PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE 7 a ca n u b aa c u n d as s aa n
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I- NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807
Rokopisi	se	ne vračajo. f
OGLASI pri Upravi od 8.30	do	12 in od 15 do 18 - Tel.	93-807
CENE OGLASOV:	Za vsak	mm višine v širini enega stolpca:
trgovski 40 lir,	finančni	in	pravni 60 lir. osmrtnice	70 lir.
NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din. Čekovni račun na ime «Ljudska založba*: Trst 11-5156; Re-
ka 45-301
Ljubljana
0 IH * Cena 10 lir
6 jugolir - 2.50 din
TRS
četrtek, 14. avgusta 1947
Poštnina plačana v gotovim
Stev. 669
Sp^diziont m abbon. postale
30.000 Grkov deportiranih
Tragičen položaj deportirancev na Egejskih otokih - Nove smrtne obsodbe nemokratov - Obnpea gospodarski in vojaški položaj * Novi uspehi demakra-»ene vojske - De ovanje anketne komisije v Grčiji odkriva pr.ve namene ZDA
^«ne, 13. — List Rizospastis po- skušajo na vse načine dati videz, ker ni dopustno, da za pomirjen je
tj a.° večjih spopadih med par- j legalnosti svojemu političnemu in g . 1 in vladnimi četami blizu vojaškemu vmešavanju v grške no-tlčn	^ je v rokah demokra- j tranje zadeve. To kaže tudi poizkus
e voiokn m. . _=	.j	1	ameriškega delegata Johnsona na
včerajšnji seji Varnostnega sveta, ki je pozval delegate, naj gredo mimo sovjetskega veta in spravijo grško vprašanje pred glavno skup-
e vojske. Ta kraj ni dosti od-
y ^ ceste Janjina-Konica. K borbe so bile tudi v Tepe
;a‘i«n od fečj
*-n Zadorjani v Epiru. Oddel-ytg7etoo'cratične vojske so napadli
. ne &te tudi v bližini Lerine ! šjino OZN. V ta namen je predla-® 80 zasedli nekatere kraje. Dru- ! 8al resolucijo, ki naj bi ugotovila, ” oddelek demokratične vojske je ! da Albanija, Bolgarija in Jugo
w v ves Arseni blizu Edesa, kjer Obl je pridružilo 20 kmetov.
, onarhofaš slične oblast; vedno , J Joostrujejo teror proti derao-™M«m, ljudstvu. Smrtne ob oe so na dnevnem redu. Včeraj ^ vojaško sodišče v Trikali obso-smrt devet demokratov, jjj^dstavnik glavnega odbora i ‘ a je na tiskovni konferenci ®vil, da živijo politični deporti-ei v tragičnem položaju. Število Političnih
tes
deportirancev znaša da-
kad 30.000 in so raztreseni po n:h Egejsk'h otokih.
zaključni konferenci medna
j. dijaške zveze so sklenili, da ^pošljejo grški vladi protest za grškh dijakov.
Svzapiran3a
%k,
del
vajo tudi demobilizacijo vseh °v in normalno ter svobodno
°vanje grških univerz. a^elt York T'mes» piše o obup-Dolra s°8P°darskem in vojaškem . 2aiu v Grčiji in pravi, da kot^5! 2a položaj vedno bolj iz-ila* t:er zahtevajo 7-a nrodano j>. Piačilo v zlatu. Bogataši be-jV! Iz Grčije in se zatekajo po-hj,. ? v Ameriko. Panika se vedno 'n 'juds-vo nima nobenega Panja v vlado. Sedanj' gospod” r-w',Položaj v Grčiji je mnogo hujši °r Pred enim letom.
Stv ^ 8r®ka vlada s svojim voja-lož 01 ne more več obvladati poka Zv> 86 s2aIno obrača s pozivi ,, A, naj j; priskočjo na po
moj *■> l j; prisKoc jo na po-• Ameriški reakcionarni krogi
slavija ogrožajo mir na Balkanu. Zato da bi bilo treba «Grčijo braniti*. Ameriški delegat je tudi jasno izjavil, da bodo ZI>A podvze-le same «potrebne ukrepe*, če ne bodo pred glavno skupščino prodrle s svojim predlogom. Tudi v Londonu se strinjajo z ameriškim predlogom.
Tud. delovanj? pomožne skupine anketne komisije kaže, kakšne namene zasledujejo pri tem ZDA. Vse seje skupine so tajne. Večine elanov skupine, ki je pod anglo-ameriškiim vplivom, kaže sovražno zadržanje pretj Jugoslaviji, Bolgariji in Albaniji. Sovjetskega predstavnika v skupini na vse načine ovirajo, njegove izjave pa stalno potvarjajo. Sploh kaže vse dosedanje delo te skupine, da skuša večina delovati izključno v interesu anglo ameriške politike v Grčiji.
Izjave bolgarskega predstavnika
o Gtčiii in o pogodbi s F- RJ
Rim, 13. (ANSA) — Voditelj t-skovnega oddelka pri bolgarskem poslaništvu- v R.mu je na tiskovni konferenci izjavil, da jugoslo-vanskc-bolgarska pogodba ne stremi po teritorialnih združ'tvah ne no ustvaritvi napadalnih blokov; prav tako n* namen vmešavati se v notraj' je grške zadeve.
Glede Grčije je izjavil, da je bolgarska vlada včdro nasprotna imenovanju stalne komisije za Balkan,
ZASKRBLJENOST V ČSR
zaradi ameriške politike v Nemčiji
13, ^Tanjug) — Glavni | žali iz Špan’je zato, da se izogne
‘Ni*
češkoslovaške komunistične 1 jo preganjanju. Izjavili so tudi, da Ha d'T Rudolf Slaask. je govoril j so jim odvzeli živilske nakaznice, B	...... i j_er aQ na panjem referendumu
glasovali proti sprejemu nasledstvenega zakona.
Javil m zborovanju rudarjev. Iz-8-vo 3e’ 3e češkoslovaško ljud-Oskrbljeno zaradi, amer'ške ^ika V Neračiji, v kolikor ta po-% i wlkrito podpira ob.iovo nem-ikdj^strije, predvsem pa vojno
d.j0 v porurjU_
8w^e Marshallovega načrta je, ^jav.1, da je glavni namen i tu,., bačrta izročiti Nemcem po-Osfj 5 rudnike. Poudaril je, da bi tn0 sPrejela ameriško posojilo sa-jfeu Primeru, ko bi ga dovolili brez pogojev, ki bi lahko pre-r,ali suverenost in neodvisnost -Ovaške republike. fažtJ’'0ra'k Je nato opomnil na ne-llbtlst	mec*	češkoslovašk.m
iav ,V0£n zaradi Marshallovih iz-sit;’ J dejal, da bi morali sudet-sv0iQ etnci dobiti odškodnino za
semOVino v CSR' v teh lz3a'
Slovaški partizani v Jugoslaviji
Beograd, 13. (Tanjug) — Skupina bivših slovaških partizanov in borcev je včeraj prisostvovala v Bačkem Petrovcu raznim prireditvam slovaške narodne manjšine. Nato je obiskala tovarno 3trojev v Železniku prj Beogradu-, pionirsko ž leznico in filmsko mesto v Košutnjaku.
Proračun sovjetskega področia v Nem.lji
Berlin, 13. — Finančni odsek centralne nemške uprave za sovjetsko področje v Nemčiji je objavil podatke o proračunu petih pokrajin.
V finančnem letu, ki se zaključi z 31. marcem 1948, predvidevajo 8 milijard in 500 milijonov mark dohodkov ter 8 milijard in 300 milijonov mark Izdatkov. Polovica izdatkov je določena za razvoj kulture, za socialno skrbstvo, industrijo itd.
TIRANA. — V bližini Rerata v,
Albaniji gradijo 24 km dolg kanal; 2,580.000 DfBZlOSBiliill V ZDA
do sedaj so zgradili že 19 km. Ka-
v Grčiji izvaja ta komisija nadzor stvo ob njenih mejah, kajti potrebno bi bilo iskatj korenine zla v notranjosti Grčije.
| New York, 13. — Ameriška iz-nal bo gospodarsko zelo pomem- daja «r>aiiy workerja» piše, da je ben, ker bo omogočal namakanje 800 ha zemljišča, ki ga do sedaj n,so nikoli izkoriščali.
Ameriški inštruktorji
za Cangkajškovo vojsko
Sangai, 13. — Trumanov posebni poročevalec general Wedeoaeyer je po poročilih «Tassa» obiskal otok, Formozo in ^dospel medtem v Sangaj. Glavni namen njegovega obiska na Formozi je veljal nadzorstvu krajev, v katerih ameriški častniki vežbajo kitajske čete. Po podatkih kitajskih listov je tamkaj 150 do 200 ameriških vojaških inštruktorjev, ki vežbajo 20 novih kitajskih divizij. Te ed'nice, ki so predvsem na otoku Formozi, so popolnoma opremili Američani.
Iz istih virov prihaja vest, da so se ZDA obvezale izvežbati nadaljnjih šest divizij kitajskih vladnih čet. Gčn. Wedemeyer bo odpotoval na podlagi zadnjih podatkov sedaj | tudi v Kanton, kjer ameriški in. v ZDA 2,580.000 brezposelnih, od j struktorji prav tako vežbajo kitaj-katerih je 770.000 bivših borcev. | ske edirice.
Angloamerlškl kapital
hoče prevzeti nadzorstvo nad Porurjem
ZDA in Anglija hočejo Francijo pridobiti za protrsovjet-sko zvezo - List „l\eues Deutschland" o ureditvi Porur/a
Wash'.ngton, 13. — Kakor smo že poročali, so se včeraj pričeli v VVashingtonu razgovori o tehničnih vprašanjih premogovne proizvodnje v Porurju. Tristranski razgovori pa se bodo začeli med pr.dstavni-ki ZDA, Anglije in Francije kasneje v Londonu. Na tem sestanku bodo strokovnjaki proučevali zvišanje neimške industrijske proizvodnje ter upravljanje in nadzorstvo po-rurskih -rudnikov.
Prvo uradno sporočilo v tem so dali v Washingionu dopisniku agencije »France Presse», v katerem so potrdili, da sta odpotovala v London dva strokovnjaka za vprašanja, ki se tičejo nemške industrije. Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je dostavil, da bodo imeli razgovori, pri katerih bo ameriški poslanik v Londonu Levvis Douglas zastopal ZDA, uraden značaj in da bodo pri tej priliki ameriški delegati vzeli na zna-nje francosko stališče o vprašanju nemške industrije na splošno in proizvodnje porurskega premoga še posebej.
