Poštnina plačana jtjudski tednik Letol. Štev. i ' Trst 25. januarja 1946 Izhaja vsak petak Uredništvo In uprava Trst, Via Carducci 6 Cena 5.- lir Borili smo se za nov temeljni zakon Malokntera beseda je danes tako pogost« v rabi kot demokracija. Cc bi sodili zgolj po besedah, bi malo misli imelo kdajkoli v zgodovini toliko pristašev kot demokratična misel v teh dneh. Tudi stari grešniki, ki so še včeraj govorili o »novem redu« in korporativni državi in sličnem, so danes za demokracijo. Celo general Franco, trdi, da je bil vedno. demokrat. Kako je s tq rečjo? Ali je demokracija, res tako raztegljiva, da obseže colo tiste, ki so — kakor tisti Francoz, ki se je komaj na jesen svojega življenja zavedel, da govori o pimi ;— šele danes spoznali, da so bili od nekdaj demokrati, čeprav so v taki »demokratski« vnemi klali v množicah svoje ljudstvo, ki je želelo le svojih pravic? Jasno je, da to ne drži. Jasno je, da so ti slari volkovi nadeli drugo kožo, ker je demokratična ideja, ki je v tej vojni prešla v zavest širokih množic, zmagala in so bili zato prisiljeni nehati s frontalno borbo proti njej. Sedaj hi jo radi izpodkopali od znotraj, jo’ izmaličili in jo spravili pri množicah v slab glas, nakar bi se mogli zopet vrniti k starim sredstvom. Razen s pravimi. imamo torej opravili še z lažnimi demokrati, ki so zrasli kot gobe po dežju v oblačnem podnebju tistih krajev in dežel, kjer ljudske sile niso bile tako močne, da H pomele, z vsemi preostanki fašističnega reda. Po čem jih bomo spoznali ? Demokracija pomeni vlada ljudstva. Ah moro torej hiti demokrat tisti, ki svoje l judstvo zaničuje, ga odriva od oblasti, ker ga ne smatra za sposobnega zanio in za; govarja prednosten položaj poedincev v družbi? Ali je demokratična predzadnja božična poslanica Vatikana, ki sicer govori o demokraciji, a pravi, da je »množica le Slučajen skunek lindi, ki nima lastnega življenja«? Ki poudarja, da so neenakosti v izobrazbi, v imetju in v družabnem položaju utemeljene v naravi sami in da ima sleherni le pravico živeti »v razmerah, kamor ga je postavila božja Previdnost«. V sami naravi naj bi torej bilo utemeljeno, da posedujejo razni- grofje še naprej velikanska posestva, medtem ko je kmet zaradi pomanjkanja zemlje prisiljen k izseljevanju. da razni denarni mogotci še nadalje : brezobzirno izkoriščajo delavca in ustvarjajo brezposelnost pomanjkanje in glad; da končno narodi »višje vrste« zatirajo ostale. Od ideje naravne neenakosti ljudi enega naroda, do nazora o neenakosti med narodi, je hamreč samo en korak: tako imajo v nedemokratičnosti domače ureditve koren tudi napetosti med narodi in zavojevalne vojne. Predsednik zvezne vlade FIJU Kardelj pravi o lakih »demokratih«: .»Za njih je .masa’ vedno bila .temna', ,slepa', .nestalna’, željna samo kruha in iger«. Temu ustrezajoča je ničevna vloga, Ul Jo namenjajo ljudstvu v družbenem življenju sploh,-v vodstvu države in v gospodarstvu pa še posebej; njegovo pozornost hočejo odvrniti od teli vprašanj z razpihovanjem mržnje do lujih ljudstev. In prav po vsem tem jih bomo najlaže spoznali. Nimajo vére v ljudske množice. Moč ljudskih množic , Resnica pa je drugačna. Ljudske množice so v tej vojni strle največji vojni stroj, kar jih pomni svet; one so bile tiste, ki so odolele največjemu nasilju zavojevalca. Tudi v Jugoslaviji so potem, ko se je stara država sesula v prvih dneh napada, same sredi hitlerjevske evropske trdnjave, nadaljevale borbo in jo privedle do zmagovitega zaključka. Tudi primorsko ljudstvo se ni zadovoljilo z razmerami in s položajem, v katerega ga je bilo postavilo zatiranje — čeravno so ga nekateri tako, učili —, ampak je s svojimi močmi odvrglo fašistični jarem. Široke ljudske, množice pa niso v vojaških naporih preteklih let pokazale le svojo nepremagljive moči; niso bile »slepe« v svoji elementarni sili. Pokazale so tudi ve Itko ustvarjalno sposobnost. Država, ki je igrala v zadnji vojni odločilno vlogo, je plod zrelosti in sposobnosti sovjetskega ljudstva, združenega v naprednem političnem gibanju. Neizčrpna vojna sredstva, s katerimi je razpolagala, so rezultat naprednega načina gospodarstva in požrtvovalnega duha, s katerim je prežet .sovjetski človek. Jugoslovansko ljudstvo ni zmagalo le zaradi svoje vojaške moči, ampak tudi zato, ker je v svojem boju ustvarilo mogočno gibanje, razkrinkalo domačo reakcijo, ki se je v dinj al a okupatorju in pričelo graditi svojo državo, preprečevalo gospodarsko izkoriščanje, izkoreninilo narodnostno zatiranje ter preoblikovalo človeka. Kakor svojo sposobnost v borbi, kaže danes ljudstvo delovni polet povsod, kjer je na oblasti. Kulturni razmah, ki ga opažamo celo pri naših razmerah na podeželju, je pripisati ravno njihovemu stremljenju po napredku. ■ m Smrt fašizmu - svobodo narodu V tem geslu je zgodovina in bistvo narodno osvobodilne borbe naših narodov. Boj na življenje in smrt in sovraštvo — a ne zaradi sovraštva, ampak zaradi predanosti pravični stvari in zaradi ljubezni do človeštva in njegove svobode, ki mu jo kratijo temne sile in ga zavirajo na poti napredka. Rusko ljudstvo pravi, da ne ubijemo volka zato, ker je siv, ampak zato, leer žre ovce. Obenem z borbo in z vojaškimi uspehi so jugoslovanski narodi zmagali tudi na dru<-:h področjih: politično združeni v močnem skupnem gibanju, so prišli do oblasti iu gradili državo posebnega kova, ljudsko državo; odstranili so v gospodarstvu osnove za izkoriščanje delovnih slojev; rešili nacionalno vprašanje; vzgojili nov tip človeka — svobodnega državljana ljudske skupnosti, — skratka pričeli uresničevati tiste ideale, Za katere so padali ljudski borci. Navedeni uspehi pa so ravno to, kar imenujemo pridobitve narodno osvobodilne borbe, oni.so nova stvarnost v Ljudski državi. Ko v teh dueli jugoslovansko Ljudstvo sprejema svojo ustavo, piše dokument o tem, kar je doseglo v zadnjih ledili trdega hoja. . Pomen ustave — Najmočnejša organizacija v družbi, ki je od nekdaj odločilno posegala v življeiije posameznikov in družbenih slojev, je država. Zato je bil boj za vpliv v družbi, ivedno tudi boj za državo; za oblast. Kakšna je ureditev države in kaj naj delajo državni organi, predpisujejo zakoni; najodličnejši zakon, ki služi ostalim za temelj in na splošno prikazuje stanje razmer v državi, pa je ustava. Prvi pomen ustave ljudske države bi torej bil v lem, da izraža sedanje stanje, to se pravi, da so v njej zapisane pridobitve narodno osvobodilne vojne in da imajo po njej te pridobitve veljavo osnovnega zakona, okvira, ki določa ves nadaljni razvoj delavnosti države in ki ne sme bili v nobenem primeru kršen. Pri tem ne smemo pozabiti, da država ljudskega tipa še mnogo odločilneje posega v družbeno življenje kol država starega kova, ker ima večjo besedo v gospodarstvu in so tudi njeni zakoni zaradi sodelovanja ljudstva pri njihovem izvajanju mnogo učinkovitejši. Veudar 'ni samo v tem pomen ustave: Vemo, da je vsako naše delo uspešnejše, če ga izvajamo zavestno. Ni dovolj, če delamo tako, kot nam narekuje srce: res je to najvažnejše in ogenj upora v našem ljudstvu je vzplamtel v prvi vrsti zaradi njegovega čuta za pravičnost In svobodo. Potreben pa je tudi razum; ne le hoteti, tudi videti moramo in spoznati, kaj naj storimo, da bomo uspeli. Pri kmetu ne zadostuje skrb za obstanek družine,'da bi žel; mora imeti izkušnje in znanje, kako bo obdelal polje. Prav tako so bila potrebna narodno osvobodilnemu gibanju izkustva in znanje, napredna teorija, da je moglo uspeti. Danes, ima ljudstvo svojo oblast; če jo hoče ohranili in razviti, mora očuvati in še dalje razviti svojo borbeno zavest in se mora naučiti, kako naj upravlja svojo državo. Poznavanje glavnega zakona pomeni poznavanje naših pridobitev in je neprecenljive važnosti za obstoj in napredek ljudske države. Načrt nove ustave Ker jo vojna za nami. je ena glavnih nalog, ki naj omogočijo obnovo in redno delo, ureditev držav skladno z novimi razmerami. Tako se postavlja danes v celi vrsti držav in tudi v' Jugoslaviji v prvo vrsto vprašanje ustave. Jugoslovansko ljudstvo je 11. novembra volilo svojo ustavodajno skupščino z nalogo, da sprejme novo ustavo; strokovnjaki so medtem izdelovali njen načrt, ki ga je vlada prejšnji mesec predložila ljudstvu v razpravljanje. Njena utemeljitev pravi, da je to storila v želji »da bi ta osnutek ustave povsem ustrezal željam, mišijehju!iti' razpoloženju naših narodov«. Ljudstvo, ki je ustvarilo novo stanje v državi, je tudi poklicano, da izreče svojo besedo o tem, če načrt ustave verno prikivi zuje vse globoke spremembe in da da svoje pripombe in predloge. Ljudska diskusija je nato dejansko zavzela najširši, obseg: pii njej sodelujejo neštete organizacije; z njo se bavi celoten tisk; vsaka beseda načrta je podvržena razpravi množic mesta in dežele. Jugoslovansko ljudstvo piše prvič v zgodovini samo svoj temeljni zakon. Načrt ustave se deli v dva glaVna dela, od katerih prvi govori o osnovnih načelih, ki vlada jo v ljudski državi, zlasti glede oblasti, gospodarske ureditve ter pravnega položaja narodov in državljanov; drugi obravnava njeno ureditev, t. j. določa državne organe in njihov delokrog. Prvo poglavje prvega dela vsebuje razen navedenega še naziv novo države in republik, ki jo sestavljajo, njen grb, zastavo in glavno mesto. Ljudska oblast Osnutek določa, da izhaja vsa oblast iz ljudstva in pripada ljudstvu. Ta trditev bi bila le na papirju, če ne bi osnutek tudi ia ničil n leno izvajanje', ljudstvo namreč izvršuje oblast po svojih svobodno Izvoljenih zastopstvih, ljudskih odborih vseh stopenj — nd krajevnega ljudskega odbora pa vsi do najvišjega v državi, ljudske skupščine Ju goslavije. Svoje zastopnike, ki sestavljajo vso te odbore, voli ljudstvo direktno; izvoljeni, odgovarjajo ljudstvu za svoje delo. Niti ta odgovornost ni zgolj na papirju: ljudstvo more. če ni zadovoljno z njihovim delom, svoje zastopnike po posebnem postopku vsak čas odpoklicati. ljudski zastopniki /dežujejo v svojih rokah \so oblast, ki je torej enotna in izključna; je nedeljiva na znotraj in tudi navzven, ker -ne trpi poleg sebe nikake oblasti, ki bi jo omejevala. Na znotraj se nedeljivost kaže v lem. da so vsi ost ili državni organi odgovorni in podrejeni Tud-skim odborom — preko katerih torci ves državni aparat ddgovnrja ljudstvu. Ninna posledica tega je stroga zakonitost no le sodstva, ampak tudi državne uprave. Sai izdajajo zakone ljudske skupščine — torej ljudski odbori, katerim upravni organi ol-govarjajo v vsem in tudi v tem. da se zakoni pravilno izvajajo. Včasih temu ni bilo .tako, ker so upravni organi zakone izvajali po svoje. Ljudska oblast izključuje visako drugo: ne pozna vladarjev in drugih od znotrai postavljenih oblastnikov, uiti ne more trpeti' vmešavanja drugih organizacij v zadeve oblasti. Brez tega bi bila ovirana v svojem delu in ne bi mogla izpolnjevati nalog, ki se ji stavljajo. Posledica tega načela je med drugim ločitev cerkve od države, ki je danes zahteva vsake moderne oblasti. Ne gle de na to je ravno izkušnja 'jugoslovanskih narodov v zadniih letih pokazala, da so se nazadnjaške sile poslužile cerkvene organizacije v svoje namene prav zaradi tega. ker je imela cerkev velik vpliv v državni politiki. Včasih so rekli: »Dajte cesariu. kar ie cesarjevega, in Rogu. kar je božjega«. V nekem smislu velia to tudi danes. Ljudski odbori izvajajo polno oblast v svojem območju: krajevni liudski odbor v kraju, okrajni v okraju. Ud.: izvoljeni so od volilcev dotičnega ozemlja. Edina omejitev pri njihovem delu je v tenu da so vezani na predpise in sklepe višjih odborov, zlasti torej na zakone, ki jih izdaja ljudska skup-« sčitia reuublike ali ljudska skupščina vse države. To predstavlja doslej najčistejši tip ljudske samouprave. Medtem ko sla bili prej državna in samoupravna oblast v stalnem nasprotju, kar je škodilo moči države •še