289. MRO. V UnDUinil, v (etrtet ZO. tfecemDra 19Z3. Uto LVI. GLOBUS Marmelade In |am Dr«aaUtV9 ttSlor. Nare*-*1' Snaflova ailoa *L 1, U mmdmtro?** Tel« on *t«v. 34. Dopis« apre|ana 1« aaiiisai** i« tađo-ft-io frankovaad. «*r Rokopisov ao nm vrača. jajaj v JiigoslavHI iom in negodnemu materijalu. Turčija je dobila težko nal no, da pretrga stike zavezniških cil z vzhodnimi kolonijami, ki so b:le Antanti glavni vir za č-oveški in vojni mnterijnl V *em pa so prišli Turki sami v zelo kritičen položaj in so mora'i s pičlimi sredstvi voditi zmagovito ofenzivo na erzerum-skem bojišču. Nemški 5tab nI IzVoM ti' turških uspehov, da bi osigural centralnim državam bogate za'oge živil, dasl so te vš'evši tudi Bolgarijo, gladovale. Toda usodno odgovornost n )si Ludendorff za svojo malomarnost glede bolgarske fronte. B Iga rs V o vrhovno PO-veljništvo je vsak dan o^ozarjMo. da zavezniška vojska pripravlja "odločilno ofenzivo na solunski fronti. Bolgarski generali so presoja'i položaj trezno in pravočasno zahtevali pomoči, da bi mogli kljubovati sovražniškim atakam, ki so jih slutili z največjo točnostjo. Ludendorff pa je prezrl, da se pripravlja tu udarec ne proti Bolgariji, nego proti Nemčiji. On ni hotel slišati o kaki nevarnosti. In ne samo, da nI d^l zahtevane pomoči, temveč je odposlal na zapadno bojišče še ono maloštevilno nem-Sko armado, ki se je nahajala tu, kar je silno poparilo boTgarsko vrhovno poveljstvo. V tem pa je bilo že jasno, da na zapadu niso mogoče nobene operacije in da je treba aM za vsako ceno skleniti mir. ali pa začeti dcfenztvo in doseči delne uspehe tam. kjer bi bilo to mogoče. OČTvidno je b:lo. da je treba tekom 1919. leta skoncentrirati Čete na solunski fronti, da se zaščiti zaledja centralnih držav, ki gn -ama bolgarska armada ni mo^la ščititi v:~rnški generalni šfab bi bil 'ah'-o vsak tre*"o*ek poslal zahtevano pom^č v^aj Iz Rus«je in Porr:iin;i>. kje** **o š*evPne Čete dr' il ! roke kr'*em. T" čete *o moro,e pozneje po porazu bolfra--cV-e armade pri dobrem ***o!ju v paniH hežaM v Nemčijo. Tako ie torej pn'nm na solunski fronti -"^rivil Izključno le nemški generalni štab ... Hofmannova kni'ga je pol^g svoje objektivnosti zelo zanimiva ztacti še zato, ker kaže načrte, ki jih je snovala Nemč;ja gTede Rusije. Iz njetrovegt priznanja je razvidno, da te Imela nemška po1it;ka svoje prste v Rushi že med svetovno vojno, kakor igra tam va**no vlogo še dandanes. M Z.: $n^nr?i prstan. (Narodna pravljice z godbo, petjem in ple* som v štirih dejanjih Snisal Fran Milčinski. Glatbn 7l07.il Viktor Parma. — Režiser A. Danilo.) (Konec) Osamljeni režiser res ni zavidanja vreden. Tn če ni agilen. neizčrpan mož z mnogimi obzorji, z imaginacijo, humorjem in odtodi izvirajočimi mnogoterimi lastnimi domislcki, je še celo v najtežicm položaju. Pričaranie velike armade pred okna gradu si je Milčinski zamislil izvrstno In tudi Parma je skomponiraJ marš (tu je je bil naibrže v svojem pravem elementu; »Mladi vojakU so mi še vedno Parmova najbistreiša, najbolj v kri gre-doča skladba in so zato šli daleč po svetu), ki bi prihaianje armade od pla-nissima do fortissima slikal živo, kar »za priietV Ce bi režija to bila primerno preskusna z godci za sceno, s statisti pa naraščajoči korak in žvenket orožja, vedno bližje živijo-klice vojaštva in povelja pri zasedanju trga. dokler ne bi pred palačo zaorila do neba segajoča manifestacija, žvenket, nekaka himna a oboje skoro udušeno po kriku regimentov, ki pozdravljalo kralja ob oknu . . , občinstvo bi bilo kar fascinirano. In kakšen zakliuček akta! Ta nad vse hvaležni in iz dela imperativno izhaiaioči ko!o«*alefekt je režiser — enostavno črtal. Oh. saj ie vse eno. Ali pa sploh ni prišel na to. kakšna pečenka se mu tamkaj sama ponuja. Akt. kjer zdihuje Stanko v jetniškemu stolpu in pride preoblečena princesa iskat ga. kjer tudi izpoznamo iz pogovorov ljudstva vso krutost Devetega kralia, so popolnoma črtali. Nič bi ne rekel k okrajšavi. Toda popolno črtanie je zadnjemu aktu izmaknilo dosti utemeljenosti. Postal je skoro neorganski prilepek na vse drugo. Režija je težko, sila teJJko in popolnoma samostojno delo. Tudi pisatelj se jI mora uklanjati. Imeti mora pa zavest, da se uklanja vsaj enakovrednemu, če tudi zaradi posebnosti gledlških zahtev deloma drugače orijentiranemu duhu. Treba je neumorne porabe časa v pozitivnem delu, zapiskov in event. risanih beležk, treba brihtnosti In velike imaginacije, predno je stvar na tem. da se sploh poskuša. Posebno pa je tudi paziti na prijajočo Izbiro Igralcev. Drenovec je bil dober Stanko. Trna za pravlučne prince lepe vnanje pogoje. Se je jako potrudil. Šari če v a je v vlogah princes s svojo lepoto in Urško Čutečnostjo vselej nenadomestljiva; tako je tudi to pot dala vlogi vse, česar potrebuje. Za komičnega carja Aleša nimamo Čisto pravega Igralca. Pokorni Verovšek bi bil. L i p a h a so vzeli, ker je eden najsposobnejših in ker je bolj okroglega lica. Vendar ni ta vloga zani. Te vrste dobrodušni humor mu ne gre izpod rok s popolno verietnostjo. Saj je Imel dokai dobrih momentov, ah celotna figura ni bila iz onega kova. ki bi si ga želeli. Sicer si pa tudi pisateli menda ni bil docela na jasnem, kai bodi ta car. Fnkrat se kaže bolj serenisslma. nato pa zopet dobričino, kl ne dela razločkov med občevaniem s princeso, tulim kraJiem ali pa s preprostim narodom. Najhvaležnejša in v značaju z dosledno satiro izvedena je vloga tujerodne gospe vdove von Preseltaig. ki se je po nesreči omožfla »med to surovo ljudstvo«. Uživa pa prav rada od tega ljudstva dobrote; zraven viha nos, kakor bi ji ne bilo treba in bi bila samo milost od nje. če dovoli, da preprosta ženica in nien sin nasitijo njenih pet vedno lačnih otrok. Ima silno imenitne visoke zveze (seveda le v lastnih očeh) in se smatra za vse kaj boljšega, finej-šega. Ošabna in nehvaležna beračila. Vera Danilova je že marsikdal dobro igrala, če je bila vloga zanjo. Tejle pa nI popolnoma kos. Jo je sicer med obema premljerama preštudirala v duhu pisatelja in se ji je poznalo, da zdaj čisto dobro ve. kai hoče: manika ji pa potrebne karakterne mimike, zlasti pa pravega glasu s šibkimi In globokimi modulaoi'ami Trna pravzaprav v grlu le en visok ton ki gre sknzf cel večer kakor brezk<-»n5n^ žv^nklJanie vedno ene. ga kragub'ca. Vendar pa »e imela doveli ambicije in hnmoria. da si ie rešila pri-Hčen del prave Pr~seHa;*rovke. Njena sestra Mira Danilova je častno zaslonka malo govorilno vlogo krabice belih vil. — Rakarlevaje kmetsVo kaižarico in mater igra1a z ono zanesljivo soUdnostfo. ki smo jo od nje vajen' in ki dobro de. S k r b 1 n š e k in Plut sta bHa komična ministra Prvi suh drugi bi moral biti čim debelejši, ker sta n'iju značaia po tem. Oba sta se po možnosti potrudila. Vendar pridalo Plutu vsai gotove vrste komične vloge boli nego Skrbin-šku, Skrbinšek je v takih grotesknih pofožaiih vedno prfsilien in pretiravajoč, in to tem boli. čim boli se trudi vzbuditi veselost (na pr. kot norec v »Kar hočete«). Spoštovanje mu za dobro volk) in trud: toda na i jra raie ne si-llio v take vloge; je drugačnih zanj do-velj. Kai. ko bi mu oddal Krali svoi-»gs ministra Mehmeda. kl Je bolj naravno resna vloga, sam bi pa prevz-1 tega ministra Rizomira. — Peček je bil kot Deveti krali zelo lep mavrijski sultan In ga je tudi igral s pravim dostojanstvom. Strašnn nam man^'a V^-^n^ov. M^n-da sem to že k^ai omenil. Pravzaprav Ima d^bro komično ž;1o «amo Rogoz, ki je pa z velikimi prvimi vlogami vedno do vrha zan-c|~n nac- na razne strani uspunM^n. In trdi Krali je v tem pogledu p*-ist«n *vrralec, da zna biti prepričevalno komičen. Uprava na i b? se z vso vnemo potrudila, pridobiti nam od koder b^dl vsai enega ra:e pa dva tnlmtirana komika ki bo<-ta pa imela tudi ono vnanio okroglino. brez katere premnogo ko-mičmh vlog ne dosega nrav^ga učinka. Morda bi se le znaš-1 kak Hrvat atl Srb, ko ni Slovencev. Ves ansambl bi zadobil drugačno, bol;š> lice s takim prirastkom. Joj. če bi našli mn*a. kakršen je zagrebški Grund! OledHP*:! list našteva imenoma 35 sodelujočih: nI potrebno vseh tukaUe navesti, ker so ostale vloge premaihne. £tiri vile so bile Slavčeva. Juvanova ml., Ježkova Kramarjeva. Zakl-ti mladeniči Jan. Medven. Jerman. Med 5 otroci vdove von Preseltaig je bila za na is tare*-ga Gorupova. Preoblekll se pa niso, čeprav je Stanko potom čarobnega prstana ukazal, naj dobe lepe obleko. srran zr. »5tOVflr>Ri rTA'nrtfrJ«, flfne ?0. decembra 1923. Telefesssha m brzojavna poročila Politična situacija. Koalicija s klerikaci? — Klerikalne zahteve. — Radić in vlada. — Ureditev draginjskih doklad sodnikom. — Demisija dveh ministrov zavrnjena. — Beograd, 19. dttembrt. (Izv.) Na smotrn, od 16. do 30. trajajoči seji je ministrski svet razpravljal o bodočem dela narodne skupščine in o parlamen* tarni situaciji. Razmotrivana so bila važne notranjepolitična vprašanja, kas terih rešitev ima odločno vplivati na nadmijni razvoj notranjih razmer. Mini* strslri svet obenem pripravil mate« rijal »a narodno skupščino. Zalo ob&rna je bila debata o akciji Mm novo politično kombinacijo. Govor* jeno je bilo o koaliciij s klerikalci. Ugo« tovljeno je bilo, da so zahteve klerikah cev zalo pretirane. Klerikalci zahtevajo po neki verziji mesto ministrskega pod« predsednika v vladi. Ta zahteva je pre» cej dalekosežnega pomena. Klerikalci dalje tudi zahtevajo, da bi vlada delala do mesca junija in potem razpisala nos ve volitve v parlament z vodilnim ge* atom: »Revizija ustave/« Te zahteve radikali ne morejo sprejeti. Koalicija radfkalcev s klerikalci je dala včeraj povod raznim političnim razmišljanjem. Imajo se nadaljevati pogajanja med klerikalci in radikali. Ministrski svet je dalje tudi raz* pravi jal o Radiću in o administrativni rasdelitvi države. Po informativnih po* ročilih vladi se ima Radie v kratkem vrniti v svojo domovino. Vlada je sinoči razmotrivala, kako stališče ima za* vzeti napram Radiću. Vse zavisi od politične konstelacije. Če bo Radić na* dalj eval z dosedanjo politiko in rovaril proti interesom države, ga namerava vladi pozvati pred sodišče. Minister notranjih del Vujičić je poročal o razdelitvi države v oblasti. Minister pravde je predlagal, da se do definitivnega sprejetja sodnijske* ga zakona uredijo draginjske doklade sodnikom. Plače splošno imajo veljati ga sodnike iste, kakor jih določa urad* niški zakon, samo doklade se zanje določijo s posebno uredbo. Ministrski *n*ef je tudi razpravljat \ o izidu volitev na GrSkem. Kralj je bil pozvan, da se nemudomu vrne v Beo* grad. Ministrski svet je dalje sklenil, da se demisija ministrov .Tankoviča in Uzu* novica ne vzame na znanje m sta oba ministra pozvana, da se zopet udele* žuieta sej ministrskega sveta. Ministra najbrže danes preJdičeta svoji demisiji. Prc?l mšem rmBdkti&sm mhm na Grškem. Be£ grškega kralja v inozemstvo. — Zmaga republikancev. — Ate*ie, 18. decembra, (Havas.) Po nasedaj znanih volilnih rezultatih bo knnstftuanta sestavljena izkliučno iz konservativcev in republikanskih veni-zelistov. ^onaervarlvci imajo večino. — A :ć -:; !g. decembra. (Tzv.) Vsled volilnega rezultata nedeliskih volitev nstvar*sne potfrfcme situacije se je sno-Či sestal ministrski svet. Po daljšem po-«vetrwaniti je bfl izdan tale komunike: Ker se Izvoljena konsrKaanta v frrafkeni sestane ki bo razmotrivala o pr-nisral državnf oblfkt. sta šef revolucije In B*}*i*trskf predsednik rnnema. da je v svrta vzdrževanja miru povodom rajorav o tem skrajno važnem vprašanju potrebno, NJ. VeL krarju objaviti mnenjo, da se odstrani iz države do dofovftvs detmfflvneea režima. To mnenja je bSo frruftu objavljeno, ki bo jutri sam cblavij svo| sklep. — London, 18. decembra. (Tzv.) Po pOTočnih iz Atsn pričakujejo, da neposredno izbruhne dlnastična. kriza. Kralj Oeor?rk>s jutri odpotuje iz Aten. — Beograd, 19. decembra. (Tzv.) Atenski lJsti osobito republikanski ob- širno opisujejo manlfestadjskl zbor. ki se je vršil dne 17. na glavnem trgu. Republikanska stranka je na tem zboru soglasno sprejela resolucijo, v kateri konstatira, da je vlada povodom volitev z vso resnostjo in prev'dnostjo vzdrževale javni red m mfr. Meščanstvo Aten tn P tre j s želi notranji mir bi konec vseh notranjfepofltlčnlh borb. Vsled tega zahteva, da krali takoj zapasti deželo. Oficirji vojske in mornarice v Atenah tn Plrejn. Solunu m drugih mestih so poslali vladi in revoluclj-skemu odboru spomenico, v kateri slikajo strahote maloazijske vojne. Katastrofo Grške, ki jo jc zakrivila dinastija in obenem s posebnim povdarko« naglašajo. da je ravno ta d>nas*:ja zakrivila, da se je zralPo zavezništvo ki bratstvo med Grško in Srbijo In da ni Grška stopU« med svetovno vojno na stran zaveznikov, vsled česar bi bil postal položaj ves drugačen. — Atene. 