Pariški dnevniki so polni komentarjev o konferenci v Washingtcnu in Londonu, ki jih označujejo kot pr pravo za izvedbo Marshallovega načrta. »Franc Tireur*, glasilo levega krila socialstov, piše, da je edino cdločitev vseh štiriji velesil sposobna določ ti na novo višino nemške industr!jske proizvodnje. Zaradi tega je umljivo, da sta se Anglija i-n ZDA sporazumel: povabiti Francijo k razgovorom, samo da na ta cačin utrdila fronto proti Sovjetski zvezi na prihodnji konferenci štirih zunanjih ministrov, ki bo 4. novembra v Londonu. L'st se čudi da je francoska vlada iz samih prestižnih razlogov pristala na takšno sodelovanje.
List «Parisien Libere* poudarja, da ne bo Franc’ja odločala in da je bila povabljena na konferenco iz gole vljudnosti. Clankar nadaljuje, da je nemogoče sklepati o vpra-
šanjih, ki so na dnevnem redu, dokler ni padla odločitev o usodi Nemčije. Dopisn.k Courtade piše v «Humanite», da bo prišlo Porurje praktično ped nadzorstvo anglo-
stična stranka zahtevata, volivno pravico za vse prebivalce Posarja, ki bivajo tam že šest mesecev, razen če niso kompromitirani nacisti. Ce francoske zasedbene oblasti
Kakor pod Bcwmanom tako pod (arnesom
Za slovensko besedo-pest in brco
ameriškega zasebnega kapitala, pri, j.ej zahtevi ne bodo ugodile, se bo-
^ionaTit>am«^kih krogov pri re-stlčnih zahtevah sudetskih
Jicev.
^kctafn° ^ Slanski poudaril, da je 90% 0vaška industrija dosegla že t?m dvojne proizvodnje, med tratw ? ni mogoče o holandski, ^UstHil’ belG'jski in italijanski fUltes k* so bil« deležne ame-Posojila, tega trditi.
finski
•h
dogover med FLRJ
^ angrloameriško cono
•ke v'?’ (AFP) — Jugoslovanih, da° 8ka misija v Berlinu javit at) s° Predstavniki amer šk ga s'ov&n8 ®8kega področja ter jugo-delegacije podpisali tr-
8k* dogovor.
ei-or
v dpani]i
13. (AFP) — V Alžir 1e
ki ,0 ? španskih državljanov 'i' ij.. Jkdrnico zbežali iz Palma ca- Izjavili so, da ao zbe-
CIO poziva delavstvo
noj preženejo poslance in senatorje, ki so glasovali proti interesom ljudstva
New York, 13. — cTass* poroča, da je predsednik CIO, Munay v 1 slu «Cio News» pozval člane te sindikalne organizacije, naj preže, rejo z njihovih sedežev v zbornici 238 republikancev in 102 demokrata, kakor tudi 18 republikancev in 10 demokratov v senatu, ki so tekom zadnjega zasedanja korgresa glasovali prot. ictrrCsom ljudstva.
Murray poziva člane organizacije Cio, naj takoj pričnejo propagando, da navedeni poslanci in senatorji prihodnje leto ne bodo izvoljeni. Pri vedno večji gospodarski krizi, pri zmanjšanju’ dohodkov ;n pri pomanjkanju stanovanj, je kongres napadel način sklepanja kol ktlvnih pogodb med delavstvom in industrije!, je odpravil nadzorstvo nad stanovanji, je otež-kočil nakazovanje stanovanj vojnim povratnikom, je delal proti interesom poljedelcev in je skušal
koristiti bogatinom z znižanjem davkov.
Seznam od strani CIO obtoženih senatorjev in poslancev vsebuje med drugim tudi Tafta in Van. denberga.
Protidelavski zakoni v ZDA
N?w York, 13. (Tanjug) — Kakor poroča list «Boston Globe», so razne države ameriške fed racije po zgledu kongresa odobrile nove protidelavske zakone in jih mislijo izvajati na mnogo ostrejši način, kakor predvideva Taft-Hart-leyev zakon sam.
WASHINGTON. — Zakladni minister Snyder je izjavil, da se bo v ponedeljek začela v 'VVashingtonu anglo-amfriška konferenca za reviz'jo anglo-ameriškega finančnega dogovora.
čemer bodo prevladovali Američani. Courtade ironizira svoječasno Bi-daultovo izjavo, češ da je dosegel zadovoljivo rešitev porurskega vprašanja.
Čeprav potekajo razgovori v VVashingtonu pri zaprtih vratih, prihajajo od tamkaj poročila, da so ZDA pripravljene prevzet; večino stroškov za angleško-amerlško zasedbeno cono, če se Anglija odreče načrtu takojšnje nacionalizacije porurskih rudnikov. Nadalje želijo ZDA baje prevzeti vodstvo porur-sk h rudnikov in so celo predlagale nemško upravo pod angleško ameriškim nadzorstvom, ki bi na ta način nadomestila sedanjo angleško upravo.
Pravkar prihaja vest, da francoska vlada še ni bila uradno obveščena o predvidenih razgovorih v Londonu med ZDA, Anglijo in Francijo.
List «Neues Deutschland», glasilo združene social-komunistične stranke, objavlja proglas, ki so ga podp sali vladn; predsedniki posameznih pokrajin na sovjetskem zasedbenem področju, predsedniki deželnih zborov in centralnih nemških upravnih oblasti, kakor tud: osebnosti znanstvenega in literarnega nemškega sveta ter predstavniki sind!katov. Proglas so izdali ob priliki sedanje washington-ske konference in v njem zavzemajo stal'šče proti morebitnemu inozemskemu posojilu za porurske premogovnike in proti morebitne-nemu 'menovanju tujih inženirjev in tehnikov.
Proglas nadalje navaja, da bi denarna sredstva in devize, ki bi jih prejela Nemčija od obmejnm držav za izvožen premog, zadostovala za plačilo uvoženega b’aga. Proglas pravi, da je za Nemčijo zlesti škodljiv predlog, naj bi re odlož la za nadaljnj h pet let ureditev uprave in lastništva porurskih premogovnikov, kar bi omogočilo prihod velike'*« števila ameriških inženirjev m tehnikov v Porurje.
Manifest še poudarja, da kontrolni svet ni o teh vprašanji do danes še n;č skleoal in da bi bilo nepravilno ako b; s posvetovanji v Washingtonu hoteli postavki bodočo londonsko konferenco pred dovršeno dejstvo in s tem služiti samo privatnim interesom.
Podp’sniki proglasa pred'agajo, naj bi se določil splošen načrt proizvodnje in razdelitve nemškega premoga in naj se izvede nacionalizacija po ilirskih rudmkov.
«Tass» poroča, da nameravajo socialdemokratske in komunistične organizacije v Posarju v francoski zasedb»nl coni bojkotirati prihodnje volitve, ki so določene na 5. oktobra t. 1. Stranke so zavzele to stališče zaradi tega, k0r so francoske vojaške oblasti črtale iz volivcih 'men’kov več kakor 60 tisoč oseb, češ da prebivajo v Posarju šele po 30. januariu 1933. Socialdemokratska in komuni-
sta obe imenovani stranki vzdržali prihodnjih volitev.
Jugoslovanski predlog OZN
Lake Success, 1$. — Glavni tajnik OZN Trigve Lye je prejel brzojavko jugoslovanskega zunanjega ministra Simiča, s katero zahteva, naj se na dodatni seznam vprašanj, ki bodo na dnevnem redu glavne skupščine, vnesejo tudi priporočila za preprečenje razširjanja klevet proti tujim državam, k; škodujejo odnosom med državami in nasprotujejo načelom OZN.
Sinoči je tržaška fašistična drhal zopet pokazala, kaj zr.a.
Zvečer okrog 21.30 je v bližini kina Viale v drevoredu XX. septembra tolpa običajnih nočnih razgrajačev napadla nekega delavca ;n ga pretepla. Kmalu potem so se spravili na nekega človeka, k: je mirno stal na vogalu ul. Brunner in s krikom «Tu je en ščavo* planili nanj in ga vrgli na tla. V bližin: je bilo nekaj moških in žensk, ki so obsojali tako podlo d:janje. Ena izmed njih je prihitela napadenemu na pomoč in ga dvignila. «Kaj vas ni sram, da ga tako tepete. Saj je vendar Italijan. Na ta način ne branite italijanstva, ampak fašizem.* Za hip so napadalci postali, potem pa s krikom «Tudi ta je ščava*, planili tudi po njej.
Okrog 10.15 js šel neki človek sam mimo gledališča Rossetti proti Bošketu. Pretepač* so mu sledili. Naenkrat se je človek obrnil in jim pokazal samokres. «Ta je pa od policije*, je dejal nekdo od tolpe in vsi so se obrnili k bližnjemu baru, kjer so začeli izzivati goste, mahat* s stoli in prevračati mize. Prišlo je do prerivanja. Oni s samokresom se je vrnil in sprožil dva strela v zrak.
Iz okna neke hiše se je oglasila ženska: «Sram vas bodi, ki hočete pretepati delavce, ki so še trudni od dnevnega dela*. Eden od razgrajačev je dejal kot v opravičilo: «SIAU-jevc* hočejo imeti sedaj svoja zborovanja tudi na Akvedotu. Ce gremo mi k Sv. Jakobu, nas zapodijo. Ce jih pustimo tu, kmalu ne bomo več gospodarji niti v drevoredu.*
V vseh treh primerih je vodil fašistično tolpo nek visok črnolasec okrog 37 let star z brč’cami, ki je stalen gest bara Principe. Se ko je prišel policijski kamion in je bila policija v neposredni bližini, je hodil okrog s stolom v roki 'n gre. zil. Nek policist je dejal: «IIočete, da vas zapremo?* Pa najbrže ni
hotel, da bi ga zaprl'., ker so ga pustili lepo na miru kakor tudi dva ali tr; druge razbijače, katere so ljudje, ki so bili priča napadov, pokazali policiji, kot glavne razgrajače, ki so vpričo policajev zmerjali in izzivali mirne meščane.
Se en podoben primer se je pripetil okrog 10. ure v ul. Battstj. Dve Slovenki sta se vračali domov. Na?nkrat je neka mlada faš;stka v spremstvu starejšega moškega začela vpiti nanje: «Sčave, kaj počnete tukaj?*, in jih zmerjati. Oni dve sta ji odgovorili, da je to «iič ne briga. Tedaj so se zbrali okreg njih še drugi razgrajači in den od njih še drugi razgrajači in eden od ko, jo brcnil v trebuh in vrgel na tla. Tudi drugo Slovenko so pre tepli. Sele policija, ki je prišla s kamiončkom, je napravila konec pretepanju. Glavni napadalec je mimo stal zraven policije in, ko sta ga tovarišici pokazali ter zahtevali, da ga aretirajo, policija tega ni hotela storiti, čeprav jih je še pred njimi izzival in je im-la ena napadenih zateklo oko in strgano obleko, dočim je bila druga črna po vsem telesu od udarcev.
