^eKCHKO-CHHTaKCHHeCKHe H3MeHeHHfl B COBpeMeHHOM C^OBeHCKOM A3bIKe
Andpea Mene
Cobiss: 1.01
Lexical-Syntactic Changes in Contemporary Slovenian
In the multifunctional expansion of texts and the lexicon, it is especially due to the high degree of borrowing that the semantic-syntactic features of today's lexicon have also extended into the systemic character of Slovenian.
Keywords: lexicon, syntax, meaning creation, word formation, transformational generative capacity of Slovenian

CL
<
Leksikalno-skladenjske spremembe v sodobni slovenščini
Pri različnofunkcijski širitvi besedil in besedja pomensko-skladenjske lastnosti današnje leksike predvsem zaradi visoke stopnje prevzetosti posegajo tudi v sistemskost slovenščine.
Ključne besede: leksika, skladnja, pomenotvorje, besedotvorje, tvorbeno-pretvorbene zmožnosti slovenščine
m O
u
si
0 .HeKCHHecKHe, T.e. CMticnoo6pa3OBaTentHtie CBOHCTBa COBpeMeHHOM neK-chkh raabhhm o6pa3OM H3-3a 6ontmoro nnena 3aHMCTBOBaHHH 3aTparHBaroT
CHCTeMHBIH aCneKT A3BIKa, ^O^TOMy C TOHKH 3peHM HgeHTH$HKa^HH-^OflCHeHM-
HaHMeHOBaHHa b npo^eee o6pa3OBaHM h npeo6pa3OBaHM enoB Heo6xogHMO BHOBt h BHOBt aKTyanH3HpoBaTt nog^epKHBaeMoe HeBCTHKOM o6pa^eHHe k eno-BeHCKHM MtienHTentHtiM ocHOBaM, T.e. Heo6xogHMOCTt yMeTt «gyMaTt no-cno-BeHCKH» (Vidovič Muha 1988: 47-48).
CHHTaKCHHeCKHe H3MeHeHHÄ, pa3BHTHe CeMaHTHKO-CHHTaKCHHeCKHX H3-
MeHeHHH paccMaTpHBaeTca c tohkh 3peHm coneTaeMOCTH, KOTopaa mnaeTCfl KaTeropnantHHM ceMaHTH^ecKHM K0Mn0HeHT0M npe»ge Bcero rnaronoB h ot-rnarontHtix npoH3BogHtix, h KaK CHCTeMHtin ä3hkoboh noKa3aTent eeMaHTH-KO-CHHTaKCHHecKHX H3MeHeHHH rnaronoB geHCTByeT TaK»e Ha ypoBHe TeKCTa. OcHOBHHe TeHgeH^HH pa3BHTHa HanpaBneHH b CTopoHy o6pa3OBaHm rnaronoB, ey^aro^HX none coneTaeMOCTH go Han6onee nacTOTHOH ogHOBaneHTHOH co^eTa-eMOCTH c npaMHM o6ieKTOM (b BHHHTentHOM nagele). Coo6^eHHe na^e Bcero cry^aeTca h HHTeHCH^^HpyeTCA bo Bee 6onee nacTOTHtix npegn0»H0-M0p^eM-hhx eno^Htix rnaronax, a BHHHTentHtin npn hhx mo»ho paecMaTpHBaTt KaK yHHBepeantHHn/HeMapKHpoBaHHHH nage» e ceMaHTHKO-CHHTaKCHHecKOH pontro
^ KOHKpeTH3HpyeMoro cogepKaHua unu ^neycTaH0BKu. AKTHBH3HpoBaHHoe cry-^eHue u HHTeHCH^HKa^Ha coo6^aeMoro BtipaKaeTca b cy6cTaHTMBa^MM u npe-z 06pa30BaHHH gencTBHa/co6HTHa b pa3pag coctoahuh b chokhom CKa3yeMOM, hto, KaK cnegcTBue, Bti3tiBaeT 6onee HacTOTHoe npegn0KH0-M0p$eMH0e ynoTpe6ne-^ HHe OTrnarontHtrc gepuBaTOB u npunaraTentHtrc b paMKax BticKa3BiBaHufl. O
S
L 1 ^eKCHHecKne H3MeHeHHH, T.e. CBoHCTBa npu oop;v5oi(aiiini iioki>i\ c^ob
0	u 3HaqeHHH, h bo3mo^hocth coiipcMCiinoii ^kchkh npeuMy^ecTBeHHo C TOHKH 'ipCIlIlil So^bmoro HHC^a 'iailMCTKOKailllii. B CBS3H c 6onee BticOKuM
ypOBHeM 3aHMCTBOBaHHa cn0B006pa30BaTentHBIX OCHOB (H0BtIx) npOH3BOgHHX,
oneBugeH pocT ynoTpe6HTentHocTH cy^uKcantHtix a^uKcoB -ka u -ar, pa3nu-
Haro^HXCa KaK C0^Ma^tH0H, TaK H CTHnHCTHHeCKOH MapKHpOBKOH (HeMapKHpOBa-Z	ho ucnont3yroTca npou3BogHtie: adutka (K03tipt - o KeH^uHe), anonimka (aHO-A	HHMKa), balirka (TroKOBaTent ceHa), cedejka (CD-gucK), ekspertka (KeH^uHa^K-p	cnepT), cneHru3Mti unu pa3roBopHtie npuMepti: fotka (^oto), komercialka (komi	Mep^ecKoe TeneBugeHue), minimalka/minica (MHHUMantHaa nnaTa), nacionalka S	(Ha^HOHa^BHoe TeneBugeHue), pozitivka (no3HTHBHo Mticna^aa), čajčkar (nro6u-FJ	Tent naa), džipar (mo^ep gKuna), piknikar (tot, kto xoguT Ha nuKHHKu), šankar
1	(6apMeH), travar ^enuTent), trimčkar (6eryH), zgubar (Heyga^HHK) u T.n.). E^e 9	6onee TecHo cBA3aH c 3auMCTBoBaHHHMH ocHoBaMH cy^^HKc -er (newager (no-
•	cnegoBaTent gBH^eHua «Htro ^HgK»), biker/bajker (6aHKep), marker (MapKep),