18. decembra: Za časa kraljeve odsotnosti se izvoli posebno regentstvo. vse potrebne, da odslužijo učitelji vojaško službo med rx>čltmcami v presledkih. Post. Manojlo S oki 6 (dem.) je stvarno in objektivno razmotri val dosedanjo prosvetno politiko vlade. Je za ukinjen je nekaterih gimnazij. Protestira proti temu. da se na Hrvatskem preganjajo tugoslovensko misleči učitelji. Vprašal je ministra prosvete, kako staJliče zavzema napram resolucijam, ki Ha je afitteSsko odrešenje predložilo vladi Minister prosvete Trffunovlč mu je na to vprašanje takoj pripomnil, da bo odgovoril na učHeifeke zahteve. Posl. Monoalo Sokić ie dalje predlagal: »Zahtevam cd ministra prosvete, da no zunanjem ministrstvu protestira ▼ Rima m na Dunrjn, ker še n&o o tvor-jene šole na Koroškem m v Istri, do katerih rma miš narod pravico po mirovnih pogodbah« Minister prosvete Trifunović je izjavil, da sprejema ta predlog. Posl. V e s e n j a k (kler.) ie kritiziral prosvetno politiko v Sloveniji. Konstatiral je, da je letošnji budget napram lanskemu v razmerju mamši. Zahteval je ustanovitev strokovnih šol. Po govoru demokrata posl. J o j i -ća, ki je grajal vlado, da še ni predložila enotnega Šolskega zakona za vso državo narodni skupščini kluib temu. da se zakon že izdeluje pet let, je bila seja ob 20. zaključena. Danes finančni odbor nada!tuje razpravo o proračunu ministrstva prosvete. Ssora?wn med Jugoslavijo K! Bslnarsko. Izvršitev niške pogodbe. — Solila, 18. decembra. (Tzv.) Iz popolnoma zanaslflvega vira doznava vaš dopisnik, da je vlada sinoči imela tajno seio pod predsedstvom Aleksandra Cankova. Seji so prisostvovali vsi ministri in tudi dva poslanca, ki sta priznana pristaša makedonske revotu-eijoname organizacije. Na dnevnem redu je bila razprava o konvencijah, ki jih je bolgarska vlada nedavno sklenila z našo kraljevino. Na tej seji te bilo zelo obširno govorjeno o niškern sporazumu In njega izvedbi. Govorjeno je bilo tudi o oboroževanju Bolgarske. Sklepi ministrskega sveta rrtso še ob-iavPeni. Toliko je znano, da jc na tej seji blo z veČino glasov sklenjeno, da ima Bolgarska vse obveznosti, izvirajoče rz sporazumni konvonetj. uoolnitf napram n»$? kraljevini. AMERIKA 7A POSOJILO NEMČIJI. — Washin$ton, 18. decembra. (Tzv.) Ameriška vlada je ukrenila vse potreb* no, da izvede finančno transakcijo za posojilo Nemčiji. Načrt te transakcije je zelo dalekosežen in eden največjh svetovnih finančnih načrtov. Za poso* jilo bo ameriška vlada zainteresirala največje finančnike in banke, kakor hitro izdelajo strokovnjaki reparacijske komisije svoje mnenje in predloge. P ARLA MENTARNA SITUACIJA NA ANGLEŠKEM — London, 18. decembra. (Wo!f.) Na velikem shodu liberalne stranke sta Asqu?fh in Llord George naglašava, da liberalna stranka obvladuje položaj v parlamentu, da liberalci niso stopili v stike s kako dru Vlada ie razdelila madžarskim kmetom 2000 ora* lov Apponvijevega veleposeatva ▼ Epervesu. NOVA MADŽARSKA STRASKA. — Budimpešta, 18. decembra. (Tzv.) Ustanovljena je nova kricansko * sod jalna kmetska stranka pod vodstvom grofa Zu chvja. Stranka namerava združiti vse t paro lam«tu raaeepljene socijalne elemente. ITALIJANSKO-BOLGARSKA ZVEZA DEMENTIRANA. — Rim, 18. decembra. (K.) Jugoslo* venska vlada je italijanski izrazila ob* žalovanje radi objave »Trgovinskega Glasnika« o dozdevni italijansko * bol* ga raki vojaški zvezi. PREPOVED JAVNIH ŠPORTNIH TEKEM. — Budtmpašta, 18. decembra. Radi ve* BJrih izgredov, ker so se vedno streljali, je policija prepovedala javne nogometne tekme VREMENSKO POROČILO. — Daeai 18. dec. Uradna vremenska napoved za 19. trn.: Spremenljivo, oblačno, začasno solnčno, lahen def ni izključen, lahko padanje temperature, relativno mae. Podpirajte obtmuie slape Id darrtjfte »Podoorge^h diuitfu slepih«, Lii&lia^a* Jfolfova ulica št, 12, Politične vesti. = Razpust radikalnega akcijskega odbora v Sloveniji. Iz Beograda nam poročajo: Glavni odbor Narodno*radi* kalne stranke je razpustil radikalni ak* cljski odbor v Sloveniji, ker je obstoj takega odbora v nasprotstvu s stranki* nim statutom. =s »Čiščenje v demokratski stranki«. Današnji »Slovenec« je priobčil dolgo brzojavko, v kateri zatrjuje, da sta po* slanca Svetoaar Pribičevič in dr. Kriz* man izstopila iz javnega odbora demo* kratske stranke. O isti stvari nam po* roča naš izvestitelj iz Beograda. Vest nekaterih listov, da bi bila poslanca Pri* bičević in dr. Krizman izstopila iz glav* nega odbora demokratske stranke, je popolnoma izmišljena. Ta govorica je nastala pač zatef-delj. ker je dr. Kriz* man izstopil iz pripravljalnega odbora za prireditev demokratskega omladin* skega kongresa. I~*kor znano, se je ^r. Krizman zavzema1 za to, da bi se bil omladinski kong. js, sklican dne 16. in 17. t. m. preložil na kasnejši čas. Ker se glavni odbor ni pridružil temu mne* nju. ie dr. Krizman izvajal konsekven* ce in izstopil iz pripravljalnega odbora z? ta " mtfres To ie dejstvo, vse druao so puhie izmisliutine. izmišljena jc tudi vsa »Složenčeva« vest. = K'errtjrafna varianta. V Beogradu prodaja te dni SLS svoje lastno dete — slovensko avtonomijo. Poročila pravijo, da bo cena naravnost škandalozna: v nobenem razmerju z impozantnim številom 26 skupščinskih poslancev! V domovin! je treba seveda to bressrčno in naigršo kravjo kupčijo slovenske po!?t!čne zgodovine prikrivati in kričati v svet da je vse drugo, kar ni klerikalnejra podkupi ieno in za par grošev prodano beoeradskemn centralizmu. V resnici pa se mu ponujajo samo slovenski klerikalci! V trenotku, ko prodaja SLS svojo avtonomistično dušo takozv. beoKradskemu centralizmu, kleveta dru?e, da so že prodani! Taka je najnovejša klerikalna varijanta tatinskega krika: »Držite ga!« x Ze ve, zakaj. DanašniJ »Slovenec* rohni v svoji sveti jezi na napredno časoplsie in posebno opozarja svoje pristaSo na nevarnost, ki preti klerikalcem iz rubrik »Slov. Naroda*. Poleg drugih neukusnih in demagoških izbruhov klerikalne jeze je napisalo glasilo takozvane ljudske stranke tudi to-le gorostasnost: Velckapltalfctični strup Iz Judeie mora Iz dežele ven! Kdor se hoče prepričati, kai je pravi strup iz Ju-deic. mu priporočamo, naj prečita uvod Macharjeve zbirke »Strup iz Judeje«. Tam bo našel vse potrebno gradivo za objektivno in pravilno sodbo o modernih o«=krunjevalcih krščanskega svetišča. Opetovano smo na tem mestu že ugotovili, da ie cerkveni velekapltali-j zem rudi veJekapltalističen. da so kle-i rikalni zavod: in razne gospodarske in-stlrndie do pičice istovetne z vsemi ostalimi, da števime eminence in prevzvlšeni nairazličneišega kova doslovno Hve na tuj račun in s pomočjo tujih žuljev, da je sodobni katolicizem v rokah teh farizejev obrt in pripomoček za komodno razkošno življenje brez dela in da so vse fraze o skrbi za siromašne sloje le pesek v oči nezavednemu ljudstvu. Pozivamo gospodo okoli »Slovenca«, naj zbere svoj pogum in odkrito pove pred celokupno slovensko javnosrio da 11 priznava sedanji družabni do bližnjega. Zagovarjati v teoriji odobrava to, kar velja kot pravilo v njenih lastnih vrstah, ali ne. Ako se praktično popolnoma strinja s tem. kar teoretično dosledno in perfidno izpodbija, tedaj ie stvar poštenosti in značajnosti, da odkrito priznava svoje dvo-ŽMvkarstvo in ne bega že itak preveč zbeganega ljudstva z demagoškimi gesli o sociialni enakopravnost! in ljubezni do bližnjega. Ćagovarjati v teoriji vzvišeno idejo medsebojne ljubezni in podpiranja ter pravičnosti napram siromašnim slojem, oznanjati s prižnic in v dnevnem tisku boj proti izkoriščanju in izsesavanju tujih žuljev, z druge strani pa v praksi zbirati bogastvo, živeti na račun tujega dela, blagoslavljati in kaditi množicam z grožnjo peklenskih muk, če ne bodo brezpogojno ubogale cerkvenih mogotcev in obetati jim večno zvcMčanje, če bodo pridno nosile svoje težko zaslužene krajcarje v boga* te cerkvene fonde to, gospoda klerikalci, pomeni višek nesramnosti, hinav-Sčme in neanačajnosti. Takega nedostojnega, nepoštenega in ogabnega početja so sposobni samo moralno do skrajnosti pokvarjeni elementi. Ako ste v resnici to, kar ste vedno na jeziku, tedaj stopite med ubogo slovensko ljudstvo In razdelite lačnim In raztrganim trpinom to, kar ste nakopičili z njihovimi žulii. Zlato tele, okrog katerega prav pridno plešete, četudi v črnih haljah in s kadilnico v roki, i« dovolj debelo, da nasiti vse lačne in napoji vse Žejne. Pokažite z dejanji, da so iskrene in poštene -vale besede! Ker pa poznamo vale farizejske duše do dna, smo prepričani, da tega nikoli ne boste storili. Pač pa bi lahko imeli toliko smisla za dostojno polemiko, da bi vsaj skrivali pred javnostjo lastno sramoto. To-da vsaka trezna in pametna beseda je, kakor bob ob steno. »Slovenec« se zaganja v naš list. nadaljuje svojo nezmi-selno gonjo in počenja vse mogoče, da bi ga ugonobil. Zakaj dela vse to, ve seveda najbolje sam. Mi pa hočemo no glede na strele iz Kopitarjeve u!ice, ki padajo nazaj v svoje izhodišče. Še nadalje razlagati razliko med klerikalno teorijo in prakso. »Slovenecc lahko skopni od jeze to mu ne bo nič pomagalo. = Neodvisni radikali. Po poročilih iz Beograda ie bil v nedeljo 16. t. m. v hotelu »Imperija!k sestanek neodvisnih radikalov, prisiašev pok. Siojana Protica. Soglasno je bila sprejeta kratka resolucija, ki veli: »Sestanek somišljenikov pok. Stojana M. Protica smatra, da stanje v državi in v radikalni stranki brezpogojno zahteva potrebo organizacije neodvisnih radikalov, ki bi zvesti načelom radiValne stranke delovali v duhu idej pok. Stoiana Protica za rešitev države in radikalne stranke in vsega onega, ki jc temelj države in stranke. Sklenjeno je, da se začne izdajati list »Radikale, da se pov^u osnujejo organizacije neodvisnih radikalov, da sc izvoli poseben odbor za propagando Protićevih ide i in da se končno skliče kongres neodvisne radikalne stranke. V odbor so bili izvoljeni med drugimi dr. Arangiclovičč, dr. Ojurg^e-vift, dr. Momčilo Ivanić, Cvetkovič. Kopša. Simič itd. Gospodarstvo. J!. Dular, beldlskl konzul v Ljubllani. GOSPODARSKO POROČILO BELGIJE. Pet let Je poteklo dne 11. novembra odkar se )e Belgija osvobodila nemsTce zasedbe izza svetovne voine. Ko Je začela 12. novembra 1918 vkorakati belsdjska armada nazaj na svoje ozemlje, je bil vpogled na opustošeno domovine obupen: bogate planjave Flandrije so bile od strelskih Jarkov in eranat razorane. Mesta in vasi poruSena, v krajih Industrijske koncentracije so b»'e mogočne tovarne uničene in razru5ene do tal, armada delavcev je bila brez kruha ali pa se Je nahajala v nemškem ujetništvu In današnja slika po petih letih? Mesta vstajajo Iz pepela in razvalin prerojena, plodovita zemlja je postala zopet rodovitna tovarne so v polnem obratu, živ dokaz vstajenja dežele. Povsod In vsak Belgijec ie razumel, da ie potrebno, Se se hoče domovine zopet vzpostaviti, dolžnosti podvTečf se gotovi razdelitvi trudapolneea dela. In narod se v svojfh upfh in nalogah ni prevar Ji. S pomočjo podvojenega dela m gospodarstva je donos dežele, kar je skoraj neverjetno, prekosil onega rz predvojne dobe, tovarne so opremljene z novimi stroji in IzboMšale obrat, ter nastavile izkušene delavce. Vse dela; v deželi, ki šteje 1,400.000 delavcev, je bila v mesecn jiili:n tega leta samo 17 25$ brezposelnih, torej v proporciji ca. 12:1000. Belgija je na gospodarskih posledicah mnogo trpela, vendar pa se je proti konen letii 1921 produkcija znatno zvišala m izboljšanje m oživljeirje trgovine se ie posebno pokazalo v prvem semestru 192,1. V naslednjem podajam mah" pregled prhnerjaje đanaSn'e produkcije z ono v leta 1913 v procentih. Pridelava antbracita, črnega tn rujft-vega premoga 1°2^o v primeri z letom 1913 litega železa 83^. sirrovega iekla BS%, izdelanega jekla 96%. lana 80%. bombaža 100%. Belgijske bomba/eve predilnice so obratovale 31. julija 1923 skupno z 1 milijon 682.965 predilnimi stroii medtem ko v letu 1914 število ni preseglo 1 51 S.!34, torej je prirastek 16.831, to je 10.9% Volnena industrija je dosegla. 