Stev. 2*4 Posamezna številka 20 stotflnk tr Trstu« ¥ »oooto 27. novtmDra 192P Posamezna Številka 20 stotlnk letnik xiv Izhaja — izvzemšl ponedeljek — vsak dan ajutrai- — Uredništvo: Frančiški AsiSkega štev. 20. 1 — ^ \nton » - 1 ništvu. — Nefranliiiaaa pi ^ Izdajatelj In odgovorni ured Kopriva - Edinost). — Tisk tiskarne El'aost leta L 32.— in celo leto L >0.—. — i.is'.k; a upn. ulica sv. •r^J, T lista —. Pt! . 11-57. EDINO Posamezne Številke v Trsta in okolici po 20 stotinu. — Oglasi *e računajo * ilrokosti en« kolone (72 m/nt. Orflssi trgovcev in oortnjkoV mm po 40 stol., ©smrtilice, tahvale. posltnic« (n vabila po i, i.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali ogtai po 34 ujoi. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frar.ČiSka Asiikega Štev. 20> i. nadstropje. — Teletou urcdnlltva In uprava 11-57» Splošna razprava o rapallski pogodbi zaključena Vsa zbornica, razen socijalistov za odobritev RIM, 26. Razprava o odobritvi ra* pallske pogodbe in o aneksiji ž njo Ita> Dji prideljenih krajev se nadaljuje. Prvi govornik radikalni neodvisni konstitu* cijonalec Colonna di Cesaro izraža svo* jo skrb za usodo dalmatinskih Italija* nov, a kar se tiče Reke, izjavlja, da bi se morala priključiti k reški državi tudi luka Bar oš. Tudi meje zadrskega mesta niso po njegovem mnenju zadovoljive. Dvomi, da bo sklep tega miru izpreme* nil razpoloženje jugoslovenskega javne* S a mnenja, a na vsak način upa, da bo« o Jugosloveni spoštovali klavzule glede dalmatinskih Italijanov, ker bo kori* stilo ohranitvi dobrih odnoŠajev med obema narodoma. Italija — je zaključil govornik — ne bo nikdar pozabila dal* matinskih bratov, toda vlada in zbor* niča se morate sedaj vkloniti žrtvam, ki jih zahteva blagor domovine. Konst. naciionalist Federzoni navaja vzroke, zaradi katerih bodo on in nje* govi prijatelii glasovali za odobritev pogodbe. Obžaluje, da ni italijanska vlada boli izkoristila vnanje* in notra* njega političnega položaja, neugodnega zsl Jugoslavijo, ker ji je na eni strani zmankaia Wilsonova pomoč, a na drugi tudi zavezniška pomoč. Glede Reke iz* j avl i a. da nI dobila v Rapallu onih meja* ki jih potrebuje. Toda pored tih nanak je pogodba zelo pomankljiva, v kolikor daie za italijanske ... koncesije samo obljube s strani Jugoslovenov. Izraža mnenje, da mora slediti ratifikaciii po* tom jugoslovenskega regenta ratifikacija jugoslovenske ustavodaine skupščine; dokler se to ne zgodi, Italija ne sme za* pustiti kraiev, ki jih irna zasedene na podlagi londonske pogodbe. Govorn ik poveličuje italijanstvo dalmatinskih Ita* liianov in imeni«ie noslanca Salveininiia, ki je kritiziral italijanske npciionaliste, jugoslovenskega naciionalista. Skrb za dalmatinske Itahiane notnuie tudi odeovor, ki ga je dal splitski župan, na izraženo mu sožalie zaradi smrti Splica= na Herki'Ja Salvija, italijanskega sena? r (v ie — kakor znano — pred bi\ši voditelj sp'itskih itsdi'anašev. Predsednik itatalijanske zbornice De Nicola ie ob te» nriliki izrazil brzojav* no sožalie načelniku Splita, modnega mesta velikega boritelia za italiianstvo Dalmacile. Splitski župan dr. Tarta^lia je odgovoril, da upa. da bo skunina splitskih meščanov, kateri ie načeloval pokoini Salvi znala /vezati ljubezen za italiian^Vi jezik s spošrovanVm iugos slovenskega značaja mesta Splita in z vdanostio iuogslovenski državi.. Op. ur.) Govornik smatra vsled tega, da je tre* ba boli določiri jamstva za Italijane v Dalmaciji. Glede Zadra ugotavlja z bo* lestio, da ie kot nagrado za svoio stolet* no zvestobo dobil oriznanje svoiega ita* lijanstva, toda da ostaja osamljen in po* tlačen do hrvatskem pritisku. Po ugoto* vitvi. da ie vsled prenustitve dalmatln* skih otokov Jugoslaviii ogrožena itali* janska varnost na Jadranu, naglaša go* vornik, da rapallska pogodba opleteno priznava zd^'ženo kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev In priznava pri* klonitev cele Dalmacije, dočlm se ni vkliučit nikakršen pridržek glede za* sedbe severne Albanije s strani Jugo* alaviie. kar