* « zjutraj.
Stane celoletno .. 180 S
mesečno.......•
ca zased ozemlje. 800 . ca Inozemstva ..O1
Oglasi ra vsak mm viSlae ctolpea (58 mm) . " » AaB oglasi do 30 mm «to!pca (58 mm) • 1 «
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto tn politiko.
Cfrednf&tvo*
Miklošičeva cesta št iti Telefon 8t 72,
Uoravnlštvof
Sodna nSca It. 6. Telefon it. 88.
Račun kr.poSt8efc.w( iter.U*«.
Ljubljana, 29. decembra.
V Beogradu je nastala kriza. Popolnoma nepričakovano so včeraj radikalci postavili zahtevo, da sc jim prepusti portfelj za agrarno leior-mo, češ sicer ne vstopijo v vlado tnusliir> .rti. Naenkrat je skočilo eno najglasnejših vprašanj jugoslovanske državne politike v ospredje, vprašanje ob katerem se že od začetka našega skupnega narodnega življenja ločijo pota na levo in desno. Demo-Jcratje so bili od početka nositelji ideje moderne agrarne reforme in kadarkoli so sodelovali v vladi je bilo po sebi umevno, da upravljajo ta za rešitev najvažnejšega socialnega vprašanja pri nas meiodajni resort. Zato je umljivo, da je njihova prva beseda na radikalsko zahtevo bila odločen «ne». Priznati moramo, da je ta «ne» bil izgovorjen v jako neugodnem trenotku in da gre morda preko dolžnosti demokratske stranke. Tudi druge politične skupine so napisale radikalno rešitev agrarne reforme na svoj prapor. Zadovoljujejo se pa s programatičnuni izjavami in borbo prepuščajo demokratom. Da ni zemljoradnička stranka zabredla daleč na polje političnega teoretiziranja, v slepe ulice lepih besed, da se je ona zavedala svojih realnih dolžnosti, bi včerajšnji «ne» ne bil ustvaril krize, temveč bi bil prodrl in v izvrševanju agrarne reforme bi bila obveljala leva smer Nihamo še definitivnega poročila ali m kako se je kriza, ki je včeraj izbruhnila, poravnala, de so demokrati pristali, da preide resort agrarne ?eforme v konzervativne roke, so izvršili čin velikega samozatajevanja, ta. katerega pa odgovornost ne pada ;ia nje.
Važnejše nego agrarna reforma je, Ba se izvede državna ustava. Dolžnosti omogočiti vse, da dobi Jugoslavija čim preje svoj trden temelj kot edinstvena država, so podrejene pse druge. Edina pot, ki vodi do tega dlja, je v danih razmerah koalicija med radikalci in demokrati, zveza, ki je tem nujnejša, čim bolj opažamo raliiranje predstavnikov plemenskega separatizma in historičnega federalizma Radiču je včeraj sledila Hrvatska zajednica s svojim nagod-benim principom, ki pomenja negacijo izvršenega narodnega edinstva. Ustava Jugoslavije naj se ne ustvari po volji večine predstavnikov jugoslovanskega naroda, temveč po nagodbi med delegati posameznih plemen. Z drugimi besedami. Radič in Hrvatska zajednica pripuščata možnost, da %e Jugoslavija zopet razide, da se narodno edinstvo razveljavi. Ta princip je vzet iz odnosa j ev med Hrvatsko in Madžarsko in ljudje, ki ga zagovarjajo, žive duševno še vedno v Avstro-Ogrski. Mimogrede bodi omenjeno smešno dejstvo, da je Hrvatska zajednica kot strogo plemenska organizacija skušala v svoji resoluciji govoriti tudi v imenu Slovencev. Zagrebški gospodje očividno ne vedo več kaj delajo.
Previdnejši nego zajedničarjr so naši klerikalci. Ustavotvoma skupščina nosi kvalifikacijo v sebi. Ona fe izbrana v svrho, da donese Jugoslaviji ustavo in sestavljena je^ v takem številu, da so v njej našli vsi sloji in deli naroda primerno zastopstvo. Kdor zahteva za njene sklepe še nadaljnje kvalifikacije, hoče zavestno ali nezavestno ustvarjati le težkoče in brzo rešitev ustavnega vprašanja. Zakaj slovenski klerikalci zahtevajo dvetretjinsko večino za sprejetje ustave? Ali je s tem dana kakršnakoli garancija da Slovenci, ki nimamo niti desetine mandatov, ne bomo majorizirani? Klerikalna zahteva je previdnejša od zajedničar-ske, ali v bistvu zasleduje isti cilj in tudi ona" se igra z možnostjo, da se prepreči rešitev ustavnega vprašanja. Kako je v to družbo zašla zemljoradnička stranka, naia ni jasno.
Premirje na Keki.
O'Annunzio odstopil. Raka krpitulirat
Opatija, 29. decembra. (Izv.) Prisiljen vsled splošnega reuspeha v odporu proti vladni vojski je d'Annunzio s svojo regenco odstopil in izročil vse vkano oblasi reškemu občinskemu s"ctn. Reški župan je nato naznanil brezzično generalu Caviglii pogoje splošne kapitulacije in prosil prekid sovražnosti in sestanek z generalom Caviglio. Sestanek se je vršil včeraj v Opatiji v vili Gisella, kamor sta prišla iz Reke župan Gigante in kapetan Horst-Ventur. Caviglia je pa poslal generala Ferraria. Ta je zahteval brezpogojno kapitulacijo ia priznanje rapallske pogodbe. Reški delegati so odšli ip Reko in se vrnili okrog poldne, kjer so izjavili, da je d'Annunzio ugodil zahtevam reške jegence in da je opustil vsak odpor, s tem, da je pristal na razorožitev legionarjev. General Caviglia je po generalu Ferrariju odgovoril, da vzame izjavo samo tedaj na znanic in v vpoštevanje, če bi si bil gotov d'Annunzijevih naklepov. Zato je potreben d'Annunzijev podpis. Premirje je bilo dovoljeno do danes 12. me.
Reški delegati so prišli danes ob 10. uri zopet v Opatijo in konleri-rali z generalom Ferrarijem. Rezultat pogovorov še ni znan.
Bakar, 29. dec. (Izv.) Na fronti je bilo ves dan vse mirno. Zvečer se je razširila vest, da je Reka kapitulirala.
Rim, 29. decembra. (Izv.) V parlamentu so se vršila posvetovanja posameznih klubov in nato konferenca načelnikov strank Po dolgi debati je bilo
sklenjeno, zahtevati, da naj vlada takoj skliče parlament, kjer naj poda svojo izjavo o dogodkih na Reki. Predsednik parlamenta je to zahtevo izročil vladi, ki bo o njej sklepala v ministrskem svetu, kateri se sestane tekom jutrišnjega dneva
Trst, 29. decembra. (Izv.) V Zadru in v ozemlju, ki je okupirano od italijanske vojske, vlada popolen red in mir. Vsi arditi so razoroženi, zaplenjeno ie mnogo orožja v raznih zasebnih stanovanjih in bojevnih organizacjah, ki so razpuščene. Novi guverner Zadra je izdal proglas, v katerem javlja, da bo vsak poizkus protivljenja določbam vlade zatrl z vsemi sredstvi v kali.
Split, 29. decembra (Izv.) O aretaciji D* Annuzijevih arditov v Zadru poročajo: Dne 26. decembra so se arditi zabarikadirali v poslopju Sokola in v domobranski vojašnici. Civilni komisar jim je dal „ultimatum" do 3. ure popoldne. Ker se niso predali, je nastopilo vojaštvo ter pričelo streljati Med arditi je nastala panika, pribežali so z dvignjenimi rokami iz svojih trdnjav. Njihov komandant je teatralično izvršil „samomor". Ranil se je z bodalom lahno na koži. Ardite so zbrali v gruče ter jih odgnali, 300 po številu, na ladjo, ki jih je prepeljala v Ancono. V mestu so bile tri žrtve. Enega vojaka so ubili v neki krčmi v pretepu, enega karabinjerja je z bombo razstrelila ljubosumna ženska iz zloglasne hiše. strel iz vojaške puške pa ie usmrtil služkinjo tovarnarja Mi-lešiča, ko je gledala skozi okno. V mestu vlada sedaj popoln mir. D'An-nunzijade v Dalmaciji je konec Občinski svet bo razpuščen.
Kriza v Beogradu premagana
BEOGRAD, 29. dec. (Izv.) V včerajšnji avdijenci je regent izrazil gospodu Pašiču obžalovanje, da se obe največji stranki v državi nista mogli sporazumeti ter ga je pozval, da vse stori, da pride do sporazuma. Gospod Pašič je še tekom večera konfe-riral z demokratskimi voditelji. Tudi minister dvora Jankovič je obiskal min. Draškoviča. Danes dopoldne je imel demokratski klub sejo, na kateri se je premotrival politični pc-ložaj. Poudarjala se je polreba, da se nadaljujejo pogajanja z radikalci in sklenjeno je bilo, storiti vse, da se doseže končni sporazum. Popoldne so se ponovno sestali radikalski in demokratski voditelji in zvečer se govori, da so sporna vprašanja povoljno rešena in da je sporazum toliko kakor dosežen. Davidovič in Pašič sta bila pozvana v dvor.
Beograd, 29. dec. Včeraj bi se imela vršiti seja načelnikov vseh strank zaradi izpremembe poslovnika. Do te seje pa ni doslo, ker so že posamezni načelniki parlamentarnih klubov predložili predsedništvu pismeno predlogo o izpremembah poslov-
Drugega efekta dosegla ne bo, nego ta, da oslabi napredno smer v državni politiki in ojači baš tiste stru-je, proti katerim se — kakor pravi — ona sama najhujše bojuje. Povrh pa se izloči kot aktivna činiteljica iz vodstva državne politike.
