videl živega. Tik spomenika dve zastavi, naša in avstrijska. Zasanjana leži Koroška globoko pod nami.
Z meje se proti Beljaku pelje z nami avstrijski vojak mejaš. Zraven sebe je previdno naložil zvrhane nahrbtnike. Med potjo pove. kako je moka v Avstriji draga, hudo draga. Tihotapstvo cvete, toda mejaši so sila vestni; ne zaradi ljudi, temveč zaradi tovorov. Kadar so prida, jih obdrže. saj tudi oni morajo živeti in imajo radi kos brloga kruha. Kadnr pa je tovor slab, ga oddajo državi, saj je vendar v bvetetm
pismu zapisano: Cesarju, kar je oesarje-| vega... Mejašev obraz je čisto slovenski, takisto naglas, toda fant mora govoriti nemški, je že tako.
V Beljaku razumejo tujs-ki promet. Na večjih hotelih vise zastave tistih narodov, ki so najpogostejši gostje: avstrijska, madžarska, rajhovska s kljukastim križem, italijanska in naša. (Tudi povsod drugod srečaš našo zastavo; celo na hotelu Excel-sior ob Vrbskem jezeru, kjer je cena dnevne prehrane in prenočišča pet sto dinarjev). V Beljaku smo seveda najprej poiskali dobro pivo in se zatem zvedavo ogledali okoli sebe. Poleg naših Valenčičev, najdeš Tomschete, Tschernete in celo Tschemclitsche. Če pa stopiš na stari del pokopališča, najdeš le To-mšete, Černete in Černeliče. Očetje so vedeli, kako se je treba podpisati. Ves stari del pokopališča je ljubek in čisto naš. A kaj se boš čudil! Nedavno sem na pokopališču v St Egidnu pri Solnogradu gledal nagrobnike iz osemnajstega stoletja; pod njimi počivajo Možgan-ci, Sile, Lesjaki, Slanci in Pohlini. Solno-grad jo samo še Salzburg in Slovence po-znnjo le pn imenu.
Nad Osojsklni jezerom 66 nam je vedno j
lepše odpirala preleet koroške zemlje, ko emo se po žični železnici vzpenjali na 1500 m visoki Kanzel. Poglej naše Karavanke in Julijske Alpe, ki s svojimi snežišči žarijo v svitu opoldanskega sonca kakor najlepši dragulj slovenske zemlje. Jezero leži globoko pod nami in se 6mehlja, kakor se je že davno smejalo našim kmetom, ki so mu orali obale m v brazde sejali semena zav sakdanji kruh, trpek, toda naš. Nedaleč je v gostem zelenju skrit samostan, ki nas nanj veže spomin na osojskega inutca. V družbi nas je bilo trideset; dvajset se nas je povzpelo na Kanzel, devet jih počiva ob jezeru, gospodična Mira pa gleda, ali bi ee vrgla v njegove valove... Za osojskim mutcem pa nihče ne vpraša in nihče ne pozna pesmi o njem.
Od Vrbe zdrsimo po Vrbskem jezeru s čolnom do Poreč. Kmečka mamica nam je ob obali ponudila maline, ne Hirobeeren. Videla je naš avto in nasmejala se mu je, saj so tako redki, ki prihajajo v te kraje in se menijo v domačem jeziku. Tudi čolnar spiegovori slovensko, ko čuje našo govorico. Pove nam pa, kako mladina pozablja materinščino. Ali res mora umreti stara, žlahtna beseda starega rodu? In mi smo brez moči in volje za odpor! Kadar bodo narodne dame zbirale po Ljubljani knjige za čitalnice na Koroškem, bo pa marsikatera gospoda odmahovala z desnico; čemu li vse to?... 0, kako je v vseh |
V Švicarski pokrajini Berner Oberland (južnovzhodco od Berna) v biržini znane gore Jungfrau leži 3974 m visoki Eiger, pod njim pa vasica Kleiner Scheidegg, ki je izhodišče za ture v to pogorje.
1800 m visoka, malo razčlenjena severna stena Eigerja že leta miče drzne nemške in švicarske plezalce, da bi si po njej utrli prehod. Toda gladka in izredno strma stena, na kateri vise le na par mestih snežene krpe, jih odbija. Plezalci se morajo ali umakniti, ali pa propadejo, bodisi od padajočega kamenja, ki jih tu neprenehoma ograža, bodisi od snežnih plazov, ali pa jih dohiti vremenski prevrat (nevihta, vihar, Bnežni metež, padeo temperature), zaradi katerega se stena prevleče z ledeno glazu-ro. Ta severna stena do danes 5o ni preplezana in samo od sreče zavisi njeno premagan je.
Edini prehod s severne strani na -vrh Eigerja sta izsilila v avgustu 1932. znana švicarska alpinista dr. I^auper m Zflrcher s svojima vodnikoma Knublom in Gravenom.