pomeni razkosanje Albanije In uničenie junaškega črnogorskega na* roda. Glede Kotora opozaria. na vesti, ki so iih objavili te dni listi, po katerih se bodo tam zbrali ostanki Vrangelove voiske. Govornik vidi v tem nevarno vmešavanje tu iih imperialističnih inte* resov v jadransko vprašanje, kar doka* zuie potrebo pomednarodenia Kotora (pripombe). Tudi je no njegovem mne* niu zelo nevarna priključitev Ttaliie k takozvani M aH ententi, ker bi to sililo Italijo na solidarnost z iugoslovensko državo proti iredentističnim težnjam onih narodov, ki iih hoče jugoslovenski narod vsrkati f pripombe). V*" unraviče* nie take politike se more navesti skuv>« no italijansko in jugoslovensko korist odpora proti vzpostavitvi habsburške monprhiie. Govornik poudarja ob za* kliučku svoiega govora, da s svojim gla* som v prid pogodbi noče nikakor deliti velike odgovornosti, ki jo mora nositi samo vlada. Sociialni demokrat Ciccotti Scozzese izjavlja, da sociialistična parlamentarna skunina ne bo glasovala o odobritvi ra* pallske pogodbe v Imenu svojih teženj za mirom, ki zanika zapisnike, ker je nad njimi in išče svojo pravico in jam* stvo v složni volii narodov. Samo v voi* ni obogatele osebe ne moreio želeti, da .cs pride do miru. Proti njihovim ma* nevrom protestira govornik, kakor pro* testira tudi proti poizkusu ustvaritvi novih iredentizmov in poudarja, da mo« ralo po odobritvi pogodbe vse stranke delovati na to, da jo naredijo traino, s tem da spoštuieio njeno besedilo In zmisel. Govornik in njegovi prijatelji ^ričakuieio več nego od uradne odo* britve od razpoložen it, s katerim jo bo sprejelo iugoslovensko ljudstvo, ki bo našlo bratski sprejem pri italijanskem proletarijatu. Ciccotti priznava slavne italijanske spomine v Dalmaciji, toda ne smatra zaradi tega za upravičeno vojno. Onim, ki pobijajo pogodbo v imenu nacijonalističnih teženj, pripo* minja, da ni bilo mogoče drugače zago* toviti mir nego potom sklepa dogovo* rov. Opozarja vlado na težnje angleško* francoskega trgovinskega fevdalizma za južnim Jadranom, kar je žalostna po* sledica nesrečne versailleske pogodbe, in poudarja potrebo sklenitve dogovora z Jugoslavijo v svrho odpora proti temu narodu. Svari tudi pred strujami, ki bi hotele sprejeti pogodbo z namenom, da jo raztrgajo ob prvi priložnosti. V mejo, ki Jo je posvetila kri naših voja* kov. Morali smo sprejeti v naše meje sto* tisoče Slovencev. Tem Slovencem, k a* terim je v ostalem prikladno ostati v dotiki s svojima naravnima, ali Čisto italijanskima središčema Gori* co in Trstom, zagotovimo najšir= šo jezikovno in kulturno svobodo. Za nas bo to častna obveza in čin poli« tične razsodnosti. Smo torej prepričani, da se bodo čutili naši novi državljani k mahi zadovoljni v tem oziru, da pri* padajo velevlasti, ki, močna po svoif kulturi, s katero se ne more primerjati krajevno življenje £ ljubosumno skrb« nostjo. (Prav dobro.) nobena druga, ker upošteva njihovo Toda bi li bilo pametno, ko bi Italija izpremnlla čez mero potrebe svoje veličastno obiležje po plemnu in po je* ziku enotnega ljudstva ali pa ko bi dru* gi ustvarjali kitajski zid tam, kjer ho* čemo imeti prost in miroljuben tranzit. Z druge strani ne smejo reški državljani v interesu svoje lastne stvari nastojati so za ideja Zvez* Narodov postala skupna posvetna £e pospeševati komunikacij za izmenja* last vseh razredov ljudstva, ki naj povzroči m svo- noveli jimi načeli veliko ljudsko gibanje, BeneS jo dokazal, da je uvidel idejo Zveze Na- Nemčija in Lotvinska rodov že veliki čehoslovenski znarslveruk. ir uč - RIGA, 26. Lotvinski minister Za ZU» telj narodov, Komenaky, čigar 2501etmco je pro- nanje stvari, gospod Meieropiza, je bil Tj" V^ U^l^rZ^^nTe postati srbsk<^hrv-atsko«lovenska u»t»vodftjn«. ^ £ ' besedi. Tudi bi to prov. ŽStfiTlo^ilHlcodo Rekisami, katere b^oče aP£ blagostanje je zajamieno 8 takSmmi do. ločbami, da ne more biti o njih nobene* ga spora. Mi smo dosegli toliko, da lah* ko položimo trdne podlage sreči reške države. V kratkem se začnejo v Rimu In