Izmed napadenih, ki so bili ranjeni, sta morala dva delavca iskati pomoči v bolnici, ker sta imela več ran in udarcev po glavi in po te lesu. Prvi je 51-letni Jožef Zuber, iz ul. Toti 8 in drug- Attilio Velo, star 27 let, iz ul. del Prato. Oba se bosta morala zdraviti po 8 dni.
Degeneracija italijanskega šovinizma gre svojo pot.
Slovencev v Trstu ni um žil fašizem in jih tudi lMr stotin fašistov ne bo potisnilo na kolena!
Toliko v vednost onim, ki se nad takimi podvigi tržaške «jeunesse doree» na tihem rddujejo.
Karr so policije tiče, pribijamo, da bodo tržaški Slovenci ob podpori italijanskega ljudstva opravili tudi brez nje, če misli s svoj,m zadržanjem še nadalje podpirati objestnost fašističnih pretepačev.
Delovno ljudstvo Jusoslavije
strnjeno okrog ljudskih oblasti gradi In obnavlja svojo domovino,
Ljubljana, 13. (Tanjug) — Maršal Tito si je včeraj popoldne oglf-dal gradnjo tovarne strojev Litostroj v Ljubljani.
Delavstvo je z navdušenjem sprejelo maršala Tita, ki se je zadržal nad eno uro z delavci ter si ogledal vse naprave tovarne, k; bo kmalu začela obratovati.
Ob slovesu je maršal Tito želel delavcem č;m večjih uspehov pri njihovem bodočem delu. Ob navdušenji manifestacijah so delavci in vodstvo tovarne obljubili, da bodo izpolnili vse določene načrte za izvedbo petletnega načrta.
Verska strpnost med raznmi veroizpovedmi
Na zborovanju muslimanskih predstavnikov Crne gore v Cetinju so sprejeli načrt za ustanovitev muslimanske verske skupnosti. Poslali so brzojavko predsedniku vlade črnogorske republike, s katero poudarjajo, da bo muslimanska verska skupnost prispevala pri kulturnem razvoju muslimanov ;n pri utrditvi enotnosti s člani drugih veroizpovedi v Jugoslaviji
Uspeh ribolova v Dalmacli
V prvem polletju leta 1947. so ob dalmatinski obal; nalovili 5,420.000 kg rib v vrednosti 59,200.000 dinarjev, medtem ko so vse leto 1946 nalovili 6,424.000 kg v vrednosti 77 milijonov dinarjev.
Letos je poletni ribolov prekoračil povprečno količino zadnjih 20 let. Najboljše uspehe so dosegli na Korčuli, na Visu, Hvaru in v Zadru. Od nalovljenih rib so izvozili v može ms tvo 1 milijon kg, med tem ko so v tovarnah ter ribiških in privatnih zadrugah konservirali 1 milijon 100 tisoč kg rib. Razen tega so Vložili v olje 228.000 kg rib.
Veliko važnost je sedaj zavzel ribolov na globokem odprtem morju. Pod staro Jugoslavijo niso jugoslovanski ribiči prakticirali te vrste ribolova. Na odprtem morju so lo-
vili samo italijanski ribiči, ki so tako Izkoriščali vse bogastvo Jadrana tudi v jugoslovanskih vodah Ribolov na odprtem morju je obču’no prispeval pri prehrani v Dalmaciji. V letu 1946 so V Dalmaciji s 50% manjšim številom mrež kakor pred vojno nalovili 52.499 kg tunine, medtem ko so je leta 1939 nalovili samo 58.900 kg.
Velika tovarna sladkorja v Županji
V Županji na Hrvatskem so končali gradnjo velike tovarne sladkorja. Naprave v tovarni so največje ;n najmodernejše na Balkanu.
Nova tovarna, ki bo uradno začela obratovati 15. avgusta, predstavlja največje tovrstno gradbeno delo, kar so jih do sedaj v Jugoslaviji izvršili v prvem letu petletnega načrta. Zraven tovarne so zgradili tudi 92 hiš za delavce in prihodnje leto bodo zgradil; nove, ki bodo služile v kulturne in vzgojne namene.
Ve!>ka aradbena dela v Zagrebu
V Zagrebu so v teku velika gradbena dela, ki se razvijajo v pospešenem tempu. V dveh predmestjih gradijo 784 stanovanjskih hiš in številne industrijske naprave. Zgradili so velik rezervoar z zmogljivostjo 10.000 kubičnih metrov. Gradijo tudi veliko športno igrišče, na katerem bo prostora za 30 tisoč gledalcev. Tud; dela na avtomobilski cesti Zagreb-Beograd, ki so jo nazvali «cesta enotnosti*, dobro napredujejo. Do sedaj so člani zagrebške Ljudske fronte s prostovoljnim delom prihranili državi 35 milijonov dinarjev.
Ameriški Jugoslovani
za pomoč domovini
New York, 13. (Tanjug) — Jugoslovanski izseljenci v Clevelandu so 11. avgusta praznovali «Jugoslovanski dan*. Stevilnj Jugoslovani so pri tem obljubili, da bodo še bolj podpirali jugoslovanske naro.
SU jjv ^vjetske akademije znano-l0ma’m n,Zukov. kl se bav( s ko-m; vprašanji je imel v vbraš Predavanje o kolonialnih Vhl	Po drugi svetovni
h
70o nyi!,3e Predvsem poudaril, da boe • * 'otlOV Hud! še vedno trni
Kolonialna vprašanja po drugi svetovni vojni
u --nov ljudi še vedno trpi *°hialnim jarmom.
IvlrH
^Ihlh o°3no Je v številnih kolo-?*v°bodh elati prišlo do narodno--h dfl. npna g banja ;n ljudstvo Proti fZ<?! ^ Je udeležilo borbe \'boiias‘ZTlu' kl s« 1« pojavil v rdkrlti obl Jr; rasnega in ^Uk egn zatiranja.
3,“l k(0VtJe na(° analiziral stakšče 8 :'it ant j« in ZDA z ene * stmnf 8ovJetska zveze z dru-?Wi. V* v kolonia.nlh vprnša-u., ^'Jl, ki je klasična de-/‘■ia p 0‘°n‘alnega ImperV/zma. ■ h ^vo CC3 razsrjena teorija, da S Zr®lo 606 ai‘ druge ko.on je v 0 Po neo(lvisnost. Zato mo-•v ** D^Xhovl i°6lki U narodi «ti ^ti Pridejo do svobode jj. šli h,,razn:l razdobja odvisno-'Jkl, . otektorata pod bolj raz-i*8i tPerlalstičnimi državami ' lPlčni pojav povode ko-
lonialne politike imperialističnih držav Je ustvarjanje nove oblike «zavczništva» med kolonijami in matično državo por imenom »federacija* alj »unija*, kjer naj bi teoretično kolonije in kolonialne sile imele enake pravice. V resmci pa ni tako. Znano je na primer, da francoski imperialisti niso v ničemer spremenili svoje kolonialne politike glede Indokine, Holandci pa so prekršili dogovore, ki so jih podpisali z indonezijsko republiko in so povzročili prelivanje krvi v deželi, glede katere so se obvezali, da bodo spoštovali njeno neodvisnost. Iz tega Jasno sledi, da pr .z ran Je formalne needv^nost; kolonijam tem ne jamči resnične neodvisnosti.
Druga značilnost povojne dobe Je, da Je narastlo število držav, ki so v eni ali drug; oblik, odvisne od ameriškega imperAlizma. S tem v zvezi je prišlo do občutnih sprememb v spiošnl kolonialni po-
litiki večjih kapitalističnih držav. Svojčas je Anglija nastopala kot glavna zagovornica kolonialnega sistema. Sedaj jo v tem oziru vedno bolj posnema Amerika. Dokaz k temu je v neposredni podpori, ko jo ZDA dajejo fevdalnim in reakcionarnim elementom mnogih koior alnlh in polkolo-nialnih dežel, kakor tudi- v lem, kako so se ZDA požurlle s svojo intervencijo proti neodvisnosti ljudstva južnovzhodne Azije — Indonezije in Indokine — ki se Je osvobodilo tujega imperialističnega jarma.
Zopet drugi dokaz je končno nevzdržni ekspanzionizem ameriškega imperializma, k; skuša položiti roke na vse šibke dežele brez izjeme In ustvariti ogromen ameriški koionialn. »imperij*, ki naj bi bil zakrinkan pod lažnim demokratičnim videzom.
Severnoameriška ekspanzija je
naperjena predvsem proti suverenim državam, ki jim grozi nevarnost, da postanejo poikoloaialne dežele. Jasen primer te polifke je Kitajska, za katero pomeni »pogodba o prijateljstvu, trgovini in plovbi*, podpisana leta 1946, praktično gospodarsko zasužnje-nost.
Približno sličen je položaj Turčije, ki je zgubila svojo neodvisnost zaradi uveljavljanja tako imenovane «Trumaiove doktrine*. Ekspanzija ZDA se širokopo-težno širi V deželah Bližnjega, Srednjega in Daljnjega vzhoda, kakor Je vidno ,z severnoameriškega delovanja v Saudliski Arabiji, v Iranu in mnogih drugih deželah.
Sovjetsko stališče v kolon’al-nem vprašanju pa je v tem, da se Sovjetska zveza odločno upira slehernemu kolonialnemu zatiranju. Znano je na primer, da je
samo sovjetska vlada odločno obsodila fašistično Italijo zaradi njenega zločinskega napada na nezavarovano Etiopijo. Po drugi svetovni vojni, za časa ustanovitve organizacije Združenji naio-dov, je Sovjetska zveza poudarjala, da Je glavni namen te mednarodne organizacije, pomagati še nesvobodnim deželam, da dosežejo popolno neodvisnost. Toda druge velike sile niso podprle so-vjeskega stališča. Sistem «trust-shlp* ali zaupne uprave Združenih narodov nad kolonialnimi deželami so smatrali kot velik korak naprej v primer; s starim sistemom mandatov Društva narodov. Toda imperialisti, ki imajo interes pr; kolonialnem izkoriščanju, postavljajo vse mogoče ovire prot; uveljavljenju načela o zaupni upravi v smislu, kakor ga določa listina OZN. Zato je sovjetska delegacija y glavni skup-
ščini OZN ostro kritizirala protidemokratični značaj dogovorov o zaupni upravi, k; se ne oz .raj o na določbe listine OZN, in je tudi odklonila sodelovanje pr; volitvah Sveta za zaupno upravo.