106% predvojne produkcije: v težU jc bil donos junija meseca 1923. 2.525.2Č7 kg napram 2,29*167 kg Istega meseca leta 1913. Koncem leta 1922 se ie dvignila zrcalna industrija na ca 50% produkcije, danes Je dosegla 100% fn se tipa, da se v prihodnjem letu PdATcme za r?v3a!mm 33%. Produkcija zrcalnm livarn ie znašala, v mesecu juniju 1923 350.0OOm3. Sladkorna Inustrija se je dvignila v letu 1922 na 115% predvojne produkcije. Če primerjamo izvozno tonažo belgijskega sladkorja, vid;mo. da je od leta 1922 naprej stalno naraščala m preseda danes 196% prvega Četrtletja 1922. Belgija, katero so sovražniki že ztl vedno črtali rz Hste rndtrsrrmkih držav, dokazuje sedaj svojo žrvljerrsko moč In restavracijo, ker zida se na trdni podlagi in delo je podpirano po prvovrstni tehnični tn komercijelni organizaciji. ★ ★ ★ PREDSTAVNIKI USNJARSKE IN ČEVLJARSKE 1NDUSTRI IE V BEOGRADU. (Dopis.) V dneh 13. in 14. decambra 1 so v Be ogrado zborovali predstavniki usnjarske m čevljarske industrije iz vse Kraljevine. To zborovanje je vzbudilo v BeogTadu dokaj pozornosti in so beograjski dnevniki živahno in simpatično komentiral? zaključke te konference In sprejem te deputacije usnjarjev hi čevljarjev pri predstavnikih centralne vlade. Tudi naši dnevniki sc že na kratko poročali o poteku te akcije. Po Inicijativi ljubljanske sekcije usnjarske veleindustrije In sporazumno s Savezom industrijalaca v Zagrebu, so se zbrali usnjarski in Čevljarski industrijalci v Centrali industrijskih korporacij v Beogradu pod predsedstvom Jean Đ. Pollaka. Zlasti velika je bila udeležba iz Srbije. Iz Slovenije so bile navzoče tvrdke: Karo! Pollak, Ljubljana, fran VVoschnag in sinovi (Šoštanj), Petovia d. d. (Ptuj). Ministrstvo rrgovfne 'n Industrije sta zastopala načelnika ministrstva gz- dr. RdU prota. Važna misfta generala Giardina. *— Zamenjava reskih in jugo-slovenskih kron, — Reka, 19. decembra. Clsv.) Vojaški gruvemer general Giardino je včeraj odpotoval v Rim, da poda Musso-Hnljti obširno poročilo o položaja na Reki. Giardino ima važno misijo, da iz-poslnje takojšnjo rešitev važnih gospoda rskfli problemov, ki so v zvezi z mestom m mestno upravo. V trgovskih krogih govore mnogo o nezadovoljstva na Sušaku, obenem pa tudi razpravljajo, kako bi se mogle vzpostaviti dobre trgovske zveze z zaledjem. Trgovski krogi naglasaio, da fe ftigoetoveask! prometni u??n*fct*r kazal premalo zanimanja za Ittgosfovensko pristanišča. aanHHniHafRMHmaBanHHBaHnR Muce rti krfka pa nočem pozabiti. Govoreče in celo pojoče in plešoče živali so, rase« v baletu (in še tam), ved-dno tež*k problem za oder. Celo slike, ki sem f% bil ridM s Comedte francaise O Rostandovwn »Chantecler«-ju, me niso mogie zadovoljiti, razen fasanke. So vendar ie spačeni ljudje in ne dajejo Iluzije, da so živali. Pri nas posebno kufek nI bil karakterističen Mnca Je boli. Pridna sta bila oba in sta svo-ph par kitic m skokov z vidnim veseljem opravila. Muca (gdč. Hillejeva) kaje še posebej neko korajžo in rrumor-nost za katerim bi sroel slutiti prirojeno glediško krt škoda vsekakor, da niso za prvi »živalski« prizor, ko Stanko v naročju Hvalici domov prinaša, vzeli Itve mucke in kalka. Le malo r&beani in potrpljenja H bflo treba, da bi si igralec v kakih 14 dneh živa lici toliko privadil, da ne bi mu delali na odru neprilik. Saj Jih Itak lahko takoj odpravi, na da bi Čudno Izgledalo. Če pa so poleg nagače-ne mačke vporabili ku2ka Is prodajalne Igrač, naj bi bili vsaj vseli večjega in brez kragnljčka. Psi, ki Jfii na kmetih pastir H s kamenjem preganjajo, ne nosilo kragniicav. Tudi take malenkosti mora režiser vpoltevatt. S tem konec. Vredno je, da se ravno pri domačih delih pile podrobneje, ker ravno domača dela se pri nas s strani re*He dostikrat žallbog nekako bagateliziralo. Menda po načelu: Nenv* propheta ia pairia* — Reka, 19. deeembra. (Trv.) Potovanje generala Giardina v Rim spravljajo v zvezo z rešitvijo reškega vprašan »a In posebno z ureditvijo redkega valetamega problema. Na posebno intervencijo uglednih fašlstovskih osebnosti je odpotoval general Olardino v Rim, da izpoemje pri rimski vla-fl zamenjavo reflcSi kron za ?ta13Janske lire. Po predlogu fačfstov se ima ta zamenjava izvršiti v razmerju ! 0*1:39, dočlm naj se na Reki se nahajajoče jnsrosfoven-ske krone zamenjajo v razmerja 5:100. General Giardino je fašistom ob!*ubfl. da bo to vprašanj« čim preje rešeno. Kakor javiiajo. se nahaja na Reki 49 milijonov reslcih kron in 147 milijonov ju-gosloven<1-lh kron. Državni prorsčim. Vprašanje naših šol na Koroškem in t Istri. Načelne zahteve glede IJtidsko-šolske izobrazbe, — izboljšanje gmotnega položaja in glede zakona o osnovnih šolah. — Beograd, 19. decembra. (Jgv.) Finančni odbor je na včerajšnji popoldanski seji razpravljal proračun ministrstva prosvete. Razvila se le kratka, zanimiva debata, med drugim so demokratski člani odbora stavili na ministra pmsvete predlog, da Intervenira po zunanjem ministra na Dunaja m v Rimu glede nstanovhve taffOslovemtVOi sol v aalfh narodnomaajimskli krajih. Posl. Voia Lazlč (semljorad.) Je predlagal ukinjanje večjega števila gimnazij in da se mesto njih ustanove aa ljudstvo potrebne strokovne« osobito kmetijske šole. Posl. Gjorgjević (dem.) je konstatiral da je budget ministrstva prosvete razmeroma zelo nizek kljub temu, da se pojavljajo velike prosvetne potrebe. Krediti aa univerze znašajo okoli 50 milijonov, za srednje in višje šole okoli 76 milijonov, za vse ostalo šolstvo pa le 85 milijonov, to ie veliko nesorazmerje, ki se mora odpraviti in Je treba v prvi vrsti posvetiti osnovnim šolam vso pozornost in skrb. Treba Je tudi skrbeti za dober učiteljski pomladak. Za izplačilo haka muslimanom so se takoj dobili krediti ne morejo pa se dobiti za šolo m prosveto. Oovor-^pik je dsiie zabtavaL da dada ukrene j L. ^'.tv 189. •SiOVENSKl NAKr O I u fin*- decembra ■ mi ■ mi i ■ i » iiiiri-Ta ^ irt-ti" * — ■ ■ « «>l.mnHHMi • -- ,-rin —Trnr—— ti 7» M. Todorović in Milivoje Savlč. Ustanovila se je centralna sekcija usnjarjev in čevljarjev za vso Kraljevino, ki se udruži v Centrali industrijskih korporacij. Obravnavala so se najpreče vprašanja glede trgovinske pogodbe z Avstrijo in zlasti uvozna in izvozna carinska tarifa. V vseh točkah se je konečno dosegla soglasnost. Kompromisnim potom so se spravile v sklad zahteve usnjarjev po eni in čevljarjev po druci stran;. Tako je podana garancija za objektinvost in pravilnost skupnih predlogov. Posebno pozornost zaslužijo stvarne zahteve za tzbolišanje postopanja pr! izkoževanju surovih kož. Tozadevni zaključki se naj po podrobnih predlogih uveljavijo v vsej Kraljevini. Udruženi usnjarji in Čevljarji so se podali dne 13. tm. tudi k ministru trgovine !n Industrije Drag. S. Kojiču. Temeljito je razpravljal predloge centralne sekcije In zagotavlja! deputaciji svojo smotreno podporo. Vsa de!egaci;a se je z$r!asi!a tudi pri g. mimstru financ dr. Stojad'rtoviću. Stvarni argumenti govornikov so tudi tukaj dosegli priznanje in razumevanje. Dne 14. tm. je sprejel delegacijo industriicev obeh strank ministrski predsednik Pašič. Vodja delegacije rnu je predstavil vse delegate in povdarjal solidarnost zastopnikov 2 važnih industrijskih panog, ki sta združen! v eno skupno centralno sekcijo. Ministrski predsednik je Iskreno pozdravil vse navzoče industrijce in zlasti izrazil svoje veselje, da so se zedinil« na skupno delo predstavniki domače industrije iz vseh delov Kraljevine. Delegacija je imela vtis, da so bila njena prizadevanja uspešna saj je opravila koristno in važno delo za stabiliziranje naše trgovinske politike in za napredek domačega gospodarstva. ★ ★ ★ —g Tržne cene v Celju. (V dinarjih). Meso: goved na I. vrste v mesnicah 25. IT, 22.50. na trgu I. 22—25. II. 17.50, teletina i. 35. II. 300, svinjina I. 32—35, II. 30, slanina I. 43, II. 42, na debelo 3S—40, domača mast 44, amerikanska 39, šunka 55, I. pre-kajeno meso 45—50 IT. 45. Perutnina: Večji piščanec 30, kokoš 25—50, petelin 30—50 raca 40, gos 150. puran 100—150, domač zajec manjši 25, večji 30, divji zajec 60—70 1 kg srne 25. 1 kg rib (krapa) 20. Mleko 3.75, surovo maslo 60, čajno maslo S8, maslo 50, bohinjski sir 64—70, sirček 14—20, eno jajce 2.25—2.50, 1 kg belega kruha 7, črnega 6. špecerijsko blago- kava Porto-riko 64, Sentos 44, Rio 40 prnžena kava I. 70, II. 56. III. 48 rdeči sladkor 22 kristalni beli 21, v kockah 23. riž 6.25—11, 1 lit. namiznega olja 32 bučnega 40. Moka »00« 6.20, »0« 6.20. 2« 5.70, »4« 5.30, »5« 5, »6« 4; krušna moka mešana 4. ržena enotna moka 5.60. kaša 7, ješprenj 5.40, otrobi 1.K0, koruzna moka 3—3.40. koruzni zdrob 4.50, pšemčni zdrob 6.50 Žito: q pšen'ce 380, rži 330—350, ječmena 281—300, ovsa 280—300, nove sušene koruze 260—280, nove sušene koruze 260—280, fižola 600—T>50 graha 1500, leče 1400 1 q črnega premoga 51, rtiiavejra 26.50, m3 trdih drv 140—150 100 kg 40. m, mehkih drv 112—120, joo kg 32. q sladkega sena 100, polsladkega 75, kislega zel in 50, sin me 50. I kg čebule 2— 2.50, česna 8, krompirja 1.25. —g Novosadska blapovna borza dne 18. decembra. Na produktivni borzi notiralo: Pšenica baška, /9/80 kri, 2%, 4 vari. 340—345, BTcmska 79/80 ktj, 2%. 5 vat»- 335; i^fmen b*"H 65 kg. 3 vag. 262.50, baški 67/68 kt?, 2 varj. 267.50: koruza haška, za marcc*april, 50% kasa, 10 vag. 200, za fch^ar. 5 vat*. 235, baska 2 vac». 235, franko Brod. 2 va«. 265. za januarsfebn tako strašna, da se more vsakemu kulturnemu človeku zgražati. Z branami In pestmi jih je pretepala ulična sodrga. straža pa je pomagala s kopiti jn ko so jih končno priv'ekli v ječo. so mn^gi obležali in n:so imgli hoditi več tednov. Iz vojaških znporov so prepeljali g. 5eyerja kot civilista v civilne zar*ore v Qyoru. Obtožen ie bil zločma proti integriteti madžarske države. Določena ?e bila že glavna razprava, ko so komunisti strmoglavili Karolvje-vo vlado. S tem se je jetn:krm položaj zelo poslabšal. BoljSevfki ;a:o nobenih nrprPIk. Tem elementom mora naša vlada posvečati naivečjo pozornost. Posehen rešoekt uživa na Madžarskem n"ša vojska, o katcn* nravijo, da je prva za francosko. Madžarska propaganda je zelo razširjena tudi v Ameriki In na Angleškem: Kar se tiče sn! :Šnega polafa-|a je treba z v*o resnostjo ugotoviti, da *:na Jugoslnvra nevarnega, zahrbtnega In o5;ibr?'"