Lani sta poskušala izvesti direktno smer v 6everni steni Monakovčana Mehringer in Seldmaver. Ponesrečila 6ta se, njunih trupel še do danes nieo našli. Naslednja plezalca tudi nista uspela. Teufel se je že pri vstopu smrtno ponesrečil, Herbst pa se je vrnil v domovino.
Da se je letos v juliju u taborila pod severno steno Eigerja z namenom, da jo prepleza, skupina štirih nemških plezakcv, in sicer: Toni Kurz (Berchtesgaden), Andreas Hinterstoisser (Bad Reichenhall), Eduard Rainer in Wi!ly Angerer (oba v Nemčiji živeča Tirolca). je zvedel načelnik grindel-waldških vodnikov in reševalcev. Ta je od oblasti i?posloval razrešitev dolžnosti reševanja teh štirih drznih plezalcev za primer nesreče.
Kljub opominom in srvarilom t ^Beh struni in kljub nezgodi Tonija Kurza, ki si je pri 40 m padcu pri ogledovanju v steni iz-pahCnil nogo v kolenu, so ti štirje drzni alpinisti 18. julija vstopili v steno. Opazovalcem z daljnogledi v dolini je megla zakrivala od časa do časa razgled. Videti je bilo, da vrvitev Kurz-Hmterstoisser vodi. An-gererju je priletel na glavo ka/men, ga močno ranil in je ta vrvitev precej zaostala, vendar so do večera že vsi štirje skupaj in si postavijo v višini 3200 m prvi bivak.
Naslednji dan je megla še bolj gosta. Plezajo zelo počasi, kar kaže na izredne tež-koče v steni in na utrnjenofet plezalcev. Komaj za približno 100 m so napredovali od včeraj, dve tretjini stene sta že za njimi, čaka jih še najstrmejši del. V višini 3300 m drugič prenočujejo. Tretji dan zjutraj sta Kurz in Hinterstoisser, ki ima obvezano glavo, na zelo izpostavljenem sno-žišču. Kmalu sledita še ostala dva in odločijo se za povratek. Spuščanje navzdol gre naglo in v višini 3050 m si postavijo šotor za prenočevanjem. 21. julija se je vreme že izredno poslabšalo in v steni kuha. Po treh mrzlih nočeh in napornem plezanju napredujejo počasi navzdol. Okoli 100 m visok previs jim zapre prehod. Ko se na tem mestu brezuspešno trudijo že več ur, se v bližini njih oglasi jodlanje in enako odgovorijo tudi oni, veseli in poživljeni. Za hip se odgroe težka meglena zavesa in pogumni plezalec, paznik jungfrauške železnice, jih opazi vso pri poskusu, priti čez ta grozeč propad. 'Sam pleza proti njim, toda naenkrat začuje obupne klice po pomoči. Z občudovanja vredno naglico se spusti s stene, obvesti o nesreči telefonično švicarske vodnike, slučajno ee nahajajoče na postaji Eigerglotsoher. Hristen Rubl, Adolf in Hans ScŠilunegger so že na potu v steno, da pomagajo svojim tovarišem — nesrečnim nemškim plezalcem. Padajoče kamenje in
krajih ob Vrbskem jezeru tiho in mirno!
Skozi Celovec hočemo do Gospe Svet« m do znamenitega vojvodskega prestola. V častitljivi stari cerkvi nam župniki v slovenščini zgovorno pojasnjuje: na tem mestu je nekoč stal paganski tempelj, pozneje so Rimljani, prebivalci Virunuma, zgradili hram svojim božanstvom, a prvo krščansko svetišče je zgTadil v sedmem stoletju sv. Modest. Sedanja cerkev je iz trinajstega stoletja vendar pa so ji nove ladje dozidali v poznejših stoletjih. Iz vsakega kota veje davnina, le na neki steni je neka slika^ rija pokrita. Zaradi preljubih podpor in zvez so morali nekemu nebodiga treba umetniku dovoliti, da je del zidu po svojo poslikal: v historični cerkvi je napravil histerično sliko. Spakedranko so pokrili, da bi ne žalila po šest in več stoletij starih umetnin. Najzanimivejše so freske na stropu, ki predstavljajo rodovnik Kristusovih prednikov, kakor ga je bil napisal sv. Matej.
Pri gosposvetskem prestolu smo se poslovili od naše Koroške in od zibelke naše narodne zgodovine.
Železna Kaplja j ebila že zakopana ▼ globoko noč, ko smo mimo nje naglo speli navkreber proti Jezerskemu vrhu in dolini proti domu.
Kakor je bila včasih, naj bi bila Koroška tudi dandanašnji naša božja pot.
R - y.
plazovi ogTaiajo njih življenje, megla jim zastira preglod stene. Ze so v bližini nesrečnega kraja, ko jim zmanjka klinov in ne morejo dalje. Za hip se razkadi megla. Nad njimi čez nedostopen pomol visi še živ človek: Toni Kurz. pod niim pa drugi — mrtev. Sklenejo, vrniti Be naslednji dan z novo količino potrebnih klinov. S težkim srcem se poslovijo od ubogega, na smrt obsojenega Tonija, ki jim pove, da ne bo mogel izdržati še eno noč. Peklenska stena je razbesnela in zadnji čas je, da sami pridejo iz nje.