Napram vsem poizkusom zavestnega sabotiranja delovanja ustavo-tvome skupščine in napram ponesrečenemu taktiziranju političnih novincev je tem nujnejše, da se sporazumejo demokrati in radikalci, da izpeljejo ustavotvorno skupščino iz opasnega položaja, v katerega jo hoče zavesti zloba in nespretnost. Mi odobravamo vsako žrtev doprineše-no za dosego koalicije med radikalci m demokrati, ker vemo, da je to žrtev za dosego ustave, ki bo zasigu-rala naše narodno in državno jediustvo.
nika, ki jih žele njihove stranke Socialni demokrati priznavajo potrebo onemogočenja obstrukcije ter da se skupščini omogoči hitro in pravilno delo za sprejem ustave. Ravno v interesu tega dela pa je treba omogočiti vsem poslancem in sploh opoziciji, da zavzamejo svoje stališče v vseh vprašanjih ter da na ta način dobe potreben vpliv na sklepanje skupščine. Predlagali so, naj se izpremeni besedilo prisege na nastopen način: <'Jaz (ime in priimek) se obvezujem s svojo častjo in vestjo, da hočem svoje poslansko delo vršiti le v dobro narodu in edinstvenosti države.* Z ozirom na to zahtevajo demokrati, da izostane odstavek, ki pravi, da pridržki v prisegi niso dopuščeni. Socialni demokrati ne stavljajo v ospredje vprašanja o kvorumu in se zadovoljujejo z enostavno večino za sprejem ustave. Jugoslovanski klub zahteva kvalificirano večino in da naj se prisega položi po sprejemu ustave. Jugoslovanska muslimanska organizacija zahteva kvalificirane večine dveh tretjin članov ter sodi, da sc morajo interpelacije dovoliti, kakor tudi, da se morajo izpremeniti členi 37, 74, 83 in 84 začasnega poslovnika. Zemljoradnička stranka se je izrekla za dve tretjinsko večino
Split, 29. dec. Na dan sv. Treh kraljev bo tukaj veliko zborovanje težačke stranke, ki se ga bodo udeležili tudi strankini delegati iz Bosne in Slovenije.
Split, 29. dec. Begunci iz okupiranega ozemlja so brzojavno priporočili predsedniku konstituante, naj se kot poslanci zasedenega ozemlja priznajo do rednih volitev gg. Biankini, Jagič in Subotič.
London, 29. decembra Kakor poročajo „Times", je Romunija opozorila francosko in angleško viado na vojaške priprave Madžarske, ki zbira znatne vojaške čete ob romunski meji.
London, 29. decembra. ,,Times" poročajo, da so boljševiki ustrelil'" na Krimu 13.000 oseb.
Izgon £9absburianov iz Švice.
Zirich, 29 dec. (Izv.) Po poročilu «Volksreckta» vlože švicarski socialisti v prihodnji seji zveznega sveta predlog na zvezno vlado, da ista takoj predloži svetu vse podatke, ki jih ima o agitaciji in pr-^agandi bivšega avstrijskega cesar j' Xa»I«t in ostalih članov habsburško di*.»astije, ki žive v Švici in zlerabijajo švicarsko gostoljubje. Istočasno vlože predlog, da naj vlada takoj izžene iz švicarskega ozemlja vse člane bivše habsburške dinastije, kakor tudi vse bivše avstrijske in ogrske politike, ki imajo zveze z dvorcem v Pranginsu, oziroma drugimi HabsburSani — od druge strani se poroča, da je zavezniški vrhovni svet predočil švicarski vladi nevarnost habsburške propagande in priporočil, da naj izžene Habsburžane. Kako*- se oije, je bivši cesar Karel poslal v Madrid svojega zaupnika, z nalogo; da naj omogoči v slučaju pregnanstva Habsbur-žana iz Švice istim naselitev v Španiji
Komunistični naklepi v Jugoslaviji.
Beograd, 29. dec. Današnja „Epo-ha" prinaša, poročilo svojega dopisnika iz Varšave o delovanju avstro-sovjeta v Kijevu. Poročilo objavlja, da je bilo sovjetski delegaciji na Dunaju dostavljenih 50 milijonov rub-Ijev v zlatu za propagando v češkoslovaški in Jugoslaviji. Polovica tega denarja je estalo na Dunaju, druga polovica pa je bila poslana v Zagreb in Beograd. V Zagrebu, Sarajevu in Leskovcu se vidijo gotovi tipi iz Harbina, ki so bili poslani od avstro-sovjeta v Kijevu, da širijo boljševiško propagando v Jugoslaviji
Sarajevo, 29. decembra. Potom preiskave se je ugotovilo, da je rudarska stavka popolnoma komunistično delo. Orožniki so aretirali 85 delavcev, ki so streljali na orožnike. Aretirani so bili tudi tuji agitatorji, ki so bili svoje-časno izgnani iz države. Pri izvršenih hišnih preiskavah v delavskih stanovanjih so našli orožje in municijo. Naj-zanimiveje je, da so zasledili komunistični arhiv, ki dokazuje, da bi moglo imeti to gibanje večje posledice.' Iz teh dokumentov je razvidno, da je komunistični odbor že imenoval komisarje, podkomisarje in ostale funkcijonarje sovjetske uprave.
Hrvatska zajednica za nagodbeni program.
Zagreb, 29. dec. (Izv.) Včeraj se je vršila v Zagrebu seja centralnega odbora Hrvatske Zajednice, na kateri se je razpravljalo o političnem položaju in o nadaljni taktiki stranke. Voditelji med njimi zlasti Lorkovič in Hanzek so povdarjali potrebo intimnih stikov z Radičevo stranko. Na predlog poslanca Šegviča je bila končno sprejeta resolucija, ki trdi, da se je Narodni klub v parlamentu tako obnašal, kakor to odgovarja načelom kriškega pakta!
Hrvatska zajednica smatra, da «mora biti ustava kraljevine SHS delo sporazuma Srbov, Hrvatov in Slovencev ter da se nobena ustava, ki bi ne bila sprejeta na temelju sporazuma, ne more smatrati kot obvezna za Hrvate in Slovence* Končno je bil sprejet nov strankin statut ter je bil za predsednika Hrvatske Zajednice izvoljen dr. Laginja, za podpredsednika pa dr. Lorkovič in Prapro-tovič.
Sarajevo, 29. decembra. V tukajšnjih poučenih krogih govore, da bo regent prestolonaslednik Aleksander koncem tedna došel v Ilidže, kjer bo ostal 8 dni. Prestolonaslednik se bo nastanil v hotelu ..Hercegovina".
Dnnaj, 29. dec. (Izv.) Finančni položaj dunajske mestne občine je tako obupen, da 1. januarja 1921 ne bo mogla izplačati svojih nastavljencev ako ne dobi nujne pomoči.
Izbruh generalne stav* ke v Beogradu in Za* grebu.
Beograd, 29. decembra. (Izv.) munistično centralno vodstvo je proglasilo kot protest proti uredbi o mH litarizaciji 24urni generalni štrajk m Beogradu in Zagrebu. Komunistični voditelji skušajo z vsemi sredstvi do* seči, da bi bil štrajk popoln in agitU rajo ceh, da se mu priključujejo nai stavljenci v električnih centralah tri plinarnah. Vlada ie ukrenila potrebi ne varnostne odredbe. Štrajk izbrufk ne o polnoči ter naj traja 24 ur.
Zagreb, 29. decembra. (Izv.) Via« da je za danes ustavila privatni te< lefonslti promet med Beogradom ini Zagrebom.
Zagreb, 29. decembra. (Izv.)1 Poj nalogu iz Beograda izbruhne poi ure pred polnočjo 24urni protestni generalni štrajk. Razširjena je vest* da bo ustavljeno delo tudi v plinarn ni, električni centrali in pri vodovojl du. V agitacijo so vmešani razni tujf elementi. Izvršene so potrebne vat« nostne odredbe. Listi jutri ne iziAefol Popoldne se je vršil komunistiftrt shod ki je potekel mirno,
Zagreb. 29. decembra. Jutri se vre še v okolici Zagreba velike voja" vaje, katerih se udeležuje celota« garnizija.
B' Annunzio šn Radii«
Trst, 29. decembra (Izv.) Današnji ..Edinost" poroča, da je pred izbruhon* sovražnosti na Reki sklical d' Annua* zio svoj ,,vojn; svet", kateremu je ob* razložil svoj na veliko zasnovani načrt, ki naj bi izzval revolucijo v Italiji in — Dalmaciji Ta revolucija naj M zrušila sedanjo italijansko vlado ii* monarhistično državo v nje temeljih« Istočasno bi se oboroženo in organizirano ljudstvo v Jugoslaviji dvigniW proti Srbiji. Delo organizacije v Jug« slaviji se vrši že sedaj v sporazumu 7f Radičem in bo ojačeno vsled sodelovanja nekega genarala in nekega visoke* ga črnogorskega častnika, ki se nahajata sedaj na Reki kot gosta d' Annutf« zije/a. Za izvedbo tega načrta mtf treba — je rekel d' Annunzio — naj« več tri mesece časa.	v 14*1*
Razkrita fašistovska pobuda v Trstu.
Trst, 29. dec. (Izv) Današnji voratore» javlja, da je tržaška polici ja prišia na sled dobro pripravljeni fašistovski zaroti, ki je imela namen; uprizoriti onega dne, ko se začne* sovražnosti proti Reki v Trstu po* buno. Pri raznih hišnih preiskavah je našla policija veliko število bomb, orožja, dinamita in mu ti i ci je, kakor, tudi važne dokumente, iz katerih je razvidno, da so bili fasisti v zvezi in dogovoru z d'Annunziem. Preiskava se vodi jako tajno, v afero sa zapletene mnoge odlične osebe na vplivnih mestih. Poročilo «Lavora-tora» o teh razkritjih je skoraj vse zaplenjeno.
Kafto ie hotel Luden-dorfff zav® jevati sred* njs Evropo.
Pariz, 29. decembra. „Matin" j>no& čuje izvleček iz zaupnega poročila oi nemškem reakcijonarnem rovarenju v> Srednji Evropi po Kappovem puču, s čemer so se bavile „Times". Po tem poročilu je po generalu Ludendorffa uvedeni akcijski komite vzpričo ne» znatnega uspeha, ki ga ie imela protw revolucija v Nemčiji, začel zbirati n^ zadovoljne inozemce in sklenil, z novia mi srednjeevropskimi vladami prekiniš ti stike in nastopti najprej proti A* strji. V ta namen naj bi se premaknite vse razpoložljive vojaške _ formacij« proti jugu in naj bi se začel novembra, najkasneje pa pred novim letom napad proti Dunaju. Pri tem naj bt sodelovali tudi protirevolucijski življl Rusije in Madžarske. Polkovnik Bauer in Trebitsch - Lincoln sta prišla dne 15. maja v Budimpešto, kjer ju je spre-jel Horty, katerega sta po daljšent razpravljanju pregovorila, da ae prfa nemško -- ruskim kombiaaoiant
UR. VOTT
Domovinstvo in državljattšfvo.