pogosteje pn . omejevalo in preprečevalo dejansko samoupravo manjših teritorijalnih enot, je danes vsa ljudska država od spadai do viha zgrajena na načelu samouprave, ki samo še krepi njeno moč: ljudska oblast je vazen tega ljudska po načinu svojega dela. Ukrepi državnih organov so bili in bodo' vedno prisilnega značaja. Tu vendar v ljudski državi prisilnost še zdaleka ne igra tisle vloge kot v državi, kjer vladajo protiljudski elementi, ki nimajo drugih sredstev na razpolago. V najtežjih dneh borbe in v slabih razmerah (Sadaljevanje na 3. sir., 3. stolpce). Maršal Tito podpisuje deklaracijo o proglasitvi Federativne ljudske republike Jugoslavije. Republika je potrdilo zmage jugoslovanskih narodov nad temno preteklostjo Novo leto 1946 ' ■ ANDREJ BUDAL Šest let podirali smo stari svet. Uspeli smo- Dva strahovita zmaja ugnali in pobili smo do kraja-Zdaj sredi ruševin gradimo spet. Ni stanovanj ni kruha, ni oblek, a so palače, gnjati in kožuhi za listnice z napetimi trebuhi. Vse manjka in vsega je na pretek. Premirja s o. Morda bo tudi mir, celo pravičen bi utegnil biti, če bomo dobri, zmerni, razboriti in ne iztuhtamo preveč ovir- Dobrine so in dobra volja je le sporazuma rado nedostaje, kako naj se obidejo pregraje, ki branijo, da vsi dobijo vse- Če le pravično to se razdeli, za kar so ljudske množice trpele, vsa leta umirale in krvavele — ne bo zaman prelita vsa ta kri. Kar danes množice voščil želja izražajo si za to novo leto, to bodi narodom vodilo sveto do boljšega in lepšega sveta. Razgled po svetu Glavna skupščina Organizacije združenih narodov zaseda že tretji teden. J’o izvolitvi nestalnih članov Varnostnega sveta in članov Socialno-gospodarskega sveta, v katerem je dolala sedež tudi Jugoslavija, ter šestili komisij, so delegati raznih držav izrazili poglede svojih vlad glede vzdrževanja miru in varnosti. Jasno je, da je svet poslušal z največjo pozornostjo govore Gro-inika ll.vrnesa in Bevimi, zastopnikov treh velesil, ki jim pripada največja odgovornost za čuvanje miru. Delegati so izrazili odločnost svojih vlad. da podprejo z vsemi svojimi silami novo mirovno organizacijo. Niso manjkali seveda (udi poizkusi, da Iti se razbil varnostni mehanizem Organizacije združenih narodov, katerega temelj ie soglasnost petih velesil. Izjave in 1 amigovanja na »zastarelost« ustanovni' listine ’/X pos('hnn odločno zavrnil zastopnik Sovjetske zveze kakor tudi delegati drugih demokratičnih držav. Jugoslovanski delegat, pod-prodsehnk zvezne vladi' KUM I'. Knrdelt je izjavil: Čc hočemo ohraniti mir, tedaj moramo v tem svetu, Itakršen je, in s katerim ne moremo biti vedno vsi zadovoljni, utrjevati vse tiste elemente, od '-aterih je odvisen mir. Pri tem se posebno ne sme pozabiti, da je pri uripravljanju zadnje vojne bila napadalnost nerazdružljivo povezana s fnš'zmom. Boj uroti ostanku fašizma mora biti zato sestavni del splošnih naporov za utrjevanje miru. Po Iprcd-r Inik Kardelj je opozoril Zdru žene narode tudi na osvajalni pritisk, ki sc znova pojavlja na naših mejah in na potrebo, da se pravično reši problem naših narodnostih meja, kar je nedeljiv del interesov splošnega miru. Tako je predstavnik Jugoslavije konkret-* 110 razkrinkal pred najvišjim mednarodnim forumom imperialistične aspiracije sedanje llaliie na Trst. odnosno Julijsko Krajino. Te aspiracije so prišle do izraza posebno v zadnjih dneh v debati o zunanji politiki v Ualijan-ki konzulti. kjer so imeli slavno besedo »predfašističtvi« italijanski politiki Sforza Boiruni in dingi, ki -o. jasno, obnavljali stališče zmagovite imperialistične Italije Jela 1!H8 Predsednik vlade De Gašper! se je takmekoč uradno dotaknil vprašanj« Julijske krajine in odnosov med Italijo in lugoslvijo in se zavzemal za mejo. ki jo je predsednik Wilson predlagal 1918. leta. torej za mejo. ki bi prepustila Italiji nad pol mih'jona Slovanov z glavnimi mesti Trstom. Gorico in Puljem. S tem e De Oaspèri. na podlagi svojega znanega stališča o nedolžnosti Italije v drugem svetov- nem klanju še enkrat pokazal, da sedanjo Italijo vodijo ista imperialistična načela in iste imperialistične klike, ki so si po prvi svetovni vojni ustvarile v naših krajih bazo za napad na Jugoslavijo in Balkan. Italijanski imperialisti, ki so kot premaganci izključeni iz mednarodnih posvetovanj v Londonu, so pohiteli divigniti svoj glas, ker se v Londonu sedaj pripravlja sestavljanje mirovnih pogodb. Na Moskovski konferenci v decembru je bilo sklenjeno, da bodo mirovne pogodbe 7. Italijo sestavili zastopniki 'zunanjih ministrov Sovjetske zveze, Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Francije. Mirovne pogodbe z Madžarsko, Ho-munijo in Bolgarijo bodo sestavili zastopniki 'zunanjih ministrov prvih treh imenovanih "elesil, s Finsko pa prvih dveh. Pogodbe bodo predložene mirovni konferenci v Parizu 1. nmja itHti. kateri bo prisostvovalo 2t držav. Delegali zunanjih ministrov SZ. Velike Britanije. ZDA in Francije so se že sestali v Londonu, da pripravijo najprej mirovno pogodbo z Italijo in zadnje vesti potrjujejo, da bo kmalu prišla k nam razmejitvena komisija, kakor je bilo sklenjeno na Londonski konferenci zunanjih ministrov. Pozornost sveta je sedaj usmerjena na*Varnastm svetj Id je začel 7 delom takoj po izvolitvi svojih nestalnih Članov. Pred njim je problem Perzije ter noti Sovjetske in Ukrajinske delegacije glede položaja v Grčiji in Indoneziji. Ti dve noti sta sestavljeni v skladu z določilom lisiino Združenih narodov, da lahko posamezni Člani Organizacije predlože Varnostnemu svetu vsako vprašanje, ki lahko vodi k mednarodnim zapletljajem. Nota sovjetskega delegala zahteva naj Varnostni svet izda ukrepe, da se napravi konec položaju v Grčiji, kjer reakcionarni elementi izkoriščajo prisotnost britanskih čet za borbo proti demokratičnim silam. Ukrajinska nota pa zaideva, da Varnostni svet razčisti položaj, ki je nastal v Indoneziji. Kakor je znano, so se redne britanske čete, kakor tudi japonske oborožene sile na tejn ozemlju več mesecev ude- leževale vojaških akcij proti krajevnemu prebivalstvu, ki si je po kapitulaciji Japonske postavilo lastno narodno vlado, proglasilo popolno neodvisnost Indonezije in se uprlo z orožjem britanskim četam, ki so bile poslane na otočje, da vzpostavijo kolonialno oblast Holandije. Varnostni svet je torej postavljen pred prvo preizkušnjo, ki bo pokazala, v kakšni meri bo novi mednarodni mehanizem OZN, katerega ključ je prav Varostni svet, gladko in učinkovito izvrševal svoje delo. To delo ne bo lahko, kajti treba bo mnogo opreznosti demokratičnih sil, da bodo premagani ostanki fašizma, ki niso izginili z vojaškim porazom. Razprava v Niirnbergu proti glavnim kolovodjem drage svetovne vojne odkriva vsak dan bolj peklenske načrte in zveze nacistične stranke s finančnimi krogi in z vojaškimi klikami. Razpravi, ki se vršita v Kijevu in v Minsku proti zločincem, ki so pobili nad štiri milijone Ukrajincev in 2,220.000 Belorusov prikazujeta svetu vso grozoto fašizma. Toda fašizem še vedno podtalno živi v razkroju nacionalizma in rasizma. Živi v mračnih ko tih kartelov in truštov, kakor so pokazala zadnja odkritja v Nemčiji, v organizacijah, ki so si nadele demokratično masko, in celo v državnih sistemih (Španija), ki jih neodločnost zapadnih držav pušča še vedno v življenju. Borba za demokracijo je težka. To dokazuje tudi primer držav, v katerih so se utrdile demokratične sile, a ne dovolj, da bi uničile vse ostanke fašizma. V Madžarski postavlja stranka bivših grofov in veleposestnikov še vedno stare imperialistične programe in zatira slovansko prebivalstvo, ki živi v madžarskih mejah. V Bolgariji ovira reakcionarna Republikanska stranka delo Otečestvenega fronta s tem, da one-mogočuje razširitev vlade po zahtevah konferenco zunanjih ministrov v Moskvi. Kdino v državah, ki imajo ljudsko oblast, je nevarnost fašizma odstranjena. V Jugoslaviji se pravkar vrši zasedanje Sveta narodov in Zveznega sveta, ki obravnavajo novo ustavo. Jugoslavijo je prva osvobojena država, ki v Evropi sprejema novo ustavo. Že samo to nam govori, da gre razvoj demokracije v Jugoslaviji s sorazmerno hitrejšim korakom kakor v drugih osvobojenih državah Evrope in da se v Jugoslaviji najhitreje utrjuje • demokracija. To nima po mena samo za jugoslovanske narode, ampak je mednarodne važnosti, ker utrjuje moč demokracije po vsem svetu. nosti malih in velikih držav. Skupščina razpravlja o vseli vprašanjih in daje nasvete Svetu varnosti, odnosno poedinim združenim narodom. V važnih zadevah odloča z dvotretjinsko večino, v ostalih primerili pa z navadno večino. Vendar je v statutu vsa teža odgovornosti in odločitev prepuščena Svetu varnosti. V tem je velika razlika med Združenimi narodi in bivšim Društvom narodov. V Društvu narodov je imela vsaka dr. žava, pa tudi najbolj odvisna, enake pravice kakor v zunanjepolitičnem pogledu neodvisna država. Zaradi tega se je moglo zgo. diti, da so velike sile vsiljevale svojo imperialistično politiko 7 glasovi malih držav. Halja se je n. pr. izognila dosledni uporabi gospodarskih sankcij, ko je napadla Alte-sini jo, s tem, da je pridobila glasove Švice, Madžarske in Avstrije. Te žalostne izkušnje z bivšim Društvom narodov so odgovorni državniki upoštevali pri sestavljanju pravil nove mirovne organizacije. Pravice posameznih držav v tej so jili prevzele nase v pogledu zagotovitve mitu na svetu. Zaradi tega so Združeni narodi prenesli na Svet varnosti glavno odgovornost za čuvanje miru in so mu priznali -pravico, da jih pri izvrševanju te odgovorno dolžnosti zastopa popolnoma. Varuosfni svet ima II članov. Sovjetska zveza, Združene države Amerike, Anglija, Kitajska in Francija so stalni člani. 'Ostalih (i imenuje Glavna skupščina za dobo dveh let. Na svojem prvem zasedanju je skupščina imenovala /tri elane za dobo dveh let (Avstralijo. Brazilijo in Poljsko) ter tri za eno leto (Mehiko, Egipt in Holandijo), tako, da se bodo vsako, leto menjali trije člani. Za veljavnost sklepov Sveta varnosti zadostuje vprašanje postopka 7 glasov, za vse ostalo sklepe pa je potrebna soglasnost n velesil in najmanj še dva glasova ostalih članov. Svet varnosti more torej pretresti vsako mednarodno situacijo, n ko to zahteva 7 njegovih članov, toda čc ena Izmed velesil ne soglaša s predlaganim ukrepom, ga Svet ne more sprejeti (pravica sveta). Ta jTOstopck je boljša garancija miru kot preglasovanje, ker ho glavna odgovornost na ramenih velesil, ki so nosile glavno breme vojno in ki so prišle do prepričanja,- da sta mir in mednarodna varnost odvisna predvsem od soglasja velikih držav. Nekaterim nazadnjaškim krogom to seveda ne gre v račun. Hoteli bi razbiti to enotnost in postaviti sistem, ki jo pokopal Društvo narodov. Svoje spekulacije skrivajo za frazami o »pravicah malih narodov«, ki naj hi znova jiosiali orodja mednarodnih intrig. Svet varnosti je čuvar svetovnega miru, odloča o sredstvih, ki so potrebna, da bi se ugladili spori med narodi. Ako ne zadoščajo mirna sredstva, sklepa o uporabi gospodarskih, prometnih in drugih sankcij ter vojaških ukrepov proti napadalcem. Imel ho na razpolago primerne sile, ki mu jih bodo dali člani organizacije. Tako bo mogoče preprečiti vsako bodočo vojno in že samo pripravo na novo vojno. Glavna skupščina je imenovala ludi 18 članski socialno-gospodarski svet. ki ima nalogo ustvariti v svetu take socialne, go-spodarske in kulturne pogoje, ki so potrebni za mirno sožitje in prijateljstvo med narodi. Varstveni svet bo upravlja! v imenu Združenih narodov na podlagi posebnih sporazumov med zainteresiranimi državami ozemlja nesvobodnih ljudstev (mandale. bivše sovražnikove teritorije in eventualno druga ozemlja). Mednarodno sodišč« ima sodno in posvetovalno funkcijo v mednarodnih vprašanjih in 'sporih pravnega značaja. Tajništvo je glavni upravni organ organizacije. Svetovna