0	rejver (peHBep), skener (cKaHep), server (cepBep); c hobhmh cn0B006pa30BaTent-
•	hhmh ocHoBaMH ucnont3yroTcfl cy^uKcti -(n)ik u -(v/l)ec (bralnik (cKaHep),
1	čitalnik (nuTanKa, pugep), brskalnik (noucKOBaa cucTeMa), brkljalnik ^Kcnno-pep), dlančnik (KapMaHHtrn KOMntroTep), gladovnik (o6'MBMBmMH ronogoBKy), hostesnik (xoct), masažnik (MaccaKHtrn cTyn), panik (naHuKep), potresnik (npo-TecTyro^un), dnevnikovec (coTpygHuK u3gaHua «Dnevnik»), frutarijanec ($pyro-puaHe^), medijec (npegcTaBuTent npeccti), lokalec (MecTHtrn), mobilec/mobilnik (Mo6untHuK), vedejevec (ucnonHaro^un o6fl3aHHocTu)).1 B HacTOA^ee BpeMa MapKupoBaHHocTt npuBegeHHtix BHme npou3BogHtix BectMa HenocTomHa u pa3nu^Ha. npu Mc^0nt30BaHMM Bcex nepeHucneHHtix BHme a^uKcoB o^eBugHa HeHTpanH3a^Ha 3Ha^eHM ogymeBneHHocTu u nu^, Hanp., balerinka (Ty^nu-6a-neTKu) : balirka (TroKOBaTent ceHa) : govorka (KeH^uHa-opaTop), disketar (gu-cKOBog) : zavarovalničar (cTpax0B0H areHT), skener (cKaHep) : sklejter (cKemep), dlančnik (KapMaHHtrn KOMntroTep) : gladovnik (o6'MBMBmMH ronogoBKy), mobilec (Mo6untHHH Tene^OH) : tatarec (6u^mTeKc no-TaTapcKu) : medijec (TeneBegy-^un); motilnik (uctohhuk noMex) b KOHTeKcTe Mobilni telefoni so lahko usodni motilniki občutljivih naprav (Mo6untHtie Tene^OHti MoryT cTaTt cy^ecTBeHHtiMu
1 YHMTHBaa cMcTeMHoe »3MK0B0e cx0gcTB0, nogoSmie aKTyantHHe np0M3B0flHHe mok-ho OTMeTMTt u b nemcKOM »3HKe (cp. NSČ 1998; 2004), Hanp. bavička (geBymKa-aHM-MaTop), bejvalka (Sbmmaa KeHa), baličkar (pa3Hoc^MK naKeTOB noMorn.u npu KpacHOM KpecTe), batužkar (^yTemecTByK>m,MH c oahum proK3aK0M), datar (nporpaMMucT Kop-nycoB), roska - roskar (cKnepoTuK) u T.n.
noMexaMH gna HyBcTBuTentHtix annapaTOB), a TaK^e motilec (nepegaTHuK noMex) b močnejši motilci na nizkih frekvencah (Mo^Htie nepegarnuKu noMex Ha hu3-khx nacTOTax). KaK ogymeBneHHtie (nu^o) MapKupoBaHti TaKHe npou3BogHtie, KaK bikica (po^geHHaa b co3Be3guu BtiKa), robotik (po6oTOTexHHK) b npoTHBOBec TaKHM HeogymeBneHHtiM 3Ha^eHuaM, KaK, Hanp., y cnoBa tajnica (ceKpeTapt > aBTOOTBeTHHK) u T.n.2 KaK cneHroBtie unu, no KpaHHen Mepe, KaK cTunucTu^ecKu MapKupoBaHHtie paccMaTpuBaroTca HeKoToptie HoBtie npou3BogHtie Ha -ica, THna frendica, starčica, suhica, u Ha -ič, THna kafič, pornič, krimič, narkič, mobič u T.n.
npH HHTeHCHBHoM o6pa3oBaHHH pacmupaeTca ynoTpe6neHue BapuaHToB, Hanp., prenosni telefon (Mo6untHBiH Tene^oH) u mobilnik, pa3r. TaK^e mobilec u mobi, cneHr. handy; skinhead (cKHHxeg) - obritoglavec (6puToronoBBin) u cneHr. skin. CTaTyc oKKa3uoHanu3Ma HMeeT, Hanp., fulkulščina ('He^To o^eHt Kpyroe', ot n aHrn. full cool).
no gaHHtiM Kopnyca (FidaPLUS) o6pa3oBaHHe hobbix npou3BogHtix Mo^eT cTaTt oTpa^eHHeM cuTya^uu b o6^ecTBe, Hanp., dekan (geKaH) (SSKJ) - dekanja (geKaH-^eH^HHa), dojenček (MnageHe^ (SSKJ) - dojenčica (MnageHe^geBo^Ka) (FidaPLUS),3 Mo^eT yKa3tiBaTi> Ha onpegeneHHyro ycTon^HBocTt u pacnpocTpa-HeHHocTt o6ieKTa unu aBneHua, 6narogapa neMy 6e3 gBycMticneHHocTu MoryT 6bitb o6pa3oBaHti npou3BogHtie BapuaHTti, Hanp., internetar - internetnik - m internetovec (HHTepHeTHHK).
C gpyron cTopoHH, y3yc gHKTyeT o6pa3oBaHHe ^ntix cnoBoo6pa3oBa- ^ TentHHx rpynn, THna: internet, internetizirati, internetski, internetizacija, interne- hh tovec, interpelirati, interpeliranec; klik, klikniti, klikati, poklikati, klikanje u T.n. Z CoBpeMeHHoe cnoBoo6pa3oBaHue HgeT TaK^e u b no3HTHBHoM HanpaBneHuu, W gonycKaro^eM cy^ecTBoBaHue gy6neToB, Tuna favlirati/favlati igralca (BtiBecTu ^ u3 urpti urpoKa 3a HapymeHue npaBun), slovenizirati/sloveniti (cnoBeHu3upoBaTt) pisavo (nuctMo)/imena (uMeHa), vlogo (pont) u T.n.