V Uradnem listu št. 147 je bila razglašena „Uredba o pridobitvi in izgubi državljanstva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z opcijo in prošnjo", s katero se izvrši III. klel VI. odseka senžeroanake mirovne pogodbe.
Uredba obstoja iz štirih oddelkov, fci obsegajo različne predpise o pridobitvi oz. izgubi državljanstva z Opcijo in prošnjo. Predvsem odloča, da postanejo polnopravni državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev tisti nekdanji avstrijski državljani, ki so imeli dne 1, januarja 1910. domovinsko pravico na onem ozemlju avstrijske polovice nekdanje avstro-ogrske monarhije, katero je pripadlo Jugoslaviji in ki «*> ohranili to pravico do dne, k« je stopila pri nas v veljavo senžermenska mirovna pogodba z Avstrijo t j. do dne 36. julija 1920.
Glede pridobitve domovinske praske veljajo pri nas še predpisi biv-Sega avstrijskega zakona o aomo-vinstvu z dne 3. dec 1863 oz. novele % dne 5. dec. 1896. Glasom tega zakona se pridobi domovinsko pravico: i.) t rojstvom, 2.) z omožitvijo, 3.) S sprejemom v občinsko zvezo, 4.) z nastopom javne službe,
Pridobitev domovinske pravice z rojstvom se izraža v raznih oblikah an sicer razlikujemo tu zakonske in nezakonske otrobe, dalje legitimirane m adoptirane.
Glede zakonskih ctrok določa zakon da dobijo domovinsko pravico v oni občini, v kateri jo je imel oče tedaj, ko so bili roieni, oz če je že prej umrl tam. kjer jo je imel ob smrti. iKako si je oče pridobil domovinsko .pravico, je povsem postranska stvar. ŽAko je bil oče ob rojstvu otroka Jjrezdomovinec", je istotako tudi otrok.
__ Nezakonski otroci 'dobijo domovinsko pravico tam, kjer jo je imela mati ob niihovem rojstvu.
Legitimirani otroci — ako niso Se polnoletni — dobe domovinstvo v oni občini, kjer ga je imel oče ob času legitimacije. Adoptecija otroka ne spremeni prav nič njegovega domo-■vinstva. Smrt očeta ali matere nima nobenega vpliva na domovinstvo o-*rpk; potemtakem obdrže zakonski otroci isto domovinstvo, kakor ga je imel oče jn nezakonski isto, kakor mati.
Žena pridobi z omožitvijo domovinsko pravico v oni občini, kjer jo ima njen mož, pri vsaki izpremembi sledi žena možu. To domovinsko pravico obdrži tudi v slučaja, da postane vdova ali da se zakon razveljavi tako dolgo, dokler si ne pridobi novega domovinstva. Dokler obstoja zakon, ne mere žena na noben način pridobiti samostojno domovinsko pravico, temveč je v tem r-*rs popolnoma odvisna od moža.
Razea že omenjenih shičajev se pridobi domovinsko pravico s sprejemom v občinsko zvezo, ki jc prostovoljen, t. j. o sprejemu gotove osebe odloča obansH svet popolnoma samostojno in ri proti njegovemu sklepu nobene pritožbe, ali pa temelji sprejem v občinsko zvezo na § 2 novele dom. zakona iz leta 1896, na podlagi katerega mora občina sprejeti v občinsko zvezo one osebe, ki so se kot polnoletne vzdržale nepretrgoma v dotični občini 10 let in niso viivale nobene miloščine. Za prostovoljen sprejem t j. pri onih osebah, ki niso spoinile pogojev § 2 (desetletnega bivanja), se mora plačati gotova taksa, ki znaša n. pr. v Ljubljani 600 K. Za sprejem po § 2 dom. zakona se ne plača nobene takse. Inozemci si ne morejo pridobiti domovinske pravice v naši državi, dokler ne dobe državljanstva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, pač pa morajo preje pridobiti zagotovilo kar ke občine, da bodo sprejeti v domovinsko zvezo dotične občine pod pogojem, da si pridobe državljanstvo. Za to zagotovilo se mora plačati tudi gotova taksa — ki znaša n. pr. v Ljubljani 2000 K. Mnoge občine so postopale v tem oziru popolnoma napačno in so inozemce kratkornalo sprejele v domovinsko zvere> ter jim izstavile domovnice, vsled česar je nastala marsikaka zmešnjava.
Dalje pridobe domovinsko pravico v smislu § 10 dan. zak. definitivni javni uradniki v mi občini, kjer je sedež urada, pri katerem je dotični definitivno nastavljen.
V glavnih obrisih smo fu podali pregled o pridobitvi domovinske pravice v kaki občini, tako da a je vsakdo na jasnem, kje je imel domovinsko pravico dne 1. januarja 1910 in če jo je obdržal do 15. julija 1920, (Konec prihodnjič.)
Politične Seleie
4- Naša severa a meja. Iz Maribora Javljajo dne 29. decembra: Pariška konferenca veleposlanikov je odločila, da ima kot izhodšče za ureditev meje med Sv. Duhom in Muro služiti križišče razvodja med Dravo in Sakovo z administrativnimi mejami med okrajem Maribor in Lipnica, tj. približno 200 m vzhodno od cerkve Sv. Duha. Nadalje jfe veleposlaniška konferenca odločila, da <e smejo na administrativni meji med Sv. Duhom in Muro izvršiti po potrebi malenkostne izpremembe. Na temelju te odločitve so se dne 28. t m. .vršile med jugoslovanskimi in avstrijskimi delegati pogajanja, ki so izvzem-
FRANK HELLER:
28
frigoie gaspoia C#m
Roman.
(Prevod iz švedščtne. r. j.)
(Dalje.)
V ls&aesovih očeh je bilo čiiati eno spoštovanje, koje kažejo mnogi narodi napram duševnim bolnikom. Ni pa vedel, kaj naj stori. Mož s kamero je samega zadovoljstva plesal jpo prstih pred stati vom in še hitro opozoril konstablerja: „Pazite, sedaj se sproži", — ko so se njegove besede že izpolnile. Predno je Isaacs samo pomislil, so švignile Lavertis-fove roke in ga prijele kakor vijak, žyižg, in JUvertissova spremljevalca, ki sta doslej čakala pred vratmi, planeta kakor strela v vežo. Prizor se fe izpremenil brže nego se da popisati. Isaacs je naenkrat izginil gledalcem s ceste izpred oči, mesto njega so videli nemirno, brcajočo ognje-eordečo spalno suknjo in tri bandite, ki se peklensko režijo. Za gledalce je Issacsova igra bila doslej muta-sia, sedaj se je pa izpremenila do izredne vokalne sile. „Na pomoč... pomoč... p—o—m—o—č. Roparji, sa po. •je tenko piskalo iz rodeče halje.	m fi&r?
ši majhen del, dovedla do načelnega sporazuma. Natančno določitev meje v tem mejnem odseku bo izvedlo tehnično osobje obeh imenovanih delegacij po zemljeknjižnih podatkih, na kar se bo izid razmejitve objavil.
+ Proti romanski agitaeij!. Beograjski listi so prinesli poročila, da vrše romunski agenti na naši meji živahno agitacijo med delom romunskega prebivalstva proti naši državi. Po poročilih iz Vršca in Bele Crkve ta romunska propaganda ni samo delo romunskih šovinistov, ampak je v tesni zvezi z bukareško vlado. Tako so bile v romunskem delu Banaia, v Rečici in Sugošu velike manifestacije, na katerih so govoriti celo člani romunske vlade, — V naših vladnih krogih se trdi, da je vla-
Roparji! Daisy-policija!" Rudeča halja jesfrfotala in Isaacsov glas ie za trenotek umolknil. Med pridušenim vsklikanjem se je pomikala rudeča halja v rokah treh napadalcev ca cesto. Naenkrat se bradata Isaac-sova giava zopet pojavi iz globin in divji vsklik prereže zrak. Glava zopet izgine, okno v pritličnem stanovanju se pa odpre. Nad cvetlicami se prikaže gospedična Daisy: „Emie, Ernie!" zakliče s prestrašenim tresočim glasom..,Slišala sem te klicati!" Zopet je zabrcal Isaacs v rokah svojih zatiralcev, zopet se pokaže njegova kuštrava glava iz omotov, besna do blaznosti, tuljenje se začuje in glava zopet izgine. Gospodična Bel-lova se zgane, stegne roke in tenko zalmči, da se pokažejo radovedni obrazi pri vseh oknih:
„Ernie, Ernie", zakfiče ihteč, afi si Ti? Oh, kaj naj storim, kaj naj storim, mojega Ernesta so ugrabili! Kaj naj storim?"
V tretjič in zadnjič se za trenutek pokaže Isaacsov obraz. Radeč kakor puran hripavo in jedva razumljivo zavrišči: „Daisy,... gos neumna... policijo... pokliči policije... po. -. pol...!" Glas zopet utone, povedani Isaacs se prekopier.e v avto in to je ta že drdral, izgine gospodična feejj z ofoia in se v prihodnjem tre-
3a informirana'š ti "propagaiiBi vi 'da je storila vse, da opozori romunsko
vlado na neumestnost trke agitacije, ki more samo slabo vplivati na ednošaje, ki so vladali do sedaj med obema kraljevinama.
-f Rusija fa Msfiraka. Te dni so bfli v Budimpešti obsojeni bivši ljudski komisarji Kunove sovjetske vlade na smrt, odnosno na dosmrtno ječo. Ruska vlada je sedaj sporočla madžarski vladi, da je proglasila v ruskem ujetništvu ae nahajajoče madžarske častnike za taice in da jih bo dala usmrtiti, ako se izvrši sodba nad ljudskimi komisarji v Budimpešti. Madžarska vlada je zaprosila za pogajanja.