vlada? Organizacija Združenih narodov nima značaja svetovne vlade, ki bi omejevala suverenost svojih članic, čeprav ji nekateri reakcionarni krogi, ki bi hoteli zavladati svetu s pomočjo svojih vazalov, hočejo dati ta značaj. Vsaka država ostane popolnoma neodvisna. Organizacija Združenih narodov' ne more omejevati in uravnavati njene volje in življenja, v kolikor ni najierjeno proti svetovnemu miru. Stalni Združenih narodov priznava veljavnost dvostranskih pogodi), ki so v skladu z mirovnimi cilji Združenih narodov. Te pogodbe so danes osnova novega sistema mednarodne varnosti. Pogodbe, sklenjeno mod Sovjetsko zvezo in Ameriko, Anglijo, Francijo, Jugoslavijo, Češkoslovaško , in Poljsko izpopolnjujejo in podpirajo bodoče) organizacijo ipiru, ker so se te države v naprej prostovoljno obvezale, da se bodo z združenimi močmi uprle vsakemu novemu napadu. Oh^zNzacifa lA&tuj-dov, Ime nove organizacije,za mir in varmxst je nastalo 1. januarja 1942. leta, ko je 2o držav, ki so bile v vojni proti silam trojnega "pakta, podpisalo Izjavo združenih narodov, s katero so se obvezale, >da bodo sodelovale v vojni in pri sklenitvi miru. V teku vojne se je pridružilo Waschingtonski deklaraciji še 10 držav. Nujno je, da je la vojna zveza miroljubnih narodov bila podlaga organizaciji, ki naj bi po zmagi služila vzdrževanju trajnega miru in varnosti. Že med vojno so miroljubni narodi gledali v bodočnost in so spoznali, da morajo biti složni tudi v miru, ako hočejo onemogočiti ponovitev vojne, ki je dvakrat v eni generaciji prinesla človeštvu smrt in razdejanje. V je-.seni 1944. so v ameriškem mestu Dumbarton Oaks zastopniki Sovjetske zveze, Združenih držav Amerike, Velike Britanije in pozneje tudi Kitajske izdelali neuradne predloge za novo mirovno organizacijo, na katere sn se naslonili generalisim Stalin, predsednik Roosevelt in Churchill na Krimski konferenci v februarju 1945. ko so sklenili, da bodo ustanovili novo svetovno organizacijo ter so zalo sklicali konferenco v S. Franciscu. Tej konferenci, ki so je vršila v aprilu J915. leta, je prisostvovalo poleg omenjenih t!G držav podpisnic izjave Združenih narodov še 15 držav, ki so medtem napovedale vojno Nemčiji in Japonski. Na konferenci sta bil sprejeti mod Združene narode kot posebni osebi mednarodnega prava (poleg Sovjetske zveze kot celote) šc Ukrajina in Bela Busija zaradi njunega ogromnega deleža -v vojni. Te države, po številu 51. so ustanovni člani organizacije Združenih narolov. Organizacija Združenih narodov je torej nastala iz skupnega bojnega napora vseli miroljubnih narodov. Njeni ustanovitvi so kumovale tri velike sile: Sovjetska zveza. Amerika in Anglija. Glavni nedostatak bivšega Društva narodov je bil, da je bilo osnovano brez Sov- jetske zveze ili celo z izrazito protisovjetskimi cilji, kakor tudi brez Združenih držav Amerike. Organizacija Združenih narodov je bila ustanovljena pod drugačnimi pogoji: eno izmed najvažnejših dejstev je, da v novi organizaciji sodeluje Sovjetska zveza, ki je nosila glavno breme vojne in ki bo pazila, da sadov zmage ne poberejo sile, ki bi hotele pahniti svet v novo vojno. Važno je tudi. da je Ameriški senat, ki po prvi svetovni vojni ni ratificiral pakta Društva narodov, sprejel statut Združenih narodov že mesec dni po podpisu. Nekatere države niso zastopane v organizaciji. To so predvsem Nemčija, Japon-■Čka, Italija in njihovi bivši sateliti ter nevtralne države. Samo države, ki so z borim ustvarile pogoje za svetovni mir, morejo sodelovati v njegovi izgradnji. Toda nobeni državi niso za vedno zapila vrata med Združene narode, kajti pristop bo mogoč vsaki miroljubni državi, ko jo bodo ustanovni člani smatrali za vredno, da stopi v njihovo sredo. V statutu Združenih narodov so se vlade podpisnice svečano zavezale v imenu svojih ljudstev, da bodo združilo svoje sile, da ohranijo mir ter da postavijo načela, ki bodo prinesla človeštvu varnost, svobodo in boljše življenje. Potrjujejo enakopravnost velikih in malih narodov, načelo samoodločbe in se zavezujejo, da bodo za reševanje mednarodnih sporov uporabljale samo miroljubna sredstva. 7. vojno bodo posegle v spor samo takrat, kadar bodo v nevarnosti skupni interesi,- torej kadar bo treba reševati s skupno silo svetovni mir. Soq'asnost in ne preglasovanje Organi Združenih narodov so: Glavna skupščina. Svet varnosti, Socialno-gospo-dar.-kj svet. Varstveni svet. Mednarodno sodišče in Tajništvo. Generalna skupščina je zbor odposlancev vseh držav članic. Vsaka'država ima po en glas. S. tem je potrjeno načelo enakoptav- LENIN 21. t. m. je bila 22. obletnica smrti tvorca velike socialistične države Več kakor leto dni ntt je vztrajno prigovarjal, naj odidem iz Rusije in vselej sem se čudil, kako more človek, ki je tako zatopljen v delo, misliti še o tem, da je nekdo nekje bolan in potreben odmora, Govoril sem že o njegovem izrednem odnos« do tovarišev, o pozornosti, s katero je uganil celo mučne podrobnosti njihovega življenja. Toda tega njegovega čustva • ni mogoče pojasnjevati kot sebično skrb, ki je večkrat lastna dobremu gospodarju v odnosu do njegovih poštenih in spretnih delavcev. Ne, bila je prisrčna pozornost resničnega tovariša, ljubezen enakega do enakih. Vem, da Vladimirja Iljiča ni mogoče primerjati niti z najpomembnejšimi ljudmi njegove Partije, toda on kakor da tega iti vedel odnosno ni hotel vedeti Bil je večkrat oster, prepiral se je z ljudmi, neusmiljeno se jim je posmehoval, včasih se jim je celo, strupeno rogal — vse to je res. Toda večkrat sem slišal v njegovih sodbah o ljudeh, ki jih je še včeraj napadel in »zmerja:*, prizvok resničnega občudovanja njihove nadarjenosti in moralne trdnosti, občudovanja njihovega vztrajnega in napornega dela v- peklenskih okoliščinah lei n iOI8 do leta 192b, dela, ki so ga opravljali v deželi, ki je bila obdana z vseh strani z vohuni' vseh mogočih strank in držav, med zarotami, ki so kakor gnojni tvori poganjale na izmozganem truplu dežele. Delaii so brez oddiha, jedli malo in slabo, živeli so v stalnem vznemirjenju. Toda l.enin sam kakor da ni čutil težav teh okoliščin in skrbi življenja, ki ga' je do najglobljih temeljev pretresa! krvavi vihar državljanske vojne. Samo enkrat, v pogovoru z M. F. Andrejevo, mu je izbruhnilo -po njenili besedah — nekaj, kar je bilo podobno tožbi: »Kaj hočemo, draga Marija Fjodorovna? Boriti se moramo. Da nam je težko? Seveda. Mislite, da mi ni nikoii lindo? Pa še kako! Poglejte Dzerdžinskega, kakšen je! Ni pomoči. Rajši naj nam bo še teže, samo da zmagamo! Osebno sem ga slišal tožiti le enkrat: -škoda da ni Mariov z nami. velika škoda! Kako čudovit tovariš je, kako čist človek! - Spominjam se, kako prisrčno se je smejal, ko ie nekje'bral besede Martor a: V Rusiji sta le dva komunista: l.enin ih Kolontajeva.;: In ko se je nehal smejati, je vzdihnil r »Modrijan! Eh...« Ko se je nekoč poslovil od nekega tova-riša-gospodarstvenika, je rekel z resničnim spoštovanjem in občudovanjem: Ga že dolgo poznate? Lahko bi bil na čelu ministrskega sveta katerekoli evropske države.« Pomel si je roke in z nasmehom dejal: »Glede nadarjenih ljudi je Evropa revnejša kakor smo mi.« ' Povabil sem ga, da bi se peljal v Glavno »rtiierijsko upravo pogledat aparat za ko-regiranje streljanja na letala, ki ga je izumil nek boljševiški topničar M. GORKI - ODLOMKI »Saj tega ne razumem!« je rekel, vendar je šel. V mračni sobi Se je zbralo okrog mize, na kateri je stal aparat, kakih se^pm čemernih generalov, samih sivih, brkatih starcev, učenjakov. V njihovi sredi tse je skromna civilna Leninova postava nekako izgubljala in je postala neznatna. Izumitelj je začel razlagati konstrukcijo aparata. Lenin ga je poslušal dve. tri minute, odobravajoče je dejal: "Hm, hm!« Nato pa je začel izpraševati izumitelja prav tako svobodno, kakor da bi bil na izpitu iz političnih ved. »Kako ste dosegli istočasno dvojno delo v mehanizmu, ki odreja točko merjenja? Ali se ne da postavljati rilec topa avtomatično po podatkih, ki jih daje mehanizem?« Vprašal je tudi po obsegu pogodka in o drugih stvareh. Izumitelj in generali so se razživeli, drugi dan pa mi je izumitelj pripovedoval: »Sporočil sem svojim 'generalom, da. pridete s tovarišem, toda zamolčal sem jim, kdo je ta tovariš. Niso spoznali Iljiča in najbrž si sploh niso mogli zamisliti, da bi prišel tako neopazno, brez straže in pompa Spraševali so me: Kaj je to kak tehnik, profesor Lenin? Strašno so se začudili, kako je to mogoče In prosim, odkod pozna vso našo modrost? Spraševal je kakor kak tehnični strokovnjak! To je prevara! Zdi se mi, da sploh niso verjeli, da jih je obiskal prav Lenin. Ko sva se vračala, se je Lenin razburjeno smejal in govoril o izumitelju: »Vidite, kako lahko napačno oceniš človeka! Vedel sem, da je to star, pošten tovariš. vendar pa človek, ki nima preveč bistre glave. In vendar je pokazal tako sposobnost —- sijajno! In kako so me generali napadli,'ko sem podvomil o praktični vrednosti aparata! Storil sem to nalašč, ker sem hote! zvedeti, kako oni cenijo to bistroumno stvarco!« Izbruhnil je v smeh, nato pa je vpraša!: »Povejte, ali ima !. še kak izum? Za kr,j gre? Potrebno je, da se ne ukvarja z ničemer drugim. Joj, če bi imel možnost, nudili vsem tehnikom pogoje, ki šo potrebni za njihovo delo! 'Čez pet in dvajset let bi postala Rusija najnaprednejša dežela na svetu!: Njegov odnos do mene je bil odnos stro gega učitelja iu dobrega, skrbnega prijatelja. Skrivnosten človek sle«, mi je rekel šaljivo. »V literaturi je videti, da. ste dober realist, v odnosu do ljudi sto pa romantik Ža vas so vsi — žrtve zgodovino. Poznamo zgodovino in govorimo žrtvam: Podrite žrtvenike, porušite tempije, do! z bogovi! Vi pa bi me radi prepričali, da je dolžnost borbene partije delavskega razreda predvsem. urediti inteligenci udobno življenje!« Morda se morim, toda zdi se mi, da se je lljič rad pogovarjal z menoj. Skoraj redno me je vabil: s-čtT pridete, telefonirajte mi, da »e sestaneva!« Nekoč pa mi je dejal: »Pogovor z vami je vselej zanimiv, ker imate pisan in širok krog vtisov.« Spraševal me je <4 razpoloženju inteligence, zlasti pozorno pa o učenjakih — 'ak'vri sem namreč delal v Komisiji za izboljšanje življenja znanstvenikov«. Zanimal se je tudi zn proletarsko.književnost. »Kaj pričakujete od nje?« Govoril sem. da pričakujem zelo mnogo, obenem pa mislim, tla je neobhodno potrebno organizirati literarno visoko šolo s ntolienmi zn jezikoslovstvo, za tuje jezike — zapadne in vzhodne —. za folkloro, zgodovino svetovne li i e ra ture, in posebej še za rusko. "Ilm-ltm!« je govoril mežikajoče. -Široko in blesteče! Nisem proti širini, ampak preveč bi,.'Sleče pa bo nemara, kaj. ne? Svojih profesorjev za te predmete nimamo, meščanski pa nam bodo podajali tako zgodovino... Ne, sedaj je lo nemogoče, treba je počakali še tri do pet lel!« Tožil je: »Brali sploh ne utegnem!« Večkrat je poudarjal-propagandni pomen dela Detnjana Bednega, vendar je govoril: »Grob je. Hodi za čitateljem, treba pa je hoditi malce spredaj.« Do Majakovskega je bil nezaupen, celo nekam nejevoljen. »Vpije, izmišlja »i neke čudne besede m mB »e n»i, da je ra/en tega i« težko ra- zumljiv. Vse je razmetano in se težko bere. Nadarjen? Celo zelo? Hm, hm, bomo videli! Ali se vam ne zdi, da pišejo zelo mnogo pesmi. Revije imajo cele strani pesmi in tudi zbirke izliajajo skoraj vsak dan.« Rekel sem da je naravno, da mladino v takih časih privlači predvsem p »sem in da se mi zdi, da je pisati povprečne pesmi celo laže kakor dobro prozo; razen tega zahtevajo pesmi manj časa-, tudi da imamo zelo mnogo dobrih učiteljev iz tehnike poezije. »No, da so pesmi lažje od proze, tega ne verjamem! Ne morem si misliti Lahko mi kožo oderete, niti dveh verzov ne napišem . je dejal. »Med množice je treba vreči vso slaro revolucionarno književnost, ki jo premoremo mi in vsa Evropa.