Naslednjega dne s« pridnim reševalcem pridruži še mladi Amold Glatthard. Kmalu so v bližini Tonija, samo še 40 m so oddaljeni od njega, a ne morejo k njemu. Toni še vedno živi, zmrznila mu je roka, s katere je izgubil rokavioo. Pove jim, da so vsi njegovi tovariši mrtvi. Angerer je zmrznil zgoraj, Hinterstoisser je strmoglavil. Rainer pa visi pod njim primrznjen ob poledenelo steno. Po navodilih reševalcev poskuSa, Toni s cepinom navzdol. Počasi gre. Z vrvjo ujame Rainardovo truplo, ki (*} odtrga od stene »n pade 1000 m globoko preko reSevalcev. Preostali konec vrvi raz-mofca z zobmi in zdrugo roko. Kmalu za-binglja nad reševalci tanka vrv, na katero navežejo plezalno vrv, klinov in zaponk. Po štirih urah napornega dela se začne Toni spuščati po vrvi navzdol — počasi meter za metrom čez previsne pečine. Ze visi prosto v zraku in dospe do vozla, s katerim sta spojeni obe vrvi. Vodniki se s cepinom dotikajo derez na njegovih nogah. Ne U6pe mu. da bi prišel preko vozla. Odvrže ovira^ joči ga cepin. Medtem piha veter, ki zako-leba visečega Tonija. Vrv sproži kamenje in lavino, ki leti v Tonija in reševalce, ki nezavarovani pričakujejo Tonija. Še 6« muči, da bi spravil zanko preko vozla, naenkrat parkrat zastoka in njegovo telo klone. Stena je vzela ?e četrto žrtev, smelost in požrtvovalnost junaških švicarskih vodnikov, ki so poizabiti na parolo svojega načelnika. je bila zaman.
Z avijonom iz M ona ko vega došlo reševalno moštvo je imelo samo še težko in nevarno delo ■ sprav janjem trupel iz stene.
Tako pripovedujejo reševaJd in oni. kt so opazovali plezalce z daljnogledi.
Naše gledališče
DRAMA
Sreda 4; Tudi Lela bo nosila klobuk. Red
Sreda.
četrtek 5.: Konjeniška patrola. Red Četrtek.
Premiera duhovite in »abame K**3-}^« komedije »Kvadratura kroga«. Delo ima za snov sodobno žrvljemje v Sovjetski Rusiji. Igra je rahla satira, navdahnjena s humorjem, ter dokazuje, da nobena teorija ni zmožina Rprejiieiyti človekovega bistva, ki živi po samosvojih zakonih. Izbonna eituacij-ska in besedna komika ter originalni dialogi med dvema mladima zakonskima paroma, ki 6e naselita v®led stanovanjske krize v eni sobi, dajejo delu komično noto. Sodelovali bodo Danilova. Severjeva, Sanc-n. Stupica, Jerman in Potokar. Režiser in inscemator inž. Stupica.
Wernerjeva igra >Na ledeni p'oš€i«, ki jo pripravljajo v drami, je delo, ki slika razkol med mlado in staro generacijo, ki je nastal spričo popolnoma spremenjenih socialnih razmer in i>z nj'h izvirajočega Svetovnega nazora. V igri je uporabljena najaktualnejša »nov iz današnjih življenjskih razmer; kriza brezposelnosti, ki se zrčaH v duševnem razpoloženju mladega intetigenta inženirja Zdenka, nesocialno izkoriščanje delovnih moči, katerih predstavnica je medi-cinka Pavla, stremljenje za varljivim bleskom filmske kariere, katero pričenja Hana ter udejstvovanje sodobne mladine na športnem po'ju, kjer se udejstvuje Jirek. Starejša generacija, (predstavljata jo prof. Junek in njegova žena) se trudi Sprijazniti z novim svetovnim nazorom, po katerem živijo njihovi otroci; v ostrem nasprotju so z njihovim lastnim; ljubezen do otrok pa jim narekuje željo, da bi našli izhod v srečo tem mladim ljudem; vihar sodobnih razmer jih je odtrgal od staršev ter jih odinaša kakor na ledeni plošči v neznano. Igro je zrežiral Ciril Debevee.
OPERA Sreda Hoffmannove pripovedke. Gostuje g. Marjan Rus. Premierski abonma. Četrtek 5.: Pod to goro zeleno... Red B, Petek 6.; Zaprto.
Sobota 7.: Botra smrt. Premierski abonma.