Belgradu konference v svrho stvari* t ve in razvoja prisrčnih finančnih, gos* podarsklh in kulturnih odnofiaiev med obema narodoma, katerih proizvodi se čudovito izpopolnfulejo med sebot. V novem ozračju, ki bo sledilo, bodo po* časi izginile bridkosti in leze, ki iih ie pustila za seboj dolga nevihta. Ker se ie tisti, ki ie imel biti strašen nasnrot* nik, iznremenil v prisrčnega političnega in gospodarskega sotrudnika, bo Ttaliia bdela za svoj in sosedne države blagor bo gledala, da se ne ustanoviio zopet nenaravni dinasti&ni konglomerati, ki so zanustili tako neprijetne spomine v Rimu kakor v Belgradu. Ker ne loči več ti dve državi, se ne pravi saniari. ako upamo v bližnjo bodočnost, kjer bodo našli Italijani in Jugosloveni v vzaiemnem prijateljstvu svojo draao* ceno moč v političnem In morfijem posrle^". Med tem pa «e bilo z ra^f.llsko poeodbo končno razdejano ito, kar ie ostaialo še vedno pe uničenju Avstrije, nam**^ avstriiska Ideia s svoiimi n^i^s trebliivim protiitaliianskim obetežiem. Vi »e Grozila, da spravi v nevarnost na i* čiste'ši nsneh naše zmage. Delo. i^-ršes no v Rapallu, izvršeno —- je H treba na* «*laš*ti — častno za Italilo brez nobene besede, ki bi ogrožala ali upronaščala Hni^e narode, ie bilo olajšano vsled pri* snxne nomoČi s strani francoske in an* g^ške vlade, ki sta poslale celo na Hgur* sko rivi i ero iugoslovenskim odločilnim krofom na j živahnejše priporoke v prid mladi kraljevini in nam. Prijetna dolž* nost mi je posvedočiti to pred d ari a* men tom in pred Peželo, za icaf^ro »ie dohn>. da ve o tem, kakor tudi ve. d« ie bila italijanska stvar v sedat rešeni iadrsrioki krizi podpirana po raznih po* teh. Toda krize smelo trajati samo en čas tn sedaj ie dolžnost zmagoslavne Italije, da dela in se utrjuie onstran bivših mei v svol blagor in v btafio* rodov, ki so se z njo pogodili, Rapallski snorazum bo zares začetek Dlodne*?« ;n sUvneoa življenja, če bo. kokor ie *»ote?* biti mir snrave in ne nasil t a. pome«Cim mu je občinstvo ploskalo. Ko je sprejemal stonnike tiska, ;e Venizelos izjavil- Zr« 1o sem slečen, da sem se prišel ma'o orN norit v Nico, ne stavile mi drugih vprpi šanj. da me ne spravite v zadrego. ^ • treba biti nrevp-č strorti z l:ur?stvnm. Vi l©ti po demobilizaciii ve^r-o IZ ČEHOSLAVIIE MIN. BENES O ZVEZI NARODOV. PRAGA. 26. Miaiatcr xa sunanje stvari dr. Benel, ki j« prišel bt Ženeve v Prago, fe razložil v zbornici vaiaost zadnjega občnega zbora Zveze! Narodov, na katerem je priilo do israza javno1 mnenje celega sveta. Duh strpljivosti, po-mirljiv os ti in vzajemne pomoči ca obnovitev, sodelovanje vseh za vzpostavitev nomalnih prilik v vseh deželah, in pa vnema ca ohranitev svetovnega miru — to eo bila glavna načela, ki so prevladovala na omenjenem zborovanju. Z eno besedo, odposlanci so bili prepričani da morajo vel stvarni rezultati izhajati iz sklepov, Id so bili že sprejeti v 2enevi, • in posebno so ie bili prepričani odposlanci malih; drla v. ki upajo, da postane Zvesta Narodov njihova zaščitnica b r njenem naročju bo njihova sigurnost bolj« zajamčena kot pred svetovno vojno. Dr. Benei je prepričan, da je skepticlzem nasproti Zvezi Narodov neupravičen, dofiim nI zavest svetovnega miru, ki je izražena v Zvezi Narodov, nič manj močna. Sicer pa takšna mnenja ne bodo mogla izginiti, dokler ne da Zveza Narodov kaj otipljivega. Prvi dve leti Zveze Narodov ete bili posvečeni delu za organizacijo, toda sedaj se Zveza fe začenja brigati za evropska, vprašanja, ki bi lahko ogrožala mir, t. f. za vprašanja srednje, jugovzhodne in vzhodne Evrope in za vprašanje narodnih manj Sin, Id jo le najbolj zaostreno. Tudi bivši »ovratniki bodo končno sprejeti v Zvezo Narodov. Ker so ta vprašanja tako ttvljeask*. i* sklenila čehoslovenska vlada, da bo sodelovala odločno in ookrttosrčno v Zvezi Narodov, ker se zaveda, da I« to v interesu čehoslovenskega ljudstva. Vlada tudi teli. eoglaeno s narodnim nredan-jem, da bi torej s tega vidika precej kočljivo. 