-'» *rscdn kr m:: ie treba neprestano g?ednt" na prste. Dokler bo prevladovalo v madžarski javnosti naziranje, da smo S!o\ai; rn:eni snžnil, moramo b'H vedno pripravljeni na intrige in presenečenja. Zato pa je naša sveta dolžnost, da krepko stojimo na braniku nacionalnih Interesov in energ;čno raral?7iramo vsako posegnnJe po neodvisnosti* Madžarska le danes tisto torišče tekmovania sovražnih nam sil, ki gn ne smemo nikoli izpustiti Iz vidika. Obč:nstvo fe sprejelo predavanje z živahnim odobravanjem. O. Sever ju, ki ga je kruta usoda vrgla v kremplje madžarskih tiranov, kier je za narodno stv^r pre-rirA-i nečloveške muke In izgubil tudi svoje zdravje, pa želimo, da bi na domačih tleh v krr^rr svoilh š-ev:ln?h "PrHate-ev č*rrr»rej» okreval, da bi mo~eI znova po-svet?fI vse avble sile delu za to!? 'jubljene prekmurske roiake. Nai ga domov'na bo-go*o nagrad za težke žrtve, ki jih je zahtevala od rnega tu'Ina! Dnevne%# Presveta. Senerto'r Nsro^ne^a gledališča v LfvdblfiniL Drama. Začetek ob 8. zvečer. Sred2. 19. dec: Danes bomo tiči P.cd ^ Četrtek, 20. dec: Nju Ped D Petek, 21. dec: Mogočni rrstan Ped C Sobota, 22. dec: Nju Red E Nedelja. 23. dec: ob 3. popoldne 2X2—5 ljudska predstava. ob 3. zvečer Mogočni prstan Izven Ponedeljek, 24. dec: Zaprto. OPERA. Začetek ob ^8. zvečer. Sreda, 19. dec: Sevliski Brivec Red E Četrtek. 20. dec: Mlgnoa Red B Petek. 21. dec: Z?prto. general, vaia. Sobota, 22. dec: Notredame Izven Nedelja. 23. dec: Tosca Izven Ponedeljek, 24. dec: Zaprto. ★ ★ ★ — Vladimir Elskli Je sinoči igral Kre-člnskc^a v ruskem Jeziku. Njegov elegantni način, ki smo ga opazili Že v Hamletu, velika kultura dikcije ter glasu, umetnost dalje, ki leži v priprosto naravni njegovi igri. so mu zagotovili tudi sednj zelo časten uspeh. Skupno igranje je včasih nekoliko trpelo na težavi medsebojne pažoje na pravi trenotek, kdaj preneha ruski in nasprotno slovenski soigralec z besedo. Zato je postal sufler nekoliko vsili'v. 01:d>če zal ni bilo že zelo dolgo tako si ibo obiskano. Izven-predstava pred božičem, ki je itak neprijetno denarno vprašanje. M. Z. — Gostovanje gospe Tinke Wesel-Polla. Dnnes in Jutri zvečer gostuje v operi ga. Tinka Wesel-PoIla in sicer poje danes za red E vlogo Rosine v »Seviljskem brivcu«. Jutri Pa Filino v onerf »M;gnon« za red B. — V soboto dne 22. decembra je v operi premijera Franc Schmidtove opere »Notredamskl zvonar«. Opera pride na oder pod taktirko g. MataČiča ter v rezT»i g. $esta s popolnoma novo opremo. Predstava je izven. V LjultjanU dne 19 »Opustitev katastrairuih uradov v Sloveniji,« Finančna delegacija v Ljubljani je s hvalevredno točnostjo objavila službeno razglasilo glede opustitve kata-stralnih uradov ali — kakor pravi ona — reorganizacije katastrske službo v Sloveniji. Razglasilo nas žal ne more zadovoljiti, ker nam potrjuje žalost-no dejstvo, da je iz Ljubljane potekel predlog na močno redukcijo zemljemerskih uradov in se je celo že izvedla prva etapa te reforme. Ta točnost je manj hvalevredna. Uradno pravilno je, da finančna delegacija predstavlja ta predlog kot svoj, ali izšel je ta predlog gotovo iz strokovnega oddelka. Najbolj§i glavar fte more posegati vsakemu vprašanju v detajl. Odgovornost nosi efektivno vzpodbuditelj. Sklicevanje na vidiranje akta od pokrajinske vlade in sodne uprave stvari ne izboljša. Greh je prišel po strokovnem oddelku. Vlada se vendar mora zanašati na svoje strokovnjake in sodna uprava stopa v tem vprašanju tudi v drugi red. Dejstvo pa ostane, in to dejstvo je trde graje vredno, d a v t e m vprašanju, važnem za celo Slovenijo, ni bila dana pri-lika povedati svoje stališče niti enemu gospodarskemu zastopstvu, ni se vprašalo ne Zadružnih zvez ne Kmetijske družbe. Praktično gospodarsko vprašanje se je obravnavalo popolnoma interno in birokratska. Strašno se je mudilo in ta gorečnost je tembolj čudna, ker se je z enostransko ugotovitvijo gladko zapisalo celih 13 uradov v Sloveniji smrti. Namen redukcije je gin som razglasila dobiti »odvisne« zemljemcrce v Sloveniji in jih dirigirati (kakor vagone!) v pokrajine — najbrž preko Save —. kjer jih primanjkuje. Ali je blagi namen v »interesu celokupnosti* pri tem morda celo ta. da gredo iz dežele baš najboljše kvalifikovani? Javnost je radovedna, al? bo potem med temi odvisnimi »dirigirane!« tudi tisti, ki je zlezel na škodo vsega našega kmetijskega prebivalstva ta predlog v interesu ce-Iokupnosti?! Za Slovenijo bo pa kmalu kaj dobro! Mi ponavljamo, da odločno protestiramo proti pogrošen? reformi In zahtevamo pred vsakim nadaljnfm korakom zasltšanie poklicnih sfrokovnih korporacij. Zahtevamo dallc, da se da važnemu strokovnemu uradnlštvu do-likujoča pravica In da se ne gnjavi iz državne službo popolno kval^ikovanih strokovnih uradnikov. Pravično razvrstitev tirjamo! Konečno izražamo svojo iskreno zadoščenje, da so pričeto opustitev obsodili soglasno vsi vodilni dnevniki. Spričo vseskoz pravilnega in odločnega stališča, ki ga jc zavzelo v tem vprašanju glasilo SLS »Slovenec« v včerajšnji izdaji v zvezi z uradnim razglasilom finančne delegacije, smo prepričani, da posvete temu važnemu vprašanju vso potrebno pozornost vsi narodni poslanci in preprečijo grozečo nevarnost. Preverjeni smo dalje, da nastopno tudi kmetijska zastopstva proti napačni reformi. * * ★ — Povrafek kralja Aleksandra v Beograd. Kakor Javljajo beogradski listi, se Nj. Vel. kralj Aleksander povrne v Četrtek, dne 20. t m. Iz Sarajeva v Beograd. — Kdo lepo prosi? Očetu »Sloven* cu«f ni povolji naš člančič ^Revizija mišljenja ne revizija države«. Zato sku* ša naša izvajanja ironizirati z notico, k» ji je dal duhovit naslov »Schon bitten, Carol« in pravi, da govori iz članka prava »pasja mentaliteta.« Me* sto vsakega drugega odgovora citiramo govor, ki ga jc imel poslanec Anton Sušnik, podpredsednik klerikalnega parlamentarnega kluba, preteklo nedc« Ijo v Beogradu na sestanku parlamen« tarnih skupin,kulturnih in humanitarnih društev v Beogradu, sklicanem v svrho, da se organizira pomožna akcija za poplavMcnce v Sloveniji in na Hrvat* skem. Klerikalni poslanec Sušnik je iz* vajal dobesedno: »Dva ministra sta osebno prišla, da vidita na licu mesta vso nesrečo. Nisem iz vladne stranke, nego iz opozicije, vendar se mi zdi po* trebno naglašati to, kar je resnica: Da slovenski narod ne bo nikdar pozabil, da sta na mesto nesreče došla dva mini* stra in da je to na razpoloženje ljudstva vplivalo mnogo bolj nego prva pomoč v gotovini, ki so jo ljudje dobili. V parlamentu so lahko razne stranke. lah= ko se prigodi, da se ločimo v nazorih glede političnih vprašanj in ureditve države, ali eno je jasno, da je sedanja katastrofa dokaz, da smo se našli v skupnosti na temelju bratske ljubezni in krščanskega usmiljenja. Slovenci in Hrvati bodo z velikim veseljem spre* jeli vsako pomoč, ki se jim bo nudila, in z največjo hvaležnostjo se bodo spominjali trenotka. ko je nesreča združila vse brate in ko so se bratje potrudili, da pomagajo bratu Slovencu. Slovenski narod ne bo nikdar pozabil, da so mu bratje priskočili na pomoč in i vese-- . decembra 1923. jem se bo spominjal, da živi v državi, v kateri brat svojemu bratu proži svojo bratsko pomoč.« — Primerjajte ta go* vor klerikalnega poslanca Sušnika v Beogradu s pisavo našega Usta in pisavo »Slovenca*! Spoznali boste, da govori podpredsednik klerikalnega kluba v Beogradu v istem smislu, kakor piše* mo mi, v dijametralnom nasprotstvu pa z oficijelnim glasilom klerikalne stran« j ke. ki proalaša za »pravo pasjo menta« ltteto«, ako kdo z „ovarja bratsko razu* mevanje. slogo, rnosljivost in ljubezen med Srbi. Hrvati, in Slovenci. — Pro*!nemŠka falanga v Maribora. V poncdelijk se jo po Mariboru bliskovito raznesla vest. da je vlada dovolila Nemcem ustanovitev lastne tiskarne v Mariboru. Vest je vzbudila spbšno ogorčenje in na poziv Orjune so se še istega večera sestali zastopniki vseh slovenskih političnih strank (JDS# SLS, NSS. SKS, NRS), nadalje zastopniki narodnih in kulturnih organizacij (Orjune. Jugosl. Matice) in na seji. ki Je pokazala vse ogorčenje mariborskih Slovencev radi te koncesiie Nemcem* se je ustanovil akcijski »Odbor Združenih slovenskih političnih strank ter narodnih In kulturnih organizacij v svrho varstva slovenskih narodnih Interesov v Mariboru in v mariborski oblasti. V ta odbor so bili izvoljeni za JDS Detela. za NSS Znudcr!. za SKS inž. Vederniak, za SLS dr. Jerovšck. za NRS Trošt. za Jugosl. Matico prof. Ribarič. za Orjuno dr. Snuderl. Z ozl-rom na vest. da hoče vlada dati našim Nemcem politične koncesiie, sklicuje akcijski odbor za nedeljo 23. t. m. ob pol II, veliko ljudsko manifestacijo in sicer za slučaj lepega vremena na Slomškovem trgu. za slučaj slabega vremena v Narodnem domu. Akcijski odbor ostane permanenten in je verjetno, da že pri prihodnjih občinskih volitvah v Mariboru nastopi enotno kot zastopnik vseh političnih strank in kulturnih organizacij. — Ali je g. Zalo zastopnik delegacije ministrstva linanc? Včeraj popoldne se je vršila pod predsedstvom župana dr. Perica seja direktorija mest* nega dohodarstvenega urada, ki je bila posebno zanimiva radi tega, ker se je pri tej priliki občinski svet. Zaje lastil nekake pravice delegata ministrstva financ. Na dnevnem redu je bila izpopolnitev 6 izpraznjenih mest nižjih uslužbencev prt mestni užitninl. ObČ. svet. Zaje je skušal za vsako ceno doseči imenovanje treh svojih pristašev, dosedanjih uslužbencev pri delegaciji ministrstva financ. Utemeljeval jq svoj predlog s tem, da se bo delegatu g. Ravniku — ako njegovi kandidati ne bodo imenovani — tako za malo zdelo, »da bo mestni občini pri davkih nagajal.« Obč. svet. Urbančič je čisto pravilno protestiral proti takemu nedopustnemu pritisku od strani g. Zajca ter tudi pripomnil, da bi bilo zelo čudno, če bi g. delegat finančnega ministrstva moči, ako so res prvovrstno kvalificirane, tako silil iz svojih uradov. Pod nedo-pustnmi pritiskom g. Zajca je bil mto njegov predlog od črno-rdeče večine sprejet. — Radovedni smo, aH je g. Zaje imel pooblastilo, da govori v Imenu g/ delegata ministrstva financ, ali pa si je sam domišlieval, da je zastopnik finančne delegacije. — Ustanovni občni zbor »Društva za gojitev treznosti«. V zavodu za so: i Jalno higijensko za*č?io v Ljubljani se Je vrSII vČeral popoldne ustanovni ob3nI zbor »Društva za gojitev treznosti«. Občni zbor Je otvoril načelnik oddelka ra socihlno' skrb dr. Oor?ič s pozdravnim nagovorom na navzoče. Na zborovanju Je bilo zastopano več dntStev, med njimi »Naie srce«"" Po dr. KraicherjcvJ. Jujroslov. Sok. Savez Po dr. Fuxu. nanredna akademski omladina po predsedniku D. Schauerju In dr. Navzoči so bili tudi zastopnik? pokrajinske vlade In bivši veliki župan dr. Baltič. Dr. Ooršij je v svojemu nadnljnemu govoru poudarjal vse ukrene, ki Jih namerava društvo storiti v svrho pobiianla p:IanCe-Vanja. Predvsem se bodo vr!r>. kjer se ustanove Podružnice. Po poročilih dr. GorSiJa in dr. Pirca so se r^zmotrivala razna važn* vpraSanfa. V dehito Je posejrlo več jrovor-rrikov. Nato Je sledila volitev odbora ln je bil za predsednika izvoljen dr. Katičlč. v odbor dr. OorSfč. vladna svetnika dr. Ljubeč In dr. Logar, Ka. dr. Kraigherjeva za Na$e srce«, za napredno akademsko oml.i-dino D. Schaner, za »Svobodo« Jos, Ber-dajs In Maka Acić. — Na naslov Zdravstvene«?