-r- ZisEjt v sovjetski vladi. Londonske „Mon?ing Post" objavlja avtentično sestavo ruske sovjetske vlade, v kater? se nahajajo po veliki veČini sami Židi, ki torej danes odločujejo o i*sodi sovjetske Rusije. Sovjetska vlada je sestavljena tsko-ie: V komesarijatu za vojno ki mu na&ljuje Žid Braimstem (Tro-cki), je 43 komisarja °d katerih je 34 Židov, S Letonccv, 1 Nemec, a Ruse ni nobenega. V komesarijatu za notranje zadeve, ki inu stoji na če i "^id Apfeibaum (Zimvjev) je 64 članov, od njih je 45 Židov, 1 Poljak, drugi so Letonci, Armenci in Nemci, a Rasa nobenega. V kemesarijatu za zunanje zadeve ped vodstvom Rusa čičerina. je 17 komisarjev, ln sicer 14 Židov, 1 Le-tonec in 1 Nemec V komesarijatu za finance, ki šteje 30 Članov, je 26 Židov, 2 Rusa, 1 Letonec in 1 Poljak. V ko-misarijatu pravosodja z 19 člani ni niti enega Rusa, pač pa 18 Zidov in 1 Armenec. V komesarijatu za zdravstvo ni od 5 članov nobenega Rusa, temveč 4 Židje in 1 Nemec; v komesarijatu za socijalno politiko so sami Židje. v komesarijatu za javna dela je 7 Židov in 1 Nemec, Rasa nobenega, v preiskovalni komisiji za cariste je 5 Židov in 2 Rusa, v preiskovalni komisiji o umoru pokojnega carja je 7 Židov, ?. Rusa in 1 Armenec, v delegaciji Rdečega križa je S Zidov; .v vrhovnem svetu državne uprave, pod predsedstvom Rusa Rakova je 45 Zidov, 5 Rusov, 3 Nemci, 2 Letonca in 1 Armenec. V osrednjem odboru V.vseruskega kongresa sovjetov, delavcev, vojakov in kmetov, ki je bil sestavljen iz 62 članov, je bilo 45 Zidov, 6 Rusov, 6 Le-toncev, 2 Armenca, 1 Nemec, l Čeh, 1 Grozinee, l Mongol in 1 Karaj it (iz kavkaške židovske sekte).
-f Venizelos proti Konstafma. !z Pariza poročajo: Intimni prijatelj Venizelosa je izjavil, da čaka prejšnji ministrski predsednik samo u-godr.ega trenerka, da prične z energično akcijo na Grškem za v pojavitev neodvisne države, ki bi obstojala iz vseh onih provincij, ki so se odvrnile od Aten. Seveda pa je to tudi odvisno od političnega razpoloženja na Grškem in volje ariiranih držav.
skilt' & šrftkifc' peuOf: Pft*5novS, Gregorčičevih. S. Jenkovih, Kranjee-vičevih, Stefanovičevih in drugih. Prevodi tvorijo malo antologijo jugoslovanske poezije. Prevedli so pesmi Fi-leas Lebeg, L Menrille, E. Privat, C. Monly, L. Ory. Jean Bcurgoin m Ju-goslovanka gospa Ibrovac.
Soprt in furlstifta.
St Slovensko planinsko draštvo opo-zaria na svoj občni zbor. ki se vrši v četrtek dne 30. decembra t 1. zvečer ob 8. nri v restavracijskih prostorih Narodnega doma v Ljubljani.
st Smučarski tečaj r Bohinja. Interesente opozarjamo, da se prične smučarski tečaj za novince — dame in gospode — o Bohinjski Bistrici dne 3. januarju 1921. Tečaj bo brczplacčn in bo trajal pouk (norveška alpinska teh-: nika) pod strokovnim vodstvom 14 dni. ' Prvi teden do 10 dni, se bo vršilo si-
š£ft&nTv«82aje v najSfižj? oSSES Bohinjske Bistrice, proti koncu tečaja pa so projektirani štiri lepi, tndi sa pravkar izvežbane novince primerni,
lahki izleti v bohinjske planine. — Za tečaj je prijavljenih že več udeležen-cev, dam in gospodov iz Ljubljane. Zagreba, celo posamezniki iz Rume ifl Mostarja, in bo to prvi jugoslovanski črnuški tečaj, na katerem se snidejai ljubitelji smuškega športa iz raznili pokrajin naše kraljevine. — Za dobro prehrano in prenočevanje po zatopljenih sobah je poskrbljeno; celotna anev< na oskrba (penzija) za udeležence tečaja kot soleh za vse goste, ki se mode v Bohinju najmanj teden dni, se ry čuna 20 dinarjev.
st Klub kolesarjev in motceiklisto* Jlirija" priredi v petek ob 20. uri zvečer v gostilni „Lozar" na Sv. Jakoba trgu družinski Silvestrov večer s pro« sto zabavo s sodelovanjem salonikega orkestra. Vstop vsakomur prost.
Pro&veia.
tirvalsko-srbski jezik na prtrhki univerzi. Na praški univerzi je pričel dr. Dragotin Prohaska s predavanji i* hrvatsko-srbskega jezika, za kateri je nedavno bil imenovan za lektorja.
—; Jugoslovanski pesniki v francoskem prevoda. Krožek francoskih in naših književnikov je prevzel nalogo, da posreduje poznavanje naših pesnikov v tujem svetu. „Revuc Yougoslave", ki izhaja v Parizu, objavlja v najnovejši številki prevode slovenskih, hrvat-

Naročnina , infra*
sa leto 1921 zsiaSa:
ntesefno • • • • 15 K četrtletno . < . 45 f? polletno • . . • 99 K ceioSetno • • • 1S9 K inoz8Ri{L,letiio 400 K
Novi naročniki do* be na ieiio ponatise cfotlei isiiep romana
*	Klerikalni listi o stavki. „Večerni list" lomi kopje proti .kapitalistični vladi", ki sc je z railitariza-rijo postaviia na stran izkoriščevalcev. O tem, ali je militarizacija pr:pustno in uspešno sredstvo, se da gotovo di-skutirati. Klerikalni listi pa imajo najmanj povoda biti glasni, kajti uredbo o milUarizaciji je pripravil njihov gospod Korošec in vzeta je naravnost iz njegove miznice. Ravnotako je bilo za klerikalne žurnaliste najbolj priporočljivo da molčijo o posredovanju bivše klerikalne vlade, ki je znala sicer jako hitro in spretno doseči sporazum za povišanje cen premoga, pri pogajanjih za regulacijo rudarskih mezd pa je ta-korekoč tik pred ciljem »omagala". Tudi rudarska stavka je za klerikalce le dobrodošla prilika za umazano strankarsko zlorabo.
*	„Der Geaossenschafter". Pod tem imenom izdajata Avstrijec V/e-naš in neki Ganshnajer list v Kočevju, ki je poln strupa proti državi. Z veliko radostjo pona tisku je vsako podlost, ki je v škodo naši državi. Slovenijo seveda šteje med „okku-pierie Gebiete" in s triumfom ponavlja iz „Slovenca", da je v „stato-srbskem" ozemlju proračunski deficit 3.211,748.048 kron, v »okupiranem" pa profirit 2.771,003.069 kron. Kočevski učenjak pač meni, da je ta proficit iz davkov starega ..Herzog-tama". Pozabil je, ne glede, da so številke same falzifikat, da v našem proračunu pod Srbijo niso upoštevana same vsa ministerstva, ampak vsa naša vojska in uradaišvo. Kdor zna do pet šteti, ta ve, katere dežele
Ljubljana, 29. decembra.
v državi so pasivne. Povedali sme že, da je „Genossenschafter" speljafl Kočevce v klerikalni tabor. Dr. Brqg ie obljubil Kcčevcem pred volitvam! vse možno. Zato sedaj „Genossen« schafter" milo preri: „Nun loseteue* Wort ein!" G. Brejc, sa dan z bese do, ki ste jo dali Kcčevcem. Wenug zhteva zopet nemško gimnazijo zS par tisoč Kcčevcev. Očividno mn je to obljubo dal dr. Brejc, ki pozna nemško pravičnost iz Koroške. Z® se, da so Kočevri izročiti svoio usodo slabim taktikom. Zbadanja m zatiranja v državo in v demokrate, to sa poceni sredstva, a to bo peljalo v pre-pad. Bilo Si sploh dobro nekatere gg. v Kočevju potipati tako, kakor z nami delajo na Koroškem.
•	Slučaj Feriaga. Z ozirom na včerajšnjo našo notico ^caznovam klerikalni obrekovalee"4 smo drtnK na merodajnem mestu nastopno m« formacijo: Takoj, ko je bil višji šolski svet uradno obveščen o Ferlugo-vera slučaju, se je poslužil svoje nadzorstvene pravice in je razveljavil suspenzijo učitelja Leona Ferluge.
*	<Horruck bis Stdnbrucfc>. Pc»o tem naslovom je bivši urednik «Mar-burger Zeitti«^ Norbert Jahn ustanovil v Gradcu s potnocjo nemških in nemškutarskih visokošolcev dru-štvo, ki med Muro in Dravo raz-
štajerske pokrajine razne brošure časopise iz Gradca. Naše obrne
m
časopise iz uraaca. 1»«»-. obmejne oblasti naj tem tičem posvetijo potrebno pozornost!
• Bav-bav! Beograjski radikalsB «Balkan» si da iz Zagreba poročati, da se ja komunistični voditelj m poslanec Sima Markovič zmenil z Radičem, da začneta skupno z revolucijo, ki naj napravi konec Jugoslaviji. Markovič ima baje v Beogradu skrito brezžično postajo, s pomočjo katere je v stalni in direktni zvezi z Ljeninom in, seveda, tudi se češkoslovaškimi komunisti.
« Vsem trgevccm in obrtnikom V Sloveniji. ^Obrtniški Koledar" za leto 1621. je razposlan. Ako bi ga kdo pomotoma ne bil prejel, naj fe-
nuiku prikaže pred hišnimi vratno. Oa 90 se ji iskrile razdražen osti in nad policistom, ki je mirno opazoval potek drame, je pričela vriščati: »Policija! Saj tu stoti ta klada. Lopov, pes, ia stoji in gleda, kako so odpeljali mojega Ernesta. To je sramotno, neverjetno... živina strahopetna!" Mncgobrojni pobalini tulijo sa-mega' zadovoljstva, maž s kinemato-graisko kamero smeje pospravlja svoje stvari, ko stopi konstabler jezen in nideč pred gospodično in zagrmi nad njo: „Pazite, in glejte da ne bo Vaša igra preveč naravna, že dolgo časa vzbuja ta nlica našo pozornost. Le glejte fa Vi tam — obrnjen h kinematografu — izgubite se!"