0ru$i spor nu a tema dvema »blokoma« se pHpravIia na Kavkazu, kjer namerava Zveza Narodov posredovati tudi v prilog Armeniji. Rusija pa je tud. tu zagrozila, da ne bi mogla mirno gledati takšnega mešavanja v kavkaSke zadeve. Poljski ministrski preds^Jnlk o pogajanjih z Rusijo VARŠAVA, 25. Ministrski predsed* nik \Vitoš je podal sledečo izjavo o incidentu v Rigi: Vest, ki je bila obljav* ljena te dni o pretrganju pogajanj v Rigi, je seveda povzročila precej vznemirjenja, ki je razumljivo. Vladarki se zaveda svoje dolžnosti obveščati držav* ni zbor o vseh važnih političnih vpru^ šanjih, smatra za potrebno, da pojasni razvoj sedanje faze vprašanja o miru. Suhi dogodki do zadnjih dni so že znani položa, negotov, državnemu zboru. Poljska vlada se je - -držala in se drži brez iznremembe na* čela, da se imajo določbe predhodnega miru vestno izpolniti. Nobenega dvoma ne more biti o popolnem soglasju med vlado in glavnim Štabom, kar se tiče po* trebe uveljavljanja sporazuma in oba, vlada in glavni Slab, bosta nr*1a dovolj moči in odločnosti, da se zaiamči loTal^ na izvršitev obvez in pokorščina podre« jenih. Nasprotno pa je sovjetska vlada zavzela takoj pri obnovitvi pogajanj stališče, ki ovira grozno povoljen razvoj pogajanj. Neutemeljeni protesti, ki se ponavljajo brez prenehanja s strani so* vietske delegacije, nas siHio misliti, da «e njen pravi namen zategniti pogajania in tudi iih izkoriščati v demagoške «vrhe. Radi tega se razvijajo pomenki v Rigi v negotovem ozračju, ki zna lahko nedovoljno vplivati na njihov uspeh. Odklanjajoč odločno vsako očitfcnie 'o presežni neizvršitvi premirnih določeb, pribija poljska vlada, da ne pristane na to, da bi se pogajanja, ki so se obnovila v odkritosrčni želii, da se napravi ko* pec voi ni, izrabliala v druge svrbe. Po1;* ska vlada in ne rod se ne bosta dala od* vrniti od določene smernice, ki gre za tem. da se doseže trajen mir. ako so so* v^etska diplomatlčna sredstva le takti* čne naravi. doČlm smo mi verovali v rlokf-o volio tn lojalnost nasorotnikovo. ^oda ni treba izgubiti upanje v dosego končnega miru. tem. mani, ker so se po* dajanja v Rigi zopet začela. Potiska vta* »e v nasn*-oHu s tem, kar se dela v Rusiii, demobilizirala že sedem letni* kov. ker smatra da so te ^manlšane moči zadosti za zaščito pravičnih zahtev in pogojev, ki iih stavlia potiska dele* gaciia v Rigi. Od hipa, ko ie bil nred* hodni mir podpisan in ratificiran, si nri* zadeva poliska vlada s svoiim vztrajnim postopanjem, da se ostvari mir. Na r»r»ri!agi takšnega svotega temeljnega za* dr/anja bo zahtevala ooliska vlada, da nni se pogaiania posn~šiio in naj se d> loči dan njihovega zaključka. fe or»se? v Pi družine Visi; i ve mobilizirano. Venize'<\s Astoria, kjer bo go^t ropu los. Gr£ki umik v Mali Aziji. LONDON, 26. Reu terjeva agencija jo r«^cl3 fz Smirne sledeče poročilo: General Baclos i» prevzel dolžnosti vrhovnega poveljnika grških čet v M Mi Aziji. Turški nacijonalisti so zasedli Ine-gamu, Tinikelne, Sinapre in ^rojiril, ki so jth grMov> Ul«f fo ^ t^j predloži poročilo pčjhodnji V|vW rai»H. da H morala komisija n&telomt odklonil! razpravo k*krfnihsibodi popravkov k ZrezrA pogodbi. IVvi občni Zvm Narodov Pf koomauMi drvSb^U^SStfa rmkoIri je delokrog o-mafen U na «to, aU par vuL Pravega enotnega eadrutniltra v nalen kraju, ža-iibog, nimamo (tmiail sadruino »vezo, ki pa nI •EDINOST« itev. 244. V Trrtu, 4m 27. aovtnfrM m ,u# «ue a^raviti otfe**. kkr bi dettio ^ ljudstvo »eko BrKiaa sa sa- sif« doV>rila rezolucijo, v kateri se zopet poudarja, da se mora črta 45. sporednika radi svoje kratko* sti, radi materijala in radi organizacije smatrati za glavno pot občevania med vzhodno in zahodno Evropo. Zahteva se, naj se prinravifo ukrepi za izboli* Sanje te poti. Komisija je izrazila željo, de naj se določi cena mednarodnim voznim listkom z* potnike na podi a ai! aocijalno-gospj^darskeća zavoda. smemo u- . ' . m m — »__i! _ _ _Lil __ ____T_l-.lL« I Irvt n-nrl nh/Utirtt drulnifttvo ~leT IjMli 1» p&staT* bolj neje- voljno, ker na vidi od tega doeedaajeft niStva tistega uspeha, ki bi moral