Drev bodo peli Offenbachovo fantastično opero »Hoffmannove pripovedke« G.
ravnatelj Julij Beletto je moral po zdravniški odredbi spremeniti za teden dni klimo ter ne more nastopiti. Da ne bo zastanka v Tepertoariu, je bila nujna uprizoritev te opere brez odloga, zato je pozvala uprava gledališča našega bivšega člana g. Marjana Rusa iz Zagreba, da bo odpel basovske partija v tej operi. Kreacije teh partij šteje g. Rus med svoje najbolj dognane umetnine" Naša publika bo brez dvoma z veseljem pozdravila tega odličnega pevca. Glavno partijo Hoffmanna poje g. Gostič, sopranske partije ga. Gjungjenac, Nikolaja Golobova, glas matere Španova, SpalanzanMa Gorski, Natanae-la Franzl. Crespela Zupan- Lnithra Sekula, Hermana Parko, in Schlemihla KoJacio. Dirigent in režiser Niko Stritof.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Sreda. 4: Zaprto.
Četrtek, 5. Pohujšanje v dolini šentflorijan-skj. &

8
Sreda, 4. XI. 1936.
A. Poftzen
3(5
Pot brez cilja
Roman
Selfe proti štirim popoddme sem šel v bolnišnico.
Pa ne, da bi se bil dotlej boril sam s seboj, kaj naj storim. Niti za trenujtak nisem dvomil o tem, da ustreženi Mitični želji. Vedel sem, da moram govorita z njo — čeprav morda zadnjikrat.
Pripravil sem se bil na Bog ve kakšno veliko, trezno poslopje, a našel sem prijazno belo vilo. Pogled nanjo me je spravil nehote v boljše razpoloženje. A že v naslednjem trenutku me je znova prevzela mrkoba. Za/kaj skozi hišna vrata je prav tisti mah stopil detektiv Petitjean. Tudi on me je bil zagledal; takoj je krenil proti meni.
Podal mi je roko, in ko se je — vsaj meni se je tako zdelo — pomenljivo ozrl na cvetlice v moji roki, je dvoumno dejal: »Le podvizajte se, dokler ni prepozno...«
Kaj je hotel s tem povedati?
Vprašanje ma ni šlo z jezika.
Ko sem se mu hotel zahvaliti za pomoč, mi je segel v besedo. »Kar pustite to, gospod Weindal! Stvar mi je samemu v zabavo. Prav čeden slučaj!«
Zanj je bila žaloigra samo čeden slučaj!
Vičati je bUo, da Je uganil moje mM. »Ne spotikajte se nad tem, da govorim o čednem slučaju!« je vzkliknil. »Hotel sem samo reči, da človek, kakršen sem jaz, ki se po navadi ubija z majhnimi tatvi-nicami in prešuštvi, nima vsak dan prilike, da bi razjasnjeval umor ameriškega milijonarja, ki je bil skrivnostno ustreljen na svoji razkošni jahti... In konec koncev, saj nisem jaz storil tega dejanja! Narobe, moje skromno sodelovanje meri na to, da zadene storilca zaslužena kazen___«
»Ali že veste, kdo je?« Mislim, da mi je g?as nekoliko drhtel. Petitjean me je hotel vsekako pomiriti, ko je rekel: »Vam se ni ničesar bati. Vaša nedolžnost je dokazana.«
»Mislite, da me bodo še dolgo zadrževali v Bejrutu?«
Petitjeanov nasmeh to pot ni bil popolnoma brez ničemuirnosti.
»Mislim, da se boste lahko odpeljali s prihodnjim parnikom, razen če bi radovoljno ftstali tu ...«
Odhajal je že, ko je dodal: »Morilčeva aretacija je le še vprašanje dni ali morda celo samo ur!«
S temi besedami me je zapustil. Bile so skoraj iste, ki sem jih bil sam rekel strežajki.
23. poglavje.
Obisk pri Milici je minil nekoliko drugače, ne tako, kakor sem pričakoval. Že prostor, v katerem me je sprejela, se ni ujemal z mojo predstavo o
botaiSM sok*. Vse boTj je bil podoben salonu v kakem razkošnem hotelu.
Milica je v nečem, kar ni bflo ne pidžama ne jutrnja obleka, zleknjena ležala na empirskem di-vanu. Odeta je bila s smetanastobelo svileno odejo. Skozi priprta vrata si videl v pravo spalnico. Šele pozneje sem zvedel, da je bdla bolnišnica, ki so jo prav za pra/v imenovali »Vilo Libanon« okrevališče za zelo bogate Sirijce.
Bal sem se, da najdem Milico duševno in telesno strto.
Ta, ki sem zagledal pred seboj, nikakor ni delala takega vtisa; le za spoznanje drobnejša je bila.
Trenutek ali kaj sva brez besede strmela drug v drugega. Ali sva vedela, da imava isto misel ? Misel, ki je bila v najtesnejši zvezi z milijonarjevo smrtjo!
Šele ko sem vzel njeno roko in jo ponesel k ustnicam, sem videl, da je bila bolezen vendarle pustila sledove. Bela, lepo oblikovana ročica je bila malone prozorna. Milica je hitro rekla: »Kaj ne, kako grda sem postala?.«..«
To so bile prve besede, ki sem jih slišal iz njenih ust po tisti usodni noči, ko je bila malo pred Lawrenceom še pri meni.