Gospodična 3ellova in debeluhar s kamero sla ubogala konstpblerja z zelo različnimi občutki. Tačas je mo-drozeteii Daimler že izginit Iz nje oo ve notranjosti se je včasih dvignil glas, ki so ga vedno udušili s strašnimi grožnjami, glas, ki je svoječasno očaral množice volilcev v Shore-wichu in ki so ca na borzi poslušali z največjim spoštovanjem, glas gP-spoda Ernesta Isanc^a.
V dvajsetih ki so sledile o-pisanim dogodkom, K bile Isaaesove misli lahko napolnile vs^oo biblioteko. -samo ne fcjbfioteie ra mlade
deklice. Besnost in začudenje sta dp/jala v njem in iskala izhoda v najsočnejših kletvicah. Dogodek se je odigral tako brzo, da m Isaacs sam opazil v njem nič nenavadnega, dokler ga niso nepričakovano premagali in vrgli povezanega v avto. Pet minut kesneje, tako se mu je zde lo, čeprav je v resnici trajalo mnogo več, so ga naglo izvlekli iz zaprtega avtomobila ter jadrali ž njim po posuti vrtni poti in skozi hišna vrata, na katerih je še ravno mogel opaziti kovano tablico z napisom profesor .....". Vraia so nato zaloputnila za njim in nekaj trenutkov kasneje se je Isaacs znašel v sobi z zaprtimi in nepredirnimi okni, z bogatim in lepim pchiitvem in večno električno
%sSto se je moglo 2goditi nekaj stičnega „u po bela dana" sredi ene najbolj obljudenih londonskih ulic? Kao za vraga je bil tako predrzen, da se je lotil takšnega podjetja! Da, kdo za vraga? In zakaj? Kakšen je namen, kakšen je smisel tega neverjetnega doživljaja? fsaacsovi mož-gani so neprenehoma prežvekovali & vprašanja in najbolj zadnje: Kdo, kdo tiS za zadevo? Poskusil je možakarje v avtomobila podkupiti, po-«&u9fl jim Je groziti, niti odgovora ni dobil. AK nai pripisuje ta kakv
šnemu nasprotniku na borzi, ki ga ie hotel spraviti s pota? Sredi Londona? Roparska družba? To cer mogoče, toda kako da se jej je nakana posrečila? Ali je Daisy v zvezi z napadalci? Potem naj jo vzame vrag. Na vratih je čital napis „profesor". S kakšnim profesorjem .. - saj nima z nobenim posla. Niti ne pozna nobenega profesorja-Ali je pa to morda... oh, strašna misel, morda je pa to kakšen vivi-> sektor, ki hoče na njem preskušati svoje hudičevo znanje, ali pa kakšen amisemit? Isaacs ie zatrepetal pri tej misli in sicer kodrasti lasje so se mu naježiti.
Svoje ujetništvo je prenaša! sicer še dosti mimo, le od časa do časa je izbruhnil v divjem gnevu. Pri takšnih izbrahih je tulil in butal v vrata. Okrog pol osme zvečer je celo razbil šipo v oknu, spoznati ni mogel, ali vodi okno na cesto ali dvorišče, toda električna luč je mahoma ugasnila in gospod Isaacs je pretrpel tričetrt ure, celo večnost v popolni temi. Glasno je klical, da se hoče poboljšati, nakar je luč zope* zasvetila. Isaacs je začutil strahovi* glad in je naskočil mizico, ki se je v temi pokrila z najboljšimi izbranimi jetiK.
(Dalje prihodnjič!
zani pri upravfuštvti JSBtt
?a Vestnika" v Ljubljani (E. Fraacftetti, Dunajska cesta). Kole-'~T® priložena položnica v svrho afila ztieeka K 20-— s poštnino pred. Tr.vii, ki koledarja ne bi hoteli isti niti plačati — taidh, upamo, ra^lo — naj ga vrnejo najkaane-do 3. januarja 1921., da bo še oogočc rszpcčati ga drugje. Po pre-eku tega roka upravnistvo ne bo priznali) vračil. Goriomenjeni nesek naj blagovolijo odjemalci tanj nakazati, ker se po-žrtbuje denar a pokritje stroškov.
• Za vpokojcna Jcžce žetezaiee. Dve leti so re upokojenci južne železnice borili za zvišanje svojih prejemkov, jttse iniervrco-e, vse prošnje pri druž-fc, pri Seiezniškera ministrstvu so bile «arnan._ Ko je mwis;er Korošec dovolil fazni žeic-niici -»»višanje tarifov in je ■godil ktdi drugim nujnim željam družbe, je pozabli odpraviti sramcto, Ia dolgoletni osiveli služabniki podjet-jk gineio v pomanjkanju in j;!adu. V »lilnj borbi so se vpokojeni južni železničarji obračali na vse stranke. Pogodi so dobili lepe obljnbe, toda le •emokraii so te obljube izpolnili. Po-
Tto&murič, bušan RajiSč iS
Sreten Hadžič za pedagogične predmete, Milenko Vukičevič. J. Zivano-vlč, D. Kostič, J. Dravič in dr. D. Katic za naravoslovne, mytetnauare in druge predmete.
* Vpofcojcna člana Državnega sveta. Na podlagi § 85 zakona o volitvah narodnih poslancev sta bila poslanca Gjurkovič, predsednik državnega sveta in Ljubonšr Jovanovič, član državnega sveta vpo&ojena s pravico na pepzijo.
^b^ASm' H. im"i"ii i 11* - — • ^ ^. -
JMHIIK. LKglBKl prOotJO MOVSuKO
javnost, da jih v tem podpira ia odstopi razpoložljive stvari „Goepo-svetskemu zvonu" (Piama dr. Oblak v Ljubljani).
*	Zdravstveno stanje v Ljubljani. V dobi od 19. do 25. decembra se je v mestni občini ljubljanski naredilo 23 otrok, umrlo pa je 17 oseb. Za in-fekcijozniaa boter-inj j? v tem časa obolela le I oseba, in sicer za vratico.
•	K izseljcnišfcemu Škandalu. Policijsko ravnateljstvo poživlja vse one, ki
* Udružeaje jugoslovanskega učitelj- ki bili eventualno oškodovani po izse-shra Te dni je zboroval v ^Beogradu I ljenišloh manipulacijah potovalne pi-Savez srbijanskih učiteljev, ki je z ve-! sarne Štrukelj & Horak, da prijavijo tftanc!-«.	— pr(>t] giaso.osa ko- svo«e zahteve deželnemu sodišču v
Zastoj W Čevljarski Obrti. J imajo od tega posla neupravičen dobi-
V čevljarski obrti in industriji je na-f0^- ^a drugi strani bi naši hipoiekar-sial v zadnjih mesecih velik zastoj, zavodi, ki imajo terjatve na Mad-....... žarskem. dobile dolg izplačan v madžarskih kronah, svoje zadoižnice pa bi
likansko večino munistov — sklenil" likvidacijo Saveza in pristop k Udruženju jugoslovanskega učiteljstva Na skupščini je podal
Ljubljani k spisom Vr IX 2667/20 pismeno aii ustmroo. Leen Štrukelj je namreaval odpeljati en vagon sloven
#bleščen od ministra dr. Kukovca je enotno odredi predizobrazbo učiteljstva. aovericriV Rihrtikor nrir.-anii 7arl«m * fJufč* secialn*	V
tajnik ministrstva prosvete in referent j skih knjig in rasnih zdravilnih zelišč za ljudsko šolstvo Jovan P. Jovanovič referat o reorganizaciji ljudskega šolstva po referatu so oile sprejet: sledeče resolucije: !.) da vlada takoi predloži novi Ijudsko-šolski z/io*t: 2.) da se onemogoča vsak upliv tV rik-Jiz-ma na ljudsko šolstvo; 3.) da Prevzame popolno upravo ljudskega šolstva edinole drirava; 4.) da se z zakonom
»overierjk Ribnikar pritegnil zadevo ♦pokoj en cev Južne železnice kot pereče •otiiaJncpoliticno vprašanje v svoj re-•ort Njegovi energični in smotreni intervenciji se jc zahva?iti, da je prišlo po pogaiaaj z Južno železnico, katera K> se kocčsia z ugedram uspehom. Da-Ses se je vršila pod predsedstvom poverjenika Ribnikarja zaključna seja zastopnike? Južne železnice in železni-Bsrakih penzijoaistov. Ravnatelj B:acič jje podal v imenu Južne železnice izja-k>, da se bo vpokajenccm in provizijo-jjstom v bodoče plačevala, počenši L januar jen 1921 draginjsia doklada * vSini draginjsir. doklade vpokojen-prv državne železnice. Izplačevanje se Jrične najpozneje do dne !. februarja 1921. Za leto 1920 izplača juina železnica enkratni nabavni prispevek v Bicsku 1000 kron za upravičenca ter la vsakega rodbinskega člana do 18. leta, kakor tudi za ženo po 200 K. Na-eavni prispevki se bodo izplačali do fine 15. januarja 1921. število vpokojencev ca slovenskem ozemlju znaša 1731, števi?x> rodbinskih članov in sirot
E okoli 2000. Nabavni prispevek zna-dva milijona kron, drsginjske do-de pa IV? milijona kron na meset
*	Strokovso društvo železničarjev ta Slovenijo se imenuje nova, ravnokar ustanovljena železničarska organizacija na sorijakio - demokratični podlagi Nova-tMTganizacija, ki je posledica nezadovoljstva z vodstvom komunistične železničarje organizacije. ima 270 članov.
*	Zaravoiški cadaljevalno-izobraževai-fd kurzi. Od dne 7. da dne 19. februarja 1921 se vrše na dunajski medicinski fakulteti nadaljevalni kurzi iz notranje medicine in njej sorodnih panog s posebnim ozirom na terapijo. Udeleženca iz Jugoslavije Jmajc'zgolj vplačati vpisnino 500 kron, predavatelji pa so se odrekli vsakemu honorarju. Prijave in želje glede stanovanja jc nasloviti na uredništvo M.Wiener me-tiizinische Wochenschrift, Wiea IX.", Porzellangasse 22. Interesentom je
SrOgram predavanj na razpolago v Zdravstvenem odseku za S!oven;jo in Istro v Ljubljani.