Načelo zaupne uprave, ki ga predvideva listina OZN, bi morali prv.krat izvajati na Koreji-Na predlog Sovjetske zveze so podvzeli korake za sestavo začasne demokratične vlade. Ustanovili so posebno komisijo, ki je imela nalogo to izvesti. Sovjetsko-ameriška komisija obstoja že dve leti, toda po krivd; ZDA ni moglo do sedaj še priti do sporazuma, o sestavi začasne korejske ylade.
2ukov zaključuje, da je imperialistična ekspanzija, naperjena proti suverenim pravicam narodov, imela vselej za posledico okrepitev prot;imperia!istične borbe za svobodo. Po drug: svetovni vojni pa so razen tega zapisani propasti vs; računi reakcionarnih klik in mednarodnega monopolističnega kapitala, ki stremijo za tem, da še nadalje izkoriščajo kolonialne dežele ter z dolarji vklenejo še druge dežele in narode.
de pri njihovih naporih za obnovo za izvedbo petletke.
Z zborovanja so poslali ameriškemu zunanjemu ministrstvu resolucijo, s katero protestirajo proti politiki, ki jo ameriška vlada vodi do Jugoslavije, in zahtevajo, naj se zopet dovoljujejo potn; listi za Jugoslavijo. Izrekli so tudi svojo solidarnost z Wallacejem in obljubili, da bodo še bolj aktivni pri svojem sodelovanju z naprednim in demokratičnim. g’banjem ameriških narodov.
Inozemski novinarji
v FLRJ
Beograd, 13. (Tanjug) — Od 1. januarja do 1. avgusta t. 1. je Jugoslavijo obiskalo 134 nbvinarjev iz vseh delov sveta. Iz ZDA je prišlo 34 novinarjev, iz Velike Britanije 19, jz Bolgarije 18 in iz CSR 13. Druge države so takole zastopane: iz Grčije jih je prišlo 8, iz Palestine 6, iz Francije 5, iz Svict 5. iz Sovjetske zveze 4, iz Poljske 3, iz Rcmun'je 3, iz Švedske 2, iz Egipta 2, iz Holandske 2, z Danske 2, iz Albanije, Norveške, Italije, Japonske, Madžarske in Indije po eden. Nekateri novinarji so ostali v Jugoslaviji kot stalni dopisniki za svoje liste ali agencije.
Nelofalnl poizkusi obrambe Petkova
Sofija, 13. — Razprava proti voditelju reakcionarne opozicije Nikoli Petkovu in drugim obtožencem gre h koncu. Na današnji razpravi so govorili branitelji Nikole Pet-kov<* in drugih, ki z nekaterimi rezervami nso pobijal; obtožnice in priznali odnose Nikole Petkova s predstavniki zarotniških vojaških in fašističnih organizacij. Priznali so tudi špijonažo in terorist!čna dejanja, pri katerih so bili udeleženi predstavnik; agrarne opozicije. Vendar pa so skušali zagovorniki zvaliti glavno odgovornost Petkova na druge obtožence. Tako so skušali prikazati, da je glavni organizator «vojaške zveze* polkovnik Ivanov. Dalje so skušali prikazati, da Petkov ni vedel za razna zločinska dejanja. Zagovorniki drugih obtožencev so na poizkus, da b; Petkovo krivdo zvalili na druge, odločno reagirali.
Koncert delegacije FLBJ
na praškem festivalu
Praga, 13. — V okviru proslav praškega festivala je jugoslovanska delegacija priredila včeraj tretji velik koncert v gledališču «Vino-hradsky». Na programu so b!le jugoslovanske narodne pesmi in narodni plesi.
Pričeli so graditi
kanal Donava-Tisa-Donava
Beograd, 6. — Te dni so začel z delom za zgraditev kanala Donava-Tisa-Donava, ki bo eno največjih gradbenih del, ki jih predvideva prva jugoslovanska petletka. Kanal bo dolg 260 km širok pa 68 do 100 m in bo omogočil namakanje obširni? površ’ne plodne zemlje v Vojvodini, ter bo velike važnosti tudi za plovbo.
Bankrot
„ italijanstva"
oBilanca dvoletnega obstoja Slo-vansko-italijanske » antifašistične unije je negativna». Tako piše glasilo italijanskega šovinizma. V resnici pa je bilanca dvoletne borbe edine resnično množične politične organizacije na Tržaškem ozemlju tako pozitivna, da je S1AU bila, je in bo po vsej verjetnosti tudi v bodoče stalni predmet napadov za vse oiie, ki morajo na žalost ugotoviti, da se naš politični položaj iz dneva v dan krepi in utrjuje, medtem ko je vprav njihova politika jalovega šovinističnega zastrupljevanja na robu poloma.
Zaradi, tega beležimo zastoj v izvajanju sindikalnih volitev; prekinitev razgovorov med nami in njihovimi političnimi skupinami; odklonilno stališče do reorganizacije in razširitve conskega in občinskega sveta; histerične napade na slovensko šolstvo; vedno ponavljajoče se napade na naše ljudi samo zato, ker na ulici govore slovenski, vse do prav otročiega razburjanja zaradi dvojezičnega pečata na luškem poveljstvu, Itd.
Od tod njihov kronični bes proti Slovansko-italijanski antifašistični uniji, ki je bolj živa kakor kdaj koli. S svojimi napadi ji le koristijo, ker za preprosto ljudstvo ni boljšega orientacijskega sredstva kot so zagrizeni napadi ljudi, ki niso nikoli iz lastne iniciative podprli napredno demokra-tičnih teženj in zahtev tukajšnjega delovnega ljudstva.
S takimi ljudmi se mi ne spuščamo v polemiko, ker bi tako početje bilo skrajno nesmiselno. Omejujemo se le na stvarno ugotavljanje dejanskega položaja: s kakšnega družbenega stališča izhajajo; kakšne interese branijo; kakšne cilje zasledujejo; kakšne perspektive izhajajo z njihovega stališča in iz stalne gonje proti vsemu, kar diši po naprednem, in — končno — kakšne posledice čakajo vse delovno ljudstvo Tržaškega ozemlja, če bi se bodoče javno življenje na STO-ju razvijalo po njihovi zamisli, težnjah in cilji/i.
Zaradi tega se tudi naš način politične borbe tako ostro loči od njihovega. Medtem ko se mi omejujemo na stvarno ocenjevanje njihovega stališča in nas njihova »kulturna» proza ne spravlja iz ravnotežja, uporablja pobesneli šovinizem izraze neotesanca, ki morejo le v prazni glavi nadomestiti stvarne politične argumente.
Izhajajoč iz obrambe italijanskega privilegiranega položaja, ki ga bo pred tukajšnjim prebivalstvom iz dneva v dan teže braniti, se omenjeni tisk tudi ne more izražati drugače. Nesmiselno bi bilo, od njega pričakovati, da bi svojim čitateljem objektivno po-jasnik, kaj j eSIAU, kakšni so njeni cilji in kaj predstavlja na tem občutljivem križišču mednarodnih interesov; saj to tudi ni njegova naloga. Šibkost njihovega položaja mu objektivnosti ne dopušča; le če bi njihovi temelji bili trdnejši, bi si lahko dovolil objektivnejše ocenjevanje svojega nasprotnika, ker bi objektivno ocenjevanje ne moglo predstavljati zanje nobene nevarnosti. Ker pa je njihov položaj zelo šibak t«obramba» ni zaman glavna poteza njihove politične akcije!), je v njihovem tisku SIAU izvor vse hudobije. Izrazi kot: zločinski, peščica zločincev, zvijačnost, hinavstvo, gadje gnezdo, SIAU-jevske kače in podobno, so njihovo stalno izrazoslovje. (slovanski imperializem in panslavizem so med temi izrazi še najnedolžneiši),
Vse to nas niti najmanj ne razburja, še manj pa, da bi nas jezilo■ Ker oni tega ne jemljejo resno (toliko inteligence jim pač pripisujemo.) ni razloga, da bi to jemali resno mi, kakor ne jemljejo tega resno niti njihovi pristaši, med katerimi bi težko našli človeka, ki bi bil pripravljen sprejeti tako izrazoslovje drugače kot z nasmeškom. Iz istega razloga bi bilo skrajno nesmiselno misliti, da je s takim izrazoslovjem mogoče načeti temelje, ki na njih slone politični uspehi Slovansko-italijan-ske antifašistične unije.
mKRATKB VESTimm
STALINGRAD. -— Delegaci’ italijanskih žena, ki potuje po S vjetski zvez;, je prispela v Stalil grad.
VARŠAVA. — V oktobru s? bo Krakovu začela razprava proti ski pini 35 SS-ovcev, k j so bilj uslu, beni v koncentracijskem taborišč v Oswieczlnu (Auschwitz).
VVASHINGTON. _ Zunanji m nister Marshall, senator’ Vander berg in ameriški delegat pn OZ1 Austin so odpotovali v Rio de Ji neiro.
BERLIN. —• Sef gospodarske^ oddelka ameriške vojaške vlade Nemčiji je na povratku Beograd izjavil, da trgovinski degovor, 1 so ga podpisali z Jugoslavijo, mm go obeta. Dogovor so sklenili i 6 mesecev.
10.000 Armencev se je vrnfo v ZSSR
Beyrut, 11. (AFP) —- Danes se je vkrcalo drugih 3000 Armencev, kt se. vračajo v sovjetsko Armenijo. Skupno število Armencev, ki »e je letos vrnilo v domovino iz Sirije in Libanoma, znaša 10.000.
Lažne vesti
o premikanju bolgarskih čet
Sofija, 11. — Bolgarska telegrafska agencija zanikuje lažne vesti o premikanju bolgarskih čet proti južni meji.
PRIMORSKI DNEVNIK
— V
14. avgusta t94f*
Preiskava v koprskem semeniicu
Ogromne količine živeža skrite V njem
Preiskava, ki so jo začele ljudske oblasti proti tolpi črnoborzijancev in saboterjev, se nadaljuje. Pri preiskavi prostorov koprskega semenišča je kriminalni oddelek koprske ljudske zaščite odkril veliko količino racionlranih živil, ki so Jih skril; semeniščniki z don Laborjem na čelu. Kljub temu da je bilo v prostorih semenišča na stotine kvintalcv žita, koruze, belo moke. koruzne moke, fižola, olja, sladkorja, slanine, masti, krompirja, mesnih konecrv, sira mila in drugih življenjskih potrebščin, katere bi moralo semenišče, kot vsi državljani prijaviti, so vsi semeniščniki odločno zanikali, da bi kaj vedeli o teh nagrmadenih količinah življenjskih potrebščin. Čudno, sal semenišče ni nobeno sklad'šče ž'v-ljenjskih potrebščin, živila pa so bi la skrita celo v p'salnih mizah in cmarah in na hodniki. Smešna je tudi trditev, da so bil' ti predmeti namenjfnl. sem?n‘ščnikom. Saj Jim gospodarska prehranbe-na kom'sl1a mesečno nakazuje zadostno količino živil in ostalh potrebščin. Preiskava Je dognala, da je odgovoren za vse te prekrške don Labor,
Oblasti so zaenkrat zaorle semenišče, don Laborja pa Še pusti le na svobodi.