Z mirno vestjo sem ji lahko zatrdil, da se njena lepota nikakor ni zmanjšala. Da, še lepša se mi je
zdela, kakor je bila pterj. A saj JI nisem Ul priM
delat poklanov.
Prve minute snidenja so nama minile ob brezpomembnem razgovoru. Bilo je, kakor da bi tipala drug okoli drugega m se ogibala vprašanj, ki so nama bila na jeziku. Ona ni zaupala meni, jaz ne njej. Vsaj mani ae je tako zdeflo.
Nazadnje se nisem mogel več premagovati.
»Milica, pravkar sem srečal nekega Petitjeana. Kaj je iskal pri tebi?«
Živčno se je zasmejala.
»Smešen dedec je, ta gospod Petitjean! Celo uro se ni ganil od mene. In same čudne reči me je iz-praševal. Tolikanj mi je presedal, da bi mu bila že po petih minutah pokazala vrata, če mi ga odvetnik Buonavofli ne bi bil tako toplo priporočil... Človek bi bil rekel, da je prišel kot preiskovalni sodnik!«
»Buonavoli je bil tudi tu?«
Dvakrat Prišel je in se predstavil kot vas... kot tvoj branilec. Seveda sem mu dala vse podatke, ki jih je želefl. — A zdaj, prosim, nikar več ne govori o teh strašnih rečehi... Čutim, da bi drugače spet zbolela!«
Sedel sem na rob divana. Milica me je prijela za roko.
»Kakšne namene imaš, Eberhard?«
Rekel sem ji, da moram še nekaj časa ostati v Bejrutu.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo stnžb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2«— za vsako besedo. Din 3.— davka ea vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali (lajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—v Vsi ostali oglas! se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— xa Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din %
Ponudbam na šifre ae prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra« Pf||
odgovor, priložite
Le, če zahtevate od
3«" ▼ znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaj naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ■e zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, ticoca se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „JntraM9 LJubljana,
i
J
Beeeds 2 Din, iavek 8 Din ■a Šifro ali tajanje oaslora 9 Duk N»jmanjSi
17 Din
Navijalko volne
■irejmCTS takoj. — G!;ha, Kavž
Čavškava 36. Šiška.

Brivskega
pomočnika
prvoramredn ega delavca, z referencam; boljših salonov, gpfejmem 16. novembra. — Ijastnoročno pisane ponudbe g sliko, ki se vrne. pošljite na: Salon Dobaj, Maribor, Goeposko nI. 38.
26337-1
Krojaškega
pomočnika
ta danwko delo. sprejmem takoj. Potrebna kavcija. — Ladislav Korin^ek. Trg •vobode 1. Maribor.
36338-1
Samostojno
kuharico
tn vs«, snažno, zanesljivo t tetofnn spričevali, sprejmem 16. nov. ali preje. — Pltter&ofkova 35. pritličje.
36344-1
Frizersko
pomočnico
in ' v.iienko. sprejmem za Ljubljano 15. nm. t. I. Po-niKlbe n« ogl. odd. Jutra pod »Samostojna moč - pod ngrodnim: pogoju
"26331 -1
Skladiščnika
ki je zmožen opravljati vsa d-cia. sprejmemo. V poštev priide zjun»slj:va, mlajša nekoliko trgovsko na-obražen, najrajši h ljubljanske okolice. Kavcije zmcržni imajo predinost. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra..
36179-1
Potnika
ca moSano in kolonialno blasn. išee veletrgovina. — ATt<rvozači z lastnim avtom in na Štajerskem poznani imajo prednost. Ponndbe pod »Mesečna plača c na ogl. odd. Jutra.
262W-1 Strojno veziljo
popolnoma samostojno in ■pre<too, veščo tudi tambn-raramia, sprejmem. Pismene ponudibe na ogl. odd. Jutra pod »Invežbana«.
39058-1
Prodajalka
ToSža d«Hk»tese in špece-ri-je, doi»i takoj mesto. — Pismene ponndbe na ogl. odd. Jntra pod šifro »Za-»eflljA«K.	36207-d
Vsaka Deseda oC oar; 1avk j Din ca lajanje laslova 5 Din. oajmanill Din
Natakarica
pridna Ln poštena, išče službo za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kavcije zmožna-c.
3S152-2
Dekle
pridino in pošteno, — išče službe za vsa hišna dela. l'epc<i Sadovnik. Trbovlje, Tx?ke 207.
36230-2
Dekle
pridno, pošteno, vajeno kuhe. pospravljanja sob in šivanja, išče službo pri manjši družttr. Ponudbe pod »Redoljubna* na ogl. odd. Jutra.
26245-2
Beseda ; Din, lavek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek <7 Din
Deklico
ssaro 9 mesecev, oddam za svojo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
36336-14
Uradnica -
abiturijentka
(gimnazije), s trg. tečajem, zmožna vseh pisarniških del. slovenske in nemške stenografije. išče službo. Dopise no ogl. odd. Jutra pod »Kavcija Din lO.O«)«.