1.1 PacmupeHue h^h cy^eine 3HaHeHHH y^e ycTOHBmuxcH ^eKceM u no-'ieiiiMia.ii>Hi>ie iiOBOOopa'iOBanMMC Bapnaimi>i. Tunu^HtiM u HacToTHtiM aBna-eTca npo^cc noBTopHon ceMaHTU3a^uu unu neKcuKanu3a^uu cnoBa, Hanp., afna (co6a^Ka 'nocToaHHtrn 3HaK b ^neKTpoHHHx agpecax'), kresnik ('nuTepaTypHaa Ha-rpaga'), fazan/fazanka ('HoBu^oK/HoBeHtKaa'), ježek (nuny^Ka '3acTe»Ka Ha oge-»ge/o6yBu, 3aMeHaro^aa nyroBu^i, MonHuro, mHypKu'), stenica (»yqoK 'nogcny-muBaro^ee ycTponcTBo'), miška/miš (MtimKa 'BxogHoe ycTponcTBo KoMntroTepa
2	TaK^e H C TOHKH 3peHH» HH^OpMapTHBHO-HOpMaTHBHOrO acneKTa Heo6xogHMH 6o-nee nogpoSHtie onncaHH» npn neKCMKonoranecKon h neKCHKorpa^HHecKon o6pa6oTKe ^THX hobmx npoH3BogHMX, Hap»gy co chobhhkom hoboh neKCHKH ohh npegcTaBneHti h np0K0MMeHTHp0BaHH b MOHorpa^HH HHCTHTyTa enoBeHeKoro »3HKa 2009: Novejša slovenska leksika (v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri) (Gložančev h gp. 2009); b Ka^ecTBe ochobhoto ^^eKTp0HH0^0 HCTo^HHKa Hcnont3oBanca ^^eKTpoHHMH Kopnyc TeKCToB «Nova beseda» (http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html).
3	YKa3aHHbie b CKo6Kax a66peBHaTypti (SSKJ hhh FidaPLUS) o6o3HanaroT, hto chobo BKHM^eHo b CnoBapt CHoBeHCKoro nHTepaTypHoro »3MKa hhh b ^^eKTpoHHMH TeKCTo-bhh Kopnyc FidaPLUS.
^ gna Bti6opa KoMaHg Ha ^KpaHe'), brisalka, vnašalka, vračalka (yganeHHe, BBog, W B03BpaT 'KnaBHmn Ha KnaBHaType KoMntroTepa') a TaK»e mesečnik ('^pogaBe^ MeN caHHtix npoe3gHtix 6nneT0B Ha aBTo6yc') h T.n.
^ 1.2 CTpeMneHHe k ^K0H0MHHH0CTH Btipa^aeTca b TeHgeH^HH k ogHocnoB-
0	hhm HaHMeHOBaHMM, oTgentHtie CTaBmne ogHocnoBHtiMH Btipa^eHHa y»e s npoHHO Bomra b o6nxog h cTaHgapTH3HpoBannci>, Hanp., daljinski upravljalec L - daljinec (nyntT [gHCTaH^H0HH0^0 ynpaBneHHa]), pristopna cena (BCTynn-° TentHtm b3hoc) - pristopnina, spletna stran (canT) - spletnica. KaK npaBHno,
6onee hobhc ogHocnoBHtie HaHMeHoBaHHa aBnaroTca cTHnncTHHecKH MapKH-poBaHHHMH, Hanp., voznik avtobusa (mo(ep aBTo6yca) - avtobusar, digitalni fotoaparat ^n(poBon (oToannapaT) - digitalec, bolšji trg (6nomHHtin ptmoK) - bolšjak h T.n.4
y bhobb 06pa30BaHHtix npoH3BogHtix rnaronoB o6bihho coKpa^aeTca A HHcno BaneHTHocTen h ^0^T0My cy»aeTca none coneTaeMocra, Hanp., osamiti p se/koga (yegHHHTt(ca)), Hcnont3yeTca TaK»e oposamezniti se/koga, skensla-
1	ti, skipati, slalomirati, strankariti, vinariti, vitalizirati, vkodirati, virtualizirati S (se), udružbiti, ufilmiti, utvariti, užitkariti, zadekati (se), zadevati (se), zaselo-FJ tejpati, downloadati, zaštekati (se), zatežiti h T.n. B a3tiK03HaHHH no Mogenn
1	ubesediti ('Btipa3HTt b cnoBax') h upovediti ('Btipa3HTt b BticKa3tiBaHHH') 9 noaBnaeTca TaK»e ustavčiti ('Btipa3HTt b npegno^eHHH'), uimeniti ('Btipa3HTt
•	b Hap^aHHH, hmchh') b: Ni treba, da bi pretirano ustavčevali, vendar je dej-
2
0	stvo, da se dandanes pretirano uimenjuje (HeT Hy»gti ctmaTt npegno^eHHaMH,
•	ho (aKT ocTaeTca (aKToM, b HacToa^ee BpeMa b xogy cnnmKoM MHoro HMeH
1	cy^ecTBHTentHHx).
H3-3a a3tiK0B0n ^K0H0MHH gocTaTo^Ho 6ticTpo 3aKpennaroTca ogHocnoBHtie cnoBeHCKHe ^KBHBaneHTBI, THna prenašati gna downloadati (cKa^aTt), ho b to »e BpeMa H3-3a Toro, hto Bce CnoBeHCKHe cooTBeTCTBHa aBnaroTca cnoBo-coneTaHHaMH, npogon»aroT ynoTpe6naTtca 3aHMcTB0BaHHtie TepMHHti, Hanp., velnes 'xopomee caMonyBCTBHe'. Bo BcaKoM cny^ae, y H0Benmnx npoH3BogHtix rnaronoB THna: cestniniti, fenati, klikati, mejlati, glisirati, hekati, kofetkati, lisičiti, paničariti, parčkati (se), piknikirati, pipsati, repati, rejvati, soteskati, šminkirati, šopingirati, televizirati (se), trimati, vkodirati coKpa^aeTca h ynpo^aeTca none co^eTaeMocTH h coxpaHaeTca TontKo cy6teKTHaa BaneHTHocTt (T.e. ^T0 ogHoBa-neHTHHe rnaronti) nnn, b KpafaeM cny^ae, e^e o6teKT b BHHHTentHoM nage»e (T.e. ^T0 gByxBaneHTHHe rnaronti).