*	Prolesor Ivaa Benigar i*. Gim-nazijalni profesor Ivan Benigar je Ita svet večer umrl v Radečah pri Zidanem mostu v visoki starosti 76 5et po dolgotrajni težki bolezni. Po-kojr.ik, ki je dolgo vrsto let služboval na zagrebški gimnaziji, je bil rodom iz Trnovega na Notranjskem. V krogu svojih učencev je bil na glasu kot strog proiesor, a bil je vedno pravičen in se je vselej rad zavad za opravičene dijaške želje.
*	Regent za sokolstvo. Prestolo-»p^frfnik regent Aleksander daroval 3p kragujevačkenra Sokolu znesek 3.000 dinarjev kot prispevek za Sgradbo sokolskega doma.
*	Izenačenje zakonov v Jugoslaviji. V ministrstvu pravde ustanovljene so posebne komisije z nalogo, da čim prej pripravijo potrebno gra-<Ero za izenačenje zakonov v celi kraljevini V komisiji za kazenski ■zakon sodeluje tudi vseučiliški proiesor dr. Dolenc, v komisiji za civilno pravo pa vseučiliški profesor dr. IKrek.
*	Avstrijska državna imovina v na-Si kraljevim. Vsa imovina, premična in nepremična, ki je bila prej last Utvstnje, na teritorija naše države je smatrati sedaj kot splošno državno fest, s katero razpolagati ima pravico vlada naše kraljevine:
*	Visoka pedagogična sola se v Srafkem otvori v Beogradu. Za rektorja je imenovan dr. Vojislav Balač, vsručiliški profesor v pokoja. Za prve ledne pmkfori* Ba
Naše secialae razmsre. V Ueo-grad si a prispela ie dni znani profesor žentr- ske univerze Edgar Mile in Hihard I.^iggc cd Lige narodov kot delegata Mednarodnega biroa za delo v svrho pmtičatfania' naših socialnih razmer. Obiskaja bedeta vsa naša ministrstva.
*	Nezadovoljni koKunisli. V Beogradu so imeli sh«; «"a ,.pravi" ko munisti, ki niso zadovoljni z udeležbo komunistov pri folitvah, češ, kaj nam bedo volitve, komunisti smo in hočemo revolucijo. Zato so ii „pravr' uemunisa izrekli nezaupnico vsem komunističnim pcslancem. Na drug: strani se v Beogradu organizirajo „centramaši", oni komunisti, ki jih je stranka kot preveč oportunistične izključila.
*	Agrarni klub na beograjski univerzi. Poleg že obstoječih klubov se je na beograjski umverri ustanovil tudi agrarni klub, ki bo v kratkem izdal svoj manifest na akademsko omladino.
' Papirnica na Reki pogorela Iz Bakra javijajo, da je velika tvomica papirja \ob Rečini pogorela Pogorelo je tudi več javnih in privatnih poslopij.
Nov vladai komisar za Ataribor. Vesti, da je vladni tajnik, dr. Mulaček, imenovan za vladnega komisarja v Mariboru, so izmišljene. Imenovanje se bo izvršilo, kakor čujemo, šele po novem letu. Kot naj resnejša kandidata se imenujeta dva višja politična uradnika, ki imaia prakso v vodstvu samoupravnih poslov.
*	Iz Sv. Trojice v Slov. goricah nam pišejo: Na Štefanov dan dne 26. t. m. popoldne se je vršila v šoli na ličnem; novem odru gledališka predstava s sledečim sporedom: 1.) Zima, alegorična slika s petjem. 2.) Sirota, igrekaz v treh dejanjih. 3.) Jaslice, živa slika. Zanimanje za predstavo je bilo tako veliko, da je morajo nad polovico liudi oditi radi pomanjkanja prostora, šolska mladina, dasi prvič na odru, je igrala tako i zborno, da je žela vsesplošno priznanje. Na splošno željo občinstva se ponovi predstava v nedeljo dne 2. januarja
*	Celjski mastni deSriL Gereniski sosvet v Celju je imel dne 27. t. ta. sejo, na kateri je bil predložen proračun mestnega urada za leto 1921. v velikih obrisih. Proračun izkazuje preko en milijon primanjkljaja. Ako bi se hotel ta primanjkljaj pokriti, bi se morale zvišati občinske doklade za najmanj 400 odstotkov, kar pa je nemogoče. Zato bo treba poiskati druga sredstva. Izvoljen je bil proračunski odsek, v katerem se nahajajo: finančni svetnik dr. Sedim-, Rebek, Kolena Cestnik, doktor Ogrizek in Koren. Odsek ima nalogo, da natančno preštudira proračun in stavi glede pokritja primanjkljaja primerne predloge.
*	Celjski mestni urad je trgovcu Kir-bisehu, ki je pričel gradnjo tvornice „Cinar za izdelavo jedilnega orodja iz modernih zlitin, ustavil nadaljevanje stavbe, ter se Kirbisch ni hotel pokoriti predpisom stavbenega načrta
" Iz Mozirja nam poročajo, da se tamkaj močne Sirijo čine koze. Oblasti se premalo brigajo, da bi ee razširjanje epidemične bolezni zaustavila
*	Politični klub JDS ima svoj sestanek v četrtek dne 30. decembra zvečer ob pol osmi nr> v tajništvu JDS, Narodni dom. Člani se vabijo na polno-številno udeležbo.
*	Draitra jogosL novinarjev v Ljubljani bo imelo dne 15. januarja ob deseti uri izredni občni zbor.
*	Za koroške begunce. Vojaška oblast je dala koroškim beguncem na
v Ameriko.
41 Lovcem in lovkam. Vsako težko in trudapolno delo se mora kor.čaii s primerno svečanostjo, zato moramo tudi letošnjo lovno sezijo končati svečano prireditvijo, kjer se naj /bero vsi veliki in mali ,,jogri" enojega spola ter vsi prijatelji tega zapravljivega stanu. V ta namen priredi »Slovensko lovsko društvo" na Sveč-iiico velik lovski ples v vseli prostorih Narodnega doma v Ljubljani. Dolžnost vseh lovcev je, da delajo pridno reklamo za ta ples ter pripelje vsak dne 2. svečana v Ljubljano veliki število vdeležencev iz vseh krajev Sovenije.
*	Nesreča na Go6posvtlski cesti. Franc Kovaač, hlapcc pri Ivani Trco. Cesta na Gorenjsko železnico 6. je v torek ob pol petih popoldne peljal z
dvovprežnim praznim tovornim vozom po Kolizejski ulici v smeri preti mestu Na vogalu omenjene uiice in Knezove ulice je eden izmed konjev nekoliko . ■> skočil, kar je bil vzrok, da so hlapcu, kj je stal na vozu, vajeti padli z rok in da jc padel z voza. Konja sta začela nato dirjati z vozom v divjem diru po Knezovi ulici proti domu. Na Gosposvctski cesti ste kon ja podrla Katarino Kovič, ženo kurjača Južne železnice, stanujoča v Cegnarjcvi ulici št 12. katera s? jc nahajala na cestnem prehodu, ki pelje na Cesto na gorenjsko železnico. Kovič je dobila težke zunanje in notranje poškodbe na glavi in prsnejr košu. Prenesli so jo v gostilno „Novi svet", od koder jc bila potem prepeljana z rešilnim vozem v javno bolnica
*	Na Dunaja jc emrl višji okrajni zdravnik v pokoju dr. AH« cd Mahr. Pokojnik se je po prevratu prejel:! na Dunaj.
*	Umri je na svoji <;rajščmi Osto-žač v Bosni naš štajerski rojak Lo-tar vitez Serks, bivši otrožni načelnik v Bihaču.
*	Smrtna kosa V Sevnici jc umrl pred par dnevi za sušieo, katero si je nakopal v vojni, trgovec Niko štarkel, v Sv. Miklavžu pa v torek istotako kot žrtev vojne 32letni učitelj Rudolf Gobec.
' Tragična smrt. V mestni ubožnici v Japljevi ulici je ubožec Leopold Krulc ponoči dne 27. t. m. dobil silea epileptični napad, tako, da je s postelje padel na trda parketna tla Pri padcu sc je udaril močno v sence ia je vsled tega kmalu izdihnil.
*	Za mestne uboge je darovala tvrdka Janko Popovii v Ljubljani
ker se je naenkrat izkazalo, da je preveč blaga, nego 6c ga more predati. Vsled padajoče vrednosti avstrijskega denarja so prišle ogromne množine izdelanih čevljev iz Avstrije v Jugoslavijo, ki so mnogo ceneji nego naši domači. Izkazalo se je. da naši obrtniki in industrijci ne morejo izdelovati tako pa ceni čevljev, kakor jih dobimo Iz Avstrije. Posledica temu je bila, da so morale velike čevljarske obrti zmanjšati svoj obrat in da sedaj ne izrabljajo niti polovico svoje delazmoimosii Nadaljnja posledica je, ca so obrtniki in delavci nezaposleni.
Gledati je treba, da se odstrani]' vzroki, ki so prignali čevljarsko cbrt in industrijo v to krizo. Na drugi strani pa je treba konsumenta ščititi tako. da se ta čevljarska kriza ne reši na račun Lcnsumenta. Čevljarska obrt toži, de so sirovine predrage. Avstrijski čevljar dobiva sirove kože za polovico ccn^f. nego so pri nas. Naše obrtnike tlačijo nadalje visoke cene vseli ostalih čevljarskih potr&bščir«, kakor trakov, zaponk, blaga za podlogo itd. Te če.-Ijarake potrebščine uvažamo iu čevlja mera plačati visoko uvozno corino. la carina naj se odpravi, da bo čevljar mogel vse čevljarske potrebščine, ki j:h nc izdelujemo cknzz, carine prosto u-važati. Sedaj prihaja, iz Alžirije tndi velika množina finih čevljev, ki spadajo pod luksuzno blago. Ni v inreresn države, da podpira uvoz luksuznega blaga. Radt tega je upravičeno, da se na tako luksuzno blago poveča sedaj obstoječa 10 a carina najmanj na 20 do 25 % od fakture. Na ta način bi se vsaj deloma odstre.-.•<: r/-danje krize.