„Vrirti se hočemo v domovino!**
Objavljamo pišma, ki so Jih primorski železničarji v Italiji p'sall odboru primorskih povratnikov.
Sla primorskega železničarja piše:
««A/o/ oče je bil premeščen sara-di narodnostnih in političnih vzrokov. Službena premestitev nama je obema škodovala. Moj oče je zaradi malomarnosti predstojnikov in zaradi težkih delovnih pogojev tako obolel, da ima danes bolezen na jetrih in bolne oči. Jaz sam pa nisem na noben način mogel napredovati v teh letih. Kljub temu da sva se večkrat pritožila na železniško ravnateljstvo in na posebno komisijo iz Rima, se bile naše pritožbe zavrnjene.
Prenašali smo prezir ljudstva in naših predstojnikov, ki nas še sedaj smatrajo za nezaupne ljudi in nam celo pravijo, da smo premagani sovražniki Na vse načine otirajo predstojniki moje službeno napredovanje- Neprenehoma me premeščajo s postaje na postajo, čeprav dobro vedo, da je moje zdravstveno stanje zaradi partizanske bo<-be precej slabo. Prav zaradi vseh teh razlogov zahtevamo naš povratek na domačo grudo, od koder so nas pred to. leti pregnali. Prosimo odbor primorskih povratnikov, naj nam da potrebna pojasnila glede tega, posebno ker je v naših krajih še več družin, ki bi se zaradi istih razlogov hotele vrniti domov•
• A
V drugem pismu pa primorski že-letti čar piše, da so ga zaradi na-sprotstva fašističnemu režimu proti njegovi volji Izgnali z donwče zemlje in od sorodn kov. Na svojem službenem mestu v Italiji se Je počutil kot tujec. Izgnanec in Je bilo njegovo življenje že težje. k»r eo ga kot druge slovenske železn'čar-je policijsko nadzirali in žalil' To stanje Je trajalo 18 let, do osvoboditve. Srda] sta potekli že dve leti od osvoboditve, toda svoboda za te ljudi Se nt prišla.
TRŽAŠKI DNEVNIK
TIS KO VNA KONFERENCA G. SOMMERJA
Kaj bo dobavila Post-Unrra coni A
Včeraj ob 10.30 je imel na sedežu ZVU v Trstu tiskovna konferenco gosp. Stanley L. Sommer, načelnik ameriške komisije za pomoč con' A.
Načrt zn pomoč Evropi v prihod-njih šestih mesecih (po zaključku Unrra-e, ki je končala 30. junHa), predvideva 600 milijonov dolarjev, od katerih bedo prispevale Združene države 332 milijonov, ostalo pa druge države. Ta pomoč nima nobene zveze z Marshallovim načrtom in se bo razlikovala tudi od Uarrinih dobav v toliko, ker bo obsegala samo glavne življenjske potreščine.
Po tem načrtu bo prejela cona A pomoč v znesku 10-12 milijonov dolarjev. Dobave bodo obsegale 50 Vsoč ton žita, 100.000 ton premoga. 2000 ton maščob, 1000 ton posušene zelenjave, 2000 ton izhlapelega mleka in neko množino mesa v škatlah Doslej je prispelo že toliko žita, da bo zadostovalo do 15. oktobra in premog do sredine septembra. Blago bodo prevažale v Trst ameriške ladje in tudi tržaške, v kolikor se bodo za ta prevoz zanimale.
Načrt ne obsega dobave sladkorja, ker ga po izjavi Sommerja lahko dobimo dovolj in po ugodnejši ceni iz Češke, dočlm za dobavo petroleja že obstoja poseben dogovor z CIP (Ital. petrolejska družba).
Ob prihodu v Trst blago, ki ga dob.mo zastonj, ne bo razdeljeno prebivalstvu brez plačila, ampak po ceni, ki bo poleg cene blaga na iz-izvoznem trgu vzela v obzir še stroške za prevoz In za razdeljevanje. Vendar bo ta cena nekaj nižja kot v Italiji. Sommer je izjavil, da bodo porabili izkupiček v dobrodelne namene za šolske kuhinje, bolnice, za znižanje cene kurivu itd.
Na vprašanje prisotnih nov’nar-Jev je L. Sommer odgovoril, da s to dobavo ne bodo zvišali obtoječih žlvllsk h obrokov na nakazn'ce, ampak bodo te dobave nadomestile prejšnje- Na ta način bi ostalo vse pri starem in bomo kvečjemu bolj redno prejemali svoje obroke. Kakor na življenjsko raven bodo ‘me,-le te dobave verjetno tudi na sedanje cene le malo vpliva. Tudi to blago, bo razdeljeval Sepral, vendar je Sommer obljubil strožjo kontrolo. da se bo razdeljevanje pravilno vrš‘lo in ga bodo deležni vsi potrošniki, ki imajo živilske nakaznice. V tej zvezi je predlagal zastopnik lista «1! Lavoratore* na, bi se odgovorni organi posvetovali tudi s sindikalnimi organ zacijami In zastopniki raznih strank za ustanovitev posebne razdeljevalne komisije. Mi smo poleg tega tudi mnenja, da bi morala taka komisija nadzorovati tudi - razdeljevanje izkupička v dobrodelne namene da bi se izognili raznim favoriziranjem in morda celo poneverbam, ki v Trstu ne bi bile prve.
Ko je bil nato govor o podobni) dobavah Avstriji, je g. Sommer povedal, da bodo šle te dobave »kozi pristanišča v Hamburgu in Benet-
avstrijske dobave le skoz; Benetke :n Trst.
Ta pomoč nima nobene zveze z industrijsko obnovo raznih dežel in obsega tudi pri nas samo živilsko pomoč coni A in delu Videmske do-krajine. Vsako eventuelno razširjenje tega območja bo sporazumno določeno šele po imenovanju guvernerja za STO, ko bo v njegovo področje pritegnjena še Kopršeina in Bujščina.
Fašistični zločinci
so oskrun'll boo m nsko ploščo
Fašistični elementi, ki skoraj neovirano delujejo v mestu, so se zopet odlikovali z novim nizkotim dejanjem. Tokrat niso spoštovali niti spomina padlih tovarišev v osvobodilni borbi. V noči med torkom m sredo so ti podleži razbili spominsko ploščo padlim junakom v borbi proti fašizijiu v spominskem parku v ulloi Capitolina.
Zanimivo je, da še včeraj popoldne ni policija ničesar vedela o tem dogodku, in se je napotila na lice mesta šele proti, večeru, potem ko je novico objavil nek popoldnevnik.
Zdravniški pregled otrok v počitniški koloniji v Portorožu
Priprave
festival priključitve k FLRJ
KOLEDAR
četrtek, 14- avgusta
Evzebij, Tanja Sonce vzhaja ob 6.02. zan*J» ob 20.13. Dolžina dneva 14.11»
Jutri 15- avgusta
Vnebovzetje, Maša
Priprave za primorski festival I osvoboditve so zajele vse okraje, sleherno vas. Vršijo se množični shodi v krajih, na katerih razpravljajo in sklepajo o težko pričakovanem dogedku. Na stenčasih ljudje pišejo o vseh mogočih pripravah, ki jih je treba izvesti v vaseh, organizacijah, društvih, podjetjih itd. Z eno besedo je po vsej Primorski, ki bo priključena domovini, zavladala mrzlična nestrpnost. Vse se veseli tega dne.
Pridno pripravljajo mlaje, kresove, razsvetljavo. Okraji tekmujejo z okraji, vasi z vasmi, vse stremi k čim popolnejši izvedbi predpriprav. Izdelujejo se napisne table in okraski. Spreminja se zunanje lice yasi, belijo hiše in javne zgradbe, popravljajo vaške poti. V rudnikih, tovarnah in delavnicah izdelujejo grafikone in simbolične slike, ki bodo na festivalu pokazali delovni polet Težave in napore, ki jih ljudstvo srečuje na gospodarskem in preh-ranbenem polju, tud', pogumno prenaša, ker se zaveda, da so prehodne, da ne bodo trajale dolgo In da so le nujna posledica vojne ter še neurejenih povojnih razmer. Vse delo za cdpravo težav je usmerjeno k čim prejšnjemu zboljšanju splošnega življenjskega stanja. Uspehi se kažejo iz dneva v dan in državljani jih stvarno občutijo vsepovsod. zato vlada povsod tako močno razumevanje za potrebe
dviga naše gospodarske moči.
V kratkem se bodo tehnične priprave za festival pričele tudi na samem Sempaskem polju pri Lijaku, kjer bodo regulacijska dela do demarkacijske črte v glavnem končana še v tem mesecu in izvedeni vsi zemeljski izkopi struge, Če se bodo dela mladinskih brigad nadaljevala s tempom kot do sedaj. Tu bo praznik osvoboditve, največje slavje v zgodovini Primorske. Ni slučaj, da se baš tu pripravlja praznovanje osvoboditve, kajti prav tu se izvajajo največja dela gospodarskega pomena na tistem delu Primorske, ki bo postal še letos sestavni del FLRJ.
Spominski dnevi
1941: je bila podpisana atlanska karta, ki bi morala jamčiti slehernemu narodu pra/oico do samoodločbe.
1945: je JapOnska brezpogojno kapitulirala.
Ne samo meč, tudi pero ubije človeka.
Preskrba
Opozorilo potrošnikom. Delitev koruznega zdroba za mesec julij je zaključena, ker se je Izkazalo, da je zdrob slabe kakovost: ;u v vročini zelo pokvarij'v. V nadomestilo za ta zdrob so potrošniki prejeli testenine.
Delitev sladkorja se pričn - z današnjim dnem za vse potrošnike
Na cpuracijsko komisijo
je vložil prošnjo železniški stajnl načelnik Montall Virgin*^ __ ponoven sprejem v službo pri niški direkciji. Kdor bi im« *** šen zadržek za njegov »P1-®)®,1",-, službo, naj to pismeno in s P°Jm . imenom sporoči v teku 7 oni današnje objave uradu imenov® komisije, ul. del Coroneo 16 (s00 palača).