1.3 ,3,na npegHKaTHBHo-onpegenHTentHoro oTHomeHHa THnHHHo TaK»e o6pa-30BaHHe oTgentHHX hobbix cnoB, HMero^HX nepB0HanantH0 ceMaHTHKo-CHHTaK-CH^ecKoe ynoTpe6neHHe, Hanp., in, fit, fensi, mega, fora, profi, car, fen, faca, štala, dejt 'BCTpe^a, CBHgaHHe', flet 'KBaprapa', akcija, alko 'anKoronHK, ntaHBin' b TaKHX
4 AHanorHHHo b nemcKoM a3MKe (cp. NSČ 1998; 2004), Hanp., akciovka (< akciova společ-nost 'aKTHBH3HpoBaHHoe o6ni,ecTBo'), bejvalka (< byvala manželka 'Stmmaa »eHa') h T.n.
KOHTeKCTax, KaK: To je zdaj in ^to cennac b Moge), Ta je car (Oh KpyroH HyBak), Blago je/imajo v akciji (Ha TOBap y hhx cKHgKH), Ni pene (HeT npo6neM / ^To He npo6neMa) h T.n.
c
fS
1.4 B npHMepax HHTeHCH$HKa^HH npn Hcnont3c>BaHHH B TeKCTax pa3nHHHo-ro THna B03HHKaeT 6oni>me B03M0»H0CTen aKTya^H3a^HH cnoBocoHeTaHHH gna 1—1 gocTH^eHHa cHntHenmero Btipa3HTeni>Horo ^^eKTa, Hanp., oco6oe ceMaHTHKo-cHHTaKCHHecKoe Hcnont30BaHHe agresiven (aipeccHBHtm) B neKcHKanronpoBaH-hom cnoBoconeTaHHH agresivno zdravljenje (arpeccHBHoe neneHHe), drsen (cKont-3a^nn) B drsno striženje (cKont3a^aa cTpn^Ka), butičen (6yTHHHtm) B butični hotel (6yTHK-oTent), butična proizvodnja («6ymHHoe npoH3BogcTBo»), čitalec (cHHTHBaro^ee ycTponcTBo) B optični čitalec (onranecKoe cHHTtiBaro^ee ycTpon- N ctbo), dekolte (geKontTe) B nožni dekolte («Ho^Hoe geKontTe») u T.n.
m
o.
1.5 no3HTHBHoe HanpaBneHHe b cnoBoo6pa3oBaHHH HaMe^aroT TaK^e npo-^ccti 06pa30BaHHH h npeo6pa3oBaHHH cnoBoco^eTaHHH, Hanp., televoting -telefonsko glasovanje - teleglasovanje h T.n. 3aHMCTBOBaHHe npoH3BogHtix cnoB, THna know-how (Hoy-xay) (tuja podjetja s svojim uvoženim razvojnim potencialom, know-howom in izdelki nove generacije - HHocTpaHHtie ^npMti co cbohmh HMnop-THpOBaHHHM ^OTeH^Ha^OM pa3BHTHa, HOy-Xay H H3genHaMH HOBOrO nOKOneHHa), O HecMoTpa Ha Mop^onorrnecKyro aga^Ta^Hro, Tpe6yeT nocTeneHHoro cnoBoo6pa- ^ 3OBaHHa CnoBeHCKHX ^KBHBa^eHTOB.
SI
1.5.1 CncTeMHan HenpegcKa3yeM0CTb c.io'A'ciiiiii. Cno^eHHa, iMero^ae b npo- W H3Boga^en ocHoBe 3aHMcTBoBaHHtie KoMnoHeHTti, KoToptie BnocnegcTBHH 3aMe- ^ HaroTca cnoBeHCKHM ^KBHBa^eHTOM, o6pa3yroTca cHCTeMHo 6onee npegcKa3yeMo.
Tot $aKT, hto mh HMeeM geno c gencTBHTentHtiM cno^eHHeM, gaeT bo3-mo^hoctb nnmt 3aMeHti o6enx KopHeBtix Mop^eM 3aHMcTBoBaHHoro cno^eHHa, h b gantHenmeM (KaK cnegcTBHe) hx Hcnont3oBaHHe c pa3nHHHtiMH gpyrHMH Kop-HeBHMH Mop^eMaMH (Vidovič Muha 1988: 17, 161, 163; 2011).5
B HacToa^HH MoMeHT npeo6nagaroT cno^eHHa c KoMnoHeHTaMH THna: akva-, alter-, avdio-, avto-, bio-, eko-, evro-, e-,6 hidro-, impro-, info-, multi-, narko-,
5	MaTepuan MoHorpa^uu HpeHti CTpaMnun Bpe3HHK Besednodružinski slovar slovenskega jezika: poskusni zvezek za iztočnice na B (Stramljič Breznik 2004), nogTBep^gaeT 3to.
6	npoH3BogHtie cnoBa c 3neMenroM e- npuBogaTca BMecTe c gpyrHMH cno^eHuaMu, xoTa y^e 6tino ycTaHoBneHo, hto no cBoen cTpyKType ohh He oTHocaTca k cno^eHuaM c coegHHHTentHon Mop^eMon, nocKontKy npoH3Bogarn.ee cnoBo unu co^eTaHue b hux yce^eHo (yHuTtmaa, hto noKa TontKo ^neKmpoHHUu coKpam,aeTca go e-, ocTantHtie yce^eHua no 6ontmen nacTH HenpegcKa3yeMti), 3th yce^eHHtie toctu u ucnont3yroTca b npou3BogHoM cnoBe. HecMoTpa Ha to, hto H3-3a gepuBaToB c KoMnoHeHToM e-, mm He MoxeM roBopuTt o nonHon cucTeMHon HenpegcKa3yeMocTu, o6pa3oBaHua TaKoro poga BMxogaT 3a paMKu gepuBan,uoHHtix npon,eccoB. C tohkh 3peHua cTeneHu cucTeMHocTu nogo6HMX gepuBaToB BaxHo oTMeTuTt, hto o6pa3oBaHue co6cTBeHHtix gepuBaToB c KoMnoHeHToM e- xapaKTepHo em,e TontKo gna nemcKoro u cnoBaHKoro a3MKoB (Logar 2004: 130-131).
^	sam-, turbo- (akvagimnazija, akvakultura, alterscena, alterkultura, avdiokaseta,
W	avtocitat, biosnov, ekoturizem, evroposlanec, e-knjiga, e-potrošnik, hidroterapi-
N	ja, improvečer, infotočka, multikino, narkoscena, samozaposlitev, turboščetka); h
1	cno^eHHa c KOMnoHeHTaMH -fil, -holik, -mat, -net (kinofil, pedofil, teveholik, ka-
^	vomat, infomat, parkomat, zdravkomat, kondomat, telnet, udbanet).7 KoMnoHeHT
0	kiber- b kiberprostor, kiberseks, kibertrg h T.n. y»e Btimen H3 ynoTpe6neHHa.
