Stav« 203 ms zhaia v-ak dan zjutraj, tudi ob nedeljah In praznikih. — Uredništvo. L\ . m. Frančiška Asiškega It 20, L nadstr. — Dopisi naj se pc^jajo ur d . — Ntfraukirani pisma se ne sprejema-o, rokopisi se ne vračajo. — I' -.i^-vorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij Usta Edinosti-. — Ti*k tiskarne .Edinosti", — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. — Naročnina znaša: Za telo leto K 40'—, pol leta K 2^-, tri mesecc K JO- -, za nedeljsko izdajo za celo Jeto K 3-—, pol leta K 4'—. - Posamezna številka v Trstu in okolici: 10 vinarjev. fL^Ah jcmsi. Posamezne »tevilke zastarele 20 v ta. O^i.isl tr^ /cev fn obrtnikov m-t pj 10 vin; osmrtnice, zahvale, poslanice. vodiIj. oglasi denarnih zavodov upn po -1C vin; oglasi v teksta Usta do p-n vts: \ —; vsaka n'daljna vrsta K 3-MaH o^f!po 6 vin oeseda. naj-nanj 33 dO vin. O^la^e Inseratni oddelek .Edinosti*. Varočnina In reklamaciji m po£l »Jo upravi i:-ta. —; Plačuje se Izključno ie r.pravl .Edinosti*. Uprava ia Injcratni oddetei se nahajata v ulici sv. PranČiŠki ?oštnohraniIai5:il raitia 8*1152. -. Posamezna Številka izven Trsta In okolice: 12 vinarjev. — . —■=* AVSTRIJSKO. DUNAJ, 27. (Kor.) Uradno se razglašal Na tirolski fronti so napadalne čete v dolini Conosi in v Va!arsi prizadejale sovražniku krvave izgube. V Albaniji -so cerhile nase čete pri Ar-deirici sedem sovražnih protisunkov in si priboriie pri Kalniju prehod čez reko Semen'/. V ozemlju severno Berata se nadaljuje bojno deiovanje. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 27. (Kor.) Veliki glavni stan iavlia: Zapadno boi išče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Bojno delovanje |e zvečer oživelo na več krajih in je bilo tc^cin noči zlasti na obeh straneh ScaTpe v zvezi z brezuspešnimi sunki angleške pehote stopnjevano. — Armada nemškega cesarje viča: Na bojni fronti med Soissonsom in ReJnusom je včeraj bojno delovanje zopet znatno ponehalo. V Sampanfl so bili delni napadi Francozov na obeh straneh Per-thesa crfbitl. — Armada vojvode Albrehta: Uspešni poizvedovalo! sunki v Vogezih in v Sundgau. Prvi generalni kvirtlrmojster pl. Ludendorff. BOLGARSKO. SOFIJA, 25. (Kor.) Obojestransko topovsko delovanje je bilo na več točkah fronte od časa do časa žlvafmeje. SOVRA2MA URADNA POROČILA. Italijansko uradno poročilo. 26. julija, — Ob gorski fronti obojestransko močno poizvedovalno delovanje. Na Col Guochu smo odbili številne nasprotnike in uplenili en 105 mm top kljub živahnemu odporu sovražnika. Neki francoski oddelek j® prlvedel t nekega sunka pri ZocchI 13 ujetnikov. Pri Avl smo sestrelili eno letalo. — Albanija: Ž4. t m. so napadle sovražne kolone dvakrat z veliko srditostjo naše postojanke pri Ardcnlci severno dolnjega SemenJJa, a so bile vedno odbite In so imele težke izgube. Istega dne se Je neki drugi koloni posrečilo, da Je pri Kuci prekoračila Semeni, a je bila zjutraj 25. t. m. z energičnim protinapadom pognana zopet čez reko. DOGODKI NA MORJU. DUNAJ, 26. (Kor.) Uradno so poroča: V noči od 24. na 25. t. m. so naša pomorska letala na-apdla z bombami angleške zrakoplovne naprave ob Jezeru Alimini piccolo pri Otrautu. Letalske lope so zgorele. Požar se je videl do naše obale. Letalske naprave, Iz katerih so bili Izvršeni ponovni napadi na Drač in kotorski zaliv, Je smatrati veČJidel uničene. Naša letala so se vrnila nepoškodovana. BERLIN, 27. (Kor.) V vodovju krog Anglije Je bilo uničenih 18.000 ton. LONDON. 27. (Kor.) Uradno so poroča: Pomožna križarka »Marnora« (10.509 t) Je bila dne 23. t. m. torpedirana In potopljena od nekega nem-Skega podvodnika. Pogreša se 10 mož posadke. LONDON, 26. (Kor.) Uradno se poroča: Neki angleški rušilec se je dne 24. t. m. ponesrečil In potopil. Pogreša se 13 mož posadke. RIM, 26. (Kor.) V razpravi glede potopitve oklopne krlžarke »Benedetto Brin« le predlagal vojaški pravdnik po zaslišanju prič oprostitev Marija Azonija radi pomanjkanja dokazov In smrtno kazen za JuriJa Carpija, Ahfla Moschlla fn Viljema BartoHnfJa. Admiral Holtzemforf In podvodniška vojna, BERLIN, 27. (Kor.) Berlinski zastopnik »K61-nisehe Zeitung« Je imel razgovor z načelnikom ad-miralnega štaba pl. Holtzendorfom, tekom katerega ga ie najprej vprašal, ali Je pripravljen zavzeti stališče napram trditvam angleških državnikov in admirala Jelllcol, da je podvodniška vojna ponesrečena in da ne pomeni nobene nevarnosti več za Anglijo, ker ententa sproti nadomešča vse Izgube, oziroma uniči več podvodnikov, kakor Jih Je mogoče zgraditi. Admiral je odgovoril med drugim: Vaše ravnokar navedene trditve so neprimerne in se bodo tudi izkazale kot neresnične. Dejstvo je le. da je v preskrbovanju nasprotnikov vsled polastitve nevtralnih ladij nastopilo začasno . zboljšanje. Nasprotniku prizadejana vrednostna izguba na ladjah in blagu preseda, kakor se ceni, 50 milijard kron. Angleška ladijska prostornina je padla na stanje I. 1900. Čim dalje bo trajala vojna, tem srrurnejše bo padalo gospodarsko vodstvo Angležev in prihajalo na druge, predvsem na Združene države in Japonsko. Razmerje zgradenj novih ladij entente napram potopitvam je mogoče sestaviti na podlagi številk. Od januarja do Junija so povprečno po ameriških in angleških podatkih zgradili: Anglija 127.208 ton, Združene države 112.986 ton, torej skupno mesečno 240.194 ton. Ako se prištele Se 59.000 ton novih gradenj drugih dežel entente, izhaja iz tega povprečno število mesečne zgradbe. Mi smo potopili mesečno od januarja do vštevši januarja 1918 okoli 630.000 ton, torej za 330.000 ton več, kakor jih je bilo zgrajenih za entento. Glede zapore Ostenda in Zeebriigga je izjavil admiral Holtzendori med drugim: Sicer hrabro Izvedeni zaporni poizkusi so se izjalovili. Izhodiso za promet o-dprtL Kratkomalo, podvodniška nevarnost za naše nasprotnike ni odstranjena. PODLISTEK. Pza&lskl. Roman. Iz francoskega prevedel A. R. — To je vse kaj drugega, — je odgovoril baron. — Tako ste zopet pameten, in to me veseli. Izboren človek ste, marsikateri hip pa človek v resnici ne ve, kako naj bi sevas lotil, da bi kaj pametnega dosegel od vas. Posreči pa se vselej kmalu zopet poboljšate, v ostalem pa imam tudi neke vzroke, ki učinkujejo na vas naravnost ne-odvrnljivo. Torej ml ustrežete? — Za kaj pa gre? — O, stvar je čisto brezpomembna. Ali poznate starega vojvodo de Latour du Pic. — Da. — Ali zahajate v njegovo hišo? — Da. — Ali morete koga uvesti pri njem? — Ne. — Zakaj ne? — Moi slabi gUs: lahkožive? iu pridaniča mi ie Splošna ententna ofenziva? CURIH, 27. (Izv.) »Corriere della Sera« namiguje, da v kratkem posežejo v boie v Albaniji tudi francoske čete, in pripominja, da mora ententa, ako hoče, da se vojna konča še to leto, odločno nastopiti istočasno v Albaniji, Macecloniji in na Francoskem. Ententna ofenziva v Maeedoniji? BEROLIN, 27. (Izv.) »Lokalanzeiger« poroča, da se na maoedonski fronti na obeh straneh BitolSa, kažejo gibanja, po katerih se da sklepati, da je računati z ententno ofenzivo na vseh straneh balkanske fronte. Francozi in nemška ofenziva. CURIH, 27. (Izv.) »Corriere della Sera« poroča, da Je francoski generalni štab natančno vedel že naprej, da se nemška ofenziv^-prične določenega dne 10 minut jKjpolnocT_____ IZ UKRAJINE. fzpreraembe v kabinetu. KIJEV, 25. (Kor.) Kakor se zatrjuje v političnih krogih, bodolzvršene v ukrajinskem kabinetu iz-premembe. Lysogub bo sicer ostat še vnaprel ministrski predsednik, toda notranje ministrstvo preide v druge roke. 2elezničarska starka. KIJEV, 25. (Kor.) V železničarski stavki se Je položaj Izboljšal. Na glavnih črtah vozita vsak dan po dva vlaka, po drugih črtah pa po en vlak za namene nemškega vojaštva. Železničarji so se pričeli vračatinadelo. - Vzhodno Dnjepra se stavka sploh nI mogla razširiti. Naraščanje monarhiČne misli v Rusiji. BEROLIN, 27. (Izv.) »Norddeutsche Allgemeine Zeitung«, ki je v ozkih stikih z nemškim zunanjim uradom, i>iše, da v Rusiji čim dalje tem bolj pada moč In vpliv boljševiške vlade, da pa nasprotno v isti meri raste moč monarhične misli, ki označa velikega kneza Mihajla Alek-sandroviča za bodočega carja Rusije. Vsi meščanski krogi zro z velikim pričakovanjem v patrijarha Tihona. predstavitelja pravoslavne cerkve. MINISTRSKI SVET. DUNAJ, 27. (izv.) Danes zvečer ob 6 se je vršil prvi ministrski svet pod predsedstvom novega ministrskega predsednika barona Hussareka. GOSPOSKA ZBORNICA. DUNAJ, 27. (Izv.) Danes ob 3 popoldne se je sestal proračunski odsek gosi>oske zbornice, ki je sprejel predlogo o začasnem proračunu In 12miljardnem vojnem kreditu. Sklenilo se je obenem, da naj se vrši v pond. plenarna sera gosp. zbornice, v kateri naj pride na dnevni red začasni proračun in vojnokreditna predloga. V torek se bo vršila tajna seja, v kateri se bo razpravljalo o vojaških stvareh. DUNAJ, 27. (Izv.) Jutri, v nedeljo, zborujeta središče in pa levica gosposke zbornice, za pondeljek ste pa sklicani zborovanji desnice in pa nove državne stranke. JESENSKO ZASEDANJE DRŽAVNEGA ZBORA. DUNAJ, 27. (Izv.) Pred sejo proračunskega odseka gosposke zbornice sta ministrski predsednik baron Hussarek in finančni minister bar. Wimmer konferirala z referentom o davčnih predlogah v poslanski zborinci, posl. Steinvvenderjem. Vlada je namreč nameravala zopet sklicati zbornico v jesensko zasedanje že na torek, 3. septembra, a se je sedaj premislila. Prva -seja poslanske zbornice v jesenskem zasedanju se bo po sedanjih vladnih načrtih vršila šele v torek, 17. septembra. V jesenskem zasedanju pridejo na dne- vni red poslanske zbornice predvsem one davčne predloge, ki m) bile že dospdaj predložen® zbornici poleg njih pa predloži vlada še celo vrsto novih. V jesenskem zasedanju pride na dnevni red tudi predlog na podaljšanje vr -slansivih mandatov za eno ieto. Cesar in sprejetje začasnega proračuna. DUNAJ, 27. (Izv.) Cesarja so nemudoma teleiOTiično obvestili o sprejetju začasnega proračuna. Cesar je izrazil m ni-strskemu predsedniku bar. Hussareku svo^e zadovoljstvo. Polom med nemšliimi radikale! DUAJ, 27. (Izv.) V nemško radikal-nem klubu je med poslancema Teuflom in VVolfom prišlo do tako ostrega spopada, da je Teufel pozval WoIfa na dvoboj Le komaj fn komaj se je posrečilo posredovanju posl. Hirmmerja, da se je prepreč'1 dvoboj. _ SLOVANSKA SLAVNOST. DUNAJ, 27. («Izv.) Načelnik Jugoslovanskega kltrba, posl. dr. Korošec, posl. grof Skarbek z nekaterimi poljskimi po-slannci, in načetoik Češkega Svaza, posl. StanJek. so danes odpotovali v Pelč na Moravskem, kjer se bo jutri, v nedeljo, mršila velika slavnost ob podelitvi častnega meščanstva posl. Staniku. Dovol) krompirja? DUNAJ. 27. (Izv.) »Allgemeine Z©itungt poroča iz Budimpešte: Danes je konec pomankanja krompirja Prispelo ga je 65 vagonov. (Vprašali bi le: kam in za koga?) ___ Velik požar. ZAGREB. 