—o—
morale izplačevati v našem denarju -Savez" je z ozirom na to staaje pred. ložil vladi predlog, da v sporazumu z Avstrijo in Madžarsko resi to vprašanje na ta način, da bodo naši hipotekami dolžniki svoje dolgove izplačevali v nominalni višini z ono valuto, s kakršno hipotekama banka izolačujc svoic zadoižnice.
= Kdaj je plačati davke? Finančna delegacija objavlja uradno, da je minister za finance na podlagi člena 96 finančnega zakona za leto 1920/192! odredil, da se vsi davki, ki odpadejo za čas cd 1. januarja do 31. majč 1921, razen davka ra poslovni promei in davka na vojne dobičke, brez ozira na zapadlost po dosedanjih predpisih izteriajo prisilnim polom po preteku 14 dni, ko sn tozadevna odredba objavi po obrnah. Za leto 1921 še nenredpi-sane davke je plačati po višini zadnjega predpisa,
Radi razdelitve donavskega brodovja se mudi Ser donavskega prometnega urada Jifik v Beogradu, čcškeslovašiu vladi bo prepuščen večji del na Dar-oju zasidranih tovornih ladij. t>Aoslcvaška bo za kompezacijo cMvavila naši državi premog po tekočih cenah.
— Ka živinski sejni v Mariboru, ki se je vršil dne 23. t. m., je bilo prignanih 60 volov, 4 biki, 140 krav, 6 telet in 3 konji. Cene za kilogram žive teže so bile: debeli voli 14 do 15, srednji 12 do 14, suhi 12 do 13, biki 10 de 11, debele krave 11,50 do J 4. srednje krave
Bsrsa d@£S3?<&ra
Zagreb. Kakor sploh zadnje dni, tako je bil tudi včeraj promet na borzi jako slab. Tečaji so zopet nekoliko padli Devize: Berlin 217 do 218, Milan 519 do 521. London 525 do 530, Newyork 151.25. Pariz 925 do 930, Praga 179 do 180, Švica 2350 do 2400. Dunaj 24,30 do 24.50. Valule: dolar 149 do 149,50, avstrijske krone 25, levi 155, češke krone 165 do 168, 20 K v zlatu 490, funti 500 do 515. franki 880 nspoleondori 493 do 496. marke 202 do 204, leji 190 do 194, italijanske lire 507 do 515. turške zlate lire 530. rublji SS do 90.
Produkt na borzo: b'.«čne peške 100 kilogramov 800 do 820 K ab Koprivnica.
donsr blag« 1125
znesek 2000 kron. Ostalim v posnemanje!
*	Predaja vozov. S prodajo vozov bo pričela po novem letu Zadruga kovinarjev ©b hinih dnevih na Sv. Jakoba trgu.
*	Silvestrov večer „Ljubljanskega Zvona?' bo nudil pesetnikom v pevskem in zabavnem oziru mnGgo lepega. O polnoči krasna alegorija. V mali dvorani ples. Odbor je presfcrbol dobro kapljico, v paviljonih bodo na razpolago mrzH prigrizki Začetek (A osmin zvečer. Vstopnina za člane 10 K, za nečlane 20 K. Prijatelji društva, naše pesmi m neprisiljene zabave, pridite!
*	Aretacija V Spodnji Šiški je bil včeraj dopoldne aretiran krojaški pomočnik Karol Zupan, ker je ponoči svojemu gospodarju, krojaškemu mojstru Lovrencu Porenti v Št Vidu nad Ljubljano, pobral za 10.737 kron raznega blaga in nekaj gotovine. Zupan je blago nabasal v nahrbtnik ter hotel odpotovati na Dolenjsko. Zupan tatvino priznava Izročili so ga državnemu pravdniku.
*	Ujeti Arnavti nbili svojega nadzornika. Kakor poročajo iz Skoplja, je 10 obsojenih Arnavtov, ki so biti zaprti v skopski kaznilnici, pobegnilo od dela. Ubili so svojega nadzornika Vladimira Spasica ter potem zbežali.
krave li do 13, breje 13 do 14, mlečne 13 do 14, za rejo 12 do 13, teleta 15 do 16 kron. Sejni je bil zelo živahen in se .je mnogo prodalo.
= Terjatve in dolgovi naših denarnih zavodov t1 Avstriji in Madžarski, ki izhajalo iz hipotekamih posojil. ..Savez novčanih i osiguravajučih zavoda" v Zagrebu je svojim interesentom objavil svoje stališče glede valute, v kateri naj te izplačujejo denarne obveznosti jn terjatve naših državljanov napram Nemški Avstriji in Madžarski. Iz tozadevnih členov triar.onske in sen-žermenske mirovne pogodbe- sledi jasno. da sc morajo vse terjatve in ciol-
razpolago barako. V svrho njene o-
preme pate treba še kuhinjske peso- Dosje? jšh se niso priielL de, šteHlmfra. postelj, pos*e}jn& odej.
žarske republike na drugi strani, in ki so nastali pred koncem cktobra 191 S., izplačati v naš: valuti, L je v kronsko-diaarski vrednosti. Glede kurza določajo mirovne pogodbe, da je za tome-rodajen srednji kurz. katerega je imela krona ali dinar v Ženevi tekom dveh mesecev pred 1. novembrom 1918. Izkazalo pa se je, da mirovna pogodba se ne bo mogla v tej točki izpolniti. Zato se bo to vprašanje najbrže na po-slaniški konferenci v Parizu rešilo.
Pred kratkim pa je madžarska vlada izdala naredba po kateri niso dolžni pripadniki današnje Madžarske za svoje terjatve napram našim državljanom prejemati izplačilo v madžarskih kronah, nego naj zahtevajo jugoslovanske krone. Ta naredba pa je za nas neobvezna ker je treba najprej razčistiti vprašanje, v kaki valuti nam bodo Madžari vrnili naše terjatve. Posebno pa ne more ta naredba veljati za izplačevanje hipotekamih dolgov, ki so vknjiženi na posestvih v našem kraljestvu. Izplačevanje takih kreditov mora po mirovni pogodbi urediti poseben dogovor med mteresiranimi državami. Madžarski hipotekami zavodi izplačujejo svoje zadoižnice v madžarskih ~~ osah. kritje za te zadoižnice pa za-Varfo vri TKts v naSfc kronah. Bacfce*
Banka za Primorje , , 1*00 Trg. cbrt. banfca . . c 350 Banka Bred na Savi , .	26.".
Jadranska banka . < „	1900
•ugeslavenska banka . , 600 610 Ljubljanska kred. banka « 330 9-0 Narodna banka ■ . ■	660
Hrv. eskomptna. « , , 1525 1535 Rečka pučka . * , » . 490 505 Gcranin	770 825
Dubrovačko parobr. dr.	6500
Slavonia	1100 ll 10
Gutman	l^00
Praštediona s . f ■ « «00 9103 Poljedelska banka . . . 107 112 Beograd, valute: do*:w 37 do 37,25, franki 21S do 219, iive 128 do 129, leji 48 do 43.50, levi 40 do 40,50, marke 50 do 50,50, čeike krone 42 do 44, napoleoadori 120 do 122. Devize: Pariz 21S do 222, Solun 265 do 290, Praga 44 do 44,50. Dunaj 6,05 do 6,10. Berlin 53 do 53,50. Milan 128 do 129.
Dunaj, devize: Zagreb 409 do 41 j. Berlin 900 do 912, Budimpešta 109.50 do 111.50 Bukarešta 815 do 825, London 2350 do 23/0, Milan 2215 do 2235 Newyork 678 do 632. Pariz 3880 do 3920, Praga 740.50 do 746.50. Varšava 93.30 do 95.30, Zurich 10175 do 10225. Valute: dinarji 1622 co 1642, dolarji 65S do 672, francoski franki 3860 co 3900, švicarski franki 10150 do 10200, češkoslovaške krene 742 do 748, ogrske krone 112.75 do 114.75, len 830 do 840, levi 715 do 725, lire 2205 do 2225^n:arkc 905 do 911, poljske marke 9S.50 do 100.50, funti 2330 do 2350.
Berlin, devize: Milan 244 do 244.50, London 257.95 do 258.55, Newyork 73 92 do 74.03 Pariz 427.30 do 428.20, Švica 1113.85 do 1116.15, Dunaj, žigosane 16.48 do 16-52, Praga 31.65 do SI.85, Budimpešta 12.9S do 13.02.
Prcga. devize: Beograd 222 do 224, Berlin 119.75 do 121.25, Bukarešta '03.25 do 109.75. Sotiia.96 do 97, Zu. rich 1358.50 do 1361.50, Milan 299 do 301, Pariz 518.50 do 521.50, London 314 do 316.
Znrieb, devize: Berlin 8.95, New-vori: 659, London 23.15, Pariz 38.40. Milan 21.925, Praga 7.40, Budimpešta 1.15 Za?reb 4.10, Bukarešta 8.10, Varšava' 1.10, Dunaj 1-50, žigosane 1.05.
Vremensko poročilo«
L;ab! ans 8CS m ngd morjem
Dan
li!
I 2
! a
-■ Vetrovi ' Nebo
.Mi
l/Tcz Tetra ,vcc
I
Srednja Toerajšnia »cperatsrs it ocnr.alaa 5S V.-cmcnibi rr.poTe i: lepo top', jnino vreme Solnea Tihaia danes ob zanaia ob li li
Ste preveč občutljivi za mrrfi zrak? Vsakovrstne bolečine se takoj pojavljajo? Slabost? Oj, kako iu ublažujejo bolečine in utriujejo telo masaže s Feller-jevim pravim Flza fluidem! 6 dvojna-tih ali 2 veliki špecijalni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej.
Potrebovali bi odvajajoče, želode« okrepča joče sredstvo? Poslužite se le Fellerjevih pravih Elza-krogljic! Šest škatljic 18 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje — Eugen V. Feller, Stubica donja, Elza-trg št. 531. Hrvatska.	436 F.
Po svetu.