S
L 1.5.2 Arcrya^H3HpoBaHHoe c^0B006pa30BaHue
Q CooTHomeHHe Me^gy pe^eBon ochoboh h gepHBa^HOHHO-BBIpa3HTentHBIMH pe-anH3a^HaMH THna pica datekap (n^^ «nanMHKH o6nn»emt»), bar bikofe (6ap «a 6ti Ko^e»), mim'grede kafe (Ka^e «mimo npoxognn»), malica k'rneki (3aKycKa
1	«epyHga Ha nocTHOM Macne»), čistomimo/čistbrezveze zabava (gypa^Kaa BenepHH-Ka), tvojihpetminut agencija (areHCTBO «tbohx naTt mhhjt»), nočindan trgovina
Z (KpyraocyiOTHtin Mara3HH «hohb h geHt») h T.n. nogo6Htie Btipa^eHHa, ncnont-A 3yeMtie b BHge aTpn6yTOB, H3-3a HenpegcKa3yeMOcTH BO3HHKHOBeHHa Henocpeg-P CTBeHHO H3 pa3rOBOpHOH peHH CnegyeT cHHTaTt oKKa3HoHaHH3MaMH. 1
S 1.6 TepMHH0^0rH3anHH h geTepMHHo™rH3anHH KaK iiapa.i.ic.ii>iii>ic npo-neccM. nocToaHHtie cTyneH^aTtie B3aHMHtie nepexogti ot TepMHHono^H3a^HH 1 k geTepMHH0^0^H3a^HH h o6paTHO 0C06eHH0 ^KC^nH^HTHO npoaBnaroTca y rna-9 ronoB, KaK raabhhx opraHH3aTopoB BticKa3tiBaHHa b TeKCTax pa3nHHHoro THna:
•	absorbirati vlago/pline/svetlobo/kisik (a6cop6npoBaTt Bnary/ra3ti/cBeT/KHcnopog) (^H3.) > Tržišče ni absorbiralo vse industrijske proizvode (Phhok He CMor a6cop-
•	6npoBaTt (npHHaTt) Bcex npoMtimneHHtix H3gennn), Mesta so absorbirala vse 1 podeželsko prebivalstvo (ropoga a6cop6npoBann (nornorann) Bce centCKoe Hace-
neHHe), kanalizirati reko (HanpaBnaTt peKy) (Tex.) > kanalizirati družbene interese (KaHanH3HpoBaTt, HanpaBnaTt o6^ecTBeHHtie HHTepecti) h T.n.
1.7 npn paccMOTpeHHH ^KC^peccHBHOCTH KaK cnoBOo6pa3yro^ero ^neMeH-Ta BtigenaroTca rnarontHtie MogH^HKa^HOHHHe gepHBaTti THna: zvončkljati, davkovati, telefonariti h T.n.; BO3pacTaeT yn0Tpe6HTentH0CTt o6traHtix OTcy6-CTaHTHBHHx rnaronoB c ^KC^peccHBHBIMH cy^ecTBHTentHHMH, Hanp., fotkati, koketkati, kuhariti, martinčkati se, šminkirati, paničariti, pipniti h t. n., KOToptie b ^noM THnHHHH gna pa3roBopHoro cnoBeHcKoro, ogHaKO b Ka^ecTBe cTHnncTHHe-ckhx ^neMeHTOB ynoTpe6naroTca TaK^e h b nnctMeHHOM a3tiKe.
7 nogoSHHe cno^eHHa aKTyantHH b nemcKOM a3HKe (cp. NSČ 1998; 2004), Hanp., akvacen-trum, audioprogram, biobar, biostrava 'SnonoraHecKa» ega', ekotaška '3KonoranecKaa cyMKa gna noKynoK', ekoaktivista, euroskeptik, e-žurnalistika, videoreklama; jidloholik, workoholik, eurofil, kinofil, bankomat; napKOMam no-^emcKH Ha3HBaeTca parkovnik, pa6oTa Ha goMy - 3auMcTBoBaHHHM cnoBoM telework.
2 rnaronti paccMarprnaroTcfl c tohkh 3peHM CHHTaKCHHecKHX hah co^eTae-
M0cTHtiX H3MeHeHHH. C0HeTaeM0cTB KaK THnHHHoe/HHrepeHTHoe ceMaHTHHecKoe
cbohctbo raaronob h KaK KaTeropna pa3BHTm aHanH3HpyeTca raabhtiM 06pa30M c tohkh 3peHm ceMaHTHKH raaronob (Žele 2001: 238-239), KOToptie caMH 03Ha-naroT HOBoe »BneHHe (c^e^Ha^BHoe: digitalizirati/internetizirati vse, ekologizirati regionalni sistem, internetizirati vse, piratizirati programe, poračunaliti vsa opravila, poskenirati sliko,premrežiti s sistemom kanalov, vitaminizirati margarino, tehnizirati kmetijstvo h T.n. hah 06^ecTBeHH0-n0nHTHHecK0e: globalizirati svet internacionalizirati študij, regionalizirati dejavnost, reprivatizirati lastništvo, zdemoralizirati družbo h T.n.) hah 6narogapa cbohm ceMaHTHK0-gepHBa^H0H-hbim bo3mo»hoctam, T.e. hobhm 3HaneHmM BBog»T HOBoe »BneHHe abstinirati glasovanje, balirati železne odpadke/hmelj/krmo/seno, blefirati veselje, (igrati (se) na računalnik, pognati programska okna, prostituirati se industriji, servisirati izstope na sisteme, seliti se na strežnik). npeo6nagaHHe npoH3BogHtix (oTcy6cTaH-thbhbix npeHMy^ecTBeHHO c cy^HKcoM -irati) raaronob geHcTBm/noBegeHm/ ynpaBneHHfl/roBopeHHfl/gBH»eHM, cpegn K0T0ptix 6ontmoH npo^HT (62%) cno»Htix cnoB c npe^HKcantHtiMH Mop^eMaMH po-, pre-, za-, raz-, z/s, o- u v-(filmizirati, lastniniti, kanonizirati, stekleničiti, tračariti; polastniniti, prelastniniti, zasneževati, razmrežiti, zintrigirati, olastniniti, opomeniti, osrediščiti se, vsajati) cBHgeTentcTByeT o cy»eHHH coneTaeMocTHoro nona, KOTopoe o6bihho Mop^o-noro-cHHTaKcH^ecKH orpaHHHHBaeTca (aBT0MaTH3Hp0BaHH0/HeHTpantH0H) He- ^ MapKHpoBaHHon BHHHTentHOH BaneHTHocTtro. Han6onee nacTOTeH nepexog H3 hh pa3p»ga 0gH0BaneHTHtix b gByxBaneHTHtie hah nonHBaneHTHtie rnaronti, Hanp., Z abstinirati glasovanje, blefirati