« Lenin je bil Rus, ki je dolgo živel zunaj Rusije in je pozorno opazoval vso deželo, ki se je od daleč zdela lepša in barvitejša. Pravilno je ocenil njeno potencialno moč -izredno nadarjenost naroda, nadarjenost, ki je bila šc šibko izražena, ki je še ni zbu- dila težko in mučna zgodovina, toda vendar nadarjenost, ki je bila in ki je blestela kakor zvezda na temnem ozadju fantastičnega ruskega življenja. Vladimir Lenin, veliki resnični človek tega sveta je.umrl Ta smrt je na moč bolestno zadela srca tistih ljudi, ki so ga poznali Toda črna poteza smrti je še bolj ostro podčrtala v očeh vsega sveta njegov pomen, pomen voditelja svetovnega delovnega ljudstva. In če bi bil oblak sovraštva do njega, oblak laži in obrekovanj okrog njegovega imena še bolj gost nič za to: ni je moči, ki bi mogia zatemniti baklo ki jo ic dvignil Lenin v dušeči temi poblaznelega sveta. y lu ni človeka, ki bi tako zaslužil večen spomin v vsem svetu, kakor prav on Vladimir Lenin je umrl. Dediči njegovega razuma in volje živijo. Živijo in delajo lako uspešno, kakor ni delal nihče, nikoli in nikjer na svetu. duhaj je Jugoslavija 1 Po brežinah, ki gredo od Devina do Trsta in ki se dvigajo iz morja, so stoletja hodili od morja in k morju po stezah in strmih stopnicah, med terasami, podprtimi s kamenitimi zidovi naši ribiči in naši vinogradniki. Gor pa dol, dan za dnem, noč za nočjo. Oni so podprli terase z zidovi, oni so ogradili te terase oni so nasadili trtne nasade, oni so gojili druge poljske pridelke. Ob morju so si postavili hišice, da bi v njih shranjevali mreže in drugo orodje za ribolov- Oni so si postavili razgledne stolpe po teh brežinah, da bi njihovi opazovalci zasledovali kako plavajo lune in kričali povelja ribičem v čolnih. Na grebenu teh brežin so si zgradili svoje vasi. Z lastnim znojem šo pognojili te brežine. da je trta bolje uspevala. V brentah so znosili domov grozdje. Brente so imel oprtane na ramenih in širok pas je od brent šel preko čela- Nad vsem pa se je raztezalo modro nebo in žarko sonce je grelo te bregove in grebenov teh brežin, vse proti severu je neprekinjeno uravnavala vse življenje naša domača govorica- Tu je živelo stoletja in živi še danes slovensko delovno ljudstvo pridno, marljivo, skromno a samozavestno- To ljudstvo je tu že zdavnaj pognalo svoje korenine. Samo je prišlo semkaj in ni obljudilo samo te brežine in planote, ki se razteza od grebena teh bregov proti severu, ni se naselilo samo po gorah in dolinah, ki so še bolj proti severu- ampak je naselilo tudi morje. Ko zagledaš celo vrsto ladij naših ribičev, se ti zazdi, da so se naselili ti naši ljudje tudi na morski gladini. Prirastli so na to morje, zorali so ga s svojimi čolni. Orali so ga istočasno s polji. Neprekinjena je vez med delom na morju in na suhem- Že od nekdaj je neprekinjena. Oplodili so vse to s svojo lastno srčno krvjo. Žrtvovali so mnogo za to pokrajino, za življenje in svobodo poznejših rodov ter vsega delovnega ljudstva. dajalo moč grozdju. Vse je delalo, staro in mlado, moški, ženske in otroci. Krasna je la pokrajina, delo naših ljudi; znoj ki je kopal raz čel naših delavcev, kmetovalcev in ribičev, je dal življenje tej lepoti. Slovenska govorica, sočna in pristna- zabeljena z dobrodušno robatostjo, ga j c uravnavala. In od tega morja naprej, od To ljudstvo si je ustvarilo z lastno borbo, s trpljenjem in žrtvovanjem vse pogoje za svoje novo in lepše življenje. V Barhovljah, predmestju Trsta, so ribiči napisali na stene pomola ki varuje njihove ladje, z velikimi črkami: TU SMO SLOVENSKI RIBIČI-Isto so napisali Kontoveljci in še drugi- To pomeni: Tukaj je Jugoslavija. BORJU SMO SE ZA NOV TEMELJNI ZAKON Cài ’::; r-mjf s i. strimi) ,v> vojni, jo ljudska oblast uspevala in uspava predvsem- s silo prepričevanja in o tanju je prisilne ukrepe zlasti za liste po-o 'inče, ki delajo zavestno proli interesom skupnosti. Ni več žandarmerije, ki je bila prej potrebna za obvladanje širokih nino žic. — V svojem delu se ljudska oblast na široko poslužuje direktne pomoči ljudskih množic, ki se na različne načine, posehno P* 1111 zborih volilcev, pritegujejo k reševanju javnih poslov. Rna glavnih nalog ljudskih organov oblasti je razvijanje lastne pobude ljudstva na vseh področjih javnega življenja. Ko načrt ustave ugotavlja, da so ljudski odbori nastali in s*» razvili v narodno nsvo- hudilni horhi pruii fašizmu in reakciji, s i ne poudarja samo njihovega izvara iz organov političnega gibanja, iz odborov Osvobodilne fronte. Te besedo imajo globlji pomen, ker nakazujejo na usodno povezanost ljudske'oblasti z naptr Inim p liričnim vihanjem množic. Le oh taki povezanosti je nastala ljudska država, govori nam in p obolenjem zgi nami osnovni zakon in s 'eni opozarja na to, da je politična zavest množic in močno napredno gibanje v bodoče edino jamstvo za obstoj in napredek ljudske države. Država je mogočno orožje v rokah delovnega človeka — toda tudi najboljše orožje je brez vrednosti, če je v rokah slabiča. Dr. Stanko Peteri« (Sa nadaljuje) ViLkael Salohùu . OCE Mihael Soiohov, sovjetski pisatelj, je slaven slasti po svojem Tomanu ■»Tihi Don«. To rodu kozak,' nam v svojih delili opisuje pretim*m preporod svojega, ìjùdstea v Sovjetski zvezi. Sonce je le še motno mežikalo skozi Iticelo zeleno grmičevje ob robu kozaške vasi. Ne daleč od vasi je meslo, od koder Iti se moral peljati ria nasprotni breg Dona. Gazim moker pesek, iz katerega puhti vonj jio gnilobi. Poj se vije skozi grmovje kakor zo.i«Iona zajčja sled. Skozi suho hosto za menoj leze mrak. Ob postajališču je pritrjen čoln, pod katerim klokota lilasto se bleščeča voda. Vesla rahlo poskakujejo,, se obračajo v stran in ječe v vilicah. . Brodnik praska z zajemalko po čolnovem 'dnu, pokritim z mahom in meče vodo iz njega. Dvigne glavo, me z rumenkastimi, poševnimi ocrni pogleda in feriierno zagodrnja: . , »Hočeš čez? Takoj sem golov, odveži .medtem vrv.« »Bova zmogla v dvoje spraviti čoln tja čez?« ■■ »Bova poskusila. Kmalu bo noč. Kdo ve, če še kdo pride.« Medtem ko si viha mahedrave hlače, me možak znova pogleda in reče: »Kot vidim, si tujec, nisi iz našega kraja* Odkod prihajaš?« »Vračam se od vojakov.« »Greš na dopust ali takole ... na skrivaj?« »Demobiliziranec sem. Moj letnik so odpustih'.« > »Tako, tako. Torej v pokoj...« ■ Sedeva k veslom. Don naju igraje zanaša v mladi les ob robu ležečega, preplavljenega gozda. S suhim glasom se drgne voda oh iverasli kljun čolna. Gole brodnikove noge, prepražene z. modrimi žilami, so močno mišičaste. Od mraza pomodreli podplati so lepljivi, ker se z njimi upira ob spolzki prečni tram. Njegove roke so dolge in koščene, členki prstov grčasti in odebeleli. Mršav in ozkoprs nerodno vesla z ukrivljenim hrbtoni. toda veslo ubogljivo reže grebene valov in se globoko vrla v vodo. »Izgleda, da ne bova prišla naprej, tamle v gozdu naju bo stisnilo. Težka zadeva.« Močna struja zada čolnu težak udarec. Gol n se zadaj močno zaokrene in zdaj ga vztrajno žene v stran proti gozdu. Pol ure pozneje trdno trčiva ob drevje preplavljenega gozda. Vesla so polomljena, Skozi razpoko v dnu klokota je pronica votla. v čoln. Na nekem drevesu si urediva prenočišče. Brodnik čepi poleg mene in se z nogama oklepa veje. »Tako, tako, torej se vračaš k svoji dni žiui; seve, doma te že čaka mati: Vendar prihaja sin, naš rednik; zdaj bo pač postalo toplo okoli njenega starega srca. Da... Tebi pa, seve, ni kar nič do tega. da je srce tvoje matere vsak dan polno skrbi, ponoči pa pretaka bridke solze... Takšni ste vsi, vi ljubljeni sinčki; takšni ste... Dokler sami nimate lastnega, od vas sariiih spočetega naraščaja, tako dolgo nimate srca za bolečine svojih staršev... Tako je tudi z menoj. Živim, požirati pu moram samo grenkobo. Saj prenašam in vzdržim, ampak včasih si mislim: Življenje, življenje, le kdaj bo prišel tvoj najhujši konec? Ti nisi odtod, tujec si. Povej mi, kaj bi ne bilo bolje, da so obesim? ' linam hčer; Natašo. V sedemnajstem tetu je. Pa mi pravi: »Oče, zoprno mil je jesti z vami za isto mizo. Če pogledam vaše roke«, pravi, »se morAm spomniti, da sle s temi rokami ubili moja brata in duša v telesu se mi obrača.« ■ Pega. kako je jirišlo do tega., pa mrha ne razume. Da se je to zgodilo ravno zaradi njih. zaradi otrok. Zelo mlad sem se oženil in Bog mi je dal ženo, ki je bila plodna kakor zajkla. Drugega za drugim mi je rodila osem lačnih kljunov, pri devetem pa mi je umrla. Od otrok pa ni vzel Bog nobenega k sebi, čeprav sem ga še tako prosil... Najstarejši je bil Ivan. Bil mi je podoben: temnolas, pravilnega obraza. Čeden kozak in vesten delavec. Drugi fant se je rodil štiri leta za Ivanom. Ta je bil po materi.' Majhen in debejnšast... Lase je imel rumene kot sonce, skoraj bele in sivo plave oči. Klicali smo ga Danilo' in niega sem imel najraje. • Od ostatili sedmih otrok so bila najstarejša dekleta, ostali pa drobni črvički. ■ Ivana sem oženil v naši vasi in kmalu se je tudi njeniu rodil otrok. Tudi za Danila sem pravkar iskal nekaj primernega, tedaj pa so prišli nemimi časi. V naši kozaški vasi so se ljudje uprli Sovjetom. Tedaj je pritekel k meni Ivan: »Oče,« je rekel* »pojdite z menoj, greva z rdečimi! Za božjo voljo vas prosim! Držati morava z rdečimi, kajti oni so zelo pravična oblast!« Tudi Danilo mi je prišel prigovarjat. Dolgo sta me prosila in vabila. Ali jaz sem jima rekel: »Nočem vaju siliti, pojdita, kamor hočeta, jaz pa ostanem tu. Razen vaju imam še sedem kljunov in te moram nakrmiti.« Tako sta zapustila hišo. V vasi so se ljudje oborožili. Vsak s tem, kar mu je pač prišlo pod roko. Tudi meno so poslali »na fronto!« Na zbirališču sem jim rekel: »Ljudje, očetje, vsi vèste, da imam dr ir žino. Doma leži na pogradih osem otrok, —= če poginem, kdo bo skrbel zanje?« Naj sem še tako govoril, nič ni pomagalo. Brez ovinkov so me zgrabili iir ine poslali na fronto. -z Položaji niso bili daleč od naše vasi. In nekega diie, bilo jè ravno pred Veliko nočjo, so privedli devet ujetnikov. Med njimi je bil tudi Daniluška, moj ljubljeni sin. čez trg so jih griali k poveljniku. D hiš so pritekli kozaki, bil je hrup, da st« Bog usmili. »Pobiti bi jili morali, pse! Ko jih hodu peljali od zasliševanja, jih bomo brez vsa, kih ozirov pokončali!« Stal sem tam, kolena so se mi tresla, pa nisem pokazal, kako mi je pri srcu zaradi Danila, mojega fanta. Videl sem, kako so kozaki med sabo šepetali in z glavami ka žali name. Potem pa je prišel k meni straž nik Arkaška: »Kako je, Mikišara, greš z nami, ko bomo pobijali komuniste?«, mt je dejal: »Seveda grem, podleži!« sem rekel. »Tu iinaš torej bajonet in ostini pri vhodu.« In tako sem oslal pri vhodu, v glavi pa mi je brnelo: Mati božja, sveta Marija, kaj moram zares ubiti lastnega sina?« V pisarni je postajalo vedno glasneje, Ujetnike so privedli ven. Prvi je bil Danilo. Ko sem ga zagledal, me je od strahu zazeblo. Njegova glava je bila otekla kot sod in brez kože. Na laseh je imel prilepljene debele volnene rokavice. Z njimi so mu po pretepanju mašili rane. Rokavice so popil» kri in se prisušile na lase. Danilo se je opotekel skozi vežo. Zagledal me je in stegnil proti meni roke. Hotel se mi je nasmehniti, toda njegove oči so bile podplute in eno oko je bilo čisto pokrito s skorjo krvi. Bilo mi je jasno: Če ga ne bom udaril, me bodo vaščani na mestu ubili. Moji malčki pa bodo ostali na svetu sirote. Danilo je rekel: »Oče — očka, zbogom!« Do licih so mu tekle solze in mn izmivalu kri. .laz pa... nisem mogel dvigniti roke, tako težka je postala kakor kos lesa. V njej je čvrsto ležal bajonet in me tiščal; svojega fanta sem udaril s kopitom, tule čez uho... Zakričal je, del roki na obraz in padel! Kozaki so se na glas smejali: »Le udari, Mikišara, zdi se. da ti je žal tvojega Danila, udari, ali pa ti bomo puščali kri!