38343-2
Natakarica
poštena, simpatična in pri-ku.plj.iva gostom, želj službe. Gre povsod, samo na dobro mesto. Vzola bi tudi gostilno a.Ii vinotoč na račun. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Natakarica <■.
36339-2
Prodam
Beseda 1 Din. lavek 3 Din za Mfro ali lajanje naslova 5 Din Najmanjši '.nesete
•7 Din
Gramofonske plošče in gramofone
b'vše tvrdke A. Rasberger dobite po razprodajnib cenah v Dalmatinovi ul. 10. nasproti hotela Štrukelj.
25750-6
Beseda 1 Din. lavek 5 Din ia šifro ali lajanje caslova 5 Din Najmanjši tnesek 17 Din
Orehova jedrca
lepa. kupim večjo množino. Naslov v vseh poslovajni-eab Jutra.
26317-33
Bubištucer
in brivec
mlad, dober, prost vojaščine, iš&e službo. Naslov: Slavko VoSl. Sv. Petra 44.
26209-2
171etno dekle
išče zaposlitve ob delavnikih kot rainošalka ali kaj stičnega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delavna«.
36315-2
Oblama
Beseda i Din lavek ;t Uid za šifro ali lajanje naslova 5 Din Nojmanjšl znesek 17 Din
Novo črno suknjo
prodam. Flander. Zaloška Itl/T. Moste.
26197-13
Bivša učiteljica
išče kakršnegakoli zaposle-nja. C-eni. ponudbe pod »Nujno 32« na ogl. odd. Jutra.	36198-2
Brivski pomočnik
mlad, bnbištnoer, prvovrsten delavec, išče službe. Naslov: Kovač Jože, Vodnikova 18, Ljubljana VII.
36306-2
Med mestom in deželo
posreduje Jutrov mali oglasnik
G. Ttu Rothman:
Gospod Kozattmrnik gre na letovanje
56
»Aj! Strela gromska, da bi te vrag! Joj! Joj!« je kričal gospod Kozamurnik. Skušal je skočiti iz kadi, a zaman, ker je bil predebel in se je bil v kadi tako zagatil, da ni mogel nikamor. Gospa Kozamurnica je vzdignila roke in toli mogočno zarjovela, da se je vsa hiša zbudila in so vsi gostje pridrli v kopalnico ter rešili ubogemu Kozamurniku življenje.
PonišMii
Beseda ! Din. lavek S Din ua šifro al: lajanj- aaglova 5 Din NojmaniS znesek 17 D»n
Kuhinjsko opremo
elegantno, solidno izdelano, proda Krže Franc, mizarstvo, Vrhnika. Oglede se pri Janež'č, pleskarstvo, Tyrševa c. 33.
36196-12
Glasbila
Beseda 1 Dio, lavek S Din za Sifr* alt lajanje naslova 5 Din Nejmanjši znesek
17 Di n
Pianino
radio, stroj za srkavanje — ugodno prodam. Holzapflje-va ulice 17.
36212-26
Vloge Ljubljanske kreditne banke
vsako vsoto, knpim takoj. Plačam najbolje. Ponudbe na podružnico Jntra Mairi boT pod »Drava«.
361-16
Hranilne vloge
vseh vrst
Kupuje po najviž); oem takoj » gotovini
Al. Planinšeh
Ljubljana, Beethovnova al.
14/1 Telefon 35-10.
314-16
Beseda 1 Dta, lavek 8 Dta za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Lokal
ali skladišče v Ljubljani, iščem za takoj al; pozneje Ponudbe z navedbo -^ene na ogl odd. Jutra pod »Točen Dlačnik«.
26229-19
Beseda l Din. lavek Din za šifro ali lajanj«- naslova Din Nsjtnanj&l uie*ek 17 Din
Hišo
sadnim vrtom, prodam.
Anžur Ignac	Trbovlje, Loke 408. 36231-20
Beseda 1 Dtn, lavek 8 Din za šifro ali lajanje naslova Din NajmaniM znesek 17 Din
3-sobno stanovanje
3 kopalnico, na novo prešli k«no, oddam 1. decembra. Beethovnova ul. 15/1. desno. Ogled od 8—1S.
36332-21
gijfiJBCfi
Beseda 1 Din. lavek 8 Din za šifro sli -tajanj« naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Lepo solnčno sobo
oddam 1—2 gospodoma. — Sprejmem tudi sostanovalko k mirni gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
J6335-33
Sobo
čiato in svetlo, t dvema posteljama, oddam takoj ki pozneje. Mlekarna. Celovška cesta 42.
26333-23
Opremljeno sobo
t uporabo kopalnice, oddam 15. novembra ali 3. decembra v Dukičevem bloku. Naslov v vseh poslovalnicah Jrotra.
36241-20
Sobo
z dvema posteljama, parket. razsvetljav«, z oskrbo ali brez, oddam dvema solidnima osebama v centru. Naslov v v»eh poslovalnicah Jutra.