veselje, diplomirati/magistrirati/doktorirati zgodo- W vino. npeo6nagaHHe BHHHTentHOH BaneHTHocTH c Han6onee HacTOTHtiM aKTaHTOM ^ KOHKpeTH3HpyeMoro cogep^aHm h npn ^T0M 6onee T0HHafl/c^e^Ha^H3Hp0BaHHafl HepapxH3a^Ha ceMaHTHKH BHyTpn raarona cBHgeTentcTByeT 06 o6fl3aTentHoH gByxBaneHTHocTH raarona, KOToptiH He 3a^HKcnpoBaH b CnoBape cnoBeHcKoro ^HTepaTypHoro A3tiKa (SSKJ), Hanp., foulirati nasprotnika, lastniniti/olastniniti kapital, onaglasiti izraze, zaimeniti/pozaimeniti sopomenke, praizvesti igro, (pre) miksati material, preblefirati nastop, sponzorirati dejavnost, stekleniti steno, vprogramirati v rom, zdogovoriti intervju, specializirati jezikoslovje (Hap»gy c specializirati se v jezikoslovju (c^e^Ha^H3HpoBaTBCfl b o6nacTH fl3tiK03HaHHfl)).8 B npoTHBOBec 0gH0BaneHTH0cTH HeK0T0ptix npoH3BogHtix raaronoB (06pa30-BaHHtx npeHMy^ecTBeHH0 a^HKcantHtiM cnoco6oM hah cno^eHHeM), Hanp.,
8 B 3thx npHMepax mh HMeeT geno c npocTpaHcTBeHHo-BpeMeHHHM nepeHocoM gencr-bh» Ha gpyroro ynacTHHKa, nocKontKy 3tot hhoh ynacTHHK c ceMaHTHHecKOH pontro cogep^aHHa gencTBH» (Vsd) Bcero nnmt TOHHee onpegerneT cogep^aHHe gencTBH» b BtcKa3HBaHHH. TaKHM 06pa30M, flencTBHe coxpaH»eTc» T0ntK0 b paMKax $yHKU,H0HH-poBaHH» cy6teKTa, a n0T0My cB060gH0M0p$eMHa» HacTHU,a SE, c ycT0HHHBHM K0Mn0-HeHTHHM 3HaneHHeM 'B03BpaTH0cTH', MO^eT shtb onym,eHa. OgHaKO o bo3mo^hocth np»Moro gononHeHH» mokho roBopHTt TontKO b cny^ae cogep^aTentHoro y^acTHHKa, b to BpeM», KaK ogymeBneHHHH geftcTByK>m,HH aKTaHT Bbipa^aeTc» gononHeHHeM, b TB0pHTentH0M nage^e, Hanp., solidarizirati z junakom h T.n.
^	diskati cel večer (npoBecTH Ha gucKoTeKax ^ntrn Be^ep), lobirati po podjetjih
W	(no66upoBaTt Ha npegnpuaTHax), raftati po rekah (cnnaBnaTtca no peKaM),
N	breznariti na krasu (na3HTt no nponacTaM Ha Kpace), klošariti po mestu (6poga^-
1	HHHaTt no ropogy), razkomotiti se na kavču (ygo6Ho pa3MecTHTtca Ha gHBaHe),
^	dobro se samoohranjati (6epe^t ce6a) h T.n. CKnoHHocTt k HeMapKHpoBaHHoft
0	BaneHTHocTH npaMoro gononHeHHa npoaBnaroT TaK^e h gepuBaTti, o6pa3oBaHHtie s	H3 npegno^Htix co^eTaHHH THna prizemljiti plovilo (nocagHTt caMoneT), ubesediti L	dogajanje (onucaTt cnoBaMH npoucxoga^ee), uprostorjevati objekte (pacnonaraTt Q	o6ieKTH b npocTpaHCTBe), ustekleničiti vodo (pa3nHBaTt Bogy no 6yrtinKaM) h T.n.
V
2.1 npn Bce Bo3pacTaro^en ynoTpe6uTentHocTH npoH3BogHtix npucTaBon-hhx rnaronoB, onpegeneHHtie cnoBeHcKHe npucTaBo^Htie a^HKcti coxpaHaroT TontKo ^a3oBocTt, Hanp., zaasfaltirati (3aac^antrapoBaTt), zamoralizirati (HaZ HaTt MopanH3HpoBaTt), zmasakrirati (Ha^aTt 6oHHro), gpyrue MoryT onocpe-A goBaHHo Btipa^aTt o6^ecTBeHHtie H3MeHeHHa, Hanp., pre-: predefnirati ukaze p (no-HoBoMy ge^HHHpoBaTt yKa3ti), preorganizirati svet (peopraHH3HpoBaTt MHp),
1	prestrukturirati gospodarstvo (pecTpyKTypupoBaTt ^KOHOMHKy), preusposabljati S ljudi (nepeKBann^^HpoBaTt Kagpti) h T.n. fflupoKo npegcTaBneH TaK^e npu-FJ cTaBoHHtiH a^^HKc do-, KoToptrn cBoen «oKoH^aTentHocTtro» unu <^eneBoft 1 ycTaHoBKon» BBogHT a6conroTHtm npaMoft o6ieKT h TaKHM o6pa3oM aKTyanu-9 3HpyeT o6^ecTBeHHtin MoMeHT, Hanp., doformulirati vse (go koh^ Bce c^op-
•	MynupoBaTt), dokapitalizirati podjetja (goKanuTanH3upoBaTt npegnpuaTHe), dokvalificirati presežne delavce (gononHHTentHo KBann^^npoBaTt rnrnHix pa-
•	6othhkob) h T.n.9 ^THM TunH3HpyeTca TaK^e npeo6nagaro^HH BHg rnarontHoro 1 gencTBHa - TaK, Hanp., gepuBaTti c npe^HKcantHtiM ^opMaHToM po- polastniniti
(npucBouTt), poskenirati (nocKaHHpoBaTt) o6bihho BBipa^aroT nepexog b HoBoe cocToaHHe, gepHBaTBi c npe^HKcoM pre- - H3MeHeHHe gencTBHa, a c npe^HKcoM do- - oKoH^aTentHocTt^eneycTpeMneHHocTt (3aBepmeHHocTt) gencTBHa.10
y btophhhhx npoH3BogHBix o6hhho cy^aeTca co^eTaeMocTHoe none, Hanp.,prednastaviti digitalni izenačevalnik (cgenaTt npegBapmentHtie ycTaHoBKH Ha ^H^poBOM ^KBanaH3epe), prenamestitiprogramsko opremo (3aHoBo ycTaHoBHTt nporpaMMHoe o6ecne^eHHe), preoštevilčiti stavbo (npucBouTt goMy hobhh HoMep). npncTaBo^HHe Mop^eMBi btophhhbix npoH3BogHBix na^e, neM o6hhho, HMeroT TontKo o6ieKTHoe 3Ha^eHHe, gononHHTentHo cy^aro^ee co^eTaeMocTHoe none rnarontHoro gepHBaTa.