« Planili so na ujetnike in jih pričeli ob-delavali z bajoneti. Pred očmi se mi je stemnilo, stekel sem stran, vedno dlje vzdolž ulice. Pri tem pa sem videl, kako so mojega Danila valjali po tleh sem in tja, poveljnik stražnikov pa mu je potisnil konico bajoneta v grlo. Danilo je samo še zahrope!.« Pod pritiskom vode hrešče deske čolna in jelševo deblo pod narna zategnjeno stoka. Mikišara dolgo molči. Potem pa spet prične s tihim zamolklim glasom: »Zaradi te zadeve so me povišali v nad-stražarja. Mnogo vode je medtem steklo po f Donu, ampak ponoči še vedno slišim, kakor bi nekdo hropel in požiral in se dušil. Do pomladi smo držali fronto proti rdečim. Potem se je prebil do nas general Sek-retjef in pognali smo jih daleč onkraj Dona, prav do saratovske gubernije. Dosegli smo mesto. Balašof. O svojem najstarejšem, Ivanu, nisem vedel nič. Nenadoma pa se je pričela med kozaki širili govorica — vrag si ga vedi, kako so prišli do nje —- da je Ivan zapustil rdeče in se pridružil šest in tri (leseti kozaški bateriji. Ljudje iz naše vasi so grozili: »Če bomo \nnjka ujeli, mu bo huda predla!« Prioli smo v. neko vas, in glej, v njej je sedela sest in trideseta. Kmalu so mojega ,Vanjo ujeli, zvezali in odvlekli v pisarno. Tu. so ga močno pretepli, potem pa so mi ukazali: ' > »Odvedi ga v štab regimenta!« Od vasi do štaba je bilo kakih dvanajst Vrst Poveljnik naše stotnije mi je dal spremna pisma in rekel — gledaje vstran: »Tu imaš papirje, Mikišara, spravi fanta v štab. Pri tebi je varen. Očetu ne bo ušel!« Zapustila sva vas. Pot je vodila čez grič. Molčal sem jaz in tudi Ivan je molčal. Tako sya prehodila približno ppl poti. Prišla sva mimo inale kapele, Tu se je Vanja okrenil Proti meni. »Oče, v štajm me bodo ubili. V smrt me vodiš, Kaj tvoja vest še vedno Spi?«, »Ne, Vanja,« sem rekel, moja vest ne spi.« r ■ - ..„v.-s , »Kaj nirnaš prav nič sočutja z menoj?« »Tako želo se mi smiliš,'fant, da mi srce i poka od bplečine.« V/ »če ti je paradi mene hudo, pa daj, da pobegnem. Gléjr ysé premalo sem še živel na tem svetu.« " fU Vrgel se je na k&ena. Trikrat se- mi je poklonil'prav’ do zemlje. Pa sem mu rekel; »Daj, da.prideva na vrh, moj fant. Potem sleci'in nekajkrat bom ustrelil v slepo.« Kot otrok ni spravil iz sebe prijazne besede; zdaj pa se mi je vrgel okoli vratu in rni poljubil roke.., Šla sva še dve vrsti. Molčal je. Tudi jaz sem molčal. Prišla sva. na vrh. In Ivan je obstal. »Torej, oče, zbogom. Če bova oba ostala pri življenju, potem bom do konca življenja skrbel zate. Nikoli ti ne bom rekel žal besede.« Objel me je, meni pa je pri tem pokalo srce. »Teci, fant,« sem mu rekel. Slekel je po bregu. Vedno znova se je oziral in mi mahal z roko. Pustil sem ga, da je pretekel približno dvajset klaftcr. Potem pa sem vzel puško z rame, pokleknil, da bi se ml ne tresla roka in pritisnil.'.. Zadel sem ga naravnost v hrbet.« Mikišara dolgo išče v žepu svoj mošnji« za tobak, si premišljeno ukreše ogenj, počasi nažge pipo in pri tem vleče z ustnicami. Mišice v obrazu mu trzajo. Izpod nabreklih vek gledajo njegove poševne oči trdo in neskesarib. »Torej... planil je pokonci in stekel še nekaj Jvorakdv. Potem je pritisnil roki na trebuh in se okrenil k meni: »Oče... zakaj?« Padel je. Stekel sem k njemu iri se skloi nil nadenj. Na ustih se je penila kri. Mislil sem; zdaj je konec, umrl bo. Pa se je še enkrat dvignil. »Oče, ženo imam in otroka...« Glava mu je omahnila. S prsti je poskušal zamašiti rano, toda... kri je kar vrvrala skozi njegove prste. Zastokal je. Legel je na hrbet, me strogo pogledal, toda jezik je bil že težak, še je spravil iz sebe: ■ »O-če, o —, O oče...« Solze so mu zalile oči. »Vanjuša, vzemi moje trpljenje nase. Pač, imaš ženo. in otroka,, mojih pa leži sedem na pogradu, če bi te izpustil, bi me .kozaki ubili in otroci bi morali iti proj ojačit.«, . še nekaj hipov je ležal pa je izdihnil. Mojo roko je, držal v svoji. Zdaj pa presodi, dobri mož, zaradi otrok spni vzel nase toliko gorja, glava mi ja osivela... Delam, da bi jim ne zmanjkalo kruha, ne podnevi ne ponoči nimam miru... Oni pa govore kakor hčerka Nataša: »Zoperno mi je, oče, sedeti z vami za isto mizo...« Kako naj to prenesem...?« Brodnik Mikišara skloni glavo, potem pa me pogleda težko in nepremično. Za njegovim hrbtom pričenja vstajati jutranji so-mrak, žalosten in dimast. Z desnega brega, iz črne gmote topolov, se obenem s pestrim gaganjem gosi oglasi od mraza hripav in zaspan glas: Mikiša! Vrag! Sem s čolnom!.., Naše žene pišejo Zadnje dni novembra ae {e vršil v Parizu mednarodni ženski kongres, katerega so se udeležile delegatke M narodov. Svetovni tisk ]e posvetil delu tega kongresa veliko pažnjo in vsa svetovna javnost, zlasti pa žene si od njega veliko obetajo, saj je bil na njem obrazložen in sprejet program dela vseh antiiašistk. Tržaška VITA NUOVA, ni mogla preko tega dogodka in je v svoji številki 12. januarja t.l. pod naslovom »Mammiferi di lusso« prinesla članek o kongresu. V njem pa, po primernem uvodu, ki seveda govori o socialnosti, je povedano le to, da se ga je udeležila ruska delegatka, oblečena v dragocen krznen plašč s kučmo iz bob rovine na glavi. Sovjetske žene so poslale na svetovni kongres zastopnice vseh ruskih žena: delavk, izobraženk, zanstvenic in umetnic. V odposlanstvu so bile: predsednik protif. odbora Sovjetskih žena Nina Popova, traktorska voznica na strojno traktorski postaji Ribnoje v Rjazanskem okrožju Darja Garmas, stahanovka iz Mutiine levarne »Prehger-naja Manifatture« v Moskvi Ivanejeva, glavna ravnateljica želez, vlečne službe Zinaida Troickaja, inženerka uprave podzemeljskih železn e Tatjana Fedorova, junakinja SZ kapetan Tomičev«, polkov. letalstva Beržanskaja, dr. medicine prot. Gorinevskaja, pisateljici Etena Konemenko in Ana Ka-ravajeva, zaslužna igralka Zerkalova, ljudska umetnica in nagrajenka s Stalinovo nagrado Mareckaja in več zastopnic posameznih republik ZSSR. Tako je bila torej ruska delegacija sestavljena iz najboljših, najsposobnejših in najpožrtvovalnejših žena Velike Rusije, ki so s svojim delom največ doprinesle k izgradnji in obnovi svoje domovine. Znano pa je in gotovo je o tem poučena tudi VITA NUOVA, da je v Sovjetski Zvezi uravnana višina prejemkov po principu dela, da vsak prejme toliko, kolikor po svojem delu zasluži. Da so zaradi tega lahko delegatke SZ prišle na Kongres v dragocenih plaščih je samo po sebi umevno, kljub temu, da krznen plašč ne predstavlja v Sovjetski Zvezi nobeno posebnost niti dragocenost in si ge lahko nabavi bodisi z umskim, bodisi z deku« svojih rak, vsaka ruska žena. Pri nas seveda poklicna žena ne zasluži toliko, da M si kaj takega lahko privoščila. Toda mi varno, da VITA NUOVA, ni bila vedno tako tenkočutna. Ko so se sestajale žene raznih fašističnih hierarhov in izkoriščevalcev delovnega ljudstva, oblečene v dragocene kožuhe, si ni VITA NUOVA nikoli delala preglavic in si jih ni drznila imenovati »mammiferi di lusso«. V tem primeru pa gre seveda za delovne žene in misli, da si lahko dovoli vsako nesramnost. To bi naj bilo torej moderno socialno gl*" danje na svet, ki ga oznanjajo cerkveni hierarhi. Kako pa naj imenujemo bodoče kardinale, ki bodo imenovani meseca februarja t.1. in bodo imeli na sebi oblačila, ki bodo stala 3,000.000.— (red tri milijone) za vsakega posebej, kot so e tem pisali rimski listi. (Iz steričaaa) Naš prvi sestanek Bilo je jesenskega večera leta 1943. Ponosno so stopali Hitlerjevi vojaki po naši vasi. Ni bilo ceste ne kotička, ki bi ne bil zastražen. Vse povsod pozor na te skrivne bandite. Kani naj se obrnemo, kje naj iščemo prostor za sestanek? Po dolgem času, že pozno v noč, me obvestijo kam naj grem-Stopam po cesti, obrnem za hiše in kar naenkrat glej — straža! Hoče me ustaviti, a kaj bi odgovorila? Zato ga prehitim s po zdravom in nadaljujem svojo pot. Pridem do male kleti. Obrnem se okoli, nikogar. Stopim po stopnicah navzdol, odprem mala vrata. Popolna tišina, popolna noč, samo mala lučka je razsvetljevala temno klet, kjer so bile zbrane že vse tovarišice, ki so navdušeno in zaželjeno čakale ta prvi sestanek. Vse je bilo tako skrivnostno tako lepo. Ganjena gledam od «ne do drùge in čutim v srcu nekaj novega, neko čudno močno vez, ki se je še tesneje oprijela mojega srca. Ne ganem s pogledom, dokler me tovarišice ne pozdravijo z mirnim nasmehom. Tukaj, v tej kleti, smo se prvič združile, v tej kleti smo združile našo organizacijo ZSM. Kako začudena sem bila, ko sem slišala, da sem izvoljena za tajnico! Kakšen strali me je obšel! Kako je mogoče izpolnjevati dolžnosti, ko nas sovražnik tako nadzoruje. A ta strah je trajal le malo, zamislila sem se Je v eno besedo: DOMO-VINA. Le zanjo — »e bil moj odgovor, odgovor, ki je zaključil naš prvi sestanek v temni, pozabljeni, podzemski kleti. Milena (iz stenčaaa Bazoviške mtadtne) 'jami sr ja 19-1(5 ..——--------—- ~ Slovenci smo izgubili svobodo v dobi pokristjanjevanja, zato tudi nimamo posebnih slovstvenih spomenikov razen brižinskih, etiškega in celovškega rokopisa ik časov po naselitvi. Brižinski spomeniki so nastali pod vplivom dela sv. Metoda v 10. stoletju in so najčastitljivejši spomenik slovenskega jezika, edini dokaz, da je v stoletjih po naselitvi živel naš jezik tudi nekoliko literarno življenje. Mnogo pozneje, v prvi polovici 15. sto- » letja, sta bila napisana stiski in celovški rokopis, molitveni in pisemski obrazci, ki so jih ustvarile potrebe cerkvenega življenja. Široko so se našemu jeziku odprla vrata v svet šele s prihodom reformacije,- velikega verskega gibanja, ki je zajelo kot luteran-st v o ali protestantizem tudi slovensko ozemlje. Protestantizem, ki ga je pri nas začel Primož Trubar, doma iz Mušice na Dolenjskem, nam je dal prve slovenske knjige. , Izvor-reformaciji moramo iskali v razmerah-tedanje dobe, v začetku 10. stoletja. Ta- -krat «o bila mesta že močno razvita m vt njih je gospodarilo meščanstvo, ki je naglo bogatelo Pojavlja se zgodnji kapitalizem. Oblast pa imajo v rokah plemenitaši, po slovenski domovini graščaki tujega rodu. 7. njimi je v zvezi cerkvena oblast, ki jih podpira. Ker je cerkvena oblast prva.; nastopajo meščani proti njej, zato nič čudnega, če naskakujejo tudi razne cerkvene nauke. Napad je toliko lažji, ker ima cerkvena oblast tretjino zemlje v Svojih rokah in živijo posebno cerkveni oblastniki razkošno posvetno življenje. Tanka plast tedanjega slovenskega razumništva, posebno študentje, se — naravno — nagibajo k meščanstvu, ki ni tak nasprotnik slovenskega človeka, kakor je tuji gra ščak. Gibanje, ki ima verski značaj, zajame seveda tudi slovenske duhovnike in med temi najprej Primoža Trubarja, pogumnega, vernega moža, dobrega, požrtvovalnega organizatorja nove, protestantske cerkve na Slovenskem. L. 1530. je bil Trubar posvečen za duhovnika, lelo pozneje začne, že pridigati kot stolni pridigar v Ljubljani v • protestantskem duhu. 1548. je pregnan v Nemčijo, kjer- sestavi Abecednik in' Katekizem, ki izideta kot prvi slovenski knjigi 1, 1551. V času od 1557—77 izhaja v Tru- PAHOR barjevem prevodu po zvezkih Novi testament. Trubar se sicer vrne ža nekaj let v Ljubljano kot superintendent slovenske protestantske cerkve, a je že I. 1565 ponovno pregnan v Nemčijo, kjer je neprestano na delu s pripravljanjem slovenskih spisov. Ni več sam, slovenska kiijiga ie dobila vrsto pionirjev, Adama Bohoriča, Sebastijana Krelja, Jurija Jurišiča in predvsem Jurija Dalmatina. V Ljubljani ustanovi 1. 