DAROVI IN PRISPEVKI
Za počitniške kolonije otrok darovali: Cok Tončka 400 lir, a Vera Marija 1000, BeavoviC Lor-n»
na 1000, Gellini Fosca 300, Armando 150, Benčič Jordan	'
Požar Ida 100, Biecher Libera zbirka v uradu za kolonoe	1
Boš«
r----------------------v	urauu
mesta in podeželja. Po 400 %\ prej. | Fernanda Fabro 200, Del Ool £
mejo potrošniki od 0 do 9 ‘n nad | gjna ioOf____________________________
65 let, a ostali po 300 gr r.a od- r0 Anita 100, Škkrinja Norma »v«
("^erniver* Frančiška 100. Zorz
Zah'evsmo dvojezičnost
tudi v Trstu
Občinski prehranjevalni urad bo treba še in še opozarjati na n je-1 SP	31-	f •	m.
govo dolžnost, t. j. na uvedbo dvo- ”	''
jezičnih živilskih nakaznic.
Prebivalci iz središča našega mesta so poslali občinskemu prehranjevalnemu uradu protest, s katerim zavračajo dosedanji način tiskanja živilskih nakaznic. Sami so dokazali, da izgovor o tehničnih ov rah ne drži, čim so lahko izdali dvojezične nakaznice za podeželje.
Ker živijo v Trstu samem deset ;n deset tisoči Slovencev, odločno zahtevajo, da se tudi v mestu uvedejo dvojezične živilske nakaznice.
rezek IV (sladkor) navadne živ, nakaznice. D li te v traja ao 31. t. m. Cena je 400 lir za kg.
Meso za bolnike. Na nakazilo z datumom od 1. do 10. t. m. prejmejo bolniki v mestu in podeželju po 1 škatlo konserviranega mesa «Pork and Gravey» za 155 lir. Deli
Stanovanjski urad se izgovarja
Stanovanjski urad je na izjave, I novanjskega urada. Njegova malo-ki so padle na zadnji seji mestnega I marnost je preveč očitna, da bi sveta, takoj reagiral. Včeraj po- smel obtoževati stanovanjski urad. poldne je namreč povabil novinarje | Svojih posvetovalnih pravic in lokalnega tiska na sestanek, na dolžnosti ni izvrševal, zato zadene
katerem je obrazložil direktor tega urada njihov položaj in stališče.
Obširno Je govoril o uredbah in ukazih ZVU, ki naj bi prispevali k ureditvi težkega stanovanjskega stanja v našem mestu. Sistem te zakonodaje, če jo tako lahko ime nujemo, je zelo kompliciran in bi-rokratičen. Predvideva mnogo komisij; določbe pa nimajo nobenih izdatnih sankcij ter so zato težko izvedljive. Število komisij in ukazov povzroča, da se krivda za malomarno izvrševanje dolžnosti vali z enega organa na drugega in na pomanjkljvostt ukazov.
Nevzdržno stanje v tem vprašanju je povzročilo časopisni boj. Preveč nerednesti je bilo namreč v vprašanju dodeljevanja stanovanj interesentom, kar je izzvalo veliko nezadovoljstvo med vsemi prizadetimi. Položaj je bil tako obupen in je še vedno, da je moral o tem pisati celo reakcionarm! tisk, ki pa zasleduje pri tem izključno le svoje politične namene in želi obenem podpreti koristi hišnih lastnikov.
Zanimivo je nadalje, da mestu
svet doslej še nikdar ni povzdignil k ah. Na predlog nekaterih prisot- ' svojega »milega* glasu proti po-
nih je obljubil, da bodo skušali spremenil ta načrt in naj bi šle
manjkljivostim ukazov ZVU In tu-I di Že prej sprožj; vprašanja sta-
FIZKUL1 URA
v
Kolesarji na progi Reka-St. Peter
V prejšnji številki smo že poročali o kolesarski dirk'., ki se Je vršila v nedeljo na progi Reka -St. Peter na Krasu s ciljem na Reki, danes pa prinašamo še nekaj podrobnosti:
Tekmovali so najboljši kolesarji H Zagreba, Pulja, Rpke ln repre-aentatl Trsta. Ze v prvih kllome. trlh »e J* pričela odločna borba, tako da sta na prvi kontroli v Ma-tuljah imela Rečana Ozare in Celja fe 1 minuto naskoka, medtem je tretjemu znanemu Tržačanu Sosiču Rudolfu, k: se je prvih neprestano držal, poč'la guma. V Bistrici so bili prvi ter Tržačan Jugovec in Zagrebčan Stram že skupaj. V B stripi pa je imel že drugi Tržačan Česen smolo, ko mu Je tudi poročila guma Od Bistrice do Knežaka Je vozila cela skupina skupaj, od tam se je pa že lo«Uo 8 boljših: Jugovec, Straln, Cella, Cesare, Baklč. Rode-ia in Zagrebčan Pokupec. P oga Je potem vodila preko Ribnice, tedaj se Je že jasno v delo. da bo glavna borba med Strainom m Jugovcem Prav do Reke se še m odloč lo; prva grupa je prišla kompaktno, zadnjih 200 m pa Je dal iz sebe Straln poslednji Uniš ln tako pri-spel prvi na cilj tik pred Jugov, cem. Zmagovalec je rabil za progo 1*0 km 4 ure m pol s povprečno bralno 34.128 km; 2. Jugovec Nelo; g Pokupec (Zagreb); 4. Batič <Re-ka); 5. Rodeils (Pulj); «• T’sma Reka); Tržačan Tremul se Je plasiral na deveto mesto.
Obvestilo ZDTV
t_ Vpisovanje za Mahnetov pokal ki bi se moralo zaključiti že v ponedeljek Je bilo podaljšano do Čbrtka, 14. t. m- da bodo imela moštva možnost, da sodelujejo v tekmovanju aa tržaško prvenstvo.
— Ker v nedeljo 17. avgusta ne bo na razpolago igrišče v Rov'nju, bo tekma med Oasllnljem in Rudarjem v petek, dne 15. avgusta ob 17. url na Istem igrišču.
Balincanje
V nedeljo se Je vršilo tekmovanje V tem tako popularnim tržaškem športu ln nam prineslo v drugem odločilnem turnirju zmagovalce, ki bodo v nadaljnem tekmovaniu i-grall Se važno vlogo, dali nam bodo še precej lepih iger, preden bo turnir »sključen-
Pr.našamo prve razultate drugega Izločilnega tekmovan a:	"o-
mažlč A.-Standaid B 21:5; Magdft-
Kakor poroča ZDTV bodo zmagovalo! dobili nagrade, medtem ko bodo dobila športna društva z največ točkami medaljo-
Danes ko Je zadnji dan, naj mladi lahkoatleti pohitijo, da se vpišejo, ker pozneje, ko bo vpisovanje zaključeno ne bodo imeli več prilike. Torej danes je zadnji dan vpi-sovanja-nasiov: ZDTV, ulica Machiavelli 13.
Športne zanimivost!
— Jugoslovani so se na svetovnem prvenstvu v streljanju dobro odrezali. Tako Je član jugoslovanske delegacije Nemanja Markovič dosegel sedmo mesto na listi najboljših svetovnih mojstrov.
— Na festivalu v Pragi so bili med drugimi doseženi tudi naslednji rezultati v lahki atletiki: Vuja-iič (FLRJ) jo vrgel kopje 61,71 m daleč, Seter (Romunija) je skečil v višino 188 cm, v teku na 400 m je bil prvi Sabolovlč (FLRJ) s časom 50,4. Pri dekletih je bila v suvanju krogle Marinčkova na drugem mestu (11,04 m) pred njo pa je bila Čehinja Mahačkova z 11,82 m.
odgovornost za sedanje stanje tudi njega.
Na drugi strani pa imamo ZVU, ki je dopuščala v svojih ukaz h in uredbah toliko vrzeli. Z vsemi Bvojimi uredbami in s svojim na-daljnlm postopanjem je ZVU dokazala, da nima resnega namena zadeve urediti. Stanovanjski urad je namreč med drugim predlagal ZVU, da bi mu stavili na razpolago večjo zgradbo, kamor bi lahko namestil vse one, k; so se protipravno vselili v stanovanja. V ta namen so zaprosili za neko prazno vojašnico. Predlog pa ni bil sprejet.
Ne oziraje se na krivdo, kt je za pošteno prebivalstvo jasna, se ne sme nikomur dopustiti, da bi v današnjih čas'h stiske svobodno razpolagal s stanovanj’. Stanovanjski urad moramo imeti, a vpliv predstavnikov -prizadetih »e mora povečati, ker le na ta nač'n bodo ti imeli možnost uvesti red in poštenje!
V taboriščih razseljenih
oseb ni dobro
Povratek olrok iz Krania
Te dm se Je vrnilo 300 Otrok s počitniških kolonij v Kranju ki (ih je organiziral Rdeči križ za Trst in ozemlje. Otroke je pripeljala posebna kompozicija vlaka, ki jo Je vljudno dala otrokom na razpolago vlada LRS.
Ko so se srečali s svojimi materami v Domu pristaniških delavcev, seveda ni bilo ne konca ne kraja vsakršnega spraševanja in odgovorov. Vsakdo od njih je vedel povedati, kako Je videl maršala Tita in D.mltrova v Kranju. Otroci so se zredili povprečno za 2 kg eden pa celo za 4 kg.
Danes zjutraj pa Je odpotovala tretja skup na otrok na počitniško kolonijo v Kranj.
Vremensko poročilo
z dne 13. t m. Zračni tlak 762; toplota 22.6 do 29.5, srednja 27.2; veter 22 km na uro; nebo deloma oblačno; morje razgibano; toplcta morja 26.
7. avgusta t. 1 je goriška porcija prijela ubežnika s Hrvaškega Vladimirja Vrbana, ki je zbežal iz begunskega taborišča v Ascoli-Plceno ter brez vsakega dovoljenja za prehod zapadne demarkac','ske črte in celo brez osebnih izkazil pr'šel v naše mesto. Tu se je zatakei za pomoč k usmiljenim bratom v ulici Dlaz, a kmalu je bil prijavljen varnostim organom ;n arefren. Včeraj se je moral zagovarjati pred so-d.ščtm zaradi nezakonitega pieho-da Morganove črte in zato, ker nima osebne lzkazn'ce. Na sodnikova vprašanja, zakaj je zbežal iz taborišča in kam je nameraval 11/.. n: znal begunec dati nobenega odgovora, delal se je zmedenega in čuden nasmešek je spremljal nrigov molk. Tudi njegova zunanjost je pričala o njegovem bednem stanju
Sodn'k kap. Robertson ga je obsodil na 30 dni zapora ter odcedil, naj ga po prestani kazn, odpravijo v dom za razšeljence v Gorici, ki spada pod ECA (Ente 'comunalt di assistenza).