«, odseka. P'*eio ram: Svoj čas smo čitali v različni s'oven^kih časopisih, da je vzrok *ol-še romanjknme joda v orcanlzrmi. Caso-BfsJ so poročali, da je avstrijska vlada Izdala nnlosr. da se mora po vseh avstrijskih alpskih deželah, kjer se pojavlja ta bolezen, rab*ti za začimbo izključno Jodova sol, ki se prav v ta namen izdeluje v *ussee; ker zndoshi'e za preprečenle te bolezni naimnn'5a koliema i-^da, ki se ga orcnn'zmn redno d^vn^a p^t<~m hrane. Prt nas so raJ pred več kot pol letom po Šolah Izdelovali nekako statistiko na golsj sitan. 4. »SL O v c N> K t n^^up« anc *o cccrnrora r9£o. obolelih otrok in to ie bilo vse. Za faktično preprečene te bolezni se ni ukrenilo ničesar. Posamniki so si poskušali pomagati sami, a brez uspeha, kajti naša država ima monopol na sol, torej grosistl jodove soli ne morejo naročati; lekarne oziroma drogerije bi jo pa lahko dobavile le v tako neznatnih količinah, da bi te kot preventivno sredstvo proti golši ne mogle priti v postev. Odpomoči bi mogel v tem oziru edf-nole Zdravstveni odsek, ako bi vzel stvar sam v roke. Naj izposluje grosistom dovoljenje ministrstva za prosto uvažanje jodove soli, ali pa preskrbi, da dobe to dovoljenje posamniki na podlagi zdravniškega spričevala. Eno ali drugo pa čimpreje mogoče, kajti samo od naročbe do uvoza bo preteklo mnogo časa. — Celjske vesti. Silvestrov večer v gornjih prostorih celjskega Narodnega doma priredi tudi letos celjsko Sokolsko društvo. — Vlomili so v eni zadnjih noči neznani zlikovci v Pergerjevo gostilno v Gosposki ulici ter ukradli naka-rici znesek 3200 K. Drugih stvari se niso dotaknili. — Trobentice cvetejo vsled izredno toplega vremena na nekaterih soln-čnih krajih v celjski okolici. — Tri učiteljska mesta nameravajo odpravit! na državni trgovski Šoli v Celju z novim letom. Vzrok je baje pomanjkanje sredstev za učne moči. — Mariborske vesti. Svečano praznovanje rojstnega dne Nj. Veličanstva. Letos se je rojstni dan Nj. Vel. kralja v Mariboru praznoval na nepričakovano slovesen način. Praznovanje v celoti je imelo ves drug utis kot dosedanja leta. Poznalo se je, kako velik ntis je zapustil osebni obisk kralja ob priliki letošnje razstave. Ta utis je šel preko vseh drugih žal nesrečnih utisov političnega značaja in neprijetnega »vetrac, ki veje iz Beograda zlasti na naslov naših podjetij ob severni granici. A na drugi strani se je pokazala tudi neiskrenost gotovih slojev, ki se v Beogradu tako. radi slikajo kot lojalni državljani. Ta razlika med solncem iskrenega navdušenja in senco flngiranih patrijotov se ie zlasti pokazala na predvečer pri manifestaciji Orjune. Najpreje se je manifestacija vršila na večer v Narodnem domu katerega velika dvorana se je napolnila navdušenih mani-festantov. Govorila sta dr. S t e f a n o v i č in prof. K e n d a. Prvi je podal v obrisih zgodovino junaških činov kralja Osvoboditelja in njegovega istotakega sina sedanjega našega vladarja. Naravnost vznesen je bil govor prof. Kende, ki se je ob prisegi na osvobojenje vseh naših bratov spominjal teh še posebej. Njegov govor zlasti na točkah, ko je primerjal našo proslavo — z iskreno, srčnih čustev prekipevajočo proslavo našega prvega jugoslovenskega kralja je prišlo do ponovnih viharnih odobravanj. »Habsburgovce smo morali, našega kralja pa hočemo prosljavljatl. Dole-žal je prečital udanostno brzojavko na Jrralja potom kabinetne pisarne. Zaključila se je manifestacija s petjem kraljeve himne. Nato se je razvila po glavnih ulicah veličastna povorka pod vodstvom Jugoslovanske Omladine na čelu z godbo »Dravec In tu smo imeli priliko opazovati patrijo-tično lojalnost Maribora: razsvetljena in temna okna, hiše z vihrajočimi zastavami In hiše brez vseh znakov, da slavi kralj svoj rojstni dan (to so bile tiste hiše, ki so še mde vojno celo pruskim volskovod-jem na čast razobešale zastave). Tudi vojaštvo je priredilo svojo povorko. Ko je na tisoče broječa povorka obstala pred aerazsvetljenim magistratom, bi bilo prl-So do neljubih demonstracij, da jih nI vodstvo Orjune že v kali zadušilo. Tako se je prelepa manifestacija slovesno zaključila z državno himno (godba In petje). Pozneje ie Narodno gledališče priredilo večeru primerno proslavo z vojaško godbe-nim koncertom pod vodstvom kapelnika Henoga. Nekatere točke je spremljala s petjem operna pevka gdč. Vladimirovna. Vojaška godba je bila opetovano živahno aklamirana. Po koncertu se je igrala Ma-scojrnijeva opera »Covalleria rusticana«. z glavno vlogo ge. M'trovičeve In g. Skri-vaniča kot gosta. Med povorko so bile nekatere hiše naravnost divno aluminova-ne, predvsem Narodna banka, glavna poŠta, deloma mestna hranilnica, kavarna »Central« itd. Na praznik sam se je v stolnici vršila slovesna služba božja, katero }e opravil ob veliki asistenci knežoškof dr. Karlin in katere so se udeležili predstavniki vojaških in civilnih oblasti. Po maši je bil na stolnem trgu kratek poklon vojaštva, pričakovani defile pa je izostal. Delo v uradih je počivalo. Trgovine med službo božjo so bile zaprte. Zvečer so častniki v Gotzov! dvorani priredili elitni »les. — Danes, v sredo ob pol 20. zvečer predava na državni realki dr. Rudolf Krivico Masarvkovem nauku. — Poročil se je g. A Tbin B r u n č i č. trgovec v Ljubljani, z gdčno. Ružo Kari Iz Zagreba. Bilo srečnol — Da se razumemo. Čujemo, da je naša zadnja notica o sestanku v neki vod-matski gostilni prav neprijetno zadela nslužbence električne cestne Železnice. Po krivici, ker notca nI bila naperjena proti njim. Doseženi priboljšek jim privoščimo prav iz srca, pristavljamo pa, da bi se bilo moralo to zgoditi že davno prej. Svojo puščico je naš dopisnik enamerii edin le na povabljenega klerikalnega odbornika ker je domneval o njem, da bo na sestanku skušal napeljevati vodo na svoj politični mlin. Tako je stvar! — Prvi mraz pod ničlo smo Imeli včeraj v jutro na prostem. Ponoči se je pojavila močna slana in zjutraj so luže po jarkih In cestah zmrznile. — Poljske miši na delo. Ker so trav-nllrt In polja brez snega, so se že pojavile po. deželi množice poljskih mrši, ki razjedajo korenine žitu in travi. Poljedelcem je to v veliko škodo. — Moderni dijaki. Sarajevski listi poročajo, da Je koncem prvega trimestra v sarajevski trgovski akademiji padlo od 316 .30 dijakov. — Oče In hčer. V banatski vasi Per- dino je imel 57 letni veleposestnik Rade Lalić intimne odnošaje s svojo 16 letno hčerko. Krvoskrumba pa je bila pred kratkim odkrita. Dekle se je namreč poročilo te dni z nekim mladin kmetom, vendar Jc oče pristal na Ženitev samo pod tem pogojem, da oba zakonca ostaneta v hiši Ker pa je oče svojo hčer tudi sedaj nadlegoval z ljubavnim! ponudbami, je slednja končno priznala vse svojemu možu, ki je očeta ovadil. Lalič je bil izročen sodiščn. — Zdravstveno stanje mesta Ljubljane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času od 9. do 15. decembra izkazuje to*le stati* stiko. Umrlo je 13 oseb, 7 moškega in 6 ženskega spola (tujcev 3). Smrtni vzroki: življenjska slabost 1, j etika 2, pljučnica 2, druge nalezljive bolezni 1, srčna hiba, bo* lezni žilja 4, drugi naravni smrtni vzroki 3. Naznanjene nalezljive bolezni: škrlatica 1, griža 1, ošpice 1, dušljivi kašelj 1. Med tem časom se je rodilo 22 otrok. 16 moškega (dva mrtvorojena) in 6 ženskega spola (1 mrtvorojen). — Proračun mesta Zagreba za leto 1924. Proračun mesta Zagreba za prihodnje leto znaša: Izdatki 88,737.132 Din, od tega redni 42,943.934, izredni 45.793.193 Din. Redni do. hodki so predvidevani na 77,345.910 Din, pri* manjkljaj 11,391.222 se pokrije s povijanjem raznih davkov in z najetjem posojila pri mestni hranilnici. — Nova grafična mapa. Naš mladi grafik Miha Maleš, ki ga poznamo Že po seriji razglednic, s portreti slovenskih veljakov, je izdal lično mapo originalnih lesorezov v naslovom: 10 orignalnih lesorezov slovenska umrlih. Tega delca se moramo veseliti ker je zopet prav originalen dar slovenskim bibliofilom ki pogrešalo podobna d> la Mapa ima zelo efekten ovitek, ki upliva izredno dekorativno. Posamni listi obsegajo razun naslovnega lista portrete Prešerna, Vraza, Langusa, BIeiweisa. Koseškega. Wolfa. Janežiča. Svetca. Cegnarja in Valjavca. Mapa je izšla v zelo omejenem številu 50 komadov. Padi tega nal se kupci požurijo. kajti kmalu bi utegnila postati književna redkost. Cena mapi je 200 Pm. — Smrtna kosa. V Novi vasi pri Rakeku je danes ponoči po kratki bolezni umrl g. Ivan M o d i c, ondotni veleposestnik in trgovec Pokojnik je bil eden najuglednejših mož na Notranjskem. Z izredno marljivostjo, vstrajnostjo in podjetnostjo se je povspel do velikega blagostanja in si ustv -ril cvetočo trgovsko podjetje. Bil je strogo naroden mož, naprednjak starega kova. ki je užival po vsi Notranjski splošen ugled in spoštovanje. Pogreb bo v petek 21. t. m-ob 10. dopoldne. Bodi ohranjen vrlemu možu trajen spomin! — Včeraj je umrla v javni bolnici gdčna. Milka Barbič učenka pri Uršulinkah, hčerka g. Andreja Barbiča. Pogreb bo v četrtek 20. t. m. cb 14. na pokopališču k Sv. Križu. Blag ji spomin! — Naš Rdeči križ za gladujoče v Nemčiji Rdči križ kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je odposlal nemškemu Rdečemu križu 1000 švicarskih frankov, da jih razdeli kot podporo gladujočim v Nemčiji. — Trgovine v nedeljo 23. t m. Na znanje slavnemu občinstvu in p. n. trgovcem glede poslovanja detajlnih trgovin v nedeljo pred božičnimi prazniki, to je 21. t. m. Gremij trgovcev naznanja, da je vsakemu trgovcu na prosto dano, ako ima svojo trgovino zgoraj označenega dne odprto ali ne. — Usmiljenje za prazntke! Ubogi med ubogimi, bedni med bednimi prosimo usmiljena srca, da se še spomnijo nas, ki potrebujemo nujne pomoči usmiljen;h src. — Bližajo se božični prazniki. Ako nam ne priskočilo usmili ena srca na pomoč, bomo najbednejši med bednimi slepi Imeli preža-lostne božične praznike! Prosimo za naše sotrpine in za nas. da se usmili vsakdo in nas obdaruje po svoji moči. Vsak, tudi najmanjši dar, bo hvaležno sprejet — Te milodare prevzema za nas naše podporno društvo, ki ima svojo pisarno v Ljubljani, VVolfova ulica št. 12. — Iz zdravstvene službe. Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Lukovica in dispanzersne sestre za protituberkulozni dispanzer v Celju. Interesenti se opozarjajo na razpis v Uradnem listu. — Pomladno vreme na Kaste I«. Iz Kaštela pri Splitu poročajo^ da je vreme sedaj o božiču skoraj poletno. Toplomer kaže do 20° C. Češnje in slive so v polnem cvetju. — Najstarejši državni uradnik v Jugoslaviji. Komisija ministrstva vere za razvrstitev uradnIStva je pri pregledovanju v Dubrovniku odkrila, da ie kanonik don Mate Pište. rojen leta 1829.. že od leta 1852. v državni službi, kar znaša 71 let službovanja. Don Mate le torej dovršil dvakratni rok. potreben za pokojnino. V znak priznanja je komisija kanon'ka uvrstila v rV. skupino 1. kategorije in bo imel 28.000 Din letne plače. To ie skoraj gotovo najstarejši državni uradnik v Jugoslaviji. — Eksplozila v b»nVi. V Jugoslovenskl banki v Beogradu sta eksplodirala dva betonska kotla s strahovitim pokom, eksplozija se je dogod'la v oddelku, v katerem se nahaia motor za električno razsvetljavo. Vzrok eksploziji je bilo slabo montiranj motorja. Težko ranjen je bil neki strojnik. Škoda znaša 20.000 Din. — Štirje slavonski roosrjf pr'letl. V Vinkovcih so orožniki prijeli 13. t. štiri glasovite slavonske razbojnike ki so sodelovali pri raznih napadih. Eden od njih Je bivši orožnišlci narednik, ostali trile pa so vojni be pre "č slaba in on je bil odpuščen. Grofica pa ni hotela, da se otrese svoje sumnje In ko H detektiv Beaufort razloži, da bi bilo mogoč- samo % veliko lokavostjo razkrinkati ubijHca, se ie grofica s težkim srcem in samo Iz ljubezni do svojega pokojnega moža oprijela težke uloge, da spel je Raba ti na v mrežo in hlln? proti njemu z lhibeznljo. — Približala se mu Je v sumljivi liračaici kot ne- čakinja bogatega Amerikanca Mr. Hop-kinsa, katerega je predstavljal detektiv Beaufort. Tja je došla tudi Musette, ki ie imeln svojega ljubljenca Ombradea. Ta ga je zapustila a on ni mogel, da živi brez nje ter je tudi došel v zloglasno igračnico, koder ga je spoznal neki policijski organ kot tatu, ki so ga iskali — ali Ombrade mu je ušel. Umor grofa Moreau je ostal nepojasnjen, ter je samo na grofici ležala težka naloga, da s svoiim ostrim pogledom in svojimi ženskim čarom ujame zločinca v zanjko in reši ta strašni zapleteni umor pred katerim je bila policija brez vsake moči. — Dejania te drame se vrše m rno in so tako napeta, da bo vsak komaj pri-čakova' drgega dela. ki se predvaja od petka 21. dec. do nedelje 23. dec. Razen tega ima ta drama še drugo nadaljevanje pod naslovom »Pariška grofica« v dveh delih ter igrajo isti igralci. Oba filma sta prvovrstna, o karerih govori cela Evropa. Ne zamudite si ogledati ta krasni film — j prvi del ki se igra samo še danes v sredo i 19. tm. in jutri v četrtek 21. dec. da za-morete potem slediti nadalme zanimive dele. — Kino »Ljubljanski dvor.