27. uzv.) V Novi Gradiški ie popoln omam pogorela Lobejeva pivovarna. Škoda znaša okoli 7 milijonov. — Zgorelo je tudi 40 vagonov ječmena letos ujega-pridelka. Amerika v vojni. BERN. 27. (Izv.) Iz \Vas!ungtona se poroča, da bo Amerika mobilizirala nad pet milijonov vojaštva. Delcassejev sin umri. 2 ENE V A, 27. (izv.) V Interlakenu je umrl tamkaj se kot vojni ujetnik v zdravil šču nahajajoči sin znanega francoskega državnika Delcasseja. General Pavia padeL C URI C H, 27. (Izv.) »Corriere della Sera« poroča, da je italijanski general Pavia padel v AlbanijL I Lov za litovskim prestolom. ERANKFURT, 27. (Izv.) »Frankfurter Zeitung« poroča, da je kandidatura vojvode Uraškega za litevski kraljevski prestol že propadla. napoti prt vojvodi, ki se je pred kratkim Sele poročil. • — Uvidevam to, toda kar Je nemogoče vam, mora biti mogoče komu iz vaše rodbine. — Moj stari ujec, marki de Champelouse, je vsekakor dober prijatelj vojvodov. — imenitno. Torej predstavite še danes zvečer mene in najinega skupnega prijatelja, vlkomta Ra-phaela svojemu staremu ujcu. — AH, gospod baron ... — Nikakršnega »ali«, dragi moj; stvar se mora zgoditi in zato se tudi zgodi. — Dovolite mi vsaj vprašanje. — Vprašajte: saj je moja stvar, ali vam odgovorim ali ne. — Ali nameravate, gospod baron, mlado vojvo-dinjo zaplesti v nerazrešljivo mrežo svojih spletk, ki jih tako rad kujete? — In če bi imel ta namen? — V tem slučaju ... — Torej, v tem slučaju? — Bi brezpogojno odrekel svoje posredovanje. — Res? Da. gospod b^ron. Od Seidlerla do liussareku S svojim -govorom v poslanski zbornici dne 16. t. m. je bivši ministrski predsed nik Seidler prinesel javno^i veliko presenečenje; s tem, kar je tekel, in s tonom, kakor je rekel. Ministri, ki so jim ure potekle in se morajo pripravljat? na odhod, navadno ne govore tako in v takem tonu Hočejo uverjati, ne pa izzivajti. Uverjajo, da so jim bili nameni najbolji, in odhajata s plemenitim, rekli bi aristokratsko ponosnim geslom, češ: odhajam z globokim uverjenjem, da sem le dobro hotel. Z eno besedo: se poslavljajo, se ozirajo v inino-lost, ne grome v bodočnost ter ne vihalo rokavov za borbo proti svojim nasprotnikom! So defenzivni "in ne agresivni. Gospod Seidler je govoril drugače svoj — poslovilni govor. Vedeti je moral, da so mu ure štete. Vendar je gromel v zbornico. napovedujoč poojstritav svojega k »trza ter je s tem ogorčil in izzival večino zbornice. Govoril je za bodočnost, kakor da se ne poslavlja, ampak še le nastopa.... Stal je na ruševinah svoje politike, kFičcč, da so te ruševine izraz državne politike, ki je edino prava In koristna za državo -da je edino le na teh ruševinah možna gradba državne bodočnosti...! Govori! je z grozilno gesto proti večini zbornice -zastopnici večine državljanov, — da-si je ta večina zahtevala njegov odhod ravno zato, ker je vidtrla, da je Seldlerjeva rosika, ako bi se nadaljevala, morala neizogib- no državo dovesti na rob propada. Seidler pa se je srdito, skoro bi rekli, z neko zl-ob-nostjo uprl volji večine. Ne, tako se navadno ne poslavljajo ministri, ki so odigrali in definitivno zaigrali partijo. Zato je bila javnost presenečena po nastopu Sekllerjevem. In mi vemo, da so bili frapirani celo tudi pametni Nemci. Naj so bHi že v stvari sami še tako v soglasju žnjlm, vendar so strmeli na načinu in tonu v govoru g. Sekllerja. Kakor je pokazal v času svojega vladarja, da je njegov politični kurs v kričečem nasprotju s potrebami in interesi države fn nje narodov, tako Je s svojim govorim dne 16. t. m. eklatantno posvedočil, da mu nedostaje tudi v sake državniško - takrjške spiet-nosti in uglajenosti. Za Seidierjem je prišel Hussarek. Mož je bil 6ian nesrečnega kabineta StUrgkho-vega. Slabo priporočilo. Vendar moramo priznati, da se je po tonu in vsebini svojega nastopnega govora ugodno razlikoval od Seidlerfa. Govoril je — kakor se pravi - lepo in Izreke* tudi marsikatero pametno misel. Tako pametno, da bi se tudi mi, ako jo bi hoteli prevajati v prakso, na vse zadnje sprijaznili tudi z g. HussarekonL Kdo bi mu ne pritrjal, ko želi skorajšnje^ ga častnega miru; ko priznava potrebo rešitve narodnega problema; ko hoče •skrbeti, da pride do zaupljivega sodelovanja z zbornico, ko se izreka torej za ustavno vladanje in proti absolutizmu; ko obljubila pravičnost napram vsem narodom in vsakemu socialnemu sloju?! Vse lepo in hvalevredno. Ali beseda je le — beseda. Brez primernega dejanja je mrtva stvar. Duh je, Id oživila! In v mi-notosti g. Hussareka pač ni jamstva, da bo lepi besedi sledilo tirdl dejanje. Zato pa (liegova beseda ne more dati narodom tistega, kar je g. Hussarek sam označil kot neizogibno jX)trebiiO, ako naj pride do za-željene uredbe v tej državi — zaupanja v njegove namene in vere v njegovo državniško sposobnost! Tega zaupanja in te vere ni mogla dati njegova beseda tudi zastopnikom naro dov. Poučeni po žalostnih izkus-tvih so ostali tuda nasproti Hussareku v svoji ojx>-zicijcnaini smeri: glasovali so proti provizoriju! In uverjeni naj bodo naši ]>os!an-ci, da so v soglasju z vol)o naroda. Tudi naš narod ne zaupa več nikomur, dokler ga ne uverijo dejanja in dejstva, da more in s4£e zopet zaupati! O. Musfsarek sain jo rekeJ. da glasovanja za provizorij ne more smatrati ko izraz zaupanja; to da si i'K>r;> on še le pridobiti! To je bila narlep-tfc ?n najpravilneja misel v njegovem govoru. PrijetnHemo g. Hussareka za besedo. Le z dejanji si more pridobiti zaupanje narodov. Dotlej naj ne pričakuje g. Hussarek trstega zaupljivega razmerja do parlamentarnih delegacij narodov, ld ga je g. ministrski predsednik sam označšf kot neizogibno potrebo. Dotlej mora ostati naša delegacija ne le — da rabimo tisto znano jrazo — »prezvesta opozicija« navzgor, ampak tudi opozicija, ki Ima pred očmi interese svojega naroda!! Na srećo države in narodov bo. Če gospod Hussarek privede do popolnega soglasja med enim in drugim, če pokaže z dejanji prakse, d« prehod od Seidlerja, do Hussareka ne po-inenia le Izpremembe osebe na čelu vlade, marveč Izpremembo kursa — zlste-mal — Ali je to vaša zadnja beseda? — Moja zadnja. Oospod de Maubert ni rekel ničesar več. temveč je le potegnil skrinjico iz pisalne mize in vzel iz nje velik, s petimi pečati zapečaten omot. Nato je pozvonil slud, kateremu je izročil omot z be sedam!: — Nesite to 1craIJevem» državnemu pravdnikn v justično palačo. Hitro. Sluga je hotel oditi. ( — Stoj! — te ta klical groi de Sallnces. — Ali sta «e premislil? — Je vpraial baron zapovedujoče. — Da. — Torej me predstavite svojem« staremu ujcu? — Se danes zvečer. — Dotiro |e. Dajte ml omot Lafleor. Oddati ga Se nI treba danes . xvin. Slavnost. ...do Latour dn Pic Je stanoval ▼ p, laČI poleg palače Elysće Bombon, sedanjega bivališča predsednika francoske republike. Palača je stala med vdiHn. dvori««. ■■ vciH-n Dr, Seidler — značaj! Znani nemško-nadjonalnl. ali pametni In razsodni poslanec l'. V. Zenker podal« o politični in dr2avni$kf osebnosti dra. Seidlerla sledečo karakterno sliko, kt se nam — pisana nekoliko bolj v ieljtonistlškrm, hudomušnim zlogu — zdi posneta z fotografsko vernostjo. Sedaj vemo, kaj je ministrski predsednik. Vodja nemškega nationalverbanda. Oospod dr VVald-ner je povedal vsemu svetu v otvoritveni seji parlamenta kot nekak »povrni Bog« za natlonalver-bandarski žargon, v katerem je g. Seidler govoril državnemu zboru, zopet zbranemu — brez njegove krivde! Ministrski predsednik da je — tako ga je slavil dr. VValdner — postal---- značaj! Nikak talent — tega mu ne morejo očitati niti natlonal-verbandlerjl —, vendar pa značaj. SIcer ne značaj od rojstva; -nlkak iz narave vzraščen značaj — to Izhaja solnčno-jasno iz besed Waldnerjevih — •raztezal vse do Elizejsklh poljan, od katerih sta ga ločila le širok jarek ia Železna ograja. Vojvodlnja Matilda je priredila veliko slavnost. h kateri je bilo povabljeno vse v Parizu se mudeče »visoko plemstvo. Obe pročelji palače ste bili razsvetljeni. Vsepovsod so bile nameščene lučke in njihova pisana luč le podajala ono neobično orijentalsko razsvetljavo, ki je bila doslej v Parizu 5e nepoznana. V nalašč ra to zgrajenem kiosku Je igral neviden orkester ljubke melodije. V pritličju palače se Je plesalo in igralo, po vrtu pa so se udeležnlkl Is-prehajali. In cela tropa služabnikov !e vsepovsod, po sobah In na vrtu, nudila okrepčila. Tri nam znane osebe so se izprehajale po pokritem šetališču ob Elizejsklh poljanah: baron de Maubert, grof de Salluces In vikomt Raphael. Baron Je bil videti tako vesel kot človek, kl le končno že skoraj dosegel svoj cilj. Qrot de Salluces se je smejal tudi, toda prisiljeno, kakor se mu je pač videlo. Vikomt Rapliael pa je bil nasprotno raztresen in je prisluškoval na vsak šum; s pogledom je iskal vsenaokoli, in če se je kje pokazala kaka bela postava ▼ zelenem grmovju, se iL ampak značaj, ki je šeie poital. Tedaj, pred rralo mesecev, ko Je dr. Seidler kril pomlloščcnje ol>-sojenih Cehov, ko so (Nemci) uprizorili preti njemu Volkstag v Hebu, ko so sc penili okoto njega valovi vzkipele nemSke ljudske duSe: tedaj dr. Seidler Se ni bil značaj. Tudi začetkom tega leta Se ne, ko se Jo branil dati dvoumno (dvojezično) obljubo dede okrožnega sodišča v Trutnovu in ko se je km al a potem zdelo, kakor da hoče to obllubo zatajiti Ne. takrat ni bil Se — značaj. Ali v teh Štirih, petih mesecih, ki so mino!! cd tedaj, je Seidler postal — Ziiačajl Ko je pred več nego letom drlf prisnežilo tega moža v zbornico kot ministrskega predsednika, nismo mogU reči o nJem nič dobrega In nič slabega. Govorilo se Je kvečemn o naključju, po katerem Je postal ministrski predsednik — nedolžne dovUpe. Ravno radi svole o-^bne in politične povprečnosti Je btl smatran kot poosebljenje provizorija, ki naj bi ga zastopal. Zdelo se Je, da tudi g. Seidler sam nikakor ne precenjuje svoje osebnosti. In če le v zadregi s smehljajočim obrazom prevzemaj različne naloge, s katerimi so ga z viSega mesta po$l!!aH v zbornico, in Je zrl na vUiarle, k! Uh Je nezavestno Izzival sedal na desni, sedaj na levi, tedaj Je njegov obraz vslkdar govoril opravičevale se: »No Jemljite me, za božjo voljo, za — resnega«! ' Dr. Seidler n4 smatral resno ne sebe samega, ne svoje naloge, kajti, če bi bil storil to, poten ne bi «t bil dovolil, da nastopa istočasno kot p'v litiČnl in umetniški diletant. Lahkota, s katero je Seidler. pesnik, prebolel svojo gledAliSko blamažo, naj služi todl v merilo za njegovo strogorednoM ta nravstveno resnost »državnika« Setdlerja! Smc-fal se Je na dobri burki, v katere STedlUču Je st.