Zanimiva pa je izjava, ki jo je V\ban dal po razpravi. Iz nje lahko posn mamo. da po ožaj tkz craz-seljencev» ni ravno rožnat in za nikogar priporočljiv, kot b ga hoteli nekateri prikazali. Fanta je namreč presenetila mila sodba. Dejal Je. da b; si želel daljšega zapora, ker tu ima vsaj kaj jesti in kje spati, da s. n.koli več v življenju ne bo že.el taborišča, kakršnega Je prestal dve leti v Italiji.
Teksti obsegajo najrazličnejše stroke, zemljevide, seznam časopisov, seznam knjig objavljenih v zadnjih d estrih letih, razne publikacije statističnega in informativnega značaja ter zadnje tri letnike «New York Worid Bčok of Facts*.
Poleg tega je tam veliko del lz filozofije, medicine, umetnosti, filologije, zgodovine, literature in splošnega tehničnega ali znanstvenega značaja.
Ta zbirka Je na razpolago tisku ter se novinarji lahko obrnejo glede pojasnil na g- Grlgisa, ki bo z drugimi nameščenci pomagal interesentom tako pri tisku, kakor pri prevajanju.
Dvig nakazil. Vodje občinskih prehranjevalnih uradov naj dvignejo tekom današnjega dne pri Se. pralu nakazila za testenine za delavce za prihodnjo delitev.
Trgovci naj dvignejo danes pn občinskim prehranjevalnem uradu nakazila za testenine za delavce,
Enotni sindikati
Sindilcat kovinarjev poziva l.var-je, strugarje, skoblarje in varilce, da se javijo na sedežu v ul, Im-briani 5.
Parada na trgu Unif&
Generali John C. H. Lee, T S. Airey, CB, CBE ln B. E. Moore DSO m admiral Symmons Tay:or DSC RN so včeraj pregledali na trgu Unitfc oddelke križarke «A;ax», škotski bataljon in 351. pehotni polk ameriških čet v Trstu «TRUST».
Jutri spominska svečanost v Škrbini
Zveza primorskih partizanov v Sfcr&ini na Krasu poziva vse domače in okoliško prebiimlstvo, partizanske zveze, društva in organizacije k obilni udeležbi na spominsko svečanost, ki bo jutri, 15. av-gusta v SfcrMni ob priliki odkritja spomenika S) padlim borcem, tal-oem in žrtvam fašizma, ki predstavljajo nepozaben delež te kra-šk vasi v narodno-osvobodilni borbi.
Nove knjige v zavezniški t:taln'ci
V zavezniški čitalnici v ul. Tren-to št. 2 so pred nekaj dnev: odprli nov knjižni oddelek. Ta oddelek ima več tisoč ameriških knjig n v bodoče bodo dobili še nove pošiljke.
lena A-Corsl A. 17:21; Pečar C..
Delavci A. 2:21; Juta A.-Baldi A 21:6; Sv. Andrej A.-Acegat 21 13;
Corsl B.-Bellavista A. 21:28; Skoljet A.-Pečar A. 21:2; Skoljet B-Prista-niščniki A. 21:17; Pečar B-Kolom-bln 21:18. Medtem ko se turnir nadaljuje, so za v četrtek, 14. t. m ob 20. uri vabljeni voditelji moštviv da se pogovore za tretjo odločilno tekmovanje. Tekme se bodo vršile v nedeljo, 17. t. m
Nedeljska tekmovanja pri Sv. Soboti
Kakor smo že poročali, bo v nedeljo tekmovanje lahkoatletov-M-četnlkov, ki se bodo pomerili v tekih na 100 m. 400, 3000 m. ter v švedski štafeti. Mlad nke pa bodo tekmovale v teku na 100 m. 800 m, v skoku v višino in y daljava
%%*AWyWAVAVWUVl5A %W.W.W.VWVWuWiWi WWVAV%\5WAVWA%WW- WbWVVWiiVAWbV%VSV%
r...gospa Rooseveltova »e je nenadoma dvignila s stola (n pohitela k vratom. In prieibal »e je v sobo John Buli alias zelo častivredni W*nston Leonard Spencer Churchill.
Gospa Rooseveltova mu je segla v roko in dejala slovesno in spoštljivo: sDober več-r, gospod ministrski predsednik.»
»Dober večer, gospa Rooseveltova», je odvrnil, držeč pred seboj dolgo, debelo, sveže prižgano cigaro, kakor da si prizadeva, obvarovati jo prid sleherno nezgodo.
Churchill je Mi videti manjši, kakor sem si ga predstavljal, zlasti poleg gospe Rooseveltove. Imel je okroglasto, čokato postavo s kratkimi, šibkimi nogami in rokami ter ozkimi rameni. Sam trebuh ga je bil, prsi m glava; tilnika n*č. Ko je prihajal bliže s nekoliko namršenim obrazom na velikem, debeloličnem rožnato belem ibrazu. se nam je vendarle zdel silne rasti pač zaradi t’ga, ker smo vedeti o njegovem delovanju po Dunqwerqueu in pa zaradi neke osebne svojstve<nostl. Promikal se je kakor da bi bil brez členkov, ves Iz enega kosa: čvrsto, brez naglice, ne izmikajoč se oviram, kakor kak tank.
zZdravo, TFinsfon», je vzkliknil F. D. Roosevelt. zDober večer, gospod predsednik*, je rekel Churchill j»i prijel roko, ki mu jo je bil oni dramatično iztegnil nasproti.
Za trenutek se je opazilo, kako sta se zazrla drug v drugega z vedočim, obenem pa lokavim pogledom. Kaj je pomenil ta pogled t Rooseveltov izraz je kazal, da ga nekaj zabava in hkrati vznemirja-Toda bolj »n« je eanimoi Churchillov izrdz, deloma zato, ker sem ga takrat prvič videi, največ pa zato, ker sem ga kakor mnogi drugi Am ričani imel za nevarnega: ali mu bo F. D. Roosevelt kost Njegov veliki, okrogli obraz je bil dovršeno gladek, milo nedolžen — rasen oči 1» ust, ki so bila zvita, neusmiljena, brezvestna...
Ko sta se gledala smehljajoč se (n vendar brez smehljaja, se je čutilo, da ti drug drugemu merita sile, preudarjata in izzuata k spopadu. Bila sta na vrkuno« osebne znelosti in popolna predstavnika svojih razredov, držav in dobe; v tej igri, kj'r so bile na kocki zadeve svetovnega pomena, sta bila dva nasprotnika, ki sta se na-rdvno privlačevala — grozljivo ju je bilo opazovati. Zdelo se je, da drug drugemu neslišno govorita: No, kako bom nocoj ravnal s tfbojt — Kako boš odgovarjal na mojo taktiko t — Kako bo to vplivalo na našo skupno stvar, ne toliko med vojno (tu je že vse določeno), ampak potem f ln kakšna bodi po tvojetn tidša skupna stvar t Kaj misiiš glede Rusije f
(9e nadaljuj«)
Sporazum med delodajalci in peni možen
Jutri bodo pekarne odprte
Pogajanja med pr.dstavn.ki pekov in delodajalcev na uradu za delo so se nadaljevala včeraj popoldne. Ker so se zastopniki delodajalcev pokazali pripravljene, da ugodijo delavskim zahtevam, so sindikalni pr dstavniki odgodili skupščino, ki bi morala biti v torek, na danes zvečer, tako da bodo lahko poročali o sedanjetn položaju.
Zagotovljeno pa je, da bodo pekarne na jutrišnji dan —• Veliki Šmaren odprte.
Zborovanje mladine mesta in dežele
bo danes ob 20.30 v dvorani prosvetnega društva Skampjrle za Skoljet in Sv. Ivan in ob istem času v Podlonjerju za mladino Lo-njerja 4n Pcdlonjerja.
Vse trgovine Bodo na praznik 15. t. m. zaprte. Obi at ovale bodo samo mlekarne od 6. do 10. ure in cvetličarne od 8. do 13. ure. Brivski saloni bodo zaprti.
Podaljšan rok za prijavo nameščenskega davka
Davčna uprava (finančna inten* dantura) sporoča, da je rok za prijavo nameščenskega davka za delavce in uradnike z letnimi dohodki nad 180.000 lir podaljšan do 30. septembra t. 1.
Prosvetno društvo v Lonjerju
priredi v nedeljo, 17. t. m. koncert »voj h mladih članov tov. Oskarja Kjudra (violina), ki je gojenec
Stebel Bruna 100. 9*jno,
Černivec Frančiška 100, Justina 200, Kralj Alojzija
200,
Peraz’ Alfredo 500, Rossine! EW°n<J ra 500, Flego Karel 1000. Zb.r»» okraju Milje: Suracci Marija J Piasel Viktorija 1000, Bensi Ljo* 1000, Petruzzi Adelma 500, ~ go Enea 500, Dagnelut Daniel ' Giolfo G. B. 500. Mersinl Elda Davide Ivana 500, Valenta Mam. 500, Berton; Ofelija 500 Bern * tonlja 500, Bertocchi JakorniO®• y Dujmovič Ana 500, Robba J , 500, Demarchi Dina 500, p!®5D'v«. Perina 500, Sodnič Marija 50<J. ^ gl'a Marta 500, Stener FranC .jj Gašperini Jolanda 300. Toni . Nives 200, Babič Jožefa 2°°. * tanot Tereza 200, DegrasSi a"*, nija 400, Furlančič Jožefa 200, darič Roza 300, Petronio .vto 300. Veljak Marija 300, Cer Ivana 300, Scheriani Aldo 400. ^
nja Ivana 300 Trebjan Mar-J® ( Petronio Štefanija 500, , AOO, Pavla 100, Scheriani Steli® a Fuk Jolanda 500, Nlcolini 200.	Arrt)tl:
Za kolonijo v ul. Buonarr Stulle Marija je poslala m"la® jjfl
Za kolonijo v ul. lle Marija . .