« •v v« Sckfhtvo. — Silvestrov večer priredi :> k isko društvo v Ljubljani. Narodni dom. tudi letos svojim članom in prijatnijem društva v društven! telovadnici v Nar dnem ti mu. Po predpripravah sodeč, cbeta biti letoš-nja prireditev, kakor po rkusnosti, tako pc raznovrstnem sporedu zelo dostojen zaključek jubilejnega leta. Podrobnosti se objavijo kasneje. — Sokolsko društvo v Zagorja ob Savi ponovi dne 23. decembra ob 16. pod imenom »Savezni dan« telovadno akadein.jo z nekaterimi spremembami. Ker Je čisti dobiček namenjen Savezu, pozivaljamo vse članstvo In prijateljstvo Sokolstva, da se prireditve prlnoštev;lno udeleži. — Zbirke za Sokolski »Tabor«. Br. Turk je nabral v veseli družbi pri Kcšaku Din 320, br. Ramor je daroval 3 lire. In »neimenovan« lz neodrešenega ozemlja IGO Ur. Omizje Pri Kozaku je zbralo ob spominu na povišanega Janeza za en veliki kamen Din 1000 ob opominjanju treh Francel'inov pa 1100 Dn. — Zbirka brata Jože Žarka iz Lesc znaša Din 1180, (cd tega daroval Dr. M. Triller Iz Radovljice Din 1000. Fr. Vidic in Fr. Legat po Din 50. Mesto venca na krsto br. I. Zupančiča je daroval br. Matija Doln'čar Din 100 in v isti namen »neimenovani« Din 500. Brat Andrej Berce pa ie daroval v poča-ščenje sponrna blagopokoinega br. Iv. Zupančiča Din 100. Metliško učiteljstvo je zbralo po br. F. Spanu Din 100, br. Joško Lauter pa v veseli družbi gostilne »Cinko-le« Din 275. Vsem darovalcem iskrena hvala. GlashN vestnik. — Odborov a seja »Zveze slov. pevskih zborov« bo v četrtek dne 20. t. m. (n e v petek) cb 20. zvečer v Glasbeni Matici. Turisfika in spori. — Turneja splitskega Hajduka. Glasoviti splitski Hajduk je 12. t. m. odpotoval na svojo veliko turnejo v Afriko, Italijo, Španijo In Francijo. Tekme v Španiji Še niso perfektuirane. vendar se vrše pregovori z Valencijo Sevillo in Palmo. V Franciji se zadrži Hajduk v Montpellieru, Mar-seillu in Nizzl, v Italiji pa v Genovi, Mila nu, Trstu, Anconi in Rimu. — Jugoslavija : švedska. JNS Je prejel poziv od švedskega Saveza za odigra-nje reprezentativne tekme v letu 1924 na Švedskem. Kakor znano, so bili Švedi pri svojem gostovanju v Zagrebu poraženi s 3 : 2. — Zagreb. Oradjan^ki : Zagreb, SK-Viktorija 8 : 1 (trening-tekma). KINO .,MATICA* 20. — 23. decembra 1923. C ON STANCI! T AL M A D GE v Hlma •9 POPOLNA ŽENA*' kateri !• doM«el veffk« n««»h« v avetovnOi kiBO-n »da l*čih. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. One 19. decembra. Sprejeto ob 13. Na devizni kakor tudi na efektni borzi je bil danes le slab promet ter so ostali tečaji neizpremenjeni. Vsa potreba je bila krita z zadostno množino blaga. Ob zaključku notirajo: Efekti: Ljub. kred. banka 220.225. Prva hrv. šted., Zagreb, 970.975, $lav. banka. Zagreb, 95 V* .95. Hrv. esk. banka, Zagreb, 156-—157, Jugoslov. banka. Zagreb 142. Trbov. prem. društvo 900, Slavonija 202—204, Sečerana 2375— 23S0, Eksploatacija 220—227, Narodna ind. 142—143, Guttmann 175. Devize; Curih 15.43—15.53, Pariz 460.25—466.25. London 386—389, Dunaj 0.12375—0.12575, Praga 258.10—261.10, Trst 383.25—3€6^5, Newyork 877/a—887/e Budimpešta 0.44—0.45. Valute: dolar 36.75—87.75, lira 3.78 —3.87. — Beograd, 18. dec. Radi praznika borza nI Poslovala. Prosti promet: London 387, Ženeva 1550, Newyork 88.50, Milan 385, Praga 260, Dunaj 1248. INOZEMSKE BORZE. — Carin, 19. dec. (IzvJ DanaSnja pređborza: Beograd 6.50, Amsterdam 218.90, Newyork 57330, London 25.09, Pariz 30.07, MIlan 24.89, Praga 16.06, Budimpešta 0.0302, BukareSta 2.97, Sofija 4.05 Dunaj 0.0080V., avstr. žig. krone 0.0081 — Trat, 19. dec. Predborza: Dunaj 0.0323-0.03245, Praga 67^0—67.50, Parii 120-50—121.—, London 100.15—100.25, Newyork 23.025—23 075, Curih 401.50— 403. noieia m. Beg grškega kralja. I Kralj beži s kraIjiwO na Romunsko, — Slovo. — Vzroki padca dinastije. — Pariz, IS. decembra. (Havas.) »Intransigeant« javlja iz Aten, da je kralj danes zjutraj nanagloma zapustil mesto. — Pariz, 18. decembra. (Izv.) Po poročil.h iz Aien je bila kralju pred njegovim odhodom predložena listina, da se odpove prestolu. Krjlj je podpis odklonil z motivacijo, da te^a ne pod' piše, ker je sklep minisfrskcc.a sveta, da sc ima odstraniti iz države za toliko časa. dokler se ne uredi vprašanje res žima. — At?ne, 18. decembra. (H a vat, Oddano ob 22.) Zlt al j danes ponoči od" potuje nt neki grški ladji. Za potno in civilno listo mu je bilo določenih 1 milijon drahem. Prevladuje mnenje, da je nepo; sredno na dnevnem redu proglasitev Grške z. republiko. Admiral Kondcurin!!*;, ki je že za smrti kralje Aleksandra prevzel regent* stvo, prevzame tudi sedaj to funkcijo. — Beograd, 19. decembra. (IzvJ Po poročilih iz Aten sta grš!:i kralj in kralica z malim spremstvom včeraj ponoči odpotovala na grškem potniškem parafira »Danphln« iz Pireja v smeri proti Crremu morju ter pr' ane-ta v Kons^arci, odkoder se odpeljeta v Bukarešto k rumunskemu kralju« Za potne stroške jima je dala vlada 1 milijon drahem na razpi lago. Ves dan, osobito popoldne so prihajali na dvor krr.'ievi prijate)]! ter se poslavljali od kraljevske rodbine. Kralici so atenske dame prinesle mnogo cvetja, V Atenah. Solunu. Pireju in po deželi se dele slike, ki predstavljaj i rpo-teozno sliko republikanske ideje, ubi-jajočo dinamično kačo. Oanes je ravno tri leta. od kar se je kralj Jurij II. izza bega med vojno povrnil v domovino. Kralju je nameravala vlada pri odhodu Izkazati vojaške Časti kar pa je Jurij II. odklonil. Proglasitev republike sc ima štele izvršiti ko bo narodna skupščina odobrila novi državni režim. Posebnemu dopisniku »Vremena« je polkovnik Pla-stiras izjavil, da so volitve dale jasen dokaz, kakšno republikansko razpoloženje vlada med grškim narodom Glavni vzroki padcu dinastije, ki med narodom radi večnih intrig ni bila priljubljena, so neudeležba GrSke ob strani zaveznikov med svetovno vojno, razveljavljcnie zavezniške pogodbe med Grško in Srbiio, kar pripisujejo vplivu in intrigam dinasti;e, zasedba grških delov Makedonije in Tra!ije od strani Nemcev in Bolgarov za Časa svetovne vojne, povratek Konstantina in niesa krivda pri katastrofi v Mali Aziji, notranji spori, ki so jih netili privrženci kraljevi, slednjič uprizoritev kontrarevolucije v oktobru letošnjega leta, katere niti so vodil,- direktno na dvor. AMEFIKA ODKLANJA POGAJANJA Z RUSIJO. — Washington. 18. decembra. (Reuf ter.) Državni tajnik Hudhes je izročil ruski sovjetski vladi noto. v knteri amc* riška vlada ugotavlja, da rnčasno ni nikakega razloga za uvedbo medseboj* nih podajanj, kakor je to predlagala včeraj dospela nota Čičerinova. Z jedi* njene države Se\ ^rr.c Amerike vziras jajo pri svojih n~~eVh in ne bodo niks dar dovolile, da bi se ri nje harantclo. Sporazum z Nemčijo. Oddovcr Belgije. — Bruse!?, is decembra. (HavaO »In-dependence Belge« javlja, da je belgijska vlada od'brila pred'o^ nemške vlade, di se Imenuje za poslanika v Bruslju sedanji poslovni rdoravnk v Parizu von Hnesch. — Ber!?n. IS. decembra. (Wolftl V svolfm semkaj prisnelem odrovoru na nemrko spomenico izjivlia bMTiKka vlada, da Je pripravljena d'p!-m:!;:;-ihn pot^m razmntrivatf z berlinsko vlado v<;n rna vprašanja ki jih Je nameravali predložiti Stvar nemške vlade le s'avi'1 konkretnejše predloge kot je to v »Ajde memoire<-, da se ti morejo knrisfno proučiti. Belgijska vlada Je mnenja, da p^mcnla pn^tivitev strokovnjakih odsekov renaracuske ko-^'sfje resen korrk do knnčnovcljavne rešitve. Uradne pravice v ruhrsk^m in r r Pisnem ozemlju cbsfM črh medzaveznl --Mrstl morajo Se dnhe ostati, toda bclr;j-Fka vlada bo rade^'olje prouči11 ne,r,"ke nredToce za obnovo jrnsnodir^k^s^ ?:v-IJenja v zasedenem ozemlju. Knnenr> b^lT1'!-*ka vlada Izjavlja, da bi odk'^nitcv mf,d-zaveznPke kontrole zcM omalaln rr?t'nnrie do Ncrrenc. ki je potrebno za ugodni potek podajanj. Fri7i»Pf!j]B. — Mhcf rjav dal-! se jc Izguhff Najdi f^lj na i kaze in jih v slučaju potrebe predložiti tudi sodišču. — Vztrajamo pri svoji trditvi, da vodstvo elektrarne ne gre svojim odjemalcem na roko. Da se je zahtevalo odškodnino za prestavitev drogov, je vodja sem kriv. Kakor vodja proti nam, tako mi napram njemu. Mesto dogovorjene obvezne cene za »apeliavo elektrike je g. Omahen zahteval trikrat večje plačilo In to popolnoma neupravičeno. Drogove bi prav lah- ko zastonj postavili, če bi se vodja drla! svojih obveznosti in tvojih obljub. Nikakor pa mu ne pustimo na razpolago svoje zemlje. Za tako slab materijal, kakor ga je nam daj g. Omahen, je še prvotno določena cena previsoka. V kratkem bo treba v hišah vso napeljavo prenoviti, ker je ta materijal preslab in se kratki stiki vedno ponavljajo. Dokazi so na razpolago. Imeli bomo torej v kratkem zopet stroške in to po krivdi vodstva elektrarne. Sicer bomo p« o tem govorili pri prihodnji kolavdaciji. Za-dtuga trpi zaradi slabega gospodarstva. Z-kaj ne da vodja toka za motorje na razpolago? Ali ga hrani za slabe čase? Je to pravo gospodarstvo? Tudi o tem je mogoče spregovoriti. Končno še prioomnimo, da se depisnfk iz Škofljice ne poganja za vodstvo elektrarne in tako zavoženo vodstvo prav rad prepusti drugim. — Nehajte! Z dežele nam pišejo: Marsikdo, ki sicer ljubi svojo domovino. In prpozna potrebo njenega obstoja v sedanji obliki, greši z nepremišljeno in javno kritiko. Koliko se pri nas kritizira in kako malo dela! Posebno neprevidno je razpravljati o kakih vladnih ali državnfh poslih. Gotovo ni vse dobro, toda če bi do-tičnf kritik sam dela*, kar krhizira, bogve kako bi naredi7. Največ take kritike se sliši v v!ak-'h in mnog? mislijo, da 4e to duhovito m moderno, ako tam na vse načine zabavljajo. Vozijo se tujci, kf sami napeljejo na tak pogovor samo zato, da doma lahko poročajo in širijo nezaupanje proti naši državi In nrs slabe na zunaj. Ko sem se nedavno v preteklem poletju vozil na gorenjski progix je sedel v istem vagonu bogat Dun*?čan z đrnžfno Peljal se je na Bled. Poleg nega je sedel neki dobrodušni »Kranjecc ki je baje precej časa živel na Dunaju Kakor sem pozneje zvedel, sin slovenskih staršev, ki je danes pri nas državni uradni. — Ta možakar je zabavljal čez upravo m vse do kosti obral. Tujec Dunajčan se je nasla lal nad krltfko m neštetokrat pripomnil: »V Avstriji ni bflo kaj tacega ftd.