-!, in vsi smo bil! frivolni dovolj, da smo se tudi smejali, da-si Je bila stvar lstotako resna t umetniške Ib politične strani. Nu, g. Seidler se Je smejal; on Je prvi avstrijski veleblroki at. ki •'e le smejal vsemu, tud! svojim T»«tn!m neumnostim In pegreškam. Kaj pa je končno na tem. če le kdo prevrnil par kozolcev? Taki smo pači Sme jemo se ob bedi vsega sveta, smejemo se tudi svoji lastni bednosttl To Je na3 značaj, d^brodugnl avstrijski značaj, značaj tudi mo?a, ki ga je smešna hudomušnost usode napravila za krmarja ladje, ki se bor! 2 dlvjebesnečlm morjem in morllsldm vremenom. Da, g. pl. Seidler je bil značaj Že popred — tip tistesa IehkomiSIJenega avstrijskega uradniškega stremuštva, ki se, odrekajoč se vsakega mlSHe-nja In vsake osebnosti, dovija do najvlSega mesta, ki se ne plaSl nobene tefave In nevarnosti, bi jemlje na-se vsako odgovornost 1 a to ne Iz o-sebnega poguma, marveč v popolni neobčutnostl napram svarilom — vesti! Je bilo fn Jo Se Jako zlih državnikov, k! Jemljejo mirne krvi na-se odgovornost za najstrašneja zločinstva, v polni zavesti. kaj si nakladajo s tem. Ali k takim značajem renesanse (preporoda) ne spada g. Seidler. Pred inaio časa Je Izjavil, da odgovarja za vse, a kmalu se ie pokazalo, da sr!ch niti ne sluti, za kaj da Je hotel odgovarjati. Hotel se le vspetl navzgor, ker Je na svojem uradniškem potu videl, kako so se vspell toliki drugi pred nJim In poleg njega, ki tudi niso nič razumeli o politiki in ki so imeli 2a blaginjo In gorte drŽave ravno tako malo srca kot on sam. Iz Javnega življenja te države s! Je prisvojil edino 1o pouk, da tn niso odločilni talent, vednost In mišljenje, če hočel kaj doseči, ampak le sposobnost prilagodjanja in lahkodušnost, da ustrezaS tudi najnevarnejltn . e-Ijam in muham mogočnetfh. Kakemu Seldlerju nI nič na tem, alt je zgolj orodje* Tlsze ali WekerU Czernina aH Burfana, kakega generala aH podanika; njegovo dostojanstvo ne more biti užaljeiio s tem. ako le ostane — ministrski predsednik! Sam se ne smatra za resnega In ne zamerja nikomur, ako ga tudi ne smatra za resnega, ali — ostati hoče ministrski predsednik. Da Je bil — ko Jc bil še tajnik trgovinske zbornice — Izvoljen za poslanca, bi danes morda sedel v zbornici kot u-zoren maniestersko-Iiberalen zastopnik velike lr> dustrlje. Tako je prišel v državno slnžbo In v ministrstvo za poljedelstvo ter Je postal — agrarecl In ker Je bilo tedaj »črno« trumf. Je smehljaje vstopil v Leonovo družbo. Posta! le provlzorlčen ministrski predsednik, ker Je veljal ra najnedolž-nejo stvar od vsega, kar so Imeli, in se radi tega nI čutil žaljenega v svojem dostojanstvu. Dobil Je nalog, naj pomiri Cehe ts tako je postal mlnKter sprave, ker se le tako zahtevalo od njega I Sapa le potegnila v drugo smer: vsenemško gibanje je prlvalovllo tudi sem črez k nam In Seidler le tudi postal — Vscnemec! Naložil! so mu, naj vlada parlamentariČno. Zakaj naj M bivši talnlk trgovinske zbornice ne vladal parlamentariČno?! Potem se je pokazalo, da je po zaslugi njegove držnvne umetnosti parlament zašel med nove skalina Tudi so nastopile razmere, ki j!h Je kritika piMa-menta predstavljala kot zelo nadležne, da, neznosne. G. Seidler Je bil hitro pripravljen za \h-danle s 5 14. Konec Stflrgkhov ga n! prestrušil. Kdo naj bi smatra? nJega za posebno resnega? Tedaj p» Je prišlo nekaj, česar šc nI bilo: njegov lastni ministrski svet se Te obrnil proti nfemu ter Je Izjavil, da ne bo sodeloval pr! tako nevarnem eksperimentu. Vsak drugi ministrski predsednik bi bil nepreklicno odloJil svoj portfelj, vsak načelnik kakega društva b! se bi! odrekel tega mesta. ako b! bil odbor tako nastopil proti njernn. O. Seidler pa Je značaj, kakor prBVl dr. VValdner. Ostal le ministrski predsednik In šel Je v parlament. Brezuspešno si Je prizadeval skoz! meseco, da b! zbral kako večino. Ali, čim bolj si le prizadeval. temveč strank se Je — oimikalo od nJega. Iskal Je naklonjenosti pri vseh strankah, a ostalo mu nI nič drugega, nego stranke, ki so okolo Waldnerja In Jerzabeka. Sedaj stoji pred sramotnim porazom v odprti bltkf. Alf, to ga ne z»-devlje; saj noče, za božjo voljo, nič drugega, nego to, da je In ostane ministrski predsednik; tn morda se vendar zgodi kak čudež, ki mu pomore prt dosezanju te^a najvišega cilja! Nu, gospod dr. Wa!dner: g. Seidler nI šele posta! značaj, odkar je razkril svoje srce za vašo ^ najznačajnejo stranko! Bil Je značaj od nekdaj. Je značaj, za katerega drugi narodi na lastno škodo nimajo nikakega razumevanja, k! ga zna co». niti edino le nemško-avstrijsko meščanstvo, v vrMah taki — značaH niso posebne „EDINOST- SUv. 284 V Trstu, dne 28. julija 1913. Gospodje Walćner, Tcufel in Pantz so ga spoznali £e le kasno; ic lc sedaj, ko se bo mera! ta značaj vslcd nehvaJcžnostl dr vsesa brezznačajnesa sveta — umaku ki Iz Javnosti. Naj mu Is slede, ker njesov poraz bo tudi njiJiov poraz; in ledena sapa, ki z obraza ministrskega predsednika odžene večno smehljanje, bo tako neusmiljeno hrumela ckclo značajnih sr!av Naticnalvcrbanda, da fih nune smeh za vedno! Fioli slauensRenia prsaigalstuii Piranski okolic!. (Interpelacija Ju^oslovanskesa kluba.) V vsem zapadnem delu Istre je pokrajinsko prebivalstvo, ki obdaja posamezna pretežno italijanska obrežna mesta, slovensko ali hrvatsko Z uporabo najrazličnejših sredstev, zlasti pa s podpiranjem Jugoslovanom sovražnih krajevnih oblasti, z brezvestnim izrabljanjem vsled krivičnega volilnega zakona po večini pretežno italijanskega deželnega zastopstva in zlasti z ustanavljanjem šol društva »Lega Nazlonale« za vzgojo re-negatov, so Italijani skušali svoj vpliv raztezati tz mest v okolico. Posrečilo se j:m Je navidezno poitaiijančitl tisoče Slovencev In Hrvatov, k čemur Je naivt* pomogla italijanska gola, katero so Jugoslovanski otroci morali pohajati. Ko se je pa prebudila speča narodna zavest Slovencev, se Je pričel pred i vrati Kopra in Pirana živahen boj. Dočim so Ita-' lijani svoje Sole ustanavljali v čisto slovenskih ' krajih, so z vsemi mogočimi terorističnimi sredstvi skušali preprečati ustanovitev slovenskih £ol. Ko se Je v Sv. Luciji pri Portorose ustanovila gc!a za pretežno slovensko prebivalstvo, je na-hujskana drhal ponovno zasramovala, opljuvala in s kamenjem obmetavala slovenskega učitelja tu učiteljico. OrožniStvo je videlo to vse, a ni posredovalo. Napadali so tudi otroke, ki so zahajali v slovensko golo, in sicer je vodil take napade učitelj Italijanske konkurenčne gole, neki Zuccon. Dokaz: priči Andrej in Mare Peča v Sv. Luciji. Ponoči Je piranska Italijanska drhal opustoSala vrt pri slovenski goli; drevesa je izpodžagala. Okna so razbili s kamenjem in poslopje so pomazali. Orožnik, neki Salat, sedaj v Bujah, ni hotel pre-iskavati stvari in Je ovadbe del ca stran kot brezpredmetne. Ko so leta 1914. Italijani skoraj vsako nedeljo prirejali veselice, so tudi Slovenci skušali prirediti skromno veselico. Tedaj pa Je policija Iz Pirana pod vodstvom nekega komisarja vdrla na vcseličn^nrostor, zaplenila slovensko zastavo In 132 K. Veliko Slovencev Je bilo aretiranih in ob najhujših grožnjah odvedenih v Piran. Stražarji so streljali, da so potem dolžlli Slovence, da oni streljajo. Dokaz: priča Tomo Poropat !z Sv. Lucije. Kam Je Izginil zaplenjeni denar. Je ge danes u-ganka. Ko Je meseca Julija leta 1914. izbruhnila vojna, so mislili tedaj Italijani, da Je prtšel čas za uničenje njihovih slovenskih someščanov. Demonstrirali so proti njim, obdolževali so Jih, da so kot velelzdajalci in Srbi povzročili vojno. V Piranu se Slovenec nI mopef pokazati, ne da bi b!l napaden. C. kr. oblasti nikakor niso varovale naših ljudi; na italijanske denuncijacije so aretirali Slovence brez vsake preiskave, tako n. pr. na ovadbo gostilničarja Tamburlinija Slovenca Cermaka. kateri Je bil kmalu nato poslan na fronto. Tudi mizar Suša iz Portorose je bil aretiran na podlagi Italijanske denuncijacije. Orožnik Salat je obdolžil ■učitelja slovenske gole gospoda Rudoiia Arnška, ;da Ima v svojem stanovanju sliko srbskega kralja. ;Ker se Je AruŠek tedaj nahajal na počitnicah v jVidmu ob Savi, Je poslal ovadbo orcžnlštvu v Rajhenburgu. ki Je brez vsake preiskave učitelja •aretiralo 14. avgusta 1914. in ga odvleklo v Gradec. Brezvestni c. kr., toda seveda italijanskega 'mišljenja orožnik se nI potrudil toliko, da bi si bil 'v stanovanju gospoda ArnSka ogledal sliko, naj-jbrž 7.ato ne, ker je vedel natančno, da slika ne jpredstavlja srbskega kralja. Bila Je slika voditelja •Češkega Sokola dr. Tirša. ' Po 12 dnevnem zaporu, ko so ga na najpodleiši ■liačln psovali in zlostavljali, so Izpustili gospoda Arnška, ne da bl ga bili sploh zaslišali. V tem ?2:>u pa se Je oni famozni orožnik javno hvalil, tda bi bil ustrelil učitelja, Če bl ga bil dobil doma. Tragična je naravnost usoda slovenske rodbine iPoropatove. 2eno, Marijo Poropat, nedolžno, vrlo, pošteno ženo, ki je vkljub pohabljeni roki danzadnem pridno delala in z vozfčem vozila m!e-iko v Piran, je 28. Julija leta 1914. napadlo piran-;Sko Italijansko prebivalstvo. Kričali so nanjo, da ;je Srbka, da Jo Je treba takoj zapreti, ali pa ubiti. Kipoma sosl izmislile te zveri, da je žena, od vseh strani ogrožana In psovana od Italijanskih gospodov in Eospa. ponosna zaklicala: »Evviva la .Serbia«. Samoobsebi umevno Je bil liredentskl piranski magistrat takoj pripravljen, In uboga Marija Poropatova Je bila aretirana. Neki pošteni ženi, ki je izjavila, da ve čisto natančno, da Marija Poropatova n! zaklicala, kakor zgoraj rečeno, so tudi grozili z aretacijo. U-bogo starko so takoj odvlekli v Trst k vojaškemu sodišču, odtam v Rihemberk in potem v Ljubljano. Samoobsebi umevno so morali crvajalcl, da so krHi drug drugega, potrditi ovadbo. Dasiravno so se predlagale razbremenilne priče ter so nekateri trdili, da so čuli one besede 28. Julija v Piranu, drugi 27. julija na železniški postali, tretji pa zopet na cesti proti Trstu, je domobransko divi-zljsko sodišče brez obotavljanja spoznalo obto-ženko za krivo In ubogo starko po § 65.a k. z obsodilo na eno leto. Dasiravno so minila že tri leta po fem dogodku, vendar c. kr. oblasti Se danes ubosre žene ne puste domov, dočim so se Isti Pirančanie. ki so za svole brezznačajno ravna-Die leta 1915 od dotlej žn'iml zvezanih c kr. o-blasti feli »hvaležnost*, vrnili že vs» S pričami Zlatu, Ano Domijo in poizvedovanjem med ženstvom iz Malije se da dokazati, da ;je bila Marija Poropat obsojena po nedolžnem. Sedaj se nahaja prisilno v Taboru. Dlouha ulice 340. Zdi se, da menijo vojaške oblasti, da se pogubi Avstrija, če bi uboga starka zopet mogla delati za aprovlzacijo Pirana. » Omeniti Je ge treba, da se Je piransko prebivalstvo, ko si Je svojo mržnjo koiikortoJiko potoJaži-tfo z Interniranjem Marije Pcropatove, zneslo tudi sad vozičem za mleko, katerega so v resnici vr^ii | [v morje. Popoldne Je prišel 76IetnI soprog Marije ^Poropatove v Piran, da bl regll voz In konja. Ko ia ipri občini, katere niso morda upravljali »lecca-jpiattlni«, temveč Italijanski liberalci, prosil za idovolienjc, da bi smel voz potegniti Iz morja, ca O, » i« Samargcr kar najsiroveje vrgel iz hiše, ce da bi ga bil sploh pustil do besede. Pristaniški čuvaj bi bil rad pomagal starcu, toda ni smel brez dovoljenja občine. Žalosten in z slavo zmajaioč nad šovenlzmcm Italijanov ia c. kr. orožništva, je odpeljal konja domov, dočim pa je voz po nekaterih dneh Izgini!, da nihče ne ve, kara. Marija Poropatova je oddajala mleko tudi v buffet Corsi v Portorose. Dne 30. julija 1914. ie še! Temo Poropat v Piran na obračun. Ko Je pohlevno čakal v veži, ie prišel neki Rudolf Fonda, pograbil čisto izcenadenega starčka za prsi, ga vrgel na tla, ga potem vzdignil ter ga vrgel pc kamenitih stopnicah na cesto. Potem pa Je še skoči! za njim ln ea zopet vrgel na progo poulične železnice. Ko je neka ženska pomagala ubogemu starcu, da je vstal, Je pritekel neki stražnik ter Porcpata odvedel v stražnico, kjer ra Je zaprl. Fondi pa ge nI bilo dovolj- Prišel Je v stražnico, kjer je zarjovel nad starcem: »Vse Srbe bomo pobili In utopili. Vaše hiše bomo pa požgali, prokleti ščavoniU Poklicani orožnik Vavpotič nI postopal niii proti Rudoliu Fondi alti proti stražniku. 