5< Kako pulijo ljudje. Način, kako v raznih delih sveta pušijo in pretvarjajo tobak v dim je v posameznih deželah zelo različen. Japonec puši tobak ki je tenak kakor njegov las. Tobak" Amerikanca je zrnat; nosi ga v žepi v pločevinasti škatlici, iz katere ga siplje v svojo pipo ali na cigaretni papirček. Prireditev tobaka je skrivnost raznih ameriških tvorničarjev. Trdijo, da ameriški tobak dobiva svoj prijeten duh od primesi čokolade. Na otokih v Južnem morju goje domačini posebno vrsto tobaka Preden pušijo, ga malo opražijo ter potem zavijejo v list banane. Evropejci pušijo'v teh krajih samo cigarete. Tobak, tako prirejen, se prijetno puši. a ne gori rad. Kitajci dajeio prednost opiju, sicer pa pušijo tobak v malih kovinastih pipicah. V novejšem času potujejo zastopniki raznih tobačnih tovarn po Kitajski. Na Javi pušijo domačinj male cigarete iz bambusovih niti. dočim tamkaj naseljeni Evropejci pušijo težke smodke, ki se izdelujejo na sosedni Sumatri. Sličen materijal za cigarete uporabljajo tudi Malajci. Sedaj tudi Japonci pušijo cigarete. V Indiji se pušijo večinoma smodke. Indijski tobak nima tiste aro-me kakor jo je imel nekdai, ko so ga gojili na istem zemljišču kakor mak ie b'l prepovedan opii, se je opustilo študi gojenje maka. V Birnu pušijo moški, ženske, pa tudi otroci dolge cigarete, narejene iz suhega listja, bambusovih niti in tobaka. Evropejci pušijo v Birmi debele smodke, ki jih kadilci zelo hvalijo Na Ruskem dajejo prednost cigareti na Nemškem smodki. V Jugoslaviji obvladuje cigareta in smod-
ita fe v naših južnih krajih, zlasti v Srbiji skoraj neznana. Zanimivo je, da srbske tobačne tovarne niso nikdar izdelovale «modk. 2večenje tobaka je udomačeno pri Nemcih in severnih obmorskih narodih ter menda med mornarji celega sveta V Jugoslaviji se žveči tobak skoraj le pri Slovencih.
X Krsta kralja Atile. V koritu reke Aranke pri Nagy Szent- Miklosu so našli te dni veliko krsto, katero bodo previdno izkopali in spravili na suha Arheologi so mnenja, da je to najbrže krsta kralja Atile, ki je bil baje položen v trojno krsto ter pokopan v koritu reke
Narodno gledališče.
Drama:
Četrtek, 30. dec: Shakespeare: Sen kresne noči v i - t nem gledališča ob dramskih fenil;. D.
Petek. 31 dec: Zaprto.
Sobota, l.ian ■ Cvrček za pečjo. Izv.
Nedelja. 2. jar..: Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Izven.
Ponedeljek, 3. jan.: Cvrček za pečjo. B
Optrr:
Četrtek, 30 dec.: Shakespeare: Sen kresne noči dramska predstava. D.
Petek, 31.dec.: Nedbal: Od bajke do baike totroška predstava) ob 3. uri popolJne Izven.
Sobota, 1. jan.: Smetana: Prodana nevesta Izven
Nedelja, 2. jan. • r uerini: Tosca. Izven
Ponedeljek. 3. jan.: Zaprto.
Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni ureanik Vit. F. Jtlenc
m
Zadnji teden!
Kupite srečke Drž. razredne loterije!
Izmed 100000 srečk jih bo v petih razredih polovica izžrebanih 1 Vsaka drnga srečka zadene!
Največji dobitek v najbolj srečnem slučaja je
!! 4,000.000 kron!!
Ola srečka stane 192 kron, polovica srečke 96 kron, četrtina 48 kron, osmina 24 kron.

!! Ne zamudite prilike !!
Žrebanje v prvem razredu se vrši 2e dne 3. januarja in dne 4. januarja 1921^
Srečke prodaja in razpešilja po posti, če se ▼pošlje znesek za naroč*-srečke in poštnina:
Zadružna Gospodarska bank« d. d.
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 38, X. nadstr.
?
na-
I ročnino za „Mro"!
1
Mlrifontf let star' i<če *iužbo
Iuli)Uvlili)| kot pomožna pisarniška
moč v kaki pis rtu, skladišču ali kaj temu ■ličnega. — Cenjene ponndbe na upravo «Jutra» pod šifro ,,Zanesljiv-1. 637 2-2
Dobsr risar
absolvent realke ali obrtne šole
se išče.
610
SatančnejSe se polzve pri g. inž. A. Ter-Gorica, Corso Verdi, Trgovski Dom
Pozor, si. iiii§!
Oglejte si razstavo fino izdelanih, t izložbi gosp J. Grlearja v Ljubljani, Selenburgova ulica, se nahajajočib čevljev. Delo iz najfinejšega usnja na roko po dunajsk h vzorcih. 624 8-3
VfM,pmm
Celovška cesta št. 89 v salona znana gosti!ne. Vodnik.
806
Vodovodne cevi
10-«
v premeru po 4/4 in 5/4 cole oddaja, dokler «aloga traja, mnosr^ pod dnevno ceno, tmlka J. Bazboršek, Šmartno pri X.itijl.
prvovrstni, v amerikanskih zabojčkih s 25 kg čiste teže
oddaja dražba „Man"
Ljubljana, Dunajska cesta 9
le na industrijska podjetja in obrtnike po solidni cen:. 635 6 — 2
b
Imeriftonsiio strojno i
a
o ■
Olje, lahko, za vretena;
olja za transmisijs,	g
olje, strojno za poljedelske stroje;	B
olja, strojno za težke stroje;	J
g olje za avtomobile, lahko;	®
a olja „ „ , izredno težko;	S?
2 olje za cilindre;	S
| olje proti prahu. 67 104—35	e
f Glavna zaloga:	I
| Medic, Mnc i M, L z o. z.	s
I prej A. ZanStiUSI! sinovi.	5
scaaasssEBassaesaassaaBsaaaB
Sklicujte se pri svojih
naročilih na oglase v ,»Jutru"!
Priporočamo domače tvrdke:
in
Izhaja MljnlRt. Vsaka »bjava 4 R.
MARIJA TICAR
sssLjubljana=
Selenburgova u'ica
Krojači i
Hribar Josip, Poljanska cesta 70.
Žensko krojaštvoi
Medved Rozi, Mestni trg 24/m. [d. p.]
Modlstke: Hribar Rozi, Rimska cesta 6. [d. p.]
Puškarji:
Kaiser F. Selenburgova ul. 6. [i t. L]
Skladišča: Balkan, d. d., Dunajska c 33. [d. p.]
Špedicija:
Balkan, d. d. Dunajska c. 33. [d. p/
priporoča:
Novoletne razglednice Koledarje vseh vrst Veliko zalogo krasnih daril
110 30
Trgovine:
Oerenda Fran, konfekcija, manufaktura na debelo, najnižje cene, Emon-ska cesta 8.
Oblat Aleks., zaloga čevljev vsake vrste, Sv. Petra cesta 28.
Rogelj Marija, manufaktora, St. Petra cesta 38.
Mikuft L, izdelovanje dežnikov, Mestni trg 15.	14
Novoletna voščila
za naš dnevnik „Jutroa prosimo, da se nam izvolijo doposlati najpozneje do petka, 31. t m. dopoldne.
UpravniStvo, Sodna ulica S.
F. 8HUMAT Liubiiana
428 52—15
Za Novo leto

o>
C i
1
C i
S. r;
5
»is! C
o
!ar:
Stare in tkanine
Mesmi tre 25/1. 2.
kupujte	_ 466 as
za otroke:
Ciha Jora-Gradnik, Kalansndarija. Pesmi sa otroke. Vet. 16 K,
po pošti pripor. 1 K 40 v več. Bob ln Tedt, mladinska povest s slikami, broi 24 K, vez. 30 K, po pošti 2 K Teč.
PT za odrasle:
Anatele France: Plngvinakl otok, broš. 42 K, po pošti K 240 ve& Skakespeare-Znpatčič: Sen krema noči, broš. 22 K, ve«. 28 K,
po poŠti 2 K več; Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovenoev, I. in U. del,
skupaj 57 K, po pošti K 2-20 več. Naročila na Tiskovno zadrego v LJubljani, Sodne aL 0.
5
D. D.
(prej Tiskarna Ig. pl. Kleinmayr A Ped. Bamberg)
9 Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 16
se priporoča	35 so
za izdsiovanje vseh tiskovin od po-setnic do najumetnejšega barvnega tiska, kakor tudi za natiskovanje listov, časopisov, trgovinskih in uradnih tiskovin. Vsa ta dela izvršuje kar najhitreje in po strogo strokovnih pravilih.
finjige so najcenejše darilo
l* iu. 0i
iioTT))
mMB-as-flB^fr-aiMiB-aMB-ap-fliMigr
d. z o* z.
21 104-37
Obenem priporoča svojo najbolje urejeno ki izvršuje knjigoveška dela od najpreprosteje do najfineje vrste.
knjigoveznico.
Liubiiana« Dunajska cesta it 9
ima v skladišču in oddaja po najnižjih cenah: Pšenično moko prvovrstno banaško, koruzo, oves, pšenično otrobe, pšenično moko za krme, proseno kašo, ješprenj, sladkor beli suhi kristal, češki v kockah, kavo, olje najfinejše namizno, riž, južno sadje vseh vrst, čaj Cey!on, dišave vseh vrst, slive bosanska zračno sušene, Čebulo makovsko, orehe bosanske, petrolej salonski, belo čiščen, bencin v zabojih, sveče, sol morsko In nemško belo, testenine vseh vrst, kotinsko kavo in praženo ječmenovo kavo, kolomaz jamčeno oljnati izdelek v zabojčkih in škatlicah vseh velikosti, milo pralno, kristalno sodo, portland cement, čevlje moške, deške in ženske, trpežno ročno delo v vseh številkah, ter različno drugo blago. Oddaja se le v večjih množinah. Točna postrefta.

!
i

mobilf In kolesa njih deli in oprema pnevmatika »3 s-*5 garaža in delavnica
r.ODFr "ubliana
^J^vSff H ^ - Gosposvetska cesta 14 • ^^	• ^ ^ Vegova ulica štev. 8.