«! Pripelje se mimo dvorn! vlak in Dunajčan vpraša, kdo se tamka« vozi? Sopotnik mu brezbrižno odgovori: »Me ne interesira, kdo je tam, bol'še plače naj nam dajo?« Ko sem nato Dunalčami pojasnil, da se pelje vladar, ml t&koj pripomni: »No Srbi so se vam lepo usilHl s svojim kraljem vred!« Možakarja tujca osiommm, da naj bo previden v svojem Izražanju, da je vendar na naš! zemlji in sem mu rud! deloma pojasnil da je stvar čisto drugačna. Dunajčan se ie jel opro-ščati, češ da ni tega vedel, ker je vedno čul le zabavljanje in kTftiko med vohajo m da je že iz tega sklepal o simpatijah napram Avsrriqcern, kajti med našim občinstvom nI bila redka nemška govorica. Prav tako se sliši povsem! zabavljanje med našimi brati Hrvati. Zanimivo je. kako prostosrčno udrihajo takozvani Svabi, posebno kadar govore s Slovencem. K*V~wr hftro spoznajo, da nlsf Srb, takoj ne znajo več srbohrvaščine in govore samo nemško. Navadno vprašujejo, kaj je tam novega In pri mnogih sem opazil, da bi radi vedeli kdaj se Slovend upro. Predno so Bolgari vrgli Stabulljskega, sem bil v Barnnji fn tarnanji Nemci so mnotro govorili o bodočtft spremembah. Vprašal sem, od kod da imajo vse to In odgovor je bil: »Tako vendar pišejo vaši časopisi in pravijo ljudje, ki od vat prihajajo!« Po vsak koncih, kjer to naseljeni Nemci, pa so ml pripovedovaH in sicer kakor bi bil vsak tam odnosno njegov prijatelj doživel, kako kruti so ž njimi Srbi. Vsak ml je pravil zgodbo, kako je pripeljal Nemec po cesti težko obložen voz, nasproti pa je pripe-lial Srb praznega. Srb se ni kotel natakniti, marveč pretepel Nemca in mu prevrnil voz. PremttijevaJ tem o tej pripovedki m se spomnil na »Ago ta Kristjana«. To »o Nemci obrnili nase ki uporabni v agt-tacljsko svrbo Proti Srbom v času. Iro »m država da vso svobodo in popolnoma nemške šole. V Karnnčo v Barnniji, kjer so zelo zagrizeni imajo nemško in madzanko Šolo, srbske, odnosno hrvatske, pa še danes ni. (Slovenski Železni a rj! mora'o v Karanču v naši državi pošiljati otroke v nemško šolo.) Ko sem vprašal neko m trn o— idočo deklico ob madžarski meji. icie \odi pot v Beli mormstlT. isto v Baranji, mi ie odgovorila nemško, da tega ne rizume'n da jI ni potreba znat! tega lezifca. Ali nas to ne uči, kakšni so naši neprijatelji in kiko neprevidni smo, ko jih s proti državno pt-savo v časopisih in neprevidnim ter ne-cteme'jenlm kritiziranjem moralno podpiramo?_______ roESaSf&rf&nma^ XIHO TIVOLI Sama 23. in 25- decembra Specialni spored* 1 ara smeha I ..Burke s Harrold l!oydom" mladini primemo. R37HR vesti. OOSJC PERO. Ker so postala peresa tako draga, poskušajo pisati ljudje zopet % starim gosjim peresom. Ako je pravilno urezano ga lahko dobro uporabljamo. Saj je pisalo z njim človeštvo skoro 1000 let; koliko dra-gocenrh knjig je bilo z njhn napisanih! »Kosmos« naravoslovni časopis, posveča kratek članek temu staremu pisalnemu orodju in pravi med drugim: Kdaj je pravzaprav nastopilo gosje pero svoje vladarstvo, tega dandanes niti ne vemo. V starih časih so pisali ali s trdim kamenčkom v mehkejšo podlogo (vosek), aH pa s tekočimi barvnimi sestavinami, ki so jih spuščali skozi majhno cev na papir. Kar naenkrat se je pojavilo srosje pero kot pisalno orodje. Prve sledove trporabllenia ptičjih oeres za pisani« so zaslediti v Španiji fn pri Anglosahslh. Teodortkn Velikemu kralju vzhodnih Gotov (okoH 1. 500 po Kr.) pfše neki Anonyrrrus-Valesis, da je šablotri-ziral njegov podpis s peresom skozi preluknjano pločevino. Kakšne vrste je bilo to pero tega ne vemo: toda nakollko pozneje (okoli 1. 650 se omenjajo peresa pe-Hkanov In gosi. Tudi peresa orlov krokarjev fn vran so se včasih u porabil al a poleg teh še do začetka 16 stoletja peresa Iz trsja med tem- ko so Izdelovali listine in dragocene rokopise s čopičem. Najcenejše pero je btto gosje In kljub temu, da so prišla ▼ 19 stoletju 1. 1834 na povrSje kovinska pisalna peresa* je ostalo gosje pero v »porab! prfbtlžnr> do leta 1870—1880 O Aleksandra Dum asu pripovedujejo, da je pisal svoje svetovnoznane romane samo z gosjim peresom. • Akademiki asarnJL Abel Hermant je že šestkrat izpodletel pri svoji kandidaturi za Francosko akademijo. Ko je Imel tretji izpodrk za sabo, v aprilu 1923, je domneval tednik »Anx Ecoutesc, da utegne bit! avtor romana »Les Transatlan.tr-Oues« tako slabo zapisan zbog mladostnega dela »Cavalier Miserey«, ki ga je napisal po svojem prostovoljskem letu In ki ga je polkovnik njegovega polka dal na gnoju sežgatl. Vendar reč bi morala zastarati, saj temu je ie 40 let in Hermant ni dal nikoli ponatlska na svetlo___Razen tega mu natolcljlvi jeziki podtikajo opolzko govorenje, pa brez dokazov. Bolj jasen fn javen ie bil očitek kosmatih kvant pri Gustavu Drozu, čigar »Monsreur, Mada-me et Bćbe« je hrte! ve'tkanskl uspeh v proŠlem stoletiu. Opravičeno je naznani! svojo kanddaruro med nesmrtnfke. Te-dajci pa so nasprotnik! lrvohr-.1l pohujšljl- ro. klafarsko zadevo, ki je bila v zvezi z italijanskim kraljem Viktor Emamiel ie hnel zb:rko vseh erotlkov 18. stol. Kadar je odšel v Alpe na dr^jo kozo, si je vselej vzel nekaj drafljivfh zvezkov. V tem pogledu je celo nadkr:,'eval grofa d'Artols. poznejšega kralja Karla X.. prevejanca, ki se je naslajal nad ifbertfnosoben za ta poklic In Instinktivno se «e posvetil krimina-listlki. Stopil je v službo nekega privatnega detektrvskega podjetja. S svojo neverjetno drznostjo in Izvanredno spretnostjo v zasledovanju si je že tekom prvih let priboril veliko slavo. S pomočjo nekega mecena je nato kasneje sam ustanovil privatno detektivsko podjetje, ki je zaslovelo po celem svetu. V njegovem birolu Je bilo zaposlenih nad 3000 agentov. Največji londonski flnančnf zavodi, največji trgovci so se prišteval! k Plnkertonnnovlml klijenti. Prvi Plnkertonovl moistrsk! uspehi segajo ie v 80 leto preteklega stoletja nazaj. Slaven je postal z odkritjem tolpe ponarejevalcev denarja. Voditeljem le tolpe se je posrečilo, da so ukradli Iz tresorjt »Angleške banke« originalne plošče, ki so se uporabljale ta izdelovanje funt-bankovcev. Tatovi so nato s kllšejem pobegnil! v Ncw-vork. Vsa londonska policija In veČina newyorških detektivov je bila mobilizirana, ali vsa poizvedovanja so ostala brezuspešna. Sedaj jt Pinkerton pokazal svoj talent. Brez vsakega poverjenja se je rotil naloge in po preteku kratke dobe je že v neki londonski krojačnkl izsledil dva člana drzne tolpe. Njegovo naravnost fe-nomeenalno delo pa je bila aretacija glasovnega mureisketa vlomilca, ki )e mod drugim tudi iz zbirke vojvodnje Dcvon-shire odnesel klasične podobe ogromne vrednosti. Tat se je pisal Adam VVorth in je knel v bližini Klapham Commona svo-io lastno vilo. kjer Ja ilvel v največjem razkošju. Splošno so ga smatrali kot uglednega in poštenega človeka. Pinkerton pa Je odlnT v njem enega najnevarnejših zločincev, ki Je hnel na vesti že številne bombne atrntate. umore In tatvine. O Pln-kertonu nadaMe pripovedujejo, da je spreobrnil marsikaterega te?kega zločinca. Tako Je poslal v Llvepoolu radi svojih lumparb sp'ošno znani vlomilec »Mali Je-rrv« pod njegovim vplivom pošten in spoštovan človek, k! si je pozneje priboril celo zdravniško diplomo In je umrl kot slaven kirurg. * Tutanltamenova sprehodna palica. Iz Luksora poročajo, da jo v Tutankha-menoverr. grobu našli tudi sprehodno palico starega egiptovskega kralia. Palica je močno pozlačena. Glavni urednik; RASTO PUSTOSLP.MŠEK Od tovorni urednik: V4TFVT/V KOPITAR. Proi del 8!egantae drniitat - krfmfnaffie drame HGEDUH LJUBHUI1 s priljublleno m IO m H T i gMni vlogi samo Se o sredo 19., četrtek 20. dec v kino jmm Mor" !!! Ne zamudite!!! Kvarglje prvovrstne, v majih škatljicah pod 250 kom. najcenejše razpošilja Stevan Eagelsman, tvornica kvargljev> Petro v aru din Tovarna za zrcala z vsem inventariem ae proda no nizki ceni. Nnhaja se v ljubljanski okolici tik kolodvora. Re-ilektanti naj naslovijo ponudbe pod ,,Tovarna zrcal** na A loma Com-pany, Ljubljana. nefto gioillo ® m\\m lilliillllifiN^liliililliiliHiiiiiiililiiliiHiililiiln je izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčka Din 3*—. Razpošilja društvo »Vrtnarska iola" o Kranfn. Stalna zaloga: Herzraansky, Korsika, Urbanic in drogerija .Adria*. za JHfgĐslaĐlfp. Ta najbolj informiran in najbolj razširjen dnevnik v Češkoslovaški republiki in v tujini stane za kraljevino SHS (radi znižanja poštnega tarifa) samo Din 40-— mesečno. Najboljše trgovske in obrtniške informacije i. t. d. držav Male Antante. Zahvala. Izpolnujoč svojo dolžnost, se podpisani v svojem m v imenu svojih sorodnikov udano zahvaljujem vsem onim, ki so mojemu dragemu bratu Viktorju Merlaku blagovoljno preskrbeli nad vse časten pogreb in ga v tako mnogobrojnem številu spremili na njegovi poslednji poti. Posebno toplo se zahvaljujem Dravski divizijski oblasti, mestni občini ljubljanski, Savezu fobfovolj. cev Organizaciji jugoslov. nacijonaltstov ter gospoda govorniku, ki se je v imenu dobrovoijosv v ginjjivih besedah poslovil od rajnkega. Ljubljena, dne 20. decembra 1998. Alaji Marialu Naiboljši premog, drva in oglle kupite najceneje pri Draibl ILiaiJA LJUBLJANA, Kralja Petia tn? 8 Telefon 220. 2243 STEZNIKE (moderee) po životni meri priporoča Ana Svilar Ovnejaka ceata 6-11 v nisi lekarne Piccott. ABADIE Glavna zaloga cigaretnega papirja in vseh vrst ovoini papir A. Lampret, Ljubljana Krekov trg 10. Boil6 ta Vovo leto!I A ko hočete in Selite dobro nam aajbednejlim slepim, kapajte nai koledar K „MI SLEPI* 88 ki je najlepši dar za vas In nas. Dobi se v vseh knjigarnah, papirnih trgovinah, trafikah invalidov in založništva: Podporno društvo slep h". Ljubljana, Wol-fovi 12. mm Cena nm je Din 20. E j ji j j ma a jt j E T Najboljše toaletno milo kralj, dvornega dobavitelja se dobi po vsaj d. Glavna zaloga: A. Lampret Ljubljana Krekov trg 10. Za božič =S najlepše darilo za mladino sa kapne dolar, Prelepa lfasllllca, cena Din 10-— Veme, Drama o zraka L, . . 10 — . Hal si |e tzmlsttl Dr. Dks DL, . . 12-— narodna knjigarna, dL 7. (i 11111 i i i......■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ b ■ I h i mn V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena hčerka in sestrica 4 Milka Barbič notska pri UrsoJInkah danes, 18. t. m., ob tričetrt na trinajst pp kratki, mučni bolezni, v 14. leto starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajnice se vrsi v četrtek, 20. t. m., ob 14-ih iz obče javne bolnice, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, 18. decembra 1923. Andrej in Olga Barbiš, starti. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani NAJNOVEJŠE KNJIGE Tlako ga v Ljubljani« 81 orsčan JU, Saanoallnlk. Povesti. Vezsno Din 43*—; brce. Din 40*—; poštnina Din 1-50. -■■kan- Vajanakt, Lazeča sanje. Povest. Vezano Din 28-—; hroi. Din 22—; poStnina Din 1*50. nklemrfes Z oajn|eaa In mtcem. Bastr. zaod. romeo. Vezano Din 120/—: bros. Din 106 —J poštnina Din 5-50. Lak, Angelin Hinar. Zgodovinski roman korotanskl Vezano Din 32*—; poitnina Din 1*60. rgelj J. Aaaael. Žakrigra. Vezano Din 28*—; brc*. Dia 12"—j poštnina Din 1*50. »ona, lokalna toteanlea. Igra. Bro§. Din 23*—; poštnina Din 075. Ooater, UlamaplogoL Zgodovinaki romam. Vezano Din 70*—; baoi. Din 60-n poitnina Dfttt 3-—. ios* arnonoae In eoa*ea« Mehko vezano Din 65*—; ooitnma Dfn 1-5U •aaaelj I-, leteHin In energija. Mehko vezano Din 60-—; poitnina Din 1 50. ■ellk A.v Jageelarvlia. Popis pokrajin. Mehko vezano Dia 69*-; broL Din 50 —; poitn. Dfn 2*50. Shaarbena pragsnatlko ati-a* Din 8*—; noitnma Dia 0*74. ■ovl vojaški aaksn. Dat 14V—; aotaaoM Dia •H Tiskomi zadrugi w Ljubljani, aiks M. Mniiiiiiinnniiiinin||flmMirrrT Zahvala. Povodom bridke izgube našega ljubljenega sinčka ^ 1 Leončka se zahvaljujemo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izredno izkazano sočutj*, s katerim so lajšali nam bol v težkih urah. Zahvaljujemo se tudi za obilno darovano cvetje in spremstvo k njegovemu zadnjemu počitku. LJUBLJANA, 19. decem. 