9	ConocTaBHTentHo za- u z- KaK noTeHH,HanbHbie HucTOBugoBtie npucTaBKH npuBogaTca TaK^e b nemcKoM (MČ 1: 404-405) u cnoBau,KoM a3HKe (MSJ: 414); npucTaBKa po-pacnpocTpaHeHa b nemcKoM (MČ 1: 398), b Ka^ecTBe Hau6onee toctothofo BHgenaeTca 3HaneHHe nepexoga b HoBoe cocToaHHe unu cbohctbo; gna npucTaBKH pre- TaK^e h b nemcKoM (MČ 1: 399) BHgenaeTca 3Ha^eHue H3MeHeHua; gna do- h b cnoBagKoM (MSJ: 409), h b nemcKoM (MČ 1: 395) BHgenaroTca 3Ha^eHua 3aKoH^eHHocTH u geneycTaHoBKH.
10	Co^eTaeMocTHaa Tunonorua rnarontHHX gepuBaToB c y^eTOM Bcex npucTaBo^HMX a^^HKcoB, BHHneHaeMHX Ha MaTepuane CnoBapa cnoBeHcKoro nuTepaTypHoro a3HKa (SSKJ), paccMaTpuBaeTca b pa6oTe AgH BugoBHH Myxu (Vidovič Muha 1993).
m
o.
2.2	TontKo neBaa (HeocHoBHaa) coneTaeMocTt coxpaHaeTca y rnarontHtix ^ geprnaToB, ceMaHTHKa KoToptix BKnro^aeT BHyTpeHHero ynacTHHKa, Hanp., w dopisnikovati (6bitb KoppecnoHgeHToM)/ministrovati (BtmonHaTt	mh- ^ Hucrpa)/predstojnikovati (BtmonHaTt $yH^HH npegcegaTena)/klošariti (npo-chtb MHnocTtmro); diskati (xogrnt no gncKoTeKaM), vrtičkati (oropogHH^aTt), ^ izpitovati (cgaBaTt ^K3aMeHtI), nnn »e Btipa»aroT TontKo onpegeneHHtin cnoco6 1—1 nepeMe^eHHa, Hanp., razkomotiti se (ygo6Ho pa3MecTHTtca).
y^HTHBaa ceMaHTHKy BKnro^eHHoro t.h. BHyTpeHHero ynacTHHKa, rnaront-HHH gepHBaT ceMaHTHKo-cHHTaKcHHecKH Mo»eT yTOHHaTtca o6a3aTentHtIM o6-cToaTentcTBoM, Hanp., piknikirati po obeh dolinah (ycTpaHBaTt nHKHHKH b o6enx gonHHax).
SI
2.3	npH3HaKOM CTpeMneHHa K 6ontmen KoMMyHHKaTHBHoE ^^eKTHBH0CTH nnn pa^HOHa^H3a^HH aBnaeTca nepexog b pa3pag cocToaHHa h cy6cTaHTHBH3a-^Ha BticKa3tiBaHHa. AcneKT areHca b cocToaHHax npn noMo^H npegno»HoMop-^eMHoro npnnaraTentHoro o6traHo Btipa»aeT: (a) oTHomeHHe H3MepeHHa/Mepti (vreden za (cToa^nn gna), znan po (H3BecTHtin neM-n.), priden za (npHne»Htin k), blazen od (o6e3yMeBmnn ot)), (b) conocTaBHTentHoe oTHomeHHe (primeren za (rogeH k), prikladen za (nogxoga^nn gna)) h (c) MogantHoe oTHomeHHe o^hkh cocTOflHHfl/cBoncTBa (privržen/sovražen komu/čemu (npHBep»eHHtin KoMy-^eMy/ O Bpa»ge6Htin no oTHomeHHro k KoMy), zmožen za (cnoco6Htin Ha)). 3gect TaK»e ^ o^eBHgHo npeo6nagaeT co^eTaeMocTt c BHHHTentHtiM nage»oM: Ves divji je nanj hh (Oh b rHeBe Ha Hero), Je dober za delo (Oh xopomnn pa6oTHHK), Jezen je na vse S (Oh 3on Ha Bcex), Je nor na konje (Oh cxogHT c yMa no KoHaM), Udarjen je na W denar (Oh gyMaeT TontKo o geHtrax) h T.n.
TaK»e h b cny^aax cy6cTaHTHBH3a^HH BticKa3tiBaHHa Bo3Mo»HocTt MeTo-HHMHHecKoro nepexoga H3 HcxogHoro gencTBHa (De) b gpyrae cnoBoo6pa3yro-^ne 3Ha^eHHa h HepapxH^ecKoe pacnpegeneHHe bo3mo»hhx ponen 3aBHcaT ot ceMaHTHKH Bti6paHHoro rnarona: igranje (Hipa) (De) nogometa (b $yr6on) (Vsd) s prijatelji (c gpy3taMH) (Rad) za nagrado (3a Harpagy) (Cd), igralec (niparo^Hn) (Vd) sonate (coHaTy) (Vsd) na klavir (gna ^opTentaHo) (Rad); igralo (nrpoBoe npncnoco6neHHe) (Pd) s krogi (c Kont^MH) (Sd) za guganje (gna Toro, hto6h Ka^aTtca) (Cd); igrača (nrpymKa) (Sd) za odrasle (gna B3pocntix) (Cd) h T.n.