biti. Vspeh s« p* ne doseza, ker si zadruge preveC konkurirajo ter izpodrivajo druga drugo na način, da se uporabljajo zadruge kod bojno sredstvo v dosego strankarskih interesov, škodujejo pa na ta način dobremu imenu zadružništva in gospodarskemu ttaniu članov samih. Zadrega morajo biti izključno le gospodarske ost asove, kjer naj bo prostora za brez razlike strankarskega mišljenja. Ju2 no-tirolski Ncmci so združili vse svoje gospodarsko organizacije, da si ohranijo eksistenco. Kaj p* rjd Jugosloveni v Italiji? Mari nam je na{ ob»toj v rapallski mirovni pogodbi zajamčen tako, da nam 111 treba enotnega zadružništva? Nikakor. V mirovni pogodbi ni govora o tem, in tudi če bi bilo, nimamo mi od takih pogodb pričakovati ničesar; marveč je naša dolžnost, da se poprimetno dela sami, da se organiziramo!! Dolžnost vodstev naiih gospodarskih organizacij je, da stopijo te~ koj v medsebojne stike v dosego sporazuma za ustanovitev močne zveze gospodarskih zadrugi Kjer bi se pa vodstvo branilo tega, je dolžnost Članov, da tako vodstvo odstranijo in izvolijo novo, ki no bode iskalo samo svojih osebnih interesov, marveč bo gledalo sa koristi celokupnega našega zaigranega naroda. Ljudstvo mora breob-zirno nastopati proti neprijateljem našega zadruž-naSega rervoja. Ne izkoriičaj im ne paeti se IskoriKatff To bodi naje geslo! In jlr delo za enotno go»podar*ko organizacijo!! LonjerskL Pogreb Frana Goduika te ne bo vriil ob 9. uri prcdpoldne, ampak še le ob 15. url popoldne iz mrtv-ajnice m&gdalenslt« bolniJnicc na barkovlja.11- sko pokopališče. To pa zato. da se stanovski tovariši pokojnikovi morejo laglje udeležiti po-grebs. Opozarjamo vnovič zadružnike občekorkitne in stanovanjske zadruge vNaS Dom*, da se vrii jutri, v nedeljo ob tO. uri predpoldne občni zbor v ul. Torr« Hianca 29. Z orirem na ltorisinl značaj tega fe norela Wtt falm »nočna, ker fo prebila felezna ^ vrata ta nato ie veliko eUklo ter ee končne za-fila v 0mmŠ ▼ Kdo fo fe izstrelil t pisarno, •e ne ve. Msl fečaiev vsake dežele, ki naj se določa od časa do časa na podlagi tržnih te* čajev. Obravnava proti delavskim voditeljem na Francoskem odložena pati ra obilno udeležbe. — Uro pred občnim zborom ee >TSi še skupna sefa načelniftva in nadzor- nUStva. Vrdelfslo »Sokol- sporoča, da prične z današnjim dnem s plesno tolo. Vodil bo g. Bizjak. Sola se vri» xsako soboto od 8*11 in pol. Poroka. Is Medane: Dne 25. t m. j* je poro«! tu gospod Ciril Zorzut e goepico Marijo Vosca. Bilo srečno! Umor. 1« Postojne: V hiši it 230 v Postojni, na kolodvorski cesti, stanuje 2e več let družina Hrastnik ova. Mož Alojzij je vposlen kot strojnik na parni Žagi tvrdke Jurca fir Comp.; žena Marija, roj. v Sežani leta 1875., pa ee je bavila doma z prodajo fajec itd. 18letni, v Britofu rojeni, sin Rajko je od časa vojne — posebno, odkar je bil oče vpoklican k vojakom — postal razuzdan, delomrien in se je v zadnjem času vdal popolnoma pohajkovanju. Ker je bil brez sred&tev, se je pečal e tihotapstvom; ko je pa ponehalo tudi to, iskal ci je na v s« načine denarja, ki ga je zapravljal v slabi družbi. Nt se atragil tatvine — kar mu fe padlo pod roko, mu {e prišlo prav, da fe »pečal v denar in ga na to zapraviL Zahteval fe tudi od stariiev denarja; ker pa ni dobil, ali mu ni zadostovalo — pograbil je tudi doma kar je mogel in razprodaL Pokradel f« očetu veo obleko in marsikaj drugega, od matere pa zahteval denarja, ker fe vedel, da ima nekaj prihrankov. Radi tega so bili v hiii oj-stri prepiri na dnevnem redu m vsa okolica ee je zgražala nad temi prizori, ki to ee dostikrat prenašali tudi na javno kolodvorsko cesto. Tak eiučaj fe moral nastati minole sobote dopoldne, ko fe bil oče Hrmatnik zaposlen, torej odsoten od doma. Mati fe bila okoli 9. ure ie na ce-it^ w to pt j« izginila brez sladu. Sin Rajko i« tega dne okoli ta ure prinesel ključe stanovanja kovaču Devetu na parni iagi Jurca z naročilom, da oaj jih po preteku ene ure izroči njegovemu očetu in naj mu tudi odda Hetnega bratca, ki ga fc bil seboj pripeljal, nato