1575. Janez Mandelc prvo tiskarno, slovenska knjiga se širi kljub preganjanju. Posebno znamenito je leto 1584,, ko izide v Wittenbevgu ha Nemškem Dalmatinova »Biblija«, prevod vsega sv. pisma. To je največje slovstveno dejanje na Slovenskem pred Prešernovimi »Poezijami«, ki eo izšle leta 1846. S protestantizmom se je pri nas'širilo tudi spoznanje, da se mora spremeniti, reformirati sestav družbe. Odtod tudi ime reformacija za protestantsko versko gibanje. Kolikor je bilo protestantstvo proti grajski gospodi, je navduševalo tudi tlačarta. Pro- testantizem je imel dve smeri, meščansko, ki je bila zmerna, in proletarsko, ki je bila prevratna, uporniška. K tej so se šteli tudi takoimenovani skakači in prekrščevalci, ki so učili upor proti grajski gospodi in ki so jih bile polne ječe po Slovenskem. Primož Trubar je zoper nje nastopal odločneje kakor proti katolicizmu. Pridružil se jo bil Martinu Luthru, ki je ščuval proti tlačanom, češ naj jih pobijejo, ker se upirajo. Trubar je odkrilo zapisal: »Kadar zahteva gosposka prevelike davke, kadar tlačana preganja in kaznuje, je dolžan kri v ito voljno trpeti, krivico Bogu potožiti, a nikar začenjati punte in se maščevati.« Protestantizem se je na svoji zadnji stopnji pri nas pridruži) sovražnikom našega kmeta, Trubar se je osebno postavil v obrambo fevdalnega sesiava. To je bil vzrok, da je protestantizem pri nas razmeroma naglo in brez trajnih uspehov izginil, saj smo imeli prav tedaj najviharnejše čase slovenske zgodovine, kmečke upore. Tlačani se niso mogli navduševati za novo vero, ki , kj so jo pri. nas širili, poleg meščanov tudi plemenitaši, nasprotni habsburškim vladarjem, ki so se opirali na katolicizem. Doklei’ se je Trubar naslanjal na slovenskega kmeta, je pospeševal razvoj, napredek družbe; ko se je naslonil na plemstvo, se je odtujil ljudstvu, ki je začelo zapuščati protestantizem, Kot versko gibanje je, reformacija prenehala, kot politično, socialno gibanje pa se je nadaljevala v naslednjih stoletjih. Deformacija je s kmečkimi punti spet strnila slovensko ljudstvo v političen činitelj, ki je sposoben in vreden boljše usode kot je tlačanska. dala mu je knjižni jezik in z njim budila narodno zavest ter pomagala utirati mukfipolno pot k osebni svobodi. Trubar in tovariši so s slovensko knjigo postavili nepremakljiv temelj slovenske književnosti. Pokazali so toliko ljubezni do svojega jezika in naroda, da njihovega dela tudi naslednja stoletja niso mogla uničiti. Tudi katoliški prolireformatorji, ki so požgali vse protestantske knjige, kar so jih dobili, niso šli mimo velikega idejnega dela prvih slovenskih piscev, saj so Dalmatinovemu svetemu pismu prizanesli in iz njega še dolgo zajemali evangeljsko besedo. Primož Trubar je umrl 29. junija 1586 v pregnanstvu v Nemčiji, slovenska protestantska knjiga pa je bila vodnik, ki je miselno organizirala slovenski narod. _________________ OB OTVORITVI ----------------- St&učvuko Hah&cUtù tyledalitee u Človek hoče videti samega sebe izven sebe. Hoče se videti kot v zrcalu. V drugih išče to, kar sam čuti, to, kar je sam, to, kar so ljudje sploh. Zeli zagledati se v delih pesnikov. Saj čustva in misli pesnikov so njegova čustva in njegove misli ali čustva in misli njemu podobnih. Ob popisovanju teh čustev in teh misli dobi uteho. Dasi so ta čustva in te misli resnične, dasi odgovarjajo morda celo njegovemu trenotnemu razpoloženju, ga ti notranji dogodki odvajajo od njegove vsakdanjosti in mu služijo kot razvedrilo, ga dvigajo nad povprečnost njegovega vsakodnevnega življenja, zato ker se ti dogodki pojavljajo pred njim očiščeni vsake navlake in stopijo sami zase-. Obenem pa Zagleda samega sebe ali človeka sploh. Ni pa samo ta edini razlog, da ljudje tako 1 radi zasledujemo lisodo drugih ljudi v pe- smih, povestih, dramah. Ko bereriio taka de- la, sočustvujemo z osebami, ki nastopajo, so- čustvujemo z mislimi in čustvi, ki jih izraža pesnik. Ob tem sočustvovanju in v takem odnosu do oseb iz pripovednih spisov, do čustev iz pesmi čutimo neko notranje ugodje. V nas se pojavi olajšanje, izčiščenjer. V tem olajšanju in izčiščenju se bolj poglobimo vaše in zaživimo pristneje svoje lastno živ- ; ljenje, vsaj za tiste hipe, ko sodoživljamo usodo drugih. S pogostim sodoživljanjem postane tako naše življenje pristnejše in naša osebnost pridobi. V drami je ta skupna povezanost med usodo drugih in pa med našim sodoživljanjem in sočustvovanjem najbolj neposredna, seveda v drariii na odrti, kjer nam igralci prikazujejo različne tipe in značaje.’ Neposredno se pred igralcem odigrava živo življenje. Jasno doživi ob tem odigravanju svoje lastne misli in svoja lastna čustva in ugotavlja, da je končno on sam ludi že v teh zadevah premišljal, da pa ni znal dobiti tako točnega in lepega izraza, da bi to drugim do-povedal. Morda je tudi nasprotnega mnenja,-vendar to nič ne de. Vžltć temu uživa Zaradi skladnosti umetnine in zaradi uravnovešeno- sti, ki nastane v njem. Pri umetnosti je namreč važnejše to, kako je nekaj povedano, kot kaj je povedano. Zaradi tega polagajo narodi podzavestno veliko važnost na gledališče. Gledališče pa je obenem najvidnejši izraz narodne kulture. Pri vsakem narodu je način igranja nekoliko svojstven, ker je to odvisno od značaja in temperamenta naroda. Pri gledališču se narod najneposrednejše izraža po načinu svoje igre. Seveda so včasih te razlike vidne le v. rahlih odtenkih. Vsekakor pa se narod sam vidi v svojih gledaliških predstavah, pa naj se predvajajo dela iz domače literature ali pa dela iz tujih dramskih literatur. Slovensko ljudstvo v Primorju je hotelo živeti tudi v dobi zatiranja in živo smo občutili potrebo po našem gledališču. Otvoritev, našega gledališča v Primorju je bila zaradi tega velik dogodek v življenju našega naroda. Tega se jc naše ljudstvo živo zavedalo. Povsod so se ljudje o tem razgo-varjali. venomer so izpraševali, kdaj se bo gledališče odprlo. Vsi duhovi so bili razgibani, vsakdo je hotel povedati svoje mnenje, vsakdo je hotel izraziti svoje želje, jn danes, ko je otvoritev že dovršeno dejstvo,, se nasi ljudje še vedno o tem razgovarjajo, pripovedujejo 'svoje vtise, izražajo svoje nepopisno veselje. Vsakdo hoče povedali svoje mnenje. Povsod se občuti potreba, da bi nastopila povezanost med občinstvom in odrom. In ta povezanost je že nastala. Dejstvo jc, da je naše -gledališče razgibalo naše javno življenje. Gledališka* 1 * * * V skupina je z navdušenjem pripravila otvoritev. Preštudirali so vse do potankosti; jaz sam sem jih videl pri-delu. Položili so v to vse svoje moči. Kdor ni imel prilike tega videti že prej, jc to lahko ugotovil pri gledaliških predstavah. Iz vsake kretnje igralcev, iz vsake besede, ki je bila izgovorjena na odru. iz inscenacije, iz celote podajanja smo to lahko ugotovili. Potradili so se do skrajnih, možnosti svojih moči.1 Tèga se je občistvo dobro zavedalo,- Iz obrazov vseli gledalcev je žarelo neko posebno svečanost-no razpoloženje. Način podajanja je bil svojevrsten, posebno pri »Jernejevi pravici« in pri »Desetem bratu«. »Jernejeva pravica« ima v Delakovi odrski predelavi svojo notranjo dramatiko, borbo med principom izkoriščanja in med principom pravice. Ta borba je v tej prede lavi postala izrazitejša in obče človeška. V Cankarjevi noveli ima ta borba le nekako osebni značaj spora med Sitarjem in hlapcem Jernejem. Tam jc ta borba še individualna. Jernej je še vedno oseba zase, pri katerem se razvijajo osebne misli in čustva. Delak pa je spravil do veljave s Cankarjevimi besedami le borbo med obema principoma. Tu gre le še za idejo, ki je bila podana odrsko efektno. Prostorninskn inscenacija z za vesami, odri, stopnišči, s svetlobnimi efekti odmakne dogajanje od vsakdanjosti in ga postavi v nadresničnost, ki postane veljavna za vse čase in kraje, ki ni omejena le na Si-tarja in Jerneja, ampak na vse ljudi. Gospodar, župan, župnik sodnik, jezični dohtar so zastopniki postave in ne pravice. Taka je postava in sicer po ljudeh napisana postava, kakšna je človekova in božja pravica, jih ne briga. Prostor je odmaknjen od splošne resnice, pravtako so tudi osebe odmaknjene v nadresničnost. Pri takili odrskih prireditvah je nevarno, da izgubi delo na prepričevalno-sti, da se razblini, da imamo samo kup besed, ki nimajo nobene moči več. Pri tej prireditvi pa lahko rečemo, da se je tu nasprotno zgodilo. Priredba je postala izrazila, zadobila je svojo lastno pomembnost Zbor, ki spremlja dogajanje, je živa enota. Niti figure niti zbor nimajo svojega osebnega značaja. Pri vsaki drami smo vajeni gledati pred seboj značaje ali pa vsaj splošne tipe. Tu pa ne gre za značaj oseb, ampak za značaj ideje, za resnični, živeči značaj dveh principov. Zaradi tega nas te figure brez lastnega lica ne motijo. Tu se bore načela in ne ljudje. Načela pa za ljudi in zato so nosilci teh načel ljudje. Prav tàko je skušal Delak dvigniti romantično dogajanje »Desetega brata« med vsakdanjo resnico. Tudi tu je izključil verizem, kraj jjogodka je samo označen, dejanja so med seboj povezana s-pripovedova-t Satini ječanje na 7. sir., 4. stolpec) Po osvoboditvi Jugoslavije se kulturno življenje pač nekaj časa še ni moglo prav razviti in razmahniti, kar je pa spričo posledic štiriletne okupacije ter političnih, gospodarskih in socialnih sprememb popolnoma razumljivo. Z reorganizacijo vsega poljtič-negi in družbenega ustroja pa so bili položeni novi temelji tudi za novo kulturno življenje. V literaturi kot v ostalih panogah opažamo nov duh ih nove težnje, ki kažejo smer novemu razvoju. Med njimi predvsem težnja posredovali narodu dobro književnost, posredovati narodu in obogatiti z njo najširše ljudske sloje, Ker smo šele na začetku nove poti, vse ideje še danes niso izvedljive, (oda smernice razvoja že kažejo novo pot, V organizaciji slovenske knjižne produkcije sta nastopili predvsem dve sprenrembi. ki sta bistvenega pomena Predvsem je bil v založniškem delovanju ustvarjen načrt za izdajanje 'knjig,, vsaj najvažnejšili in izvedena je bila koncentracija. Pomanjkanje enotnega načrta jc v predaprilski Jugoslaviji rodilo konkurenco med posameznimi založbami in povzročalo motenje v izdajanju knjig, ker sc je dogajalo, da nekateri avtorji niso mogli dobili za svoja dela založnika, dočim sc je za dela nekaterih piscev potegovalo več knjigarn. Pri tem kvaliteta dela ni bila vedno odločilna, kajti enotne, skupne ustanove, ki bi objektivno presojala kvalitete predloženih del in razporejala dela po vsebini ali po kvaliteti ali po drugih objektivnih kriterjih, ni bilo. Kmalu po osvoboditvi sta bili dve knjigarni in založbi, in sicer Jugoslovanska knjigarna in založba ter Tiskovna zadruga pred ljudskim sodiščem obsojeni zaradi sodelovanja z okupatorjem in podpiranjem reakcije proli narodno osvobodilni borbi. Obe sta prenehali z delovanjem in njih imovina je bila zaplenjena. Skoro istočasno pa so pričele delovati tri nove založbe z namenom, da narodu posredujejo dobro knjigo in da v duhu novih načel skrbe za kulturni dvig najširših plasti slovenskega naroda. Ustanovljeni sta bili Cankarjeva založba ‘m Slovenski knjižni Zavod, prejšnja Banovinska založba pa je bila reorganizirana in postavljena na novo podlago s širšim delokrogom ter prcosnovana v Državno založbo. Slovenski knjižni zavod ima po programu namen izdajati dela modernih pisateljev, predvsem domačih, nadalje literaturo o vseh tekočih aktualnih vprašanjih ter vso poli-. lično literaturo. Tako je Slovenski knjižni zavod v svojem prvem programu za leto 1945 napovedal šest knjig domačih modernih pisateljev, kot prvi prispevek slovenskih književnikov pri obnovi kulturnega življenja in izgradnji domovine. Tri knjige in sicer Ingoličeve novele: Pred sončnim vzhodom, roman Perda Godina: Bele tulpike in novele Miška Kranjca: Tihožitja in pejsaži so žc izšle in pričajo o kvaliteti avtorjev in njih volji preroditi domovino. Za naslednje leto.so napovedana dela Prežihovega Voran-ca, Jusa Kozaka. Miška Kranjca ter izdaja izbranih spisov ruskega klasika Maksima Gorkega. Razen tega namerava Slovenski knjižni zavod nadaljevati z. izdajanjem nekaterih slovenskih klasikov, katerih zbrano delo je pred vojno izdajala Jugoslovanska knjigarna, pa dela zaradi vojne ni dovršila. Zanimivo in omembe vredno je tudi dejstvo. da ima Slovenski