‘n paradižnike, tov. Černe Zlatič 200, III. rajon (I ASIZZ sadje, čokolado, marme' karamele in 500 Tr ASIZZ *' seka testen’ne in 1000 lir-. , .'kovo III. r., IV. S. sadje. par«d^rn 1 e
ir**
mezgo in krompir, ASIZZ
mleko, jajca in 400 liri Lija Vidav 100 lir.
pion:
Rad”sk' sno
v četrtek, 14 av TRST II
redi
13,00
11.30 Dopoldanski koncert. -Sodobna Angl’ja:	Dušeslovc.^	jj
zdravniki za duševne bolezni, 'j. Ruska plesna glasba. 12.30 * ni dueti. 12.45 Napoved časa * p ročila. 13.00 Srbske in hrvatsKf ^ srni. 13.15 Ritmična glasba- ‘tr4 Glasba raznih narodov. T4-oo-„r«tv0 glasba. 14.15 Sovre: Gospoda^ 14.28 _L l,„tur.
pri starih narod’h. večernega sporeda. 17.30
Min*®
glasbene akademija v Ljubljani, | ^ gi^ba, £«noT 1. Vidm«
mešanega	Caiw,„alra(,a	18.30	a.
l/orla f*1 nlra Llrluvir^ tPT*
zbora pod vodstvom tov Lavren-j u^l^^letnallasba.JS, č:ca. Cisti dobiček gre v kor,st Di- rodno gtanj<s slovencev jaške Matice.
'“F® j Skladbe Čajkovskega. 18-30 --- ^
laso z«*:
Zahvala
Slovenske in italijanske materi od Sv. Ane se iskreno zahvaljujejo tovarišicam v počitniških kolonijah na Gorenjskem za vzgojo lu skrb s katero so negovale nj‘hove o*ro-ke. Obenem se tudi zahvaljujejo socialnemu skrbstvu, ki je omogočilo letovanje njihovim otrokom, da so se vrnili iz Titove države sveži in okrepčan’.
Ne bodo pozabile tudi tovariša Del Vecchio, ki si je potrpežljivo prizadevali, da bi odšlo od Sv. Ane čim več otrok na letovanje.
Hvaležne matere
Ponarejene tobačne izkaznice
Večerja v Beli hiši
1 LOUISADAMIČ ~|	,
januarja l. 194*. je bil Churchill na svojem prvem vojnem obisku V Ameriki. Preden se je anglfški ministrski predsednik vrnil v F,vropo, mu je predsednik Roosevelt priredil v Beli hiši poslovilno večerjo, na kattro je povabil tudi pisat Ija Louisa Adamiča tn njegovo ženo Stello. Večerja je postala slavna zaradi Adamičeve knjig« zVečerja v Beli hiši*. Protj amtorju in založbi je Churchill vložil iz nam š« neznanega vzroka tožbo. 8 tem je nedvomno poudaril a Modnost knjige, v kateri avtor po osfri psihološki in politični analizi obeh državnikov prehaja na kntiko ameriške povojne politike.
V začetku knjige se Adamič omejuje na zumanje vtise. Opisuje nam, kako so se gostje zbrali v velikem ovalnem prostoru, ki je znan kot predsednikova dslovna soba ali tudi kot «Lincolnova delovna soba*. AdAmič slika čisto posebno atmosfero te sobe z njenimi zgodo-vinskimi spomini, lepo starodavno opravo, ru-menomte-nimi zastori, številnimi slikami in bakrotiski na stenah. Pokaže nam Roos velta:
«V tej sobi je bil v devetem letu svojega predsednikovanja Frank. lin Delano Roosevelt videti čudovito domač. Ko smo vstopili, smo ga uzrli na desni strani nekje ob srtdini dolge zaokrožene stene, kjer je sedel za veliko pisalno mizo. Na njej je bil majhen ladijski zvoneo, škatla za cigarete, pepelniki, kaki dve knjigi in pladenj s priborom za cocktail... F. D. Roosevelt je bil na pogled nenavadno čil, samozavesten In »počit — na vrhuncu svojih sit.
Se zadnjikr, t je šumno potresel s sr brno posodo za mešanje cocktoila. Barva obrača je bila sveža in sive oči So se mu bleščale v nalezljivi vnemi. Glavo je bil nagnil kakor v pričakovanju, ms ;»osoren, da mu ne bi nobena reč ušla, in narčd, mimogrede uganiti kako vragolijo... Sele čez čas si se presenečeno domislil, da fe hrom,-tn sj za trenutek podvomil, če je to res, Dolgi širokOpUči trup in velika glava, ki se mu fe odražala od dobro krojenega smokinga, mehke bele srajce in črne p-nttje, sta bila mogočna, veličastna in sta pri trgovala pozornost nase. Gibi njegovih rok in ostalega gornjega telesa so bili osupljivo žiimhni in srni.*
Churchilla nam predstavi pisatelj takole:
Ze pretekli mesec smo pisali o nerednostih pri tobačnem monopolu. Od takrat »e Je začela zanimati za to stvar tud; policija. Čeprav ta ni izdala nobenega uradnega poročila, vendar kroži vest, da Je bila v ponedeljek aretirana na svojem domu v ul. Galvan; Libera Canzlanl, ker jo sumijo, da j« razpečala mnogo ponar:jtn»h tobačnih nakazn c raznim me*tn'm tobakarnam. Istega dne so bil! are. tirani tudi nekateri tobakamarj’, ker so našli pri njih ponarejene nakaznice. Po raznih vesteh je že na tisoč? takih ponarejenih nakaznic v prometu in verjetno so v »e kupčke zapleteni tudi nekateri uredniki pr; državnem monopolu, ki ima svoj sedež v starem pristanišču. Upamo, da bo polirija v kratkem izdala svoje prvo poroč'lo in bomo takrat lahko kaj več povedali o zadevi.
urad
Amerikansfca str»ia ramla mladeniča
Ameriški vojaški tiskovni poroča:
Včeraj zjutraj okrog 3. ure jo stražar pri miramarskem gradu ranil 17-letnega Viktorja Skerlavaja z Lonjtrske ceste 20, ker je hodil tam v bližini. Sk rlavaj j« bil v družbi še enega Človeka ln ko Ju je straža ustavila, sta začela bežati. Stražar je streljal za njima !n zadel Skerlavaja v stegno.
Ranjenemu so nudili prvo pomoč na vojaškim obvezoval.šču <n ga nato odpeljali v glavno bolnico, kjer bo ostal kakih 10 dni. Poltoiji je Izjavil, da je gledal skozi okno nekega ploslopj«. ker Je iskal prostor, kamor bi šel spat.
V svojem komentarju pravi po-roč'k>, da obžalujejo podobne do-godkč, toda ponavljajoči se primeri tatvin pri vojakih narekujejo potrebo strogih ukrepov.
Neprijetno presenečenje
Neprijetno presenečenje *o pripravili tatovi 41-letnemu Brunu De Flnetti, ki se je te dni vrnil v Trst p, dvotedenski odsotnost'. S ponarejenimi ključi so med tem časom vdrli v njegovo podstrešje v ul. Coroneo 43 in odnesli nekaj prstelj. n ne ln oblek - v skupni vrednosti preko 35 tisoč lir.
Smrt pod katnionotn
Včeraj okrog 17.40 je vozil šofer Ma io Požar Dreherjevo pivo s kar m'onom po ul. Bončini v Skednju.
Tam se je splazil na kamion 46-let-ni Babič Franc iz ul. CampaneUe 10, ki pa Je padel pod kolesa :n s! pri padcu zlomil medenico ter odnesel še druge notranje poškodbe Avto Rdečega kr.ža ga je brž odpeljal v bolnico, vendar je Babič že med potjo umrl. Priče, ki so bile z njim na kamionu pravijo, da Je bil Babič pijan.
Zopet luknja v strehi
V ulici Udlne mora obstojati neka tatinska tolpa, ki se Je specializirala .na vlome skozi streho. Prejšnji teden smo poročali o takšni tatvini v gostilni «Pr! stari br skvi» in dai-.es imamo podoben slučaj v gostilni «Prl deteljici* v ui. Udlne št. 5.
Tatovi so prejšnjo noč vdrli v gostilno skozi tako luknjo v strehi in se založili z gnjatjo In sirom. Poleg tega so odnesli še eno moško obleko ln sandale. Lastnik Marcello Zanini Ima okrog 25 tisoč lir škede ln je tatvino prijavil policiji, ki sedaj Išče akrobatske tatove.
valčki. 19.45 Napoved čas«i poročila. 20 00 Pripovedke z* fo0-> najmlajš . 20.10 Koncert sak*" ,trsta Dražila Srečka. 20.30 .je. mezzi. 20.45 Slovenska ort,07-feiiU» 21.00 Vrban Smuk pri tP ' oZli-21.30 Pevski koncert Olge A ^n;(. nove. 21.45 Biseri slovenskei	,,
ževnosti. 22 00 Skladbe za ki® jjjj orkest ri 22.45 Pes*ra gl®s™„0C'-Napoved časa in poročila, za-tanje sporeda za prihodnji 23.35 Polnočna glasba.
KINOPKEDSTAIJE
ROSSETTI. 16.30: »Glavna z G. Raft in A. Seridan.	K<v
FILODRAMMATICO. 16.00; ps je izginil*. R Mont«0 ln R Russ?l.	lce>,
ITALIA. 16.00: »Polžaste »topn
ALABARDA. 16.00:
»Plavolas^
•rnlii* .Toan Blondcll
gorijo’ 15 Dre*
kazni*, A. Sherldan, R-	moj
bo maša
15. t. m.
V Lipid
na praznik Vnebovzetja,
Rojstva, smrti In poroke
Dne 13. avgusta se Je rodilo 6 otrok, umrlo Je 6 ljudi, porok pa Je bKo 10.
raju*, Joan Blondell Young.
IMPERO. 16.00: «Meje 8' »Circus Togni v filmu*.
MASSIMO. 16.00:
m«. .  i	L/U)	^
NOVO CINE: 16.00: »ZbogoO® Up; Neapelj*.
IDEALE. 16.30: c«v*.
CENTRALE. 15.00: Nov« P* ščin« Toma Mixa».
»Kralj ril®*
5U*to!^
KINO V NABREZINT. ln petek, 14.-15. t. m.: »poročilo*.
M A
L I O G L A
NAPRODAJ so prazni že PJ sodi od 300 do 3800 litrov' p(it_5 Kna^co Gor*ca. Korso R°°
Ob 15. obletnici porok«
MARIJE
in
ALO.IZIJA ABRAM’9
Jima želi sin ALOJZ ol>1 | sreče.
Trst - Sv. Ivan 14.8-1®*
Odg. urednik DUŠAN Tisk Stabllimento Tip.
ZPP REPENTABOR priredi Jutri, 15. t. m. na tradicionalni proatiik
tombolo, srečolov in javenples
Dobitki tombolg v skupni vr-dnostl 15.000 lir, srečolova nad 50.000 lir.
Za okrepčila bo preskrbljeno. — Z bodo vozili avtobusi ve* dan.
Opčin na
vabljeni
lellkrllkvlrfaells moiMo« |io 24112JllIH*c'
KRZNARSTVO
•>V'#
i ift
• •’r *!* • We.
i30>