pa f« zginil. Hrastnik, prisedJi v soboto dopoldne na srtanovanje, nt opazil nič sumljivega, pač pa. da žene ni doma. Naznanilo, da pogrela ženo. Je opuščal do torka popoldne; ielc tega dne je naznanil eodniji, da pogreša ženo; priznal pa tudi, da do sedaj ni u-krenil *»i,kaklh korakov v tvrho njene izsleditve. Sodnik je odredil dane«, v sredo, hišno preiskavo; in po dolgem Iskanju »o naili truplo umorjene žene, zakopano v aenu v podstreifu. Brezdvomno lo Je lastni sin v prepiru radi izročitve denarja umoril na ta način, da fi fe z ojstrim nožem prereza! polovico vratu in jo poleg tega le z itirioglatim kolom tolkel do smrti po glavi nato p« fo zakopal v seno. Kje jo je umoril, se ni Se ugotovilo; v stanovanju ni nobenih sledi krvi. — Domneva se. da jo je izvabil v podstrešje in jo ie tam zaklal in pobil, nato pa na>brž pobegnil črez mejo, »Španska muha-, v AjdovičiaL Tukajšnji dra- PAR1Z. 25. Obravnava proli vodite- _ . iiem splošne delavske zveze je bila do, 12 SfiaŠk&gai ZiVljenjS ločena za danes ponosne pred 11. no* j Hesrcčna knharlca. včeraj ob treh popoldne ie lieijskim sodiscem. ^Odisce Iju Odio. fci| sluibujoiH z(?ravnik r«i;ine postaje poklican v j mjLtični krožek je uprizoril v soboto in nedeljo, /\\O obravnavo do 10, decembra. ; uHco S. Gicvannt v hi5o 5t. <*. V tej htdo v vod bo dol« dve milji in pol En polkih ion je zamere, hude zamere. In kaj je bilo rečeno v onem članku? Obsojali smo tedanji divji strankarski boj. Izrekli sroo rodoljubno bojazen. da dolgemu medsebojnemu boju utegne biti posledica, da prida nemitvo na Kranjekem sopet do politiike veljave. Rojaki pa so nam odgovarjali, da vidimo atrahove, kjer jih ni; in smejali »o nam porogljivo. Minevali so mesec*, tedni, leta — a boj je ostajal in se razvijal do vedno večjega razmaha in dozorel slednjih poledico, ki smo se j« tni bali. Neraitvo in nem^kutarstvo na Kranjskem ie pozneje zopet sacelo vstajati iz groba, ki je hilv» — po mnenju rojakov — pokopano vanj za slavno vladavino nekronanega kralja kozica padla iz rok in ubožica se je grozno opekla po desni roki. Posebno hude bolečine ima na desnem laktu. Požar. Včeraj ponoči okoli štirih eo bili ognje-gasci telefonično poklicani v ulico Muda vecchia v hi£o št. 2. Vsi prebivalci omenjena hiie so bili prestrašeni in zbegani. Vsak je svoje najdražje stvari ie nosil na ulico, misleč, da bo cela hita pogorela. Toda stvar ni bila tako resna, kot so si jo prebivalci, oziroma fenske ogroiene hiše predstavljale. Ogenj fe nastal v nekem nadstropju omenjene hiše. Gasilcem ee je posrečilo ogenj pogasiti v teku dveh ur. ftkoda, ki jo je povzročil požar, znaša približno 1000 lir. Kako je pošar nastal, fe neznano. Tatovi v skladišča. Preteklo noč so neznani tatovi obiskali skladišče Jest vin, last Franchinija Marceli a, v ulici Nicolo Cicotti »t. 10. Ker so dandanes tatovi različnega kalibra, tako se tudi dobijo taki ki imajo posebno veselje, da kradejo po različnih mlekarnah, slaščičarnah in skladiščih jestvin. Take vrste tatovi so igrali svojo vlomilsko in tatinsko vlogo tudi preteklo noč. S ponarejenem! ključi so odprli vrata, ki rodijo v skladišče. Značilno za tatove, da niso bili poeebno Lzvežbani Je to. da so uzmoviči na vse načine poskuSali. kako bi udrli vrata. Ko so prišli v notranjost skladišča, so premetavali razne jeetvine, ki Jim niso bile vJeč. Med Skartirano robo je naila svoje meslo tudi mortadela. Vlomilci so odnesli Iz skladišča samo en zaboj, napolnjen a surovim maslom. Škoda, ki so j-J napravili tatovi, znaša 5000 lir, ki pa ni zavarovana Vzeli bi Se mnogo več, toda sreča bila In zapustiti so morali skladišče muha«, ki Je vzpela kar najbolje. Igra fe bila temeljito naŠtudirana In izborno podana. Od blizu in daleč so prihiteli k prireditvi, tako, da je bila dvorana ie več nege polna in Je moralo nad sto oseb izostati. Svetoval bi veled tega domačinom, da se drugič raje udeleže sobotne predstave in prepuste nedeljsko okolici. Najčaslneje je bila zastopana Vipava. Bog jo šivi! Na splošno leljo prifrči »Španska