Gustav Strniša:
Zvonček.
Tinka, tinka, naša Minka to ti rada poleži, da še šolo zamudi. Zoonček jo pa kliče: »Minka! Vstani, Minka! Tinka, tinkalt
Tinka, tinka, naša Minka d šoli nič ne zna — komaj čaka, da zapoje drobni zoonček:  »Tinka, tankaU
Tinka, tanka, tanka, Hnka! Očka opraša: »Kje je Minka? Poldne odzoonilo je, čas ie za kosilo jeU
»Tinka, tanka,  tanka, tinkal*. zoonček jo zatoži: »Minka dunes v šoli bo sedela, tam kosilo bo imelal« — Očka gleda in se čudi. — zNo, zaprtu je zaspanka! Tinka, tanka, tinka. /anb/t
87