SKUPSCINA OBČINE LJUBLJANA 5IŠKA Skupina delegatov Datum: 23. 2. 1983 OCENA DELOVANJA DELEGATSKE SKUPŠČINE TER NJENIH ORGANOV IN DELOVNIH TELES I. UVOD , . , ¦ " .. S tem gradivom želirao prikazati in oceniti delo delegatske skupščine, njenih organov in delovnih teles v prvih dveh letih tretjega mandatnega obdobja ter spodbuditi vse družbene subjekte k aktivnostim za izboljšanje dela ter od-pravo še zlasti tistih pomanjkljivosti, ki se trdovratno ponavljajo iz leta v leto. Na februarskih sejah zborov občinske skupščine smo obravnavali uveliavlianie riplpgat-.Bkega siatema v naši občini, zato v tem gradivu opozarjamo le na nekatere ključne ugotovitve in ocene. Ugotovili smo, da delegatski sistem tudi v tera obdobju bolje deluje v krajevnih skupnostih kot v združenem de-lu. Temeljne delegaoije v krajevnih skupnostih se redno sestajajo, čeprav udeležba vedno ni zadovoljiva. V združenem delu pa v nekaterih delovnih okoljih ne delujejo niti temeljne delegacije niti konference delegacij. Dobro delujejo v tistih okoljih, kjer je razvito samoupravljanje in kjer se tudi subjektivne sile zavedajo svoje odgovornosti za razvoj in krepitev delegatskega sistema, prav tako pa se te odgovornosti zavedajo tudi poslo-vodni organi. Se vedno je prisoten problem organiziranosti konferenc dele-gacij. Pri ooeni dela skupščine in njenih organov ne moremo mimo tega, da ne bi po-sebej opozorili na družbeno ekonomske razmere v svetu in doma. Dogajanja v svetu so v znatni raeri vplivala tudi na dogajanja pri nas, predvsem na naš gospodarski razvoj. V izredno zaostrenih in težavnih razmerah v svetu, smo si v zadnjih dveh letih zastavili zelo zahtevne naloge, ki so imele skupni imenovaleo - opiranje na lastne sile. Te razmere so delo skupščine in drugih subjektov usmerjale zlasti v uresničevanje zastavljenih planskih nalog ter zahtevale njihovo aktivno vključevanje v uresničevanje strate-ških ciljev: povečevanje izvoza in produktivnosti, delitev po delu, gospo-darna poraba sredstev za skupno in splošno porabo itd. Ker bi podroben prikaz dela zahteval preveo prostora, smo se osredotočili sarao^na nasledr.ja področja aktivnosti: oblikovanje in uresničevanje politi-ke družbeno ekonomskega razvoja občine , programiranje dela skupščine, informiranje delegatov in javnosti, zajerna delo posameznih zborov in delov-nih teles ter vključevanje skupščine v delo skupščin širših družbenopoli-tičnih skupnosti. . , , II. OBLHCOVANJE IN URESNlCEVANJE RAZVOJNE POLITIKE Tretji mandat delegatske skupščine v celoti pada v čas izvajanja srednje- ročnega družbenega plana za obdobje 1981-1985. Zato je bila v preteklih dveh letih pozornost posveoena izvajanja nalog, ki jih je opredelila de-legatska skupščina ob zaključku drugega mandata. Težave, s katerimi smo se srečevali v prvih letih tega srednjeročnega ob-dobja in ki so posledica spremenjenih gospodarskih razmer v svetu in doma, so narekovale spremembo dogovora o temeljih plana in spremembo družbenega plana občine za omenjeno obdobje. Usklajevanje in prilagajanje teh aktov spremenjenim pogojem, novim ugotovitvam iz analiz ter novim družbenim usme-ritvam je potekalo v letih 1982 in 1983. Za izvajanje zaortane razvojne politike je skupščina sprejemala vsakoletne resolucije o družbenoekonom-skera razvoju ter v njih opredelila konkretne