muka« zopel v naš Talijin hram, ta kdor hoče par ur grenkega tivljenja zamenjati e smehom, naj pride ▼ nedeljo, dne 37. L a ob i nri popoldne k ponovitvi da vadi aopet enubača Hajmiha. sina T idejna jer j a, Burviga, Cekina in Zajca, kar je po sedanji vedi skoro nemogoče. Torej naavidenjetl Zi tiskovni sklati „Edinosti" V počastitev epomina pok. Antona Trobca, soustanovitelja naše drage »Edinosti« daruje dra-žina Kravoaova 20 L. Mesto venca na grob svojemu nepozabnemu očetu darujejo otroci pok, Ant Trobca 100 L. Dosedaj izkazanih L 26 00284; v današnjem izkazu L 120'—. Skspss L M.UTU. redno. Pod---- ---— _ ».anjske dežele, Ivana Gromovnika, pa je — ob | »ra ^ . . ... vsej podpori dur- jskega režima, a f® bolj podpi- P"*11 •voli * povrhu tega so morah ie Miro ,-ano In v^pr^dbujevano od medsebojnega klanja I odnesti svo»c pete. Slovencev — nemstvo na Krar»t*kem prišlo zopet do polne politične velive — do tolike veljave. da se ni nobeno imet ie državnih organov izvršilo brez privcrbt\ e Nemcev. Celo v ča«u etraSne vojne, ko so sinovi nišega naroda krvaveli na bojnih poljanah, Ae je germanizacija državnih uradov in ustanov vrjila tako zistematično, prera-s!unjeno m brezobzirno, da je rfednjič prišlo tako daleč, da uradniki, ki so biH v uradu, niii govoriti niso smeli med seboj slovensko! Pa prosimo: tako •»e je zgodilo v mtcu dežele, ki je slovenska po 93 odstotkih svojega prebivalstva! Bi-H bilo to motno, če bi bili rojaki zložno odbijali take zločinske poizkuse?! \ l*tu 1897. %xno apostrofirali rojake: Ali ve Kranjska re« hoče odpovedati vodstvu vsega slo-, enskega narod«, ali s<» hoč"? res odpovedali veliki nalogi: srediiča stremljenj vseuknp-jega carda?! Slovenski stranki na Kranjskem bi morali gasiti ta plamen (nemškega -Dranga nach Osten), četudi morda nekoliko na račun &vo»ib — načel«. Kličemo jim vnovič, kakor m.m narekuje nafe slovensko rodoljubfe: Glejte, kaj delate! Tako sino kvarili! Zastonh Niso hoteli sluiati. S tisočkrat večjo pravico bi jim morali zaklicali tako danes! Biio je sicer trenotkov — v deklara-. cijski dobi — ko je zdelo, da je prišlo izpo- ' Nepošten železničar. Anton Tičal, železničar, »e imel včeraj ponoči službo na južnem kolodvoru. Siromak je najbolj majhne postave, toda zato toliko bolj korajžen. Sinoči je bila krasna noč. Me-scc je mirno plaval po nebesnem oboku in gledal na ubogega Toneta, ko je isti gledal v Ustnico, v kateri pa, ialibog, niso bile več kot tri lire. Fany Starec Anton Skilan danes poročena Rocoi, 27, 11. 1920 ABSOLTĐVTnfJA elovensfce trgovske Sele tU •prejme kot praktikantiaja. Zahteva ne snaa^sr slovenaka, italijanske hi nemške k*reependeece, stenojraiije, etrojepu^a in knjigovodstva. Plača i stanovanje in hrana aa Opčinah m meeečaktf honorarjem ali znižana vozni na y. električno fc > leznico in honorar. Predstaviti se fe oaebse Jankol« h Kette, lesna trgovina, Opčine. (611 MALI OGLASI M račanajo po stotink beseda. — Na|aiaaJ«s pristojbina L 2.— Debele črke 40 stoUnk beseda Najmanj«a pristojbina L 4.—. Cdor Uče služb« plača polovične ceno. V ROJANU se proda hiša z lokalom in malim vrtom e takojšnjim odstopom stanovanja. Posredovalci izključeni. Naslov pri upravi. 605 ODDA se meblirana eoba solidnemu gospodu. Ne« slov pove uprava. ilfl PRODA SE radi selitve, scealka z vso pripravo (c nova vtv* za vodnjak. Barkovlje pri Gašperetich, Mih« Vodopivec. 611 POZOR KRAŠKA DEKLET Al Štirje fantje želijo dopisovanja s poštenimi kraškimi dekleti. Dva sta v stalni službi, dva pa na svoji kmetij*. Prednost imajo mlajie. Pisati pod »Slovenec« poitno ležeče Dutovlje na Krasu. 61fi KUPIM parat strof od 40 HP dalje (po mogočnosti prenesljiv). Anton Medvedič, Klana. (613 DOBROIDOČA pove uprava. brivnlca se proda takoj. Naalov 612 HIHCA v krasni legi, obstoječa iz dveh stanovanj in vrta se proda po ugodni ceni. Kavarna XXX. Ottobre, 10- 12 in 15 - 17. 614 KUPUJEM Babič. vreče In cunje. Molin Grande 20, 615 MODISTKA (prej uL Alessandro Volta 2), naznanja, da se }e preselila v ul. Cologna St. 13, L nad., ter se priporoča cen}, damam v mestu in okolici. 