knjižni zavod ha svoje knjižne z.birke domačih pisateljev danes že skoro 5(XH> stalnih naročnikov, kar predstavlja vsekakor rekord, saj pred vujno^ to število ni bilo nikoli doseženo, će upoštevamo, da je pred vojno založba Hram imela na svoje izdaje največ naročnikov in se je število teh sukalo okoli 1500, potem skoro 5000 današnjih naročnikov dokazuje veliko kulturno zavest našega naroda in veliko potrebo po dobri knjigi Cankarjeva založba napoveduje predvsem prevode iz tuje književnosti, tako sedaj vrsto prevodov marksistične literature. Izdala je Ujinovo knjigo: Priroda in ljudje, 3 Leninove izdaje in Ustavo Sovjetske zveze. Državna založba je prevzela izdajanje slovenskih klasikov, izdajala pa bo tudi dela sodobnikov, kot to priča že izišla najnovejša Zupančičeva zbirka: Zimzelen pod snegom. Tako vidimo, da so si tri založbe razdelile delokrog in že uspešno posegle v kulturno delo ter se vključile v delo za vsestransko obnovo naše domovine. Razen teli založniških ustanov so svoje delo obnovile tudi druge založbe- Tako je tudi Nova založba že izdala nekaj knjig, po napovedih pa tudi Modra ptica pripravlja ponatise nekaterih najbolj povpraševanih prevodov iz svetovne književnosti. Pri nas na Primorskem se je ustanovila Gregorčičeva založba, ki pripravlja vrsto knjižnih izdaj. Tako se tudi Slovenci na Primorskem jKičasi toda odločno dvigamo iz teme in obnavljamo ter gradimo novo, mogočno zgradbo slovenske književne kulture. IZ VELIKIH DNI V PARTIZANSKI BOLNICI Zc tretji dan rezko regljanje strojnice. V kratkih presledkih se ponavlja- njihov ropot preko Trim- ■■jd 1 : i".o’ i Tohni tisk etra hribovja, vse do Cerkna in dalje v Selško in Poljansko ozemlje mi Primorskem. Vse svoje sjio in vse svoje podrepnike 40.000 mož je viireuel v to ofenzivo ter hermetično zaprl t>°* fireko Cola in Črnega vrha na Pivko, da bi uničil IX. korpus — simbol svobode primorskeira ljudstva. »Bojim se, da bomo morali to pol tudi mi evakuirali« mi je v neki zli p re Is) u (ni i rekla zdravnico Pavio, ki ie globoko v no-tranjosli Trnovskega gozda, v part ižanski btilnici. zdravila ranjene parlizane »Preozko so se stisnili okrog nas in lahko se zgodi, da najdejo kako našo ta ino pol in iedaj smo izgubljeni, če osianemo tu Do nas bi bila srečna, da bi mogla oddali vse svoje ranjence na Dolenjsko V teh raz merah je seveda ta misel odveč. Zanesti se mpramo le na svoje lastne sile. ki nas za nobeno ceno ne sme varali«, je Irdo pribila zdravnica Pavla. Še isti večer «mo prenesli zaradi varnosti v bunker najtežje ranjence. Obe baraki sta bili Pbi in pogreznjeni v skrb, ki se je širila po vsej bolnici in vsa težka legala na duše ranjencev in bolniškega osobja. Nestrpno smo čakali kurirje, intenzivno sprejemali vsa njihova poročila in vsak' najmanjši premik sovražnih čet Vsi smo glodali eno misel: ali se bomo inorali umakniti —- ali ne? In, v vseh je tlela ena sama želja: da bi vsaj lahko ostali! »Veliki petek se io nenadoma pojavila sredi noči zdravnica Pavla Njen zn.skrblieni, trdi glas. je prebudil ranjence iz nenadnega in težkega sna »Tovariš Žagar nam je pravkar prinesel slabo vest. Tristo Nemcev je v vasi severno od nas. stopetdeset iih je oddaljenih le pol ure. Naredili borno premik Še preden zazori, moramo bili preko cesto.« Molče smo se dvignili na te njene besede, molče smo spravili skupaj svoje stvari, zakaj prišlo je tisto, kar smo odganjali s svojimi mislimi, kar je razpršilo naše brezplodno upanje, že čez pol ure smo se v dolgi koloni spenjali po strmi globači navzgor, prekoračili zarana cesto in dospeli v zgodnjem jutru v nekaj, ur oddaljeno prazno postojanko. Nismo se še do dobra ustavili, ko je prišlo poročilo, da sovražnik ne ogroža več naše bolnice. V vseh je vaiale» vprašanje: Kaj seda? Ali poj dem o nazaj? Ali bomo morali znova narediti to dolgo pot? »Da, nazaj pojdemo, toda samo listi, ki laže hodijo«, je odločila zdravnica Pavla. »Če bo treba, bomo vse težje ranjence, ki bodo ostali tukaj, spravili v bunker, druge rešitve ni!« Krepko smo si stisnili desnice in si pogledali globoko v oči, kakor da bi hoteli s pogledom razodeti drug drugemu misel, ki nam je begala duše. Sto metrov mul našo bolniško kolono se je premikala, proti Mrzli rupi Prešernova brigada, da zasede nove položaje. Skrivali smo se pred njo v zaklone, kajli tudi naša brigada nas ni smela opazili. Treba ie držati strogo konspiracijo, kajti nihče ne sme niti slu liti, kje je bolnica Ko je bila brigada že daleč mimo nas smo šli if"k • • si ............ ceste vse dalje fio gozdni poli v notranjost gozda. Z zavezanimi očmi. kot pri vsakem sprejemu, smo se vrnili v postojanko.- Da bi ostali v njej, je bilo skoraj nemogoče, vsled tega, ker se lahko nevarnost od ure do ure ponovi, ker nihče ne ve. kaj nam prinese im*lednji dan. Ni pi-e'istnio'li ugega. kakor da se umaknemo v bunker še isto noč. da zberemo zadnje sile za to poslednjo pot. In la poslednja pot je bila najtežja, ker jo bilo treba paziti na vsako'' posamezne» stopil»(o. da V.t ne -oi,Idi za „obm najmanjšega sledu. Proli polnoči smo bili na mestu. -Visoko in strmo nad globačo je stalo (o naravno domovanje. Uš nas je sprejelo v svoje varno zavetje. Rila je to prostorna kraška votlina, zastenjena s skalami in zamaskirana z umetno zasajenimi smrekami. V njej smo preživljali najtežje dneve osvobodilne borbe. Globoko pod njo je v globači šumela voda in ne daleč od nje se je belilo cesta, po kateri so dan za dnem prihajale dolge nemške kolone. Za dober streljaj od nas so se na nasprotnem Inibii plazili v breg Nemci, da bi otvorili na njegovem pobočju zaščiinico svojim četam. ki so «e pomikale po glavni cesii. Pogreznjeni v globni; mn!k «mo zasledovali njihove k rei nje. prisluškovali ropotanju Bi roj nic in miirnliranju zavezniških Irla!. Podnevi so bili živci napeli kot sirima in šele pozno zvečer se se zrahljali, ko je irdna tema razgrnila «vojn krila nad poslednjim količkom našega skrivališča. Pro- ti polnoči je družba za uro oživela. Iz postojanke so prinesli zajtrk, obed in večerjo, vse v eni sami veliki posodi in vse obenem. Tovariš Konic!j, naš bolničar, je z veliko zajemalko polnil porcije, ki niso.hoji eie biti nikoh dovolj polne in so morale zadostovati za ‘ogledi vedno bolj ljubeče božajo vreče s sirom in salamo. Hlastno bi se zagrizli zobje v parmezan in lakota bl.bi'a Našteli so 80:000 hiš. Ugotovili šo. da je v zndnji'i i! letih biki zaznamovana tuberkuloza v TJ,000 hišah, V teh 1 ! leti!» je umrlo zaradi tuberkuloze 10!.406 oseb. Z ozirom na število obolenj ie zdrava! v eira oblast razdelila hiše na 3 skupine in to: i. hiše, v kateri!» je umrlo letno manj kot 5 ljudi na 10.000 prebivalcev, 2. hiše s 5-9 umrlimi na tnberkuk'zi in 3. hiše z nad ‘J umrlimi letno na 10.000 ljudi. Opustili so pojalke prve skupine kot nezanimive in so našteli v drugi skupini 4443 hiš s 320.000 prebivalci s 20.000 slučaji 'smrti od tuberkuloze, torej 7.5% na lO.Ofk), V tretji skupini so našteli 195 hiš s 13.600 prebivaici in 2888 umrlimi zaradi hiberku-Joze. s poraznim kvocijentom 19.20% na 10.000. Ugotovili so obenem, da niti preob-ijudenost, niti slabše prehranjevalne prilike, niti kako posebno naporno delo prebivalcev hiš tretje skupine, ampak edina usodna okoliščina je bila, da so biia stanovanja tretje skupine nehigijenična, nezdrava in da je večina stanovanj bila brez sončne razsvetljave. 2673 sob v teh stanovanjih ni imelo direktne naravne razsvetljave in niso biia dostopne sončnim žarkom. Zdi se mi, da ni bolj prepričevalnega dokaza od navedenih statističnih podatkov. Dr. R. H, potešanu do noči. Ponoči pa pride itak to-, pia hrana. »Ne, ne morem več«, je pretrgal naše misli o siru in salami tovariš Radko. »Ofenziva gre proti koncu in za najhujšim' pride svoboda. Dovolj je stradanja. Daj, prinesi mi žago!« se je obrnil k bolničarju. Trije tovariši so bili v tistem trenutku pri vreči;, iz nje so izvlekli ogromno, težko kolo sira. Radko ga je dal med noge in pričeli so žagati Odžagali so velik krajec, katerega jo potem Radko na deščici razrezal z matematično natančnostjo na 32 koščkov. Po tej malici nam je bilo lahko zdrževali do polnoči. O, saj se je dogajalo, da so bili v borbah in na pokretih borci brez, hrane, pa tedaj so lahko prestajali, ker ni bilo časa misliti. — Vsled oddaljenosti bojev in vsled malice je taborišče nenadoma oživelo in postalo skoraj preglasno, ker nevarnost ni bila še popolnoma odstranjena. »Tišina! Tišina!« je prigovarjal bolničar Komelj, a njegove besede so našle odmev le v trdi skali. »Vrag vzemi tebe in tvojo tišino, saj ni več Nemcev na hribu.« »Pa so tam na glavni cesti, še danes sem videl njihovo patrolo, ki je šla proti Beli.« Zopet smo se zavili v odeje in molče čakali, kdaj bo temu konec. Proti polnoči ne je prikazala od nekje zdravnica Pavla, Kakor otroci igrače, smo se je razveselili, zaka; vedeli smo, da nam je prinesi;: dobrih vesti. »Ofenzive bo kmalu konec, tovariši«, je rekla. »Vendar je bolje, da so zaradi varnosti še dva dni ne premestite v postojanko. Nemške patrole »e še tu in lam pojavljajo v Mi zli rupi.« »Kje si tičala ves ta čas?«, sem jo pobarala. »Kje neki, nihala sem med eno in drugo postojanko izven naše centrale. Saj veš, da. jih nisem mogia pustiti samih« Cez dva dni smo se. vrnili v nedotaknjeno bolnico. Sovražnik je hodil v njeni neposredni bližini, toda našel je ni. Srečni smo, ker nam je ostala in ker se ni zločinska roka dotakhila naselja, ki je danes in bo ostalo vedno ponos partizanov. Zopet se je pričelo redno življenje in zdravnica Pavia se je znova sklanjala vsako jutro nad svo-j ; m i ranjenci. Opoldne je operirala, zvečer pa je -prinašala poleg komisarja vsa nasmejana1 vesti. Dotok ranjencev pa je bil v dneh po ofenzivi silno velik, ker so bile Sele po ofenzivi dane možnosti, da so jih tovariši spravljali v bolnico. V operacijski sobi ie gorela žarnica vsak večer dolgo v noč. . »Koliko operacij si pravzaprav izvršila , v ten! poldrugem letu?« sem vprašala zdravnico Pavlo. »Zabeleženih imam. okrog 170, njihovo število pa je mnogo nad 200, če štejem vse tiste, ki sem jih naredila izven bolnice med civilnim prebivalstvom. Vse bližnje vasi, ki so vedele za nas, so me vodno klicale. Rada sem jim ustregla, ker sc mi zdi, da sem jim tako vsaj deino povrnila njibo.vo dehroto in skrb za naše ljudi ■ »Ali to vse to ne utruja?« sem jo vprašala, ko sem jo gledala vso shujšano od prekomernega dela in vso upadlo od preču! ih noči. »Ne, ne utruja me. le rada hi še enkrat dočakala dan, ko mi ne bo treba pazili na vsako narejeno stopinjo, da ne bi pomečkala tm.»src, 4?. ne hi s feni kršila L.us i-i'acije. Naši so pričeli ofenzivo kakor vidiš. Stoik1! so nemško postojanke v Postulali, na. i.okvah, Grgarju in na Otlici ter tedaj neusmiljeno gonijo Nemce v dolino. V obupu pred svojin» po?pbežijo li r iaj In ez vsakega odpora. 0 1 juga pa prihaja pr ai liski in Trski IV. armad?.