naloge in ukrepe za tekoče leto. V zadnjih mesecih preteklega leta in v začetku letošnjega pa so te-kle priprave za sprejem načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospo-darske stabilizacije v občini, ki vključuje zelo širok krog nosilcev pla-niranja in drugih subjektov. Posebno pozornost je skupšoina posvečala izva.ian.iu družbenega plana in re-solucij v posaraeznih letih. Temeljne usmeritve in cilje uspesno izpolnju-jemo, ceprav združeno delo pesti pomanjkanje repromateriala, naraščajo-ča nelikvidnost, manjše možnosti za investioije in druge znane težave. Iz spodnje tabele je razviden razvoj v posameznih letih: Plan Realizacija Resol. _____________________________________81-85 1981 1982 1983 1984 industrijska proizvodnja 270 777 575 9T§ 375 kmetijska proizvodnja . 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 konvertibilni izvoz •'" " ¦•. 1f,fl 14,0 3,2 30,5 15,0 konvertibilni uvoz 1,0 16,0 17,0 2,9 družbeni proizvod ¦ - ' - 1,1' 1.8 1,0 1,0x 1,5 zaposleni ______________"_________1^0_______1,0 2,8 1,5 1,0 x - ocena Za gospodarsko strukturo naše občine je znaoilno, da prevladujejo fina-listi. Zato se na njihovih plečih lomijo vsi administrativni ukrepi na po-dročju politike cen kot na primer neusklajenost cen materialov in gotovih izdelkov. Disproporoi v cenah in neustrezna politika cen, ki administrativ no uvaja odnose v primarni delitvi družbenega bruto proizvoda povzročajo izgube in poslovanje na meji rentabilnosti. Slednje pa ni pogojeno le z objektivnimi vzroki, temvec tudi subjektivnimi - slaba kadrovska zasedba in nezadovoljivi medsebojni odnosi; prepočasno prilagajanje spremenjenim gospo-darskim razmeram, nezadovoljivo uveljavljanje medsebojnih dohodkovnih odno-sov v okviru DO, SOZD in reproverig itd. OZD, ki so poslovale z izgubo in na meji rentabilnosti, smo posvečali stal-no skrb. Vse OZD, ki so poslovale z izgubo, so sprejele sanaoijske progra-me, večina tistih, ki so poslovale z motnjami, pa tudi ustrezne programe ukrepov za odpravo motenj v poslovanju. Kot uspešno lahko ocenimo izvaja-nje sanacijskih programov v Iskri (DO Široka potrošnja, TOZD TV Pržanj, DO Avtoelektrika - TOZD Tovarna žarnlc in DO Mikroelektronika) ter v ŠRC Zavod Tivoli. V okviru iskanja rešitev za uspešno sanaoijo je bilo tudi več po-stopkov za statusne spremembe OZD. Posebej aktivni so bili na tem področju Izvršni svet, CS ZSS in OK ZKS. Treba pa je poudariti, da so v nekaterih 0 OZD premalo na samoupravni način razreševali nekatere najaktualnejše pro-bleme v okviru poslovnih sistemov (Iskra ISEZ, Gorenje - Tiki). Neuspešna so bila tudi prizadevanja, da se po samoupravni poti uredijo razmere v DO PAP ter Domu starejših občanov. Zato je občinska skupščina sprejela sklepa o uvedbi zaoasnega ukrepa družbenega varstva v teh organizacijah. Toda iz-lcušnje kažejo, da 3 temi ukrepi vedno ne dosežemo zaželjenih ciljev. Zato morajo vsi odgovorni subjekti delovati na preprečevanju vzrokov, ki bi ter-jali uvedbo ukrepa. Izgra 1evan 1u gistema naera ievan/la do delu In rezultatih dela je skupščina posvečala posebno pozornost. Ugotavljamo pa, da se njeni sklepi, priporoči-la in usmeritve vse prepočasi uresničujejo, zato stanje v številnih delov-nlh okoljih ni zadovoljivo. Na področju uresničevanja družbene usmeritve razporejanja dohodka in