36228-33
2 prazni sobi
svetli, v centru mesta, oddam takoj odnosno decembra. Naslov v veeh poslovalnicah Jutra.
26227-23
REMINGTON—DALTON
računske stroje na ročni tn električni pogon razproda jamo po zelo znižanih cer.ah,
REMINGTON RAND A D D I N G
mali električni in ročni stroj za seštevanje in računanje z 10 tastri, izpisovanjem računskih operacij na kontrolnem traku — je NAJPOPOLNEJŠI SVETOVNO PRIZNANI RAČUNSKI STROJ, zelo pripraven, zaradi enostavne manipulacije, za INDUSTRIJSKE, TRGOVSKE tn OBRTNE OBRATE.	CENE NIZKE 1
Zahtevajte ponudbo, prospekte, ali neobvezno predvajanje od: ZASTOPNIKA ZA SLOVENIJO :
IVO KLARI e, Ljubljana, Miklošičeva št. 20
TELEFON S4-19. RAZSTAVA IN PRODAJA STROJEV :
Tehnik, J. BANJAI, Ljubljana, Miklošičeva 20
TELEFON $4-19.
PUH - PER3E B.MIKLAUC UOBLJANA
Zelo lepo sobo
vso prav dobre oskrbo, oddam po nizki ceni gospodičnam. Kopalnica. Poceni kurjava. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
36233-23
Že nitve
Viaka beseda	i Din;
lavek 3 Din. ta	šifro ali
lajanje naslova	6 Din.
najmanjS' znesek	3fl Din
Starejšega trgovca
želi trgovsko naobražena. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Gospa«.
26316-25
Sobico
čisto, suho, z elektriko,
poceni oddam. Cegnarjeva 4J I.	26225-23
Stroji
Beaeda 1 Dta, davek S Din za šifro ali lajanj« naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Dia
Parno lokomotivo
in drezino
za Diesel motor na surovo olje, obe rablieni a t dobrem stanju za tirniino širino 0.60 m kakor tudi tračnice od 5—7 kg kupimo. Ponudbe na premogovnik Stari Golubovac 1-3.
25912-29
»Singer«, »Pfaff«
šivalni stroji vseh vrst, ki odgovarjajo popolnoma novim in kolesa poceni naprodaj pri »PROMET« (nasproti križanske cerkve).
26318-29
LOTiHI
Beseda 1 Din. lavek 3 Din sa šifro ali daja-nje naslova 5 Din Nojmanjši znesek 17 Din
Hranilne vloge
kupite ali prodaste
najboljše potom moje pisarne
Rudolf Zore,
Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 38-10.
26316-16
Družabnika
za trgovino k-ovinake specialne stroke z 20.000 Din, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Chrom«.
96104-16
3 dvosobna
stanovanja
oddam po jako nizki ceni točnim plačnikom. Nova vila. Staretova 36. Trnovo.
36242-31
6-sobno stanovanje
najmodernejše, z veliko verando in drugim; številnimi pritiklinami, sredii Ljubljane, oddam za takoj ali kasneje. — Vprašati pri g. prof. Kosu, Gosposvet-ska oesta 18/11.
28246-31 Lepo stanovanje
treh sob, kopalnice in pri-tiklin, I. nadstr. vile, takoj pooeoi oddam. Glince. Cesta n/®.
36226-21
2-sobno stanovanje
s kopalti-rco, komfortno, — oddam decembra. Poiznre s« v trafiki. ZadTužna ul. 17.
36832-21
2 sobi s kuhinjo
in vsemi pritiklinami. oddam. Tovarniška nI. 27.
36220-21
Majhno stanovanje
oddam. — Istotaan oddam prazno sobo. Holzapfljeva ulica 17.
26313-31
Pritlično stanovanje
in prazno sobo s štedilnikom. oddam za takoj. Zadružna ul. 3. Kodeljevo.
26201-31
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, solnčno. t uporabo vrta. oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	36202-21
Stanovanja
Beseda 1 Din lavek S Din za šifro aH (lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Enosob. stanovanje
iščem za 16. november v bližini Delavskega doma. -Plačam do 300 Din. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točen stalen plačnik«.
26201-21«
Lepo sobo
na Mirju, z dvema posteljam« in i vso oskrbo, oddam. Dobrilova c. 6.
363M-23
Opremljeno sobo
s [x>sebnim vhodom, zračno, oddam solidnemu, stalnemu gospodu. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra,
26206-51
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom, oddam. Rožna nI. 3.
26214-23
Sobo s predsobo
oddam 1. decembra. Flor-janska tri. 33/1.
36208-23
Izgubljeno
Beseda i Dta. lavek S Din za šifro tli lajanje naslova 5 Din Najmanj!!
Hubertus
nepremočljiv temnosiv in v različnih barvah I po Din 250.— ter| vsa druga oblačila po neverjetno] nizkih cenah pri PRESKER-JP.
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
17 Din.
znesek
Damska zapest. ura
zlata, spomin na najnico, se je izgubila. Pošten n*i-diileij »e naproša, da jo vrne na naslov: Breg 30, III. desno.