507 ZA KRONE, goldinarje in zlate plačani najviij« cene. Pertot, ulica S. Francesco 15, II. nadstr. 581 GOSTILNIČARJEM in krčmarj«m javljava, da evs odprla zalogo istr«kega vina v Divači It- 58 pn postaji. Bizjak in Vežnaver. 581 POSLOVODJA za parno žago z večletno prakso ako mogoče tudi trgovsko izobražen, zmožen laičine, se sprejme. Hrana In stanovanje prosto. Ponudbe »e prori a pogrfif AloJ« Domicelj, St. Peter na Krasu. 594 ZLATO In srebrne krone plačsm več kot drogi kupci Albert Povb, urar. Mazzini 46 (v bližini drv enega trga). 537 DRVA ca kurjavo, vsako množino, kupuje in plač« po najvišjih cenah lesnn trgovina Jankole fe Kette. Opčine._^ KRONE plača vedno par cent. več nego ssak drugi kupec, edinole Alojz Favh, trgovina Piazan Garibaldi št. 3, tele!. 3-29 (prej trg Bariera). 610 ZAHVALA. Uglednemu učitetfstvu. Častiti duhovščini, za tor« JANKOLE A KETTE i trgovin« — ") Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo Ie toliko kolikor mu sakoo veleva. fl. De Masi l G. Sferza Mavri c H a Wackvitza nasledniki Trst, Bi. Torre bisnes 31 Telefon 29-83 Velika izbira majoličtiih in železnih peći znamke „Premier4, ekonomskih ognjišč in štedilnikov lastnega izdelka, plošč iz litega železa razne velikosti, ražnjev in cevi za peči-Cene zmerne. <34 Moe krme po 12.15 — plat« — Francesco BtrfaJrcUia StM 1 »e prods lepa, vsIlKo hiša i đuorntem (n hlevom, pripravna za tr$o-vino aH sostilno. Cens zmerni Naslov pove oprav«. RAZGLAS. Sotifa teiič iz Goi It. 17 neznanja, d« bode m favni proMovoliui dražbi prodajala no|t po«vlvt in cicer: a) poslopja na Go£afc in v katart. ubiiaak Goi«| Lože In 6 ti jak ležeča acal|U£a, kot vlnogr«d» njive, sraoiati ln patnike n« lic« mesta God* «t. 37 dne 2. decembra 1920 ed 9 ur« naprej b) v katasterskih občinah Vipava, Slap, Podra ga in Lozice ležeča zemljiiče, kot aenožeti Is palnike dne 3. decembra 1V20 od 9. ure naprej in sicct jEbb-aliiče: Državna cesta križpoti v Trst Dražbeni pogoji, cenitni zapisnik in počesto«* pole so na vpogled v notarski pisarni v Vipavi Ii se bodo na dan dražbe rajc^lasllL Prodajalo se bode po parcelab aH skupinah al pa celo posestvo skupaj. Ceniina vrednost is začno viklicna cena tnaie ca celo posestvo L 308.86«. — ln m pod to cen« ne proda. VIPAVA, dne 22. novembra 192«. (267) SOFIJA L A SlC. 249) Javna dražba. JADRANSKA BANKA DeL gltv.: K 3i»,00a000. Reterv« K I0,tXM) ii00 Belrrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Kranj. Ljubljana, Maribor, Metkovlč, Opatija, Sarajevo, Spltt, Sibeaih, THiT, Zadar, Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. ot hranilne knjliicc ter jih obrcsUtje po V/tV^, a v baneogiro prometu po 4 /,- Vloge, !<1 se i m s jo dvigniti samo proti predhodni odpovedi sprejem* po posebno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja. Dsje v najem varnostne predale (sate). Bančni prost« l v Trstu se nahajajo: lili Cana #1 * S- metli Telefon : Ste v. 1463, 179*, 2676 Blagajna posluje od 9 do 13 Dne 7. decembra 19?0 ob 9 uri Popoldn« bode prire di > Upravnicvo dr?avr»e kobilarno v Prestrnnku pri ciri nem knmisnijatu v Postojni Javno čraibo. i. 1500 (entisoćpet to) ( ribližno i0 0' 0q) drv za kurjavo skoro popolnoma suha, r«"v'e vrste in sicer g brova in bukova, zrcz na in raz^ekana v me^re. Th drva co o v zn* cesti po kafe?i lahko vozijo tudi m i0'na vozila, o daljena 2 km od po taje Prestrnnek (proga Trst-Logi. tec*. II. '"!00 (tristo) jelovih debel, stojećih, dolgih od 12 do 16 m. III. 100 (to) hrastov, stojećih, v premeru od 0.40 d« 0.S0 m, dolgi od 4 d n m. Kakor jelova tako tuni tra^to* d. la se nahajajo v gordu v ravnini m n k . t km oddaljet em od j ostaje Prestranek. Iv/. 4* > kilegr; mov (*ti istoosenjd ?et kg) volne I. vrste, deioma izprane, deloma surove. V. 100 (sto) ovac, mešane pasme, domače in pinccau^ke. 5'roški dražbe bodo soiazmerno plačani od kupcev. Pre ledovanje in družbeni pogoji sc po-rvetio od 1. dectmbra 1920 v gradu v Pre-stranku pri gozdnem čuvaiu Piesničar-ju-