« Neopazno- so pognale bukve okorog naših imi’ak svoje prvo zelenje in skoraj nepričakovano je prišlo in se je zgodilo ono, čemur m no živeli, delati in trpeli polna Sliri leta. Ze nad štiri mesece je, odkar je utihnilo življenje v Pavlinem svetu, v partizanski bolnici sredi Trnovskega gozda. Le osam-ijena postojanka je ostala kot priča, kaj smo si znali ustvariti v borbi in kot porok temu, da ima primorsko ljudstvo vse pravice v svobodni domovini svobodno živeti. Nad opuščeno postojanko pa razprostirajo bukve 'svoja, košate veje. Lahno se pripogibajo v gozdnem vetru. Njihovi listi šepetajo komisarju Rajku, mitraljezcu Matevžu, poročniku Trohi, bolničarki Mariji in vsem onim, katerim je sovražnik zadal pretežke in neizterljive rane in jim zatrjuje, da njihove žrtvi raso bT> z'n'iaa. zakaj v Primorje, Trst in Istro bo prišla avo-boda v vsem velikem zmagoslavju!... TRST KOT MORSKA LUKA Pomorski promet v Trstu moremo deliti v dve zgodovinski obdobji: -V prvo avstrijsko do leta 1914 ter drugo italijansko od 1920—-1940. V avstrijski dobi je bil Trst luka dvojne monarhije, predvsem njene avstrijske polovice. V tej dobi ni mogoče povsem določno razlikovati, kateri del tržaškega pomorskega prometa pripada področju posameznih narodnosti in posameznih današnjih držav: Jugoslaviji, Avstriji, Češkoslovaški, Madžarski. Promet z vsemi temi deželami je obsegal uvoz na avstro-ogrsko področje, ali izvoz iz tega področja. Toda iz podatkov o železniškem prometu na avstrijskih železnicah pridemo do zaključka, da so popolnoma jugoslovanske dežele Kranjska, Primorska in Istra sodelovale v tem prometu z ,‘!1%, deloma jugoslovanske dežele Štajerska in Koroška z 20%. češkoslovaške dežele s 25%, a spodnja Avstrija z Dunajem skupaj s 13,8%. V te številke ni vključen promet s Hrvaško, kajti kolikor ga je bilo, se vodi v statistiki kot promet na madžarskih železnicah. Na vsak način je promet Trsta s pretežno jugoslovanskim področjem do leta 1914 presegal 50% vsega njegovega železniškega prometa. Važno je pri tem poudariti, da je v tem pomorski promet Trsta z Italijo povsem neznaten in nevažen in da bi, -sodeč po italijanskih pisateljih tega časa (Virante), .Trst mogel tako kot italijanska hiti britanska, egipčanska ali turška luka. V pomorskem blagovnem prometu s Trstom je 1. 1913 Velika Britanija soudeležena z 22,30%, a Italija vsega 12.11%. Kako, majhen je bil promet Italije s Trstom pred 1914 letom, vidimo po tem,da je 1912 leta priplulo v Trst vsega 377 italijanskih parnikov s hh nažo od 232,290 ton in 1934 jadrnic s skupno'' tonažo 02.720 ton. Zatorej je celokupna tonaža italijanskega brorlovja, ki je priplulo v tržaško luko; 1912. leta znašala le 295.000' Ion proti 301.157 tonam britanskega bro-dovja, ki je priplulo v tržaško luko istega Uta. in proti skupni tonaži 4,571.883 ton vseli ladij, W _ so tega leta priplule v tržaško luko. Večja kot italijanska tonaža je bila takoimenovana »ogrska« tonaža (312.157 ton), ki je bila pravzaprav reškn, t.j. hrvaška. 1 rst torej do leta 1914. ni-kazal samo tendepce, km- je dobro razvidno iz službene publikacije Velike Britanije, da postane meški z večino slovenskega prebivalstva, ampak je tudi stremel, da poslane luka z večino blagovnega prometa, ki pi-ihaj da lii ohranili življenje v Trstu in. to z .infilimi, deli. Podirali so staie biše in zidali nove in oživeli tržaško industrijo. Obe rešitvi sta imeli za posledico povečanje prometa 'v Trstu za lokalne potrebe tržaške industrije in za potrebe industrije v neposredni bližini Trsta (Tržič). S teni so. še bolj povezali ožje zaledje Trsta, nacionalno področje v okolici Trsta, Slovensko Primorje, južno Kranjsko in Istro s Trstom. Ta povezava je prišla do izraza v gradnji cesi, ki so se • koncentrično zlivale v Trst, v analognem vzpostavljanju avtobusnih li- nij, v pritegnitvi trgovine, v tem, da je postal Trst središče za lokalno in pokrajinsko Trgovino in da je delavstvo iz vseh teh krajev bilo glede zaposlitve odvisno od Trsta. Umetno odrezan od širokega jugoslovanskega področja, je bil Trst prisiljen, da se nasloni v največji meri mi ožje področje, na tisto področje, ki je bilo narodnostni, jugoslovansko in ostalo po 1. 1920. v državnih mejah Italije, če bi s kakim novim poizkusom bil Trst odrezan (udi od tega področja, mu ne bi ostala prav nikaka ekonomska baza, na katero bi se mogel ua- Iz knjige »Vprašanje Trsta«. K obnovi živinoreje Vsem je znano, da je pretekla vojna prizadela poleg splošnega gorja občutno škodo tudi naši živinoreji Deloma jo je okupator načrtno ropal in odpeljal, deloma jo je naša vojska poklala za prehrano. To so bili vzroki, da je naša živinoreja številčno padla na tako nizek nivo Tako beležimo, da je v nekaterih krajih Slovenskega Primorja za celili 70%. To je občuten udarec za našega kmeta, zlasti v krajih, kjer je njegov glavni Vir dohodkov prav živinoreja. Za sedaj ni nobenega izgleda, da bi uvozili živino iz drugih neprizadetih in živinorejsko bolj naprednih dežel. Zato ostanimo do nadalj-nega pri starih pasmah, ki so se prilagodile našim življenskem pogojem. Te pa bo treba izboljšati, slasti y pogledu količine mleka -Ker so baza živinoreje pašniki, bomo obnovili predvsem stare opuščene’ pašnike. Tudi v planinah moramo izboljšati življenske pogoje in to zlasti hleve, mlekarniške prostore, vodo itd. Razvit; moramo propagando za pašništvo in planšarstvo. To bomo izvedli najhitreje preko kmetijskih zadrug, ki bodo skrbele tudi za selekcijo, t. j. odbiranje pasme in za rodovnik. Potrebno je, da ustano-•vimo selekcijske postaje. Zavedati se mo-rarno, da nam v tem trenutku ne preostane nič drugega kot medsebojna pomoč' iz svojih sredstev, da-dvignemo našo živinorejo. Solidna podlaga za obnovo naše živinoreje so zlasti živali ženskega spola; ki predstavljajo kapital in osnovo za vse kmetijsko gospodarstvo. .Natačnp . izpohijvanje higi-, jenskih predpisov je predpogoj za zdravje in usjievanje živali. V zvezi s tem naj bodo pravino urejeni bevski prostori. Glavni pogoji so zrak. svetloba in gibanje. Tudi prehrani bi morali posvetiti večjo pažnjo, toda za sedaj ostanemo pri starem pravilu; da na-_ ša krma vsebuje vse, razen rudninskih soli. Za bodočnost naj bo naš smoter in prizadevanje, dvigniti našo živinorejo na kar najvišjo stopnjo. To pa zaradi terenskih o- ' koliščin, odnosno geografske strukture Slovenskega Primorja r i v Slovensko Narodno gledališče (Xadaljci'tinje s 5. sirani) njem bralca! Delak hoče vedno uveljaviti idejo, hoče vedno odmakniti dogodke na odru od časa m prostora in jim dati tako nek splošen, vedno veljaven pomen. Pri »Desetem bratu,«-se je tov, Delaku to le deloma posrečilo. V prvem delu se mu je to vsekakor posrečilo. Konec drugega dela pa je to zasnovo razblinil in ostala je le ona zastarela, za današnje pojmovanje nepristna romantika. Na splošno lahko rečemo, da taka odrska inscenacija zelo prija očem in da zelo ugodno vpliva na razpoloženje . Drama mora ustvarjali sproti razpoloženje v gledalcu in tak način odrske inscenacije, taka prostor-ninska brezprostornost, — ki pa je zaradi tega lahko vseeno bleščeča in razkošna, —-pomaga igralcu pri ustvarjanju vloge, kar daje pomen samo igranju in pomaga gledal-cu, da se laže vživi v potek dogajanja in v igro igralca. »Scampolo« je bil naravnost blesteč sce-nično in igralsko. Nič ne moti, če je potek dejanja nekoliko lagoden. Vzlic temu je v tem delu mnogo življenskih resnic. Pred-vsem pa je povzet po resničnem dogajanju v življenju - Igra je bila odločna, tempo primeren delu. Vse se je odigralo brezhibno. Vsak je bil na svojem mestu. Glavna figura Scampolo je bila podana dovršeno. Predvsem pa mora naše gledališče pa. ziti na to, da se bo povezalo z ljudstvom. Zdi se mi, da smo na dobri poti. Hvaležno bomo sprejeli, kar nam bo naša gledališka di užina nudila, saj smo toliko časa hrepeneli po našem gledališču Sveto navdušenje naših igralcev za odrsko umetnost, za naše slovensko gledališče v Trstu, sposobnosti igralcev v zvezi z njihovo marljivostjo in vztrajnostjo, njihova razgledanost v vseh gledaliških problemih, vešče vodstvo režiserjev in vodje gledališča tov. Delaka, nji-hova velika volja do dela veliko pričakovanje in trdna vera našega ljudstva v preteklosti, hrepenenje po gledališču: zaverovanost. s kafero so poslušali in sprejeli prve predstave, so nam porok, da bo anše gledališče dobro uspevalo in se pravilno razvijalo. J. K. P o š i 1 j a j t e u r e d n i š t v u LJUDSKEGA TEDNIKA najboljše članke in dopise iz vašega stenčasa! — Izbrane prispevke bomo objavili! Pri nas . . - ZVU in šolske knjige Najtežji nedostatek primorskega »partizanskega« šolstva, ki ga je ljudstvo obnovilo takoj po kapitulaciji Italije, je bilo pomanjkanje šoskih (tnjig. Naše_ učiteljstvo je stalo pred dejstvom, da so uccnct istega razreda imeli najrazličnejše čtivo od Starih molitvenikov in šolskih čitank še iz avstrijske dobe pa do Kleinmayerjevih »Prvih korakov«. To zmešnjavo je do neke mere omililo izdajanje »Mladega roda«, ki so ga ciklostrale primorske tehnike Takoj po osvobojenju je bila prva skrb naših pedagoških delavcev, da sestavijo in natisnejo čitanke za osnovne šole. V založbi Poverjeništva PNOO za Slo-vensko Primorje v Ajdovščini je izšla »Naša beseda«, čitanka za i. in 2 razred osnovnih šol. Toda še predno je knjiga šla iz tiskarne, so prejele vse slovenske šole naslednjo o. krožnico: Headquarteé Allìcd Militnry Government ,.Co/P,s Education Divislon — Trieste 13C/ A MG/ ED 3.3 Pred met Slovenska začetnica ' lsJeniu šolskemu nadzorniku v ^ eV-r- Dorici Pulju šolskim nadzornikom in didaktičnim ravnateljem v vednost. Sporoča se višjim šolskim nadzornikom, da začetnica »Naša beseda fronte* (PNOoi ,945' od Osvobodilne fronte (PrsOO) 7.a Slovensko Primorje T, 7 ’ ?c. '»o«* biti uporablje- '■nli v nodn-Ji v nobeni osnovni iSl' ....VB , . Pfne3 orideVÌSÌa Solska nadzorništva, pr8avitelj"X je,zra toiondVSak' • Jk? “ “ p““!“ m iz. fet U C M P PCWefan:pi0hn P' Simoni Pst. IX u m. r, Lhref Education Officer Medtem ko je bila naša knjiga prepovedana, je izšla v Trstu začetnica »Via aperta« za italijanske šole. Zanimala nas je ta knjiga; tembolj, ker je na naslovni strani te knjige prilepljen listek »Approvato dell’apposita Commissione del Governo Militare Alleato«. Že ob površnem prelistanju obeh, slovenske in italijanske začetnice, smo ugotovili veliko razliko med obema knjigama: »Naša beseda« »e omenja državne pripadnosti naše pokrajine, nikjer ni besedice o Jugoslaviji. ZVU bi morala pač ugotoviti, da je sestavljalec te knjige upošteval še neodločeno državno pripadnost te pokrajine in prav zato bi morala ta knjiga najti odobravanje zavezniških čini teljev. Toda ne! Zgodilo se je haš nasprotno. Italijanska »Via aperta«, ki na mnogih straneh imenuje Italijo in zaključuje s celim sestavkom z naslovom »Viva l'Italia« (torej kisi upoštevanje sedanjega stanja Primorsko) je bila od zavezniške šolske oblasti dovoljena. Sicer nam je znano, da je bilo to dovoljenje kasneje odtegnjeno; neprodane knjige so bile vzete iz prodajo; za prodane knjige pa je učiteljstvo dobilo naročilo, da iztrže iz knjige zadnjo stran s sestavkom Viva I Italia«. Nato so natisnili drugo izdajo, v kateri so izpustili na 13 strani sliko italijanskih strelcev (bersaglierjev), na strani 53 sliko otrok s puško in na straneh. 58 in 04 sliko vojakov. Vse te spremembe pa so zgolj splošno vzgojnega protimilitarističnega značaja. Edino izprememba zaključnega član-ka_ »Viva l'Italia v Viva la Patria« je izvršena z ozirom na spornost tega ozenijja. Prav v tem smislu pa iščemo v knjigi zaman šo drugih korektur, ki bi bile tudi potrebne-Druga izdaja je bila dokončno urejena po vseh direktivah zavezniške šolske uprave in vendar je še vedno ostala na 24. strani italijanska zastava-; na 26. strani zemljevid Itali- je z besedilom »lo sono nato in Italia e sono italiano. Italia min, ti venero e ti amo«; na 34. strani je slika NazSria Saura, ki »mori lieto di dar la vita alla sua cara Italia«; na 40 strani »L’Italia è il tuo paese natio, amala.e sii fiero d'essere italiano« in na 70. strani ie pesem o trikolori. Da nani ne ho očital kdo nestrpnosti in dlakocepstva, moramo podčrtati, da nas je privedla do primerjave italijanske čitanke s slovensko le prepoved »Naše besede«. Sicer je sam vrhovni šolski referent ZVU za Hali jo polkovnik Washburn 29. novembra 1.1. izjavil, da je ostalo še v drugi izdaji pet nedopustnih strani. in ko smo v razgovoru z angleškimi poslanci primerjali obe čitanki in smo prišli do slike Nazaria Saura, je angleški poslanec, ki je imel č rokah »Našo bese do«, sani odprl knjigo in pokazal na sliko lita, češ: »če je v italijanski knjigi dovoljen Nazario Sauro zakaj potem ni Slovencem dovoljen Tito?« Prav gotovo je tudi Titova slika bila po-y