26234-38
Lepa zimska jabolka
v zalogi pri GOSPODARSKI ZVEZI
1'eletoD
2 <9 §i
PREMOG DRVA in KARBO-PAKETI
IV. 8CHUMJ
Dolenjska oesta
Radio
Četrtek, 5. uovembra
Ljubljana 12-' Koračnice slavnih skladateljev (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, fepored, obvestila. — 13.15; Smetana: Iz mojega življenja (plošče). _ 14; Vreme, borza. — 18; Pestrj zvoki (Radio orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19; tas, vreme, poročila, spo red obvestila. — 19.30: Nac. ura: Savez So-kola kraljevine Jugoslavije. — 19.50; 10 nut zabave: Črtice (g. Narte Velikonja). — 20; II. ura orgelske glasbe. Na orglah igra prof. Pavel Rančigaj, sodeluje gdč. Vida Ru-dolfova (sopran). _ 21; Operna glasba (Radio orkester). — 22; Cas. vreme, spored.— 22.15; Okrogle in vesele igra Radio orkester.
Beograd 18; Narodina gla®ba. — 19.50: Plošče. — 20: Orkestra-en in pevski koncert. — 22.20; Lahka godba. _ Zagreb 17.15:
Orkestralna glasba.__20; Onkesibralen in
pevski koncert — 22.20: Lahka godba in ples. — Praga 19.25; Lahka godba. — 20: Machov spominski večer. — 21.30: Orgelski koncert,—22.15; Godba na pihala.—Varšava 19.30: Jesenske me'odije. — 21: Paderev-skijev koncert- — 22 15; Lahka in plesna
nmzika. — Ehmaj 12; Koncert orkestra. — 16.05; Lahka godba orkestra. _ 17.20: Violinske skladbe. — 19.15; Orkestralen in pe%--6ki koncert. — 21: Ura esnodejanik. — 22.20: K lavinski koncert. — 23.15: Plesni orkester. — Berlin 19.15: Giiegova komama glasba-—20.10; Plesni večer iz Hamburga.—22.30; Berlinski p!e«ni orkester. — Miinchen 19: Zvočna igra. — 20.10; LattLa glasba na ploščah. _ 20.30; I>ramski večer,—22.30; Prenos i2 Berlina. — 23.30: Schumaon: Kreis-leriana. — Stuttgart 19: Brahmsove komorne skladbe- _ 20.10; V*otinski koncert nt
ploščah. — 21- Spevoigra. — 22.30: Prenos iz Berlina. — 23.30; Lahka glasba na ploščah. _ 24; Haydnove in Mozartove skladbe
na ploščah.
Postani In ostani član Vodnikove družbe!
Gospodinjo
solidno, resno, inteligentno za samostojno vodstvo večjega stanovanja 4—5 sob pri samcu sprejme soliden gospod. Plača 1000 — 2000 mesečno.
Obširen popis življenja z fotografijo na Oglasni zavod >FAMA« — Beograd, poštanski pretinac 493, pod »Domačica«.

ouu.
100
uspehov
H
i 3
na
□ □ □ □
en oglas
?
»JUTRU«
ZAHVALA
nnDnuui ji iuui jul jr
Vsi, ki so n&do dobro mamo spremili na njeni zadnji poti, vsem darovalcem lepega cvetja, posebno zdravniku špecijalistu dr. Lušickemn za požrtvovalni trud in tolažbo izrekajo najprisrčnejšo zahvalo
obitelji Vida Botteri in Nifco Štritof.
ZAGREB, LJUBLJANA, 31. oktobra 1938.
DAMSKE PLAŠČE
dekliSke in otroške v vseh velikostih, kakor tudi vso ostalo damsko' in otroško konfekcijo cenejše vrste — dobite v največji izbiri pri
F. I. GORIČAR
LJubljana, Sv. Petra c. 29
Lastna delavnica za konfekcijo. Sprejemamo tudi po naročilu.
Najslajša in najboljša
krepilna pijača je
BERMET — VINO,
črnina lz Fruške gore, Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja: B. Marinkov Sremsld "Carlovci. Fruška gora
t
Zlato srce naše predobre in blage- mamice, stare mamice in tašče, gospe
MARICE PONEBŠEK,
rojene TOMIČIČ,
vdove po višjem finančnem svetniku v pokoju
je prenehalo biti v torek, dne S. novembra ob \ 10. ure v 70. letu starosti, po kratki bolezni, previdene s tolažili sv. vere.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v četrtek, dne 5. novembra ob 15. uri iz hiše žalosti, Križevniška ulica št. 2, na pokopališče pri Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 3. novembra 1936. Janko, Božidar, Lojze, sinovi; Kery por. Hajnovsky, hči; Jaro, zet; Olga roj. Troppan, sinaha; Janezek, vnuček in ostalo sorodstvo. Prosi se tihega sožalja!

Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konsordj »Jutra« Adoif Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za ineeratni del je odgovoren Alojz Novak. —- Val t Ljubljani.