31. julija 1914. Je Rudolf Fonda zopet dejanski napadal Slovence In sicer le sunil vrtnarja Josip3 Iskro čez neki zid, da bi bil Iskra na oni strani skoraj padel na neko pokoncu stoječo cev. Vstati je mogel šele čez več minut; orožnik nI postopal proti Fondi. Prihodnji dan je isti Fonda pretepal dve slovenski kmerici iz Kort. Ubogi Poropat ima vsled vandalizma Pirančanov nad 6000 K škode; brez voza Je moral prodati tudi konja, In ker so mu odvzeli ženo, je moral predati tudi kravo, ker ni Imel nikogar, da bi jo opravljal. Vprašamo vsevkupno vlado, ali Je pripravljena natančno preiskati zgoraj opisane slučaje, postopati proti krivcem-orožnikorn in funkcijcnsrjem piranske občine, in posebno dati preiskati sodno postopanje proti Mariji Poropatovi ter ubori ženi takoj dovoliti vrnitev v domovino? Ali Je pripravljena dati težko oškodovanima Tomu in Mariji Poropat polno zadoščenje In sicer z ozlrom na ubožnost nedolžnih žrtev z vzpostavitvijo v prejšnje stanje? liti, Mi I Slovenci Man narod... .1 L Generalna politička debata o IndetrmTtetu m hrvatskom saboru dokrajčena Je eovorom zastupnika Svetozara Prlbičeviča. Govorio ie o denuncijacijama, o financijalnom pitanju (izmedju Ugarske i Hrvatske), o današnjo) situaciji n Hrvatskoj, o koaliciji, o nagim konačnim ciljevima te o narodnoj koncentraciji. U ovom poslijednlem dijelu govora dotakao se Je pitanja, kako ml shvaćamo nage narodno ujedinjenje te Izmedju ostalog rekao I slijedeće: »SrbU Hrvati 1 Slovenci su fedan narod. A zašto? Svi elementi, koji Jedan narod Čine narodom. koji ulaze u sastav narodne duše, nama su Jedni te Isti; Jedan Je Jezik, isti ili slični narodni običaji, Jednaka pravna narodna svijest, Jednako etično shvaćanje. To sa objektivni elementi, koji služe za podlogu, na kojoj se osniva narod. Uz to treba subjektivne svijesti o zajedničkoj pripadnosti i zajedničkoj budućnosti. Ondje, gd]e se slože ta dva elementa, objektivni I subjektivni, ondje I-mademo narod o potpunom smislu rlječl.< Poznavajući prilično dobro sva tri dijela našeg naroda hoću da Iznesem neke moje misli o tome, gto bi po mojem mnenju bilo potrebno u-raditl e da se ti elementi, koji sa temelj Jednog naroda, ojačaju l da predjn u dnin naSeg troime-nog naroda tako duboko, da Ih nikakva sila ne bude mogla istrgnuti. Po mojem mnenju subjektivni elementi u našem narodu sa uskrsnuli usl.ied rata, oni su plod naSih zajedničkih nevolja 1 patnja. 1 tlelementi — premda mladji — Ipak su dublje ukorijenjeni a dugi nageg naroda, nego li objektiv-rt elementi. Hvala onima, koji su mislili, da će nas rat Istrijebili 1 da će ono malo djece, Sto o-stane u ovom patničkom narodu Još na Životu, nakon ovog rata započeti medju sobom bratoubilačku staru borbu; u nagem narodu se Je porodila Jaka sublektivua svijest o zajedničkoj pripadnosti i zajedničkoj budućnosti. Ta svijest u na-*em .narerđu Je najutjegljivlia pojava naSeg najnovijeg doba. Bez tora elementa neb! apsolutno mogli da govorimo o nama kao o Jednom narodu u potpunom smislu riječi, sve kad bi 1 objektivni elementi, koji služe bazom naiem narodu, bfli mnogo Jači nego 11 zbilja Jesu. Eto zagto. Uzfmimo Jedan po Jedan ona četiri objektivna e-lementa. koja Je Priblčevlć naveo I koja nlaze n sastav narodro drfe. Prvo: Jednako etično shvaćanje. To stoji I o tome nema sumnje. Drugo: Isti ili slični narodni običaji. MI smo biti previše pod utjesajem raznih tudjih kulturno Jakih naroda, koji su tako upllvali na nas, da su se nagi stari zajednički narodni običaji donekle promijenili, a donekle kod pojedinih dijelova našeg naroda potpuno Izgubili. To vidimo 1 kod narodnih nošnja t kod narodnih pjesama. Treće: Jednaka pravaa narodna svijest. Ta Je nama ko I svim drugim Slavenima zajednička. Četvrto: Jedan lezJk. Da imamo Jedan Jezik i da Je taj zajednički svima nama od Maribora do Vardara usprkos svim razlikama u narječlima, to možemo ustvrditi isto tako kako Talijan Ix Milana te onaj Iz Firence smatraju skupa sa Napolitancem ili Slcilijancem talijanski Jezik Jednim 1 zajedničkim jezikom, premda su razlike medju njihovim narječjima mnogo veće nego H razlike u govoru Srbiianca, Dalmatinca J Štajerca. Isto bi se moglo kazati i o Nijemcima, gdje, kako I u Italiji, moralu da se služe tumačima kod sudova i drugih oblasti pri saslušavanju svojih sunarodnjaka iz udaljenijih krajeva. Izmedju tih naroda 1 nas Jugoslavena Je u tom pogledu ta razlika, da mi — trolmenl narod — imamo dva književna Jezika: hrvatski ili srpski te slovenski ^ Hvala Bogu, progla so ona vremena, kad se Je svakako htjelo imati i hrvatski i srpski — te se je dapače I prevadialo sa hrvatskog na srpski; a bilo ie medju nama ljudi, koji su nastojali da dokažu, da su to zbilja dva Jezika. A da Je to nekomu iglo u račun, vidjelo se Je Iz toga, da su dapače htjeli »tvoriU l treći, t J. bosanski. No pošto Je sve to bilo sazidano sa umjetnim I slabim temeljima — propalo Je 1 danas bl onaj, koji bi hotlo uskrisiti te pc-kopane teorije,bio naprosto prosi ageri ludim ili plaćenikom. Naravno, da nije bilo teško predati proglostl te teorije. Jer napokon Ito Je dijelilo nas Srbe I Hrvate na Jezičnom poliu? NiSta. Srbi su kHrvati iz nekih predjela Hrvatske i Slavonije govore ekavgtinom; Hrvat* su pisali ijekavgtinom; ali zato i Srbi iz Crne Gore, Bosne i Dalmacije govore ljekavosti. O cirilici i latinici ne treba govoriti — lo je pismo, to nlie Jezik. — Drugo ie nešto pako Izmedju srpsko-hrvatskoz i slovenskog. Jeli bilo potrebito i korisno stvoriti one razlike, koje danas opstoje Izmedju ta dva književna jezika — o tome radje ne govorimo. Ali moramo računati sa činjenicom, a ta je, da imamo faktično dva književna Jezika i ako se mnogo medju sobom ne razlikuju. Razlike nijesu velike — ali Ipak su takve, da Slovenac- srednje — a skoro bi reko i vige— naobrazbe ne može baš tako da uzme u ruke knjigu ili novinu pisanu srpski ili hrvatski, pa da razumije bez da ima potrebne priprave za to. Isto valja naravski i za Srbe dotično Hrvate. To vidimo najbolje ml ovde u Trstu. Jedini Je tu slavenskil ist »Edinost«. Medju nama Srbima i Hrvatima nema ga, koji ne bi bio uverjen, da smo svi skupa sa Slovencima Jedan narod. Svak zna da »Edinost« brani nage zajedničke Interese, u nioj imamo potanke preglede o dogodjajima političke, kulturne i gospodarske naravi girom svih nagih zemalja, * njoj imamo vijesti o lokalnim dogodja-jima, osobito o takvim koji u prvoj Vrsti interesnu nas ovdjagnje Jugoslavene, a Ipak koliko nagih ljudi čita taj list i prati po njemu nag život? Budemo iskreni I recimo istinu: Veoma malo. Znam, kako se Je I u našim društvima »Dalm. Skupu« i »Strossmayeru« malo čita ovaj list — i to ne možda, Sto mi nebi s njime simpatizirali fli gto se nebi slagali s njegovim pravcem, već jedino s toga, Sto svaki od nas, koji nema vremena ili volje, da se barem negto pozabavi razlikama, koje opstoje Izmedju naših književnih jezika, nalazi tu na neke potegkoće, pa radje ne uzima novinu u ruke — osobito oni, koji neznadu, da se sve te potegkoće mogu prebrditi skoro neopaženo sa malo ustrajnosti t J. čitajući redovito novinu za koji mjesec bez Ikakve gramatike Ili liječnika. To Što govorim o Srbima I Hrvatima tlede slovenske književnosti, vrijedi i za Slovence glede srpsko-hrvatske književnosti — premda možda u manjoj mjeri, Jer se relativno veći broj slovenske Inteligencije bavi našim Jezikom — i u samim školama — nego II naSa Inteligencija slovenskim. To je rana — a recimo otvoreno — I sramota, koja nebi apsolutno morala da postoji u Jednom naroda. svoboda, ako jo bodo uživali le — oni sami! Merodavnim krogom pa bi mi dali na razmišljanje; Laka Cutstva morajo obhajati narode, ki toliko žr-tvnjeio in trpe v tej vojni za monarhijo, ko Čujejo o takih načrtih moža na tako važni poziciji: po vojni proti vnanjim, vojna proti »notranjim sovražnikom;«. In Nemci in Madjari kriče narodom d-ovolj glasno in razločno, da so — oni ti »notranji sovražniki«! Štiri leta. Danes 28. fulija, je štiri leta, kar je uradna »Wiener Zeitung* objavila vojno napoved Avstro - Ogrske Srbiji,, s podpisom avstrogrskega ministra za zunanje stvari, grofa Berchtolda. — Trsti, ki so zakrivili to grozno svetovno nesrečo, so večinoma že fizično ali pa vsaj politično mrtvi, svet pa že trpi štiri leta fTi bo Se trpel, bogve kaJco dolgo, in jih bo proklinjal, dolder se fih bo spominjal! Mađ?»rsko časopSsie o Coitrarfu pf Ho-tzendorfu. Madjarsko časopisje Je ka) živo razpravljalo o odstopu Conrada pi. lio-tzemJorfa. »Budapesti Hrrlap« piš-e, da Je Gonrad ogorčen raii Jievspeha na italijanskem bojišču. N-egov talent le bolj teoretične naravi. Za vojskovodjo pa ni dovolj, da ga niso porazili, marveč mora dobiti vojno. — »Vilag« piše, da Conradov odhod ne preseneča po zadnjih dogTKfkih. — italijanska vojna je bila n§egova inisel-mHjenka. — »Pesti Napio« pravi, da je imel Conrad tudi dijMomatlčne ambidle. Pazil je na Balkan in na Italijo. Pod njegovim zapovedništvom se Je prekinil mir. Naiel je proti sebi cel taktični svet. In seda* ga ni več. Ta vo$na }e preživela vse načelnike generalnih Štabov. Conrad je bil skupno s pokojnim Franom Ferdinandom glaven zasnovateli neoavstrljskc aktivnosti. — »Pester Hirlap« naglasa, da Conrad ni bil naklonjen Madjarom. Bil da je tipičen reprezentant duha, zistefna, proti kateremu se je madjarskl poLtlčni svet bojeval. Najkompetentneji sodnik mu je bil vladar, ki ga je bii že poprej odstavil z mesta, kjer fe Imel Conrad odločilno besedo, reduciral mu je delokrog. Sedaj ga je odpravil tudi od manje detaljne vloge. Conrad ie smatral parlamente narode m države kot »bagatelo«. Bil ie pravi papirnati strateg, k! ni narodnemu čutstvova-nhi posvečal nikake pažnje. Mislil Jet da je, če administrira vojsko z m-nog.mi tro-ški — radi tega neporažen. Ves denar je vrgel v utrdbe ob italijanski meji, Erdelj na je pustil neobranjen. Življenski eliksir je rskal v tradicijah, ni imel razumevanja za zahteve ljudske vojske. — Te sodbe v madjarskem časopisju so interesantne, a tudi značilne za dvoličnost v madjarskih naziranjih in željah. Tožijo^ da ni imel rad Madjarov in da ni Imel smisla za narodno čutstvovanje. Imajo-li morda Madjari m-bežni do drugih narodov, spoštirjejo-h cm čutstvovanje drugih narodov?! Ojstre kritike pišejo proti Conradu, ker baie njih m ime! rad. Ali oistrina teh kritik otopeva tako}, m gotovo ne bi izrekli v njem zal-besede, če