1923, Žalujoča rodbina Boh. ^96149 stran 6. ♦SLOVENSKI NAROD«, dne 20. decembra 1«T28 •rrev. /m Itoml t. Paiel Ki ordinira ori S. do 12. in od t d« 4. mm Glinčah it. 87 (hiia Tribac.) Halo I P redu o kas p 4 a, o g laj al Is« loafco tri A. Sinkovic nasl. K. Soss Predaja sla kostesi aaaaaosi * 10-20 To popusta. „Color", najboljša, naikodljtra BAR« VA ZA LASE. Glavna naloga drogarija A. KANC, Ljubljana. — Rar. posVflja tudi po poeti. 2922 Božična darila/ PERILO za DAME in GOSPODE l Priprosto tn najfinejše po najnižjih cenah i Tvornica perila M. ALE&OVEC, Ljubljana* Cankarjevo nabrežje /. Salama I« atlavonakag* bahava dobavi jsm v vsaki zini najceneje los. R. Puh, Ljubljana Graditta allca », Telet. 51J Manufakturo 12191 m usn*e vseh vrst najboljše kakovosti no najnižjih cenah dobite v trgovini „Danica" KUJzolj A Rajaalf, LJUBLJANA, TarjaBd trg Št 1. Iirthi F. k L Goii&r LJabljana. Sv. Petra eetta 29 amdf ata božična ta prafeafi M. GavrilevK sinovi d- d-, Petrini« >v«nlia: aovoletns darila veliko Izbiro nmcfi storila od priproste do nalflneiSe Izdelave kot; saodrke ararfee, navadne za delavce, frae bele la eeflr v mod-j lih barvah ter različne spalne. : **' Zi\n B>—; vsafea lalfna bos«<4a fO •a, s d«vicf*o vraH Spre^oe so takoj spretna druga natakarica — Naslov pove uprava »S. Nar.« 13-367 Klsfi^Todkiiija perfektna, s 1 Oteto© pra-kao, možni deležna faa nemieme, išče aluzbe. — Ponudb« pod »A C. 1003/13.626« aa upravo »Slov. Naroda«. Knji^oTodadnJa, vešča tudi korcapooden* ce ter nemike stenogra* Rje, želi p remeni ti me« sto. — Ponudbe ns upravo »Slov. Naroda« pod » Zaaaal j ivm/13-540«, Vrtnarski Oornoćnik izurjen nad 30 lat atar. «« aprefrae takoj aH z »ovim letom. — Iatotarn se sprejme vrtnsrski va* jenec. — Naalov pove irarava »Si. Nar.«. 13.630 ▼sa lastni fzdolofc, dalje vaakovratae saasrafak-Itrso klafra aa m make ta t*a> aka oklatke to aa parila, sri- teotaio, rate, svilene in volnene aarpe, topna rokeo, nooa* vioap kravata, a ara talke in druge modne predmete po zelo nizk h cenah. Oglejte al toiage la cene, nreden kopita dregne I Namizno perilo * I flaloae I sviterjl ■i gamaie _a rokavice I stesnlki I nahrbtniki I noćne srajoe I snežni čevlji t Tesano perilo 1 povojne gamaše ■1 damska lopioe .1 Tolnena Jopico Ji otroiae oblek co 1 gumbi aa manšete 'I b »tla tast o perilo -* -I naramnice, podveao s športne potrebščine i volnene triko t - nlaoc 1 otroško Tetra-perilo moške športne eeplee i knhinjald predpasniki I volneni in svileni sali I cele oprane m novorojence Posteljno perilo Prepričajte bo o v mojih ialoabaM hlače I cepioe I bna&oe I modroid a dokoienke I šepni robci f perje in p ah I vezeni robci I svilnati robci i kopalni plašči i. Jutranje cepiče ■ volnene eepiee i ovratnl ki .maniete s kombinei« aa dame t flanelasta srajco I predpasniki na dame f volnena trikot - krila 3 moško volnene jopice I fini otroški vosieki I svilena spodnja krila I velika Izbora kravat i pristao Jftaerjevo perilo I pcodklaku-vOi aa rodna dela I Tvrdka jo bOa ustanovljena lota 1066. G. J. HAMANN, LJUBLJANA MESTNI TRG 8 JTiOSEiGHjKjli 0 ftCjKBf tPf&BTOPP Pi p p p pp.pipip pm -i Mdh lola i so čeylii z znamko Prodaja: v Uubllani: Brag št. 20 Aleksandrova caata 1 Prešernova ulica, Seljak Na vafiko razpolKja lovarea CsMtNcI na deželi; v vsaki vetji trfjovtoi s čevlji. a Ko^ ii m; H JJJJJjJJJJJa^J J J J L! J J J J J J Primerne fJtfcbe iiea panaijoairaa admv asassaavai poručnik: go* v ori sk>venaJco srbohrvat* ■ko in n^mSVo fpiie tudi cirilico. Gre tndl na de* želo. — Naslov povr irpisva *S!. Nar.«. 13J93 Starefša goaoodfcna tm knla?n^rodBtvo, korr-reapondenco. Id Je tudi ▼« ter a vodstva trgovine, m enrajroe s 1. Jsmisriem T024 v Ljublfani. — Ponudbe pod »Moč/13.405« aa upravo »Slov. Nar.«. Natakarica šloa meaea v kaki boljši foerllni v mestu aii na deželi do 1. januarja. — Naalov pove uprava »SI. Naroda«. 13.631 Elektromotor znamka »Elin«. 220 Volt. 2 HP, za jednakome rni tok, nov, se ceno proda Drogerija. Stranj. 13-518 »Tnrino-Fiat« tipa 501, v dobrem sta* nju, ceno naprodaj. — Poizve se: Knjigoveznica Bi vic, Sv. Patra ceeta 20. \X624 Damsko kolo ter otroško dvokolo, sa* Ionska iah. miza, otročki voKicek — poceni naprodaj. — Sp. SaSka 13 Cpo* Ig cerkve). 13.62R Uraraki stružniV ia nekaj budilnic proda ceno — Korošec, urar. Florijanaka ulica 31. — Ure in budilke popravi >a ceno z garancijo. 13.556 Francis- turbina. nerabljena, nova, izdelek »vetovnoroane tvrdke, 33 HP, naproda* — Naalov pove uprsvs »Slovenske* gs Naroda«. 13.269 a soba opremljena, a separatnim vhodom in električno azsvetljavo, se odda. — Naslov pove uprava »SI Naroda«. 13.573 2 opremljeni sobi, event. s souporabo kuhi« nje, oddam ta';oj za do* bo 6—8 mesecev na pe» riferiji mesta. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 13.623 Šupa in hlev v Spodnji Si&ki naprodaj. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 13.571 ovina na prometnem kraju v mestu sli na deželi — sc vrsme v najem. — Po* nudbe pod »Bodočnost 13.589« na upravo »Slov. Naroda«. jfetfesičnia? P opisovani Za liter vina V neki gostilni v Mo« kronogu se je govorilo o Miklavževem večeru. V govor je ae^el poli caj. da je isti večer pod oknom neke hiše ■TurJl strah neke osebe, kar p« ni resnično. Dotični gospod, ki je to čuL mu je ohli'.;bil na <»rado, če bo paril In do* bil kak vzrok tiste oaebe. Le naj se potrudi, na* grada bo liter vina in par cigaret Čestitamo njegovi la» Vomnoatil 13.636 Zdravo? Za Božična dr rila! Velika izbira slik pri A. Babka. Ljubi iana, Ale* ksandrova ces*a 7 13 V Gradec! Prosim da-nn. ki pol 'r ta tedrn. da javi v sv i ikupaedja potov«n;« slov p<^d »Dama 13 1 na upravo aSlov. Na ■ Usnje 0 W V Kontorfotinja zmožna alo venske m nemške stenoerafije, kakor tudi atTOJepiaja, se za abjžbo v večjem me* stu Srbije takoj sprejme. — Ista mora biti tvdi nopolnoma vešča stroje* pteie s cirilico. — Po* nudbe z nnvedbe nogo* iev r*od »Elektrotefinika 13.570« na upravo »Slov. Naroda«. Traži se 2 dobre devojkeod 15 god. pa na v*se za dve ugledne porodice od ko* jčh je jedna cd 2 člana bez deco a druga od 2 dana aa m al hrt detetom. Djevojko kojima je stalo da se s njima vrlo dobro postupa, neka se obrate na adreau — Milova M. Petraškoviča konjeničkog p pnkovnika, Skop? je, Kragujevačka ul. br. 10. Srbija. 13379 Surove kože vseh vrst kupuje po naj* viSjib cenah. — Mascbke St Komp., Glinška ulica it 27, Pot v Rožno doli* no. 13.333 Jezice kupi vsako množino — tvrdka Josip Renko, Sev* niča ob Savi. — Ponudbe naj ae povzorijo z navedbo cene. 13.569 Kopirno vsako množino vreč moćnstih 85kilogramskih, celih in brez krp* — Kralj & Bolha, Ljublja* na. Dunajska cesta 33. 13.601 Prazne sode — dobro ohranjene — od strojnega olja, jedilnega olja, petroleja, — vsako množino — kupimo. Medic, Rakovec & Zanki, tovarna olja in firneža. Medvode. 13376 Manjša špecerijska trgovina z opravo, v sredini Ljub* liane, zelo ceno naprodaj. — Ponudbe pod »Trgovi* na 600/13.541« na upravo »Slov. Naroda«.__ Kupi se večje posestvo event. gr«ščina v Slove* niji. — Natančni opis in cena pod »Posestvo« na: Aloma Companv, Liub* ljana:__ 13326 Hiša s rjosestvomf Proc-t se hiša. obstoječa iz več sob in pritiklin, kakor tudi gospodarsko poslopje. Dalje tri ntive in Štiri percele gozda po čudovito nizki ceni. — Natančna pojasnili daje: Prane Renanšek. Domža« le. Gorenjsko 11.820 Pod lastno ceno razprodajam vso damsko konfekcijo. doVler je še kaj zaloge. — Fran Lukič, Pred Škofijo 19. 13.438 Ribje olje, zajamčeno pHstno, naj* boljše norveške znamke, dospelo. — Lekarna Ba* karčič, Karlovska cesta St. 2. — Direktni import iz Kristijanije! 13 249 Prodam graščino r. živim inventarjem, pohištvom, poljedelskimi stroji, 10 orali zemlje, lepim sadonosnikom.trav* nikom, njivami, lastno elektrarno na vodno moč, z malo opekarno z in* ventarjem, deset minut od železnice. Kupcu sta^ novanje takoj na razpo* lago. Radi odpotovanja ugodni plačilni pogoji. — Graičina imi 24 sob. zra--ven štiri velike stavbe. — Opekarna je brez konkurence; kupec lahko prevzame takoj vsa do* Sla naročila za opeko. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 13.633 Čebnlice od hijacint in tulfpanov — ravnokar do'le iz Ho* landske — se dobe v trgovini A. Korsika, Blei* veisova cesta, Vrtača 3, Liubljana. — Istotam se dobe dobri pevci kantr* čki.___13.592 Javna zahvala- Podpisani s tem last* noročno notrjuje, da je tvrdka R. Nipič in drugovi poc*avi!a v našem lokalu »Toplodar«, ki je takoj pri prvem poizkusu izvrstno funkcijoniral ter toplota v primeri s prei postavljeno lončeno pečjo daleko nadkrilje* vala prejšnjo. Posebno je s> omeniti, da je ta iz* najdba priporočati kar najtopleje vsem tvrdkam, ker v istini nadkriljuje vse do sedaj nove iz* najdbe. V primeri z ma* Hmi stroški, ki so potrebni za kurjavo te naprave, nikakor ni eena pretirana. — »Triglav«, zavod za filmsko industrijo. Mihael Murko, Maribor. — Naroča se: R. Nipič in dr., Maribor ali »JugometaKja«, Liub* liana. Kolodvorska ulic« št. 18. 13.629 prvovrgtnih tova-p. samo na drbrlo, n«'di p«1 *r»« varniskih een«h — Ma* »chke & Komn.. CYg*a na Južno f-lcrnico fns» sproti špediterja P ringer). 13 132 Dežne plnščc »NVaterp-ootc fnepremoč« l)ive), p- mi • nelf rine nm dame. prevlečene ■ s\ in usnjrne inlcn|i?C pri poroča Drago Sch**.r\ Ljubljana, Dvorni tre I _11 os 3 Simon Klimane1*, Ljubljana, Sclenburgova »lica 6 Ixdcl-*i^rn oble« ke po meri In nair vei« sem kroju. Jamčim ra» najelcgantnejšo Izdelavo — V rslogi ancle*Vr> in češko bl.go 12 000 Zidna or»eka. normalno in močno 7*a-na. priznana kot n^ibnlj. ša kakovost, se m:<.l; vsi. ko mno/mo po dnevni ceni. — Zaloga na d^o^** no: Opekarska cesta 1R. — R. Smiclowski. a-Ju-tekt in mestni stavbnik, posestnik opekarne ra Viču. 13.252 Dvokolesa sc sprejemajo v polno popravo, se ponikli«jf>. emnibrajo z ogniem in shranijo preko 7ime — »Tribuna«, F B L., Kar* lovska cc^ta 4; tovarna dvokoles in otroških vo* zičkov. _ 1X513 Slama, seno Več vagonov zdrave predane pšenične slame, po* stavno vagon Slavonija, kilogram po 65 para — Istotako predano slsdko seno, tamkaj pojavno, vagon no 1 Din 15 para rurpotui* — Frunc Kam» Hč, Zagreb, Tkalčičev. ullca 71 R. 13.61." K« Widmayer pri »Solne , za vodo. Velik« / a volnenih jopic ir Raznovrstno pe;: svilnati in drugi r / . *er* pe Manufalrt blaco Oblekee in , dpasniki Vsa oprav? za novoro« jenčke. M*,.-, noflavire domačegs izdelka Veni čki in st ki za neveste, odeje (kovtrf) Edina rs. loga peč (abtnhov) Na debelo primeren nrmtiat vsakeca obvestila. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod Ivan veleposestnik in trgovec danes ponoči ob pol eni, po kratki mučni bolezni, v starosti 74 let, previden s tolažili sv. vere mirno izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega ranjkega se vrši v petek, dne 21. t. m. ob desetih dopoldne iz hiše žalosti v Novi vasi pri Rakeku na farno pokopališče. Bodi vrlemu možu blag spomin! NOVA VAS pri RAKEKU, 19. decembra 1923. Aaiaa Medla raj. Petek, soproga. JUrfaa Parlttii raj. M od!©, Jaako Medlo, trgovec. Zofija Badoaio rej. Medla, Miiaa Modlc. trgovec; hčerki. sinova. Ar. Pavleti t, sodnik v pokoju, Pf|e Badoaio, trgovec, zeta. Aadlja Medla, sinaba la too oelale aeredatve. I attnlna la tisk »Narodno tiskarne«. =!--_. . _ _ _ 18