3 3aK^MHeHne. Bce na^e cncTeMHo HenpegcKa3yeMtie HoBoo6pa3oBaHHa -3a^acTyro npocToe coegHHeHHe KoMnoHeHToB H3 pa3roBopHtix ochob - b HacToa-^ee BpeMa, k co»aneHHro, npnxogHTca TpaKToBaTt He KaK cTpeMneHHe k a3tiKo-boh ^KOHOMHH h pa^H0HantH0CTH, a KaK 6onee nerKHe h ynpo^eHHtie KopoTKHe nym b a3tiKe, KoToptie b to »e BpeMa aBnaroTca pe3yntTaToM pacTy^ero He3Ha-HHa a3HKoBon cncTeMti.*
* no »enaHHro aBTopa pyccKHH TeKCT CTaTtH He 6tm OTpegaKTupoBaH. (PedaKmop)
^ Hctohhhkh h ^htepatypa
M
N Bajec 1952 = Anton Bajec, Besedotvorje slovenskega jezika 2: izpeljava slovenskih pridevnikov, 3: Zloženke, Ljubljana: SAZU, 1952 (Razred za filološke in literarne vede, Dela 6).
0	Bajec 1959 = Anton Bajec, Besedotvorje slovenskega jezika 4: predlogi in predpone,
s	Ljubljana: SAZU, 1959 (Razred za filološke in literarne vede, Dela 14).
L FidaPLUS = (http://www.fidaplus.net/).
° Gložančev h gp. 2009 = Alenka Gložančev h gp., Novejša slovenska leksika (v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri), nog peg. Andreja Žele, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009.
1	Listkovna kartoteka in manjše elektronske zbirke iz obdobja 1990-2004, Inštitut za
slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani.
Z Logar 2004 = Nataša Logar, Nove tehnologije in nekateri nesistemski besedotvorni
A	postopki, v: Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitev
jezikovne resničnosti, ur. Erika Kržišnik, Ljubljana: FF, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, 2004 (Obdobja 22), 121-132.
S MČ 1 = Mluvnice češtiny 1, Praha: Academia, 1986.
MSJ = Morfologia slovenskeho jazyka, Bratislava: Vydavatel'stvo Slovenskej akademie vied, 1966.
9 NSČ 1998 = Nova slova v češtine: slovnik neologizmu \, nog peg. Olga Martincova h gp., Praha: Academia, 1998.
2
0	NSČ 2004 = Nova slova v češtine: slovnik neologizmu 2, nog peg. Olga Martincova
h gp., Praha: Academia, 2004.
1	SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika 1-5, Ljubljana: SAZU - ZRC SAZU
- DZS, 1970-1991.
Stramljič Breznik 2004 = Irena Stramljič Breznik, Besednodružinski slovar slovenskega jezika: poskusni zvezek za iztočnice na B, Maribor: Slavistično društvo, 2004 (Zora, Priročniki 1).
Toporišič 1982 = Jože Toporišič, Nova slovenska skladnja, Ljubljana: DZS, 1982.
Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992 (Leksikoni Cankarjeve založbe, zbirka Sopotnik).
Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 42000.
Vidovič Muha 1988 = Ada Vidovič Muha, Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete -Partizanska knjiga, 1988.
Vidovič Muha 1988 = Ada Vidovič Muha, Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Partizanska knjiga, 1988.
Vidovič Muha 1993 = Ada Vidovič Muha, Glagolske sestavljenke - njihova skladenjska podstava in vezljivostne lastnosti (z normativnim slovensko--nemškim vidikom), Slavistična revija 41 (1993), N° 1, 161-192.
Vidovič Muha 2000 = Ada Vidovič Muha, Slovensko leksikalno pomenoslovje: govorica slovarja, Ljubljana, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2000. Vidovič Muha 2011 = Ada Vidovič Muha, Slovensko skladenjsko besedotvorje,
Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 22011. Žele 2001 = Andreja Žele, Vezljivost v slovenskem jeziku (s poudarkom na glagolu), Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001.
nepeeod Ha pyccKuu hsuk TambMHa 0muMOHO6a
Leksikalno-skladenjske spremembe v sodobni slovenščini
Povzetek
c
U m h«
CL
<
S
h«
Z >
O
-
m
Leksikalne spremembe oz. besedotvorno-pomenotvorne lastnosti in zmožnosti današnjega besedja so obravnavane zlasti z vidika visoke stopnje prevzetosti. V povezavi z višjo prevzetostjo besedotvornih podstav (novo)tvorjenk je opazno naraščanje samo določenih priponskih obrazil. Povečujejo se zlasti zloženke in v zvezi s ^ prevzetimi sestavinami je poudarjena sistemska nepredvidljivost tvorjenja.
Z vidika skladenjskih oz. vezljivostnih sprememb je najpogostejša spremem- Z ba iz enovezljivih glagolov v dvovezljive oz. vezavne glagole, npr. abstinirati gla- W sovanje, blefirati veselje, diplomirati/magistrirati/doktorirati zgodovino. Pri vedno ^ večji uporabi sestavljenk lahko določena domača predponska obrazila ohranjajo samo faznost, npr. zaasfaltirati, zamoralizirati, druga lahko posredno izražajo družbene spremembe, npr. pre-: predefinirati ukaze, preorganizirati svet ipd. Večjo indi-vidualizacijo poudarja tudi zaimenski del sam- v čedalje bolj razširjenih zloženkah samoaktualizirati potrebe, samotestirati podjetniške lastnosti.
Samo levo vezljive pa ostajajo glagolske izpeljanke, ki pomensko že vključujejo notranjega udeleženca, npr. dopisnikovati/ministrovati/predstojnikovati/klošariti.
Znak težnje po sporočilni zgoščenosti oz. racionalizaciji sta tudi postanjanje in posamostaljanje povedja; aktualna je vezljivost povedkovega pridevnika, uvaja-na s prostim predložnim morfemom.