bi bila ta svojstva Conradova obrnjena Ie proti drugim narodom, conrad je imel tudi »diplomaticne ainbtc.Jc«. To re: hotel bi bil dati tudi političnemu življenju v monarhsii drugačne oblike Kakor si jih je želel on. Mi smo nag as ali ie dni — povodom razkritij v hrvatskem sa-b->ru — da je imei Conrad poleg mihtari-čn h tudi politične načrte. Iz senzacijonci-nih dokumentov, predloženih hrvatskemu saboTu, je bilo razvidno, da je bil Conrad v ozadju akcije irankovcev. da bi se na Hrvatskem odpravila ostava ta da bi se tam etabliral vojaški komtsanjat. Naprti Conrada so sli za tem, da porazivši vna-nje sovražnike, s silo uduši UkIi vsako narodno grbanje in življenje. Ce bi bii vspel, bi t mi Madjari gotovo ploskali a.: o — bi se CoDradovi načrti ne dotaknui he-gemonijske pozicije Madjarov. Conrad je imel tudi »dipioenaiične ambicije«. To bi bilo gotovo prav ia v redu, ako ce bi njegova diplomacija križala tudi poti — madjarskega soverstva. Tako že madjarsko spoštovanje do narodnega čustvovanja. tako Je njihovo navdušenje za svo-» Trst za Gorico. Kakor smo že javili, se bo ob priliki cesarjevega rojstnega dne, 17. avgusta, vršil letos vojaški dan, ki ga priredi tržaški odbor za vojaške dneve in čigar črsti dobiček bo tokrat namenjen izključno vojnim beguncem« ki se vračajo v mesto Gorico. Med Tržačani, ki smo z lastnimi očmi gledali, kako je naša solnčna Gorica gine-vala pod strahovitimi učinki vojnih dogodkov, ki smo bili priče, kako je goriško prebivalstvo moralo zapustiti, bežeč pred vojntmi strahotami, svoia rodna domača tla, da si reši večinoma le svoje gok> življenje, in se potem potikalo po tujini, pre-zirano, zaničevano in izkoriščano, koprneč po srečnem trenotku, ko začuje odrešilno besedo, da se sme zopet, vrniti v svojo domovino, v svojo Gorico: nam Tr-žačanom nalaga naša sveta dolžnost, da kot najbližji sosedi, katerim je vojna vsaj kolikortoliko prizanašala, storimo vse, kar Je v naših močeh, da olajšamo težavni položaj onemu prebivalstvu mesta Gorice. ki se je že vrnilo v svojo domovino, kakor tudi enemu, ki čaka še v tujini sporočila, da se more vrniti domov. Zato bodi imenovana prireditev nam Trzača-rrom ugodna prilika, da vsak pd^ svojih močeh prispevamo k temu tako človekoljubnemu namenu. Odbor, kateremu je seveda na tem. da bo gmotni uspeh prireditve kar naj izdatnejši, bo deloval, da rečemo tako, v treh narodnostnih sekcijah; slovonski, italijanski in nemški. V slovenski sekciji ste prevzeli vodstvo ge. Zinka dr. Ryb&Feva in lika dr. Stegujeva, katerima bo ob strani večje število naših mladenk. Glavni prodajni predmet pri tej prireditvi bodo u-metniški izdelane razglednice, kažoče razne predele goriškega mesta. Razglednice ie izdal vojni tiskovni stan. Prodprodaja teh razglednic, za slovensko sekcijo, o-premljenih s slovenskim, za Stali-iansko z italijanskim in za nemško z nemškim pečatom, se prične že v torek, 30. t. m. — Slovenske se bodo od tega dne dalje dobivale v štokovi knjigarni. 16. *n 17. avgusta pa se bodo prodajale po tržaških ulicah. Cena vsaki razglednici je 1 K. OdbOT je poskrbel, da bo občinstvo 16. 3n 17. avgusta, ko bo pač v ta hvalevredni namen treba nekoliko globlje i?oseči v žep, imela tudi nekaj posebnega užitka v nagrado za svojo darežljivost. Brodovno poveljstvo v Puli je dalo za ta dva dneva na razpolago mornariško godbo. Na predvečer cesarjevega rojsitnega dne, 16. av-gifsta, bo mirozov po mestu, 17. avgusta zjutraj budnica; zvečer pa velik koncert. Poleg tega pa bo godba igrala tudi na pomolu sv. Karla ln pri Sv. Jakobu. Kakor rečeno. Je čisrti dohodek te prireditve določen v mesto Gorioo se vračajo-čim beguncem, in sicer brez Vsake razlike narodnosti In verotzpovedanja. Gotovo pa je. da se bo pri razdeljevanju podpor gledalo predvsem na najpotrebnejše. Zato pa bl tudi nujno priporočali odboru, da naj poskrbi za to, da se pri razdeljevanju podpor potem ne uvede oni nesmiselni birokratski sistem, ki se izgublja v celih kopicah aktov mesece ln mesece, da v tem podpore potrebni li-udje Že lahko poginejo lakote in pomankanja. 'Pri razdeljevanju podpor naj se upošteva javno mnenje, in zato Je treba, da Imajo -tu odločilno besedo zastopniki ljudstva samega, ki bodo skrbeli za to, da se bodo podpore podeljevale res nepristransko najpotrebnej- šim. . .. Ker so potrebe velike, mora biti tudi pomoč izdatna; če hoče Trst v resnici pomagati Gorici, naj pomaga tako. da se ne bo treba sramovati. Zato pa tudi ne bo zadostoval samo izkupiček predmetov, ki se bodo prodajali za vojaški dan, temveč bo pač treba, da se posebno imovitejsj sloji izkažejo z znatnejšimi prispevki. V ta namen darovane zneske sprejemajo u-prave vseh tržaških lisiov, tako tudi u-prava »Edinosti«, in se bodo darovani zneski objavljali v vsem tržaškem časopisju. Priporočamo torej našemu občinstvu, da po svojih najboljših močih pripomore k čim lepšemu uspehu pomožne akcije Trsta za Gorico! _____ ta* riMiflMflfc :nje Bdfi ^Brovizscuske stvas^ KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 29. julija do 3. avgusta (43 razdeljevanje) se bodo mogla prot: preščipnjenju nove izkaznice za zvila na št. 2 in predložitvi izkaznice za nakup kruha dobiti poleji dnevnega odmerka -00 gramov (20 dek) krulia in dodatka 140 g (14 dkg) za delavce pri težkih del;^ Ki ostaneta nezmanjšana, naslednja zrn a in drugi predmeti aprovizacijsrte komisije m sicer na osebo in teden: ZMLETI NE {koruzna ali bela moka), eno osrrrfnko kg koruzne ali bele moke. Kakovost — koruzna alt bela — in dan razdeljevanja, ki bo najbrž v torek ali sredo, se naznani posebej. SLADKOR, eno Cetrtlnko kg sladkorja po K t'60 kg na račun odmerka % kg, določenega zavku- JAJCA. eno jajce po 70 vin., za neimovite sloja (rdeča črta) po 50 vin. SUHA ZELENJAD. 10 dkg suhe zeleaijadi p0 K 11 — kg. CIKORIJA, eno osminko kg cikorije po K 9*69 MARMELADA. 10 dkg marmelade po K 4'80 kg. Delavci pri težkih delih dobe še drugih 10 dkg marmelade. SOL. eno osminko kg soli po 28 vin. kg. - MAST. Na vsakih 6 odrezkov uradne izkaznice za maščobe, veljavnih za Čas od 29. jul. do 4. avg. se dobi ob predložitvi izkaz, za živila izkaznica št. 51 za nakup 6 deka-gramov masti. Na to izkaznico se dobi mast v običajnih prodajalnieah do sobota 10. avg. t. 1. Cena 28 K za kg, zn neimo* vite sloje (z rdečo prečrtano Izkaznico) po 14 K kg. Izkaznice št. 50 za 6 dkg raa^ sti veljajo do ponedeljka. 29. t. m. DODATNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE. Dotične osebe, ki opravljalo težko delo ter imajo zato pravico do dodatne izkaznice za kruh in do dodatne izkaznice za maščobe z odrezki, zaznamovanimi $ črko S, dobe proti Izročitvi odrezkov t$ poslednje izkaznice, veljavnih za čus o4 29. julija do 4. avg., in predložitvi izkaznice za nakup kruMa, dodatno izkaznico št SO ter morejo nanjo do vštete sobote 10. avg. v običajnih prodajalnah dobiti po 3 dkg. slanine. — Izkaznice št. 79 veljalo do sobote 3. avg. IZKAZNICE ZA GOVEDINO. Tekom tega te^na se razdeli izkaznici? št 48 za govedino in za neimovite slojs tudi izkaznice št. 48 toda z rdečo črto. KONDENZIRANO MLEKO ZA STAKCE. BOLNIKE IN OTROKE. 400 g kondenziranega mleka po K 7*50 (400 g za K 3*—). Tekom tega razdeljevanja se preščipne št. III rmenih izkaznic za otroke (50 dkg) in Bt V. sivih izkaznic za starce in bolnike (40 dkg), veljavnih za mesec jull ln avgust. JAVNE KUHINJE IN UB02NTCA. Lastniki Izkaznic za javne kuhinje in ubožnico dobe ta teden: V4 kg sladkorja, osminko kg cikorije, osminko kg soli. OLJE. Izkaznice k. 10 za 6 csntilltrov olja so veljavne do 3. avgusia. • • • MESEČNI ODMEREK SLADKOPJ A. V ponedeljek, 29. t m., se prične razdeljevanje mesečnega odmerka sla i korJa (% kg) za avgust, proti preščipnjenju izkaznice za nakup sladkorja Sladkor se bo oddajal strankam samo tiste dni, ko dobivate tedenski odmerek sladkorja. — Cena K 160 kg. • • » RAZDELJEVANJE VINA. Gostilničarji in krčmar ji, ki so pr; zadnjem razdeljevanju vina aprovizaeijske komisije dobili vino, se pozivljcgo, da pridejo po vino, ki jim je določeno (3 hI belega vina), cd ponedeljka, 29. t. m., do sobote, 3. avgusta, v hangar Št. 41 na pomolu Saniti; kler je treba tudi plačati vino. Izkaza« -se morajo s potrdilom prisojnega policijskega komrsarjata, da izvršujejo obrt. Cene so naslednje: Znotn u£U-ninsrke črte: v gostilnah itd. K 9*4 1 i ler, v hotelih in restavracijah po K 9'60 1 ter. na debelo na dooi (v srdih in pletcnicahj K 9*20, na debelo v steklenicah K 9' 14, na debelo za gostilničarje K 9'(>4, v zadrugah K 9*44, v zadrugah za vino v sodih ali ples teiricah K 9'20. Zunaj užiinii^e črte: v gostilnah K 9'36. Te ceno so se določile no vsebini alkohola, ki se je ugotovila za belo vino na 10 stopinj. To vino dobe sa» mo tisti, ki so dobili vino tudi pri zadnjem razdeljevanju. Pozneje odprti lokali ga ne dobe. Priporoča se, da se pride po vino, s sodi4 ki drže natančno 3 hI. VeC^i sodov! se brezobzirno zavračajo. • • • RAZDELJEVANJU SODE. Razdeftevainica sode pri 1 rgovin i t In obrtni zbornici nam sporoča: Resnica je, da tekom zadnjega razdeljevanja kričali* rirane sode niso mogli vsi lastni-ki b az^ niče št. 7. v jostvrnčarskih prodajah, icah dobiti sode, kolikor Jim ie je šlo. Zato se je dala trgovinama Vittorio Silvestri, ul. Cavana št. 3, in Carlo Gortan, ul. Uelle Tori št. 2, na razpolago na daljna oartija sode, Ifl se bo od danes dalje oddaoia na zgoraj imenovane izkaznice. — Pripominjamo. da dopis Trgovinske zbornice no« datum 26. t. m. in smo ga prejeli voerai v soboto, 27. t. m. lUliUMfaA Prodala kuriva. Oglje. 50 k s na rdeče Izkaznice. Razdeljevanj 29. Julija. — Cena fco vin. za k«. Sv Vid- 1—300 (35) Fabbri 3; 301-1 "00 (35) Laz z* vecchlo 17. — Staro mesto: 201-500 <23) P d Forni 4; 501-S00 (33) Mura 12; £01-1100 (23) Volta 3. — Novo mesto: 1-1000 (23) S. Ana. stasio 9; 1001—1500 (23) Zaccaria 3. — Nova mitnica. gol—1500 (24) S. Francesco 2; 150! IS00 (24) Celotna 2. — Stara mitnica: 2801—3Ct • (24) Risorta 17; 3001—3500 (24) S. For.tanc 16; ? Ji— ( 4000 (24) Paduina 13; 4001—50"0 (24) S. M auri- . zlo 16 (76 vin. kK.) — Sv. Jakob: 2101-2301 (16) ! Pcnzianino 5; 2301—2400 (16) Gi;ari2!a 9; i431— 2700 (16) Brair.ante 12; 2701-3200 (16) Concor-dia 5. - Rocol: 201-350 (13) P. RevoltHla 9 (62 vin. kc). Koko. 10 k« na modre Izkaznice. Razdeljevanje 29. JuUJa. - Cena K 2'70 za 10 k g Sv Vid: 1-500 (45) Fabbrl 3; 501-^" 4-> Lazz vecchlo 17. - Staro mesto: 101-1S0 '42> J Mura 42 - Stara mitnica: 201—400 (50) Sette Fontane 16. - Sv. Jakob: 476-525 (5(.) Omrdla . 9; 526-725 (56) Concordia 5. - Kolonja: 1—164 (32) Kolonia 2. Premog. 20 k* na modre Izkaznice. Razdeljevanje 29. Julija. V TrsttL dne 28. NUa 191». »EDINOST« ttev. 203. Strm kg). — Nova mUalca: 701—803 (52) S. Francesco krivci da so tisti, ki so v zadnjih mesecih napisali 2; 1—150 (53) S. Frar.cssco 2 (K 1M6 10 kg), —' Stara mitnica! 401—650 (50) S. Maurlzlo 16 (K 1*46 10 kg). • • • Izkaznice za petrolej. Načelnik! domačih gospodarstev okrajev Sv. M. Magd. spodnja In zgornja. Sv. Scbcta, Monte Ca-sii^'icne In Zavile, ki so se že zglaslli pri kraj-nernu predstojniku, naj pridejo po nove Izkaznice za petrolej v četrtek, petek, soboto In ponedeljek cd s—2 pop. v ul. nadvoj. Josipa 4. One, ki v tem Času ne bi prfSH po svoje izkajznlce, se bo smatralo. da ne reflektiralo na petrolej. Gospod minister, tirdj nam isto! C. kr. domobransko ministrstvo je odredilo s posebnim odiokem. da naj tržaške vojaške oblast! dajo moštvo, uprego in vozila na razpolago za ureditev poslopja, v katerem se otvori nova nemška navtična šola v Trstu. Vse lepo. ekscelenca! Toda v neposredni bližini te nove nemške šole se otvori tudi nova slovenska ljudska šola, &ier ne bo samo 24 učencev, temveč nekoliko več, in ki je ne bo plačevala država, temveč jo bomo morali plačevati mi tržaški Slovenci sami. ki smo menda prav tako avstrijski državljani, kakor oni Nemci, Id bodo pošiljali svoje sinove v nemško navtiko. In zato prosimo, da tudi ram za ureditve naše nove slovenske šole v Sentvldskem okraju daste s posebnim odlokom na razpolago vojaško moštvo, upremo in vozila. Saj storite tako, ekscelenca, kaf ne, prav gotovo?! Draginfskc dok i ade za c. fcr. orožnike. Pasi. dr. Rvbžf je svoj čas interveniral pri c. kr. domobranskem mininstrstvu, da bi se tudi orožnikom izplačale draginiske doklade in prispevki, kakor so se med vojno dovolili drugim državnim uslužbencem. Domob r a jrs ko ministrstvo je t i stik rat odgovorilo, da hoče poizvedovati, ali se te doklade plačujejo tudi finančnim sliažam na meji. Sedal pa je posl. dr. Rybar sprejel od domobrair»kega ministrska naslednje obvestilo: »Na tiuiradno -vprašanje je naznanilo finančno ministrstvo, ća sc se finančni straži v obmetnl varstveni službi poleg vojnih pristojbin izplačale tudi državnim uslužbencem tekom voine ramazane dragiirfske doklade in pobollskl. Dovolitev podobnih zboljšanj za c. kr. orožiiistvo se je z,aio že razjnotrivala In et) nahaja to vprašanje sedaj v štadiiu po-Eaja^j s finančnim ministrstvom.« — Kakor Te vkieti, }e torej upanja, da prizadevanja dr. Ryb£fa v tem oziru ne ostanejo brez uspeha. K rižev pot za izkaznicami Prišel je v naše uredništvo Fran U kina r. k! stamije v zagati sv. Tekle št. 10, In se bridko pritoževal zaradi nezaslišanih šikan, ki sta jih morala doživeti on in njegova žena, preden sta dobila nove Izkaznice. V rodbini je namreč umrl sinček in se }e zato število odmerkov moralo skrč'rti. Pri krušni koirttsi^ v ul. St. Martiri ni bilo mogoče dobiti novih izfcaznlc, v IzJcazmčnem uradu v ul. S. iNiccHo rae£a skupaj !e 241 K dohodkov na mesec. Moi Je res popolnoma upravičeno vpraša!, kako Je vendar mogoče, da se njegovi ubo^i družim delajo take sitnosti hi težave, dočim pa Ima v njegovi najbližji bližini neki penzionirani državni uslužbenec, ki ima večjo pokojnino, last pa on zaslužek, In poles tega Se sam z dvema hčerama v dobri službi, Izkaznico z rdečo črto in nikdar nobenih sitnosti? — Neka druga družina, ki se je nekako pred mesecem dni stalno zopet vrnila v Trst, na podlagi direktnega mlnistrstvenega odloka, nima Še danes stalnih izkaznic za Živila, kruh itd., dasiravno že štirinajst dni neprenehoma teka od Ponclja do Pilata, od policijskega ravnateljstva do izdajali-Šča potnih izkaznic, odtam zopet v ul. S. Nicolo in ul. della Valle ter zopet naokoli po isti poti. Ves ta teden nI ta družina mogla dobiti ne živil aprovlzaciiske komisije ne kruha zaradi onega prokletega birokra-tičnega šimeljna, ki ga te ha aprovizacij-ska komisija v vsem svojem uradovanj-u. Ljudi je nameščenih, da se dobesedno dela gnoj iz njih po njenih uradih, toda če Človek hoče dobiti kako stvar, ne ve nihče zanjo, ne zna dati nobenega pojasnila, sploh niti odgovora, ker so one milostive gospodične po uradih lako ncnisrniljeno lene, da se jirn sploh ne ljubi odgovarjati, temmanj pa še, 6e Jih nagovori človek slovenski. Ni dovolj, da se ljudstvo razburja s tem, da mu aprovizaerjska komisija Itak že ne daje drugega kot lepe ob-ifube, r>otcrn naj se pa še da]e na tak vne-bokričeč način šikanirati od ljudi, ki imajo edini v Trstu ves dobiček cd aproviza-Co&ke komisije! Tako pač ne pojde več dalje, in če aprcvizacijska komisija, pri kateri tudi ne izda nič nobena pritožba v tem pogledu, ne stori svoje dolžnosti ter *zčf£ti Av^ije-vega i:leva svojih uradov, se zna prisoditi, da ljudstvo poseže po sa-piopomoii ln ga očisti samo! fiustcržlčeve »Novice« se spominjajo ta pa tam ttttU na5e »Edinost!«. Tako nam na tisti vodeni ln puhli način, ki označuje vse njene polemike, očitajo, da iščemo krivcev, ki so krivi na tem, da ne-kater^Io^iiskMist^j^mej »toliko neumnosti« in pa tisti, ki »tako pisarijo dopustijo«. Razumemo, razumemo — vrle »Novice«! Slovenski. listi naj bi pisali le tisto in tako, kakor «irn ugaja tam gori! To naj bi bilo v direktivo slovenskim listom, pa bi mogli svobodno na fronto in morda bi dobivale celo kako — alimentacijo, kako pomoč za preživljanje...! Slovenski listi pa so tako »neumni«, da nimajo smisla za tako zlato pravilo. »Novice« pa niso tako- — neumne. Pametne so ln zato smejo na fronto ln njihovi zaplečniki morejo svobodno hoditi osebno po Informacije na merodajna mesta! »Novice« niso neumne in zato Imajo svoje posebne nazore o nalogah In dolžnostih resnično narodnega glasila, o značajnosti in o narodni zvestobi in narodnem poštenju. Slovenski listi pa. zapomnite si: »pišite pametno« kakor pišejo »Novice«, pa pridete v zlate bukve in na fronto boste tudi smeli. Cujte pouk »Novic«, ki to dobro vedo Iz lastne Izkušnje! — »Novice« so nas prijele tudi, češ: »Edinost« je nekdaj tožila In tarnala radi poltaljančevanja, sedaj pa poitalijančuje sama z Italijanskimi članki! No. tem člankom je namen, da branijo 'pred pametnim Italijanskim občinstvom — slovensko stvar! Tržaška slovenska politika je s svojim načinom dosegla, da Je naš žlvelj pridobil na ugledu in da Je postal činitelj, ki ga sedaj tudi drugorodci uvažujeio.in računajo ž njimi A, kam je pa dovedla Susteršičeva politika z njegovimi metodam? slovensko stvar na Kraniskem? Nemci so vkJjub svoji maloštevilnosti — mogočen faktor v deželi, direktive za vladno politiko prihajajo Iz nemške kazine, srednje šolstvo je po pretežni večini nemško, načelniki uradov so Nemci, ti uradi so germa-nizirani tako. da se uradniki v njih niti privatno ne smejo slovenski razgovarjati med seboj, da je vsak odločen Slovenec ca Indeksu veleizdajalcev, da so nam razimali naSa prva kulturna društva, da smo na Kranjskem — na kratko povedano — v narodrfh pogledih (kolikor Je to odvisno od državne oblasti) na slabšem nego smo bili pred pol stoletja, za časa nemško-liberalnega »starover-nega« gospodstva! Taki so sadovi vaše — pametne pelitike! Zato pa ostanemo mi pri svoji »neumni« politiki, četudi radi tega ne smemo na fronto! Otroci ikedenjske hi katl^crske šole ea prehrani v Antunovem v Slavoniji. V ponedeljek, 15. t. itu zjutraj smo odpotovali z južnega kolodvora. Vso pot so bili otroci dobre volje in pesem Je sledila pesmi.. V Ljubljani so otroke pogostile dame tamošnjega odbora za prebrano otrok. Odsotno predsednico go. dr. Tavčarjevo ste zastopali ga. dr. Ravpiharjeva la gdč. Vesnerjeva. Prisrčno ie bilo tudi snidenje z našimi zcancl, mudečiml se sedaj v Ljubljani: ro. Mašo Orcm. gdč- Milko Man-koč In g. Leilerjero. V Zidanem mostu so priklopni aaSa dva vagona zagrebškemu vlaku, in kmalu smo dirjali, vedno ob Savi, nasproti deželi, ki hoče našo mladino prehraniti, obvarovati jo glada, nasproti bratski Hrvatski. Se po 8. uri zvečer smo dospeli v Zagreb. Gospa iz tamošnjega odboTa nas je sprejela na kolodvoru, da nas povede na prijazen Joslpo\'ac (mestna sirotišnica), kjer je bilo določeno prenočišče za naše otroke In kjer nas je pozdravil tajnik osrednjega odbora dr Basnriček Naslednjega dne so »e otroci odpočili v Zagrebu ln si malo ogledali mesto. V »Prehrani« je bilo preskrbljeno za tečno Jed. Na večer smo spremili otroke zopet na Joslpovac 17. t. m. na vse zgodaj smo zapustili prenočišče in Sli po zajtrku v »Prehrani« ca državni kolodvor. (Omeniti mi je sedaj, da smo od Trsta do tu bili združeni z otroci In spremljevalci barkovlj&nske, rojanske ln vrdelske šole; tu so nas ločili: one so poslali na Požego, nas pa na Banovo Jarugo.) Vlak nas Je vozil po večni, nepregledni ravnini, pluli smo po žitnem morju ... Nepregledno dolge ln široke njive so se vrstile In težko zlato-rumeno klasje se je klanjalo pod pekočimi žarki Julijskega solnca. Med klasjem pa nebrol pridnih kmetovalcev v snežnobelih. kmetice pa v živobarvastih narodnih nošah. Med-potoma so dobili otroci tečen prigrizek; posladile so jim prigrizek sočne marelice. Bližali smo se cilju — bogati Slavoniji. Bilo je popoldne po 3. ari Na železniški štaciii. ali bolje, pred gostilno nasproti štaclje nas je pričakovala skupina gospodov, ki radi njih prijaznosti, postrcžljivosti in odkritih bratskih src ostanejo nepozabni v hvaležnih srcih vseh naših malih in obeh spremljevalcev. Tu nas Je sprejel In rozdravil okrajni predstojnik Vitner, poljanski bilježnik Vrban. antunov-skj šolski vodja Kodžlč. antunovski občinski blagajnik KovaČevič In postajenačelnlk Humski. O, nepozabni sprejem pred sicer preprosto gostilno! la prijaznost in postrežljlvost gospe gostilničarke ia domačega gospodarja! Otroci, mleko v velikih follitrskib kozarcih In pecivo še rorko In sveže Ocoiači) in kruh, ln kakšen kruh! »Pozdravljen tovariš. Izročam TI naše najdražje, naše otroke, najrevnejše Izmed najrevnejših I Bodi jim oče, bodi jim vse!« Cemu besed? V prijaznem In plemenitem očesu dragega tovariša sem spozna! takoj: »Srečo Imate otroci moji. dobili ste v tem človeku to, kar sem si edino teleL Tu bo vaš novi dom. on *a vas —vse!« In Hca so žarela hvaležnosti, ki otroci so dajali Izraza radovoljnosti prepevaje ln prepevaje. Zal. da sta se morala radi nujnih opravkov takoj posloviti g. okrajni predstojnik, kakor tudi Ijubeznjivl g. Šolski nadzornik, ki nas 'Je spremil do tu Iz Zagreba; a obljubila sta oba vso pomoč In skrb za našo deco. — »Djeca na kola!« ln posedli so otroci na dvovprežne vozove; •na zadnjem vozu so sledili spremljevalci. Se en pozdrav ljubim Poljančanom, in prah se je valil za vrsto voz proti Antunovcu. Kakor so prihajali vozovi v vas. tako so bili otroci prisrčno sprejeti pred šolo. Soproga šolskega voditelja in tcvarišica Schutz ste imeli takoj mnogo opravila Z njimi. »Otroci v vrsto«, ln peljali so nas skozi vso vas v gostoljubno hišo, gostilno g. Simeka. Tu so dobili otroci dobro večerjo: »A, djeca, tu nema rata!« In zbrali so se vaščanl okoli nas. Pozdravita nas vaški načelnik g. Alojzij PShnK predsednik kraj-nega šolskega sveta. g. Juraj Ncc.'ar, g. In ga. Slmek In nadstrojnik g. Drašković. Pozdravi nas ponovno tovariš Kcdžlć. ponovno ljubezni I vi občinski blagajnik Kovačevlč. In glej: ko se Je podpisani spremljevalec zahvaljeval it vse Izraze ljubezni, ko jc priporočal široke, v svesti af, da «m hrefca Jn mlek3 ne bo manjkalo — v trenutku, ko je prosil vse S2vzcče tudi njihovih src za te revne otroke — glej dobrega načelnika Pufcnk, glej mehkega prijatelja otrok Nociora, evo U blagega Simeka, evo ti drugih okoli stoječih: solze, sc!zs sočutja, solze bratske ljubavi,.. Nepopisen, nepozaben prizor! — Vlcga sc mrak. Otroci k 'počitku — v golo. 0| to Je bilo ležišče! Nehote so se domislili prejšnjih ležišč. daj so že tu pred Solo: načelnik PčhnI, predsednik Ncclor, blagajnik Kovačevič In tov. Kodiič. Začne se razdeljevanje otrok po hišah. To bi bile morale naše matere videti s kako ljubeznijo so bili otroci sprejeti! To je šlo cd rok! Komu se dopada sadje, z menoj. Kdo pije rad mleko, z menoj. Kcmur se dopadejo kolači, pridi. Kdo ima veselje do konj, z menoj. Kdo bo rad pase! živino, pridi. Komu se dopade v trgovini, požuri se. Pri meni se melje »nularica«; pa dvoje ne morem vzeU — pa ajte obadva. Midva nimava ctrok, pojdita oba, naša bosta. Ajde djeca! In tako dalje. Leže mrak in otroci že spavajo v svojih novih »krevetih« mirno !n zadovoljno; tuja streha Jim je postala takoj domača. Pa saj ni čuda — dobili so srca. Tovariš Kodžič ln gospa, gdč. tovarišica, gg. načelnik Pohnl, »knez* Nociar, Kovačevič — duša občine, gospod In gospa Slmek, g. Bes In drugi In vsi Aa-tOTiovci — prehranitelji naših otrok, vedite, da ta ob A d rili blagoslavlja narod velečlovekoljubno Vaše delo daleč tam v srcu Slavonije! Bog Vam tisočero povrni! — Starši, ki žilite pisati svojim otrokom pišite na naslov »Narodna škola, Antuno-vac. Pakrački kotar, Slavonija.« Gotovo Vas bo tudi zanimalo znati, da dnevno pošiljam »Edinost« v šolo v Antunovac, In tamošnji gospod voditelj ho sproti sporočal otrokom o domačih vesteh. — C. V. Nečuveno nesramnost Je zagrešil — kakor trde »Novice« — »Slovenec« s svojo vestjo, da Je nad-poročnik Petrič komandiran v Ljubljano ,dst bo urejeval »Novice«. Ker s! dejstva samega ne upa k) naravnost tajiti, pa prihajajo s trditvijo, da tudi pri »Slovencu« In »Slov. Narodu« sodeluje cela vrsta častnikov! Pustimo na strani vprašanje, ali ni tudi temu naglašanju namen — denuncijacija? Tud? ne vemo, aH ta trditev »Novic« odgovarja resnici. Jedro vprašanja pa Je drugo: aH je bil Se kak častnik komsndlran, da piše za omenjena dva dnevnika? »Novice« naglašajo tudi, da pri njih oe sodeluje še noben častnik. Zakaj ne zatrjajo. da — ne bo?! Za slovensko gtedamče! Ravnateljstvo slovenskega gledališča se obrača do javnosti s prošnjo, lda omogoči z darovi nabavo, oziroma spopolnitev potrebnih oderskih mobili], rekvizit ln garderobe. Dobrodošlo je vse. Je to v bistvu oderske umetnosti, da se potrebuje vse, najnovejše, kakor tadl najbolj stare stvari. Vsakdo naj pogleda, kar Ima takšnega doma, kar bi mogel pogrešati, aH mu dela morda celo napoto, bodi v stanovanju, bodi v podstrešju! Kakor rečeno: vse je dobrodošlo: posamezni pohištveni kosi: kakor mize, pisalne mizi, moške, damske omare, omarice, fotelji, stoli, zof&, biblioteke, regali, sekreterjl, slike, ure, okvirji, zrcala, knjige, preproge, zastor}!, prti, svetilke, vaze, različni podstavki, kfpL nagačene Hvali, pisalna orodja, telefonski aparat! (četudi pokvarjeni), pisalni stroji (četudi čisto nerabni), različna posoda, čaše Itd. Rd. Kakor Je želeti, da s« dobe dobro ohranjene stvari, je vendar tu vse uporabno In dobrodošlo, ln če je še tako staro In obrabljeno. Pole« elegantnega fraka razcefedrane hlače, poleg svetlega cilindra pomečkan ln oglodan klobuk itd. — Naj pogleda torej vsakdo, kar Ima doma takšnega, kar bi mogel pogrešati Is naj javi to r.a dopisnici s kratko označbo stvari, ki jih misli da-Tovatl, In svojega natančnega naslova na naslov ravnateljstva slovenskega gledališča v »Narodnem domu«, ki bo skrbelo samo za transport darovanih stvari v »Narodni dom«. — Gled. ravnateljstvo. ( Družba sv. Cirila ln Metoda naznanja svojim članom sledeče: Pisarna C. M. drulbe je ravnokar razposlala zgiasllnlce, glasovnice in vabila podružnicam. delegatom ln pokroviteljem. Podružnice, ki niso izkazale odbora ln števila članov v I. 1917. In 1918.. niso prejele zglasnic, ker se smatrajo ra nove in po društvenih pravilih nimajo na veliki skupščini glasovalne pravice. Pokroviteljem so se poslale zglasrrice onim, katerih naslovi so znani. Vsi oni. ki niso prejeli glasovnice, blagovolijo naj naznaniti svoj naslov pisarni C. M. D. v Ljubljani, da Jim pošlje potrebne tiskovine; lahko pa se zgla-sljo tudi 11. avgusta pred glavno skupščino v družbeni pisarni v »Narodnem domu«, kjer prejmejo vse potrebno. Sijajen zgled narodno požrtvovalnosti. Gospa Mila In gospica Mary Gulič ste nabraH sekje 1 03 6 kron za šentvidsko Šolo. Z gioboko hvaležnostjo In ganotjem beležimo ta zgled narodne požrtvovalnosti. Deželni urad »Občnega pokojninskega zavoda za nameščence v Trstu Je preložil svol sedež zopet v Trst. u!?ca Arciđuca Giuseppe 4/11, kjer je že začel poslovati. Telovadno društvo »Sokol« ▼ Trstu ima svojo odborovo sejo v ponedeljek, 29. t m. točno ob sedmih zvečer v društvenih prstorih. K polncšte-vilni udeležb! vab! podstaresta. Poslano*) Mm pcsrsdoMltem osčje volne In volne za žimnlce I V smisla naredbe trgovinskega ministrstva t dne maja 1916 12 ali zumenja popol&a postolja ia 1 iS osobo Uucfa S. Franceeco 10 2510 soba so dutU pri mali druiini. Ulica Faraeto 33, II. desao. 2606 ^KNfilr^rcSn krvi z Rod Lefoctaure {airup ŽUlGVijSnJB koncentriranega Sal apari^lia vui^o ezt akt . Najboljši ln n^u^pešaejei pripomoček ea čiščenja krvi. Lekarna Codermatz, uL Riborgo 17. liSO do 9 K, mešane cu^'s jo 80 ria kg, vreče rabljene od cementa po Iv li.£>0 in •-lična stvari rano, Trst. uJL AcGuadoUo 13 vogal ul ded «elsL 2139 učitelj ca uči nemičino in franco^ iro Milili 12 K mesečno. Llica Uaccla 3, II. o. ■radnja vrata. 2413 IM««??«« (črni) so proda ea K IS00. Uiica Rr>»-HufljfiO settl 24, H. n. levo. Kcntd V503 „ilquo?s eodina" ffi^rs p Ptiai) so prodaja v vseli lekarnah. D i* Proaasta s-2 đogo/on. U^cio Papiri.inv i, sv. Jakob. 2503 sode od plya, tatit neve,kupuje Hotel Balkan v Trstu. 249« Eft*Anton Jerkič poaluja v tTo:<.in ata!jo|a rUlOSfuI v Trstu VU d&Ue Foste it 10. išče mala drulita (S o^ebe). — __________Delo in plača po dogOTom Via Commerciale 9, HI., levo. B 276 Postrežnlco Raznovrstno biai^o zm preprodajalca. — Jakob .Levi. Tr*t, ulica S. Nicolo j.*J. 3147 Um na kre aotov sirap) nai-IflliŠOMUiliiU boljši pripomoček- prou kioniO-ncrnu kataru La bolezni dihalnih org-a::©* Iilelu.-je lekarna Codermaz, Tr.st, Ul. Ribo 17. D 7 HlšUsnlčen Ksas ff^r^^. amcojaka ter idtem načina kakor r ccruin.li sa brei amenjaka ter pO idtem načina ka^or r acrui klnem času, se dobira v leka.nl Jaroniti, Castr- mi fit. 6. 11 za le®, jfesia:! iti kateri meljemo vsako srnle na najfin»jM> moko, dobavlja aareo cSinii felko"ftrika Jifl Finke Praga 11—1957. - Trdima vailki f^asi • •ft^usBĐBĐBtfZBaGĐSCfi&sĐCBaasoaoa pa-'J. »ftUHfif operator kn iih cčas »^rejama „.lUlUUvafll o\ 1—i in od 7-6 pop. v ne deJj-h od 9—2. Ecr_nt trg 7, IL Zubiai. 2-43 Če$ko Budjevlčka Restavracila CBasš-kova uzoira češka gostilna v Trstu) so nahaja v uL G. Oalattl (zrr.ven glavna pošte.) Slovenska postrežba in siovcriskf jedilni listi. -ogV filopfi! lami flJgij Trst - Corso 8tev. 39 - Trst Razglednice v platinu. Spec^allteta slike v barvah, fotoscfcizzi. uabiaet, visit, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna raisvetljava. — vsaki uzi&T g ob SVfi lita mlsftli 0m S8T Vstopnina C V- na--—---—... ' - ————c?J oasoosa .tjLiiiaocrcccgsgaianggpopcpj Stifjj m Sluanje In laanlž, prani nemški B20FCL MiSl&llESlfflSilJmrEiflite Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. — Tvrdka ustsnovSfena Knta 1879. — Trst« ul^a Casisaalle it. 19. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čerrnak v Trsta, allca Post« vecc!i!c 12 vogal ulice de'ld Poste Izdiranje zobov brez bo« le&in. — Plombiranje. « UMETNI ZOBJE -v- Kupule^i oc3 100 Sifrov r.a^rs!. Pred liani IstrsKo Ia dalniatlnsRg uina na drouno In fie&ela. 11 ili Mm t Toaajaina mm sn II Marije Smer do Capesan m. opčine st. 200 (rraven openSke |I Tr$aBSkO"Olirfna 23đmS3 0 TfStG i| cerkve) hiia Jakoba Hrovatin gj i! imo velike Izfisro t?!Rlii uelikiH g il In ffluili! BUtvafklU kriL m Antonlo Fazzini Naslednik Ivana Depicoizuana Trs« - ulica de! Toro St. 1 knpuje cunje v vsaki mnoZini In sli&ie stvari. Zlatarnica Pino v Trstu se Je preselila na Corso SL 15 v bivšo zlatarnico G. Zercowltz A FlgHo. Velika fzbera srebrnih In zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. reg. zadr. k neom. jamstvom oL S. Fmlisti ftsiikssa it 23 IL sol sprejema hranilne vloge od 1 K dalje ter jih obrestuje po mm* 4°|e "^BB Trgovcem otvarja tekoCc Čekovne račune. — Posoja hranilne pušice na dom. — Rento davek plačuje iz svojega. Daje posojila po najugodneje ših pogojih na vknjižbe, na esebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak! dan fzvzernšl nedelj ln praznikov od do *) Za danke pod tea naslovom odtov»> Dnisro Jutro na vse zgo- 'uredništvo le toliko koBkor velpr* »akoa Amerikansko dubla-zSs^ v zSatarnid in ursrnhl H. Jerman, Trst, al. Barrlera uocchio 10 Velika zaloga dolgih in ovratnih verižic, zapestnic, prstanov, uhanov, obeskov za slike, medaljone l. i. d Vse stvari so po zmernih cenah, izde ane v najboljši, tovarnah. — Srebro ln zlato kupujem in menjam Pošilja ss po povzetju. Ceniki se ne razpošiljajo j Stran IV. - i— n:- »EDINOST« štev. 203. V Irsiu, dne 2S. falila 19H. Tržaški slovenski igralci Danes, 23. t. in. Tečno ob 7x/a zvečer v dvorani Gospodarskega društva v Skednju 33urkai r treh dejanjih. Spisula E. Bluru in R. Focb&.T^o nemškem prevodu posloveni Ig. Borštnik OSEBE: g. Kralj gdč. GradiŠeva 1 . ,.. s- Bukovnik I nJcna roditelja žeieznikov« Grof Pontgibaud . . . -Ant< nuiG, nje^ora soproga ChaiTiOise), Elvire gdč. Prevare g Požar g.lč. Kralj gdč Udovičera gdč. Rakova g. J. Bukovnik gdč. Šmit ■i.ion'e Gerbaulfc, modistka Chapeloux. slaščičar . . Caroline, blagajnič^irka . -Julie.te, 1 odajaiki • • Cl tnsse, { * J . . . Bacile, tlnga v neUem klubu Felicie, i.isna \ pri „ Charles, -tr.žaj { Pontgibaadu g Pregarc Prvi ^oppod ...... *** Dragi gospod...... Tietji gospod......g. Yonfat tisoče slovenskih otrok naj se potika po uli-. j cah, njihovim staršem, posebno pa Se očetom, ki ' ' se nahajajo sedaj v vojaški službi, naj bi se odpelo vsako upanle do dobre vzzoje In nepo-rjenosti otrok. Ne! MI smo dolžni Junakom, . - skrbimo za njih potomce! In radi tega ne * smemo odnehati niti za las od moledovanja ln pri-'»oevanVa za otroški vrtec. . . J. & Delo »Akcijskega odbora za Jugoslovanske sirote v Zagrebu, ki se je razširil v »Odbor S. H. S. žena za sirote«, se najtopleje zahvaljuje vsakemu posebej in vsem skupno na sodelovanju in pomoči. Čistega dobička v rečeni namen je K 47.594'53. »Družba sv. Cirila in Metoda« opozarja, da ste na deški meščanski Šoli v Trstu razpisani dve mesti in sicer I. in II. skupine. Prošnje se vlagajo pri vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda v LJubljani do konca t. m. Dramatična šola v Trstu. Slov. gledališče, ki se otvori oktobra, pridne s poukom v dramatični šoli začetkom prihodnjega meseca. Vsi oni, ki se žele udeležiti pouka in sodelovati že tekom prihodnje sezije pri predstavah, naj se javijo pri gled. ravnateljstvu, pričenši z današnjim dnem med J42 in *A3 popoldan ali pa med K-8 in x/s9 zvečer v gledališki dvorani ^Narodnega doma«. Želeti bi bilo posebno, da se javijo tudi vsi oni, ki so že kdaj nastopali kot diletant je na slovenskem odru. — Gledališki ravnatelj. Mestna zastavljalnica. V ponedeljek, 29. t. m., se bodo dopoldne in popoldne prodajali na javni dražbi nedragoccni predmeti, popoldne obleka ia perilo, zastavljeni na zastavne listke serije 142. Čitalnica pri Sv. Jakobu priredi danes zabavni večer z raznovrstnim sporedom, v dvorani Del. kons. društva. Campo S. Giacomo št. 5. Začetek ob 7 zvečer. Obširni program nam zagotavlja obilno udeležbo. Predstavljal se bo »Ciganski balet«, enodejanka »Klepetulja« in solospevi. Svira orkester. Po končanem sporedu prosta domača zabava. — Odbor. Žensko prispevanje za slovenske vdove in sirote. Z ozlrom na počitnice ne bo sestanka društvenih nabiralk. Dan prihodnjega sestanka se pravočasno objavL Tiskovine se dobijo pri gdč. Matildi dr. Pertotovi v Barkovljah, Boved 401. — Nabiralke so naprošene, da nadalje marljivo nabirajo prispevke. Naj pomisli vsaka nabiralka, da ima ugoden :uspeh njenega truda služiti v podporo naših vojnih vdov In sirot. Magdalenčano opozarjamo na današnjo predstavo »Nervoznih žensk« v Gospodarskem društvu v Skednju. Pridite v velikem številu, ker bo smeha dovolj. Začetek ob 754 zvečer. Tržaški slovenski igralci uprizore danes, 23. t m., v veliki dvorani Gospodarskega društva v Skednju velezabavno francosko tridejansko burko »Nervozne ženske*. Posebno pa opozarjamo na to, da Je del čistega dobička namenjen za šentvidsko šolo. Zato priporočamo si. občinstvu, da to predstavo v čim največjem številu poseti. Začetek ob 7Ja zvečer. Vstopnice so v predprodaji v Gospodarskem društvu. Semena. Tržaška kmetijska družba naznanja, da ima sedaj na razpolago kmetovalcem sledeča semena: broklje, verzote, čebulo, jesensko repo, zelje, zimsko salato, zimsko redkev. — Semena se delijo ob delavnikih od 8Y» do 12 v družbenem uradu, ulica Vtenna št. 10/1. — Kmetovalci, požurite se po semena. Ženska je piaeala. za nakuplieu^ stvari okoli 140 K. Drugi dan pa ni prišla po jajca sama, temveč je poslala neko drugo žensko. Tedaj šele se je posvetilo kontrolorju, da je morda nakaznica ponarejena. Pogledi! je natančneje, in bila je res ponarejena. Žensko je dal aretirati, toda le-ta je dokazala, da jo je naprosila druga ženska, da naj gre po jajca in ji dala za to 1 K. Ker je bila nedolžna so jo izpustili. Sedaj so pa zalotili pravo sleparko, in bila je 341etna Ana Franchinl. k! stanuje v ul Scalinata št. S. Tatovi pri Sv. M. Magd. Zg. Pred par dnevi so se tatovi oglasili v gostilni Justine Karbonšič pri Sv. M. Magd. Zg. št. 495. Ljudje so videli na cesti pet moških, ki so nosili vrečo in dve veliki steklenici, ravno tako, kakor Je bilo ukradeno v imenovani gostilni. V bližini »Tirolca« pa je tatove dohitela bridka usoda v osebi stražnika. Ukradene stvari so vrgli na tla — steklenici, v katerih Je bil kis, ste se razbili — in pobegnili. V vreči je bila koruzna moka. Stražnik je petkrat ustrelil za njimi in zadel enega. Vzlic temu pa so vsi ušli. Sedaj se je posrečilo policiji zalotiti tri člane one tatinske družbe. Rudclfa Ceglarja, od Sv. Mar. Magd. Zg. Št. 54, starega 18 let, Josipa Radi, iz Carbole Zg. št. 321, in tudi ranjenca, ki je bil glavar družbe, Marija Blolcar, katerega so našli na doma, Rocol Malin a vento 5t 49/11., v postelji, ker se mu je rana že vnela. Papir. VEL i HA ZALOGA PAPIRJA za ovitke, fapiraa-tih vrečio lastne tovarn« — Valčki razrih bar* in velikosti. Cene zmerne. — Gastone Doliinar, Trst, Via dei Gelsi 16. * . 256 Damska krojačniea A. RIEGER, Trst, nlica Comrnerciale 3. Izdeluj« vsakovrstne obleka po angleškem in. francoskem kroju, plesne obleke, obleke zrn poroke, bluzo za gledališče Itd Cene zmerne. 337 ------N Umetni zobje z in brez čeljusti, zlate krone in obrobki VILJEM TU5CHER konces. zobetehnik Trst oL nadvo]. Frana Josipa 13, 0. Ordinira od 9 pred?, do 6 zvečer. ^ Trst, vogal Via Marta Teresa-S. Caterlna Novi dohodi volnenega blaga za moške in ženske. Velika i?,bera kožuhovioe, nogavic, volnenih srajc (maje) bar-hanta, svilenega in volnenega blaga za bluze, čipko-vih ovratnikov in okraskov- Železniški taiovL Orožnikom se je na cesti z Opčin v Sežano posrečilo zasačiti ruske in srbske vojne ujetnike, o katerih se sumi, da so izvršili več velikih tatvin na železnici. Vojni ujetniki so sicer ubežali, ko so zagledali orožnike, toda orožniki so streljali in zadeli enega, nekega Ljubo-mirja Danijelovlča, ujeli so pa tudi še njegovega tovariša Dragomirja Obradovića. Našli so pri njima Štiri brovninge in več bodal. Pred štirimi dnevi je ta tatinska tolpa skušala ukrasti na železnici osem večjih sodov vina, a so jo pravočasno pregnali, odnesla pa je 9 vreč moke, za katero se po ne ve, kam jo je spravila. Imeniten na£rt si je napravila za aprovizacijo neka ženska, ki le prišla 21. t. m. v prodajalnico aprovlzacijske komisije v ul. Giulia, kjer le pokazala nakaznico vojaške bolnišnice na 15 kg testenin, 60 Jajc, 60 kosov mila in 7 kg sladkorja. Kontrolor Je potrdil nakaznico In prodajalka je izročila ženski blago, izvzemši jajc, ki ]ih tisti dan nI bilo, rekoS 11, da naj pride po jajca drugi dan. DAROVr, — Za šentvidsko šolo so poslali: Alojzij Kokelj, župnik v Vurbergn pri Ptuju 10 K, Josip Knavs, duhoven v Dragi pri Borštu 50 K. — Šentjakobski podružnici CMD so darovali ob priliki občnega zbora gg. Karel Jamnlk 10 K ln Fran Sancin 1 K- — Gospa Mila in gosplca Mary Gulič ste nabrali nekje 1036 kron za šentvidsko šolo. — Za šentvidsko 5olo: Marija Stupca, c. kr. učiteljica v Ljubljani 20 K. Pavla in Marija, ker ste v soboto šivali v glorietu srajco za Toneta, 4 K; Ivanka pa, ki ima lepe črne čeveljčke 5 K. — Svoto 29 K hrani tajnik. PROSIMO SLOVENSKIH, HRVATSKIH IN ČEŠKIH KNJIG ZA NASE RANJENE IN BOLNE JUNAKE TER ZA ONE V OKOPIH. — POŠUEJO NAJ SE V - - NARODNI DOM V TRSTU - - mmmM IDobroznana urarna Iti zlatarna II POlfB»Tista. Trg stare mitnice sten. 3. Bogato zaloga usaKourstniii ur ter raznih zMiiiin, Kocki £ najfinejše vrste tatno-fetešMičnl Bte® trst ulica del Rivo šl«(priflia^) Trs! IivrSnjo rsakvi foto^railCno Je-lo kaker tudi razgledo, po=»notkp. notranjost lokalov, porc?lana3t» plcSSe zz vsalcnrrsfe. spomaniko. ItZt POSEBNOSTI POVEČANJ« ta VtAKg :u Kadi udobnosti gosp, naročnikov sprejema niročba ia jih ia-vraojo na dotua, ev. tadi zunaj most« po naj zmernejših Ctmih. BOI kosov kron Z3.- g*« pošilja v vsaki množini iranko EliSlo Premotit, Trsi, feptisiio 2415. Oglasi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, nai se pošiljajo na »Inseratnl oddelek Edinosti* Ulica Sv. Frančiška Asiškega 20. pritličje. UsnKa žensKe nuj žita uetezanlRiiro radilo .Hi'Cn rs i Rokavice in modne potrebščine.. IT. VEN1EU A Comp. Corso 14. Modne potreb_ ščine in izdslovanj« rokavic. OiŠ5enje in poprav ljunje rokavic. Cene zmerne._ Trgovina Jestvln IVAN BIDOVEG, Trst, nI. Campanile 13 (Trg Ponterosso). Ima v zalogi: čaj, paradižno soa-servo, ženf. komarce, kocke za jnho. Konjak, t enr.outk, maršala, mal novec in več vrst n;ine-ralnih vod ter blago aprovizacijške komisije. (414 Mehanična delavnica. ODLIKOVANA L1VARNICA OSVALDELLA. Via Med a 26. Izdelovanje in poprava strojev m motorjev. Proračuni. _ Knjigoveznica PIETRO PIPPAN, Trst, ulica Valdirivo 19. Artistična vezava. Žepni koledar;« lastnega izđelka-— Vpisniki (registri) posebnega sistemn._20T Majolične peči in štedilniki M. ZEPPAR, ni. a Giovanni 6 in 12. Najboljša izdelovanja ia najpopolaejia Trsta. Cene zmerne 203 Hotel Continental Trst, ulica San Nlcolt it. 25 (blizu Cersa). Frene-SiS5e za vojake. Dvigalo. Cene PoatroSba točna. - TW g ras izhaJen nasvet pri oslabelosti ia penianjkanj j kreposti. Pišite z polnim zaupanjem na 0 RliiOSt »sirsko) m Mm l Alt. 13 Ka stane ivic ! Ko sta na nlC, = PodFUini^ v Trstu = mm CfiserfflH šže& 11. Uradne ure ođ 9-1. Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke. tu]e j zlate in papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papir[e in blago in izvršuje vse j v bančno stroko suadajoče tranzakcije. auiudUs cMle 4 % Belil OI002 na leKafl In žlro-raiun nollsolje po tfosoaoru. ObavSia nzlimzllm solnim ujetnikom* ■ ■ ' Posiovainka kr, rssreiJne lolsriie. Kapital In rezerva K 23,500.009.— _ _ FIL1JALKE: Duuaj Tegethofstr KUPU|E iN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije. zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOS1TS PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. MENJALNICA BANKA Trst« Via Cessa di Rlsparsnio štv. 5 (Lastno poslopje) "J*4. uOpiial in rezerva K 23,300.000.-7-9, Dubrovnik, Kotor, LJubljana, Metković, Opatija, Spit, Šbenik, Zadar. VLOGE NA KNJIŽICE 3 Vlo od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka od svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiro-računu po dogovoru. — Akrdditivi, čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. Prodaja srečk razredne loterij. Zavarovanje vsakovrs:-nih papirjev proti kurzni izgabC revizija Žrebanja srečk itd brezplačno. St ivLini krediti, rerabours-k« edi:i. Krediti prot« dokumentom ukrcanja. — Borzna naročila. — Inkaso. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. URADNE URE: Od pdp. gSKOMT MENIC r^N Najvišje pokroviteljstvo: Nj. c. in kr. apost. Vel. cesar KAREL L in Nj. Vel. cesarica in kraljica ŽITA. Zavarani ©ddlaisk za Trst, IsSro in Gorlško-GradišžaRSl^ v Trstu, Via ELazzarstto va«B»o 3. Pogodbena družba: C. kr. priv. zavarovalnica na življenje AVSTRIJSKI FENIKS na Dunaju._,_ -v ________ ____ na avstriiskcTdržavno pos^IT in drž. zakiadnice~od nom. K 500 naprej do najvišjih zneskov po izreino ugodnih pogojih. pridelek sBi-alema podpisovanje na VII!- avstrijsko vo nv ^sci io __Zavarovalni OOCSeiaK sprejemcl ^ alt ieMka — »mora Bkleuiu to vojuoposojimo zavaro.-^j«, potom »avarovanja na doživetje in «»rt-a 6, 10 12 14 15, 16, 18 ah etao dob,. ' B,bam pod oro*jem je moioo s. zavarovati, oz,roma s« ▼ starosti od 15 do 60 let. (N. pr. 50 letm dlovek ^lahko^r^ 1"j^a člana, delodajalca ili domovinske obline. m mm,-mmm* ^ sts. stas^^^S«s K «« i«™ K «,2o. Ce umre podpisnik n. pr v 2. zavarovanjakeni letu, se Izplača S)aPSUvite»K.^mK SK&^K »OOO^-.stap- torej K 34000-- , go.oT.nl in po.eg ,ega ^^JSSLZpreskrbi ,Wo«.o na„ 4V. m..,o„. Kron. SSCSff^ifliđfa Orolojaim^l^pju,PKrku^aKrmlnu/'to^^i^^ttlnn^^l^ SeSm" %TvTcS, VolosK?,. Rek, «er punice: Kobar.d (g. Deveti), AJdovšitaa HB ZoSjadSfl sTesMlasM & aSiJto oiHrtut * rake t kr. Doaatnlilva v Trrta, mm»rake prhlolalk imm ožr. t te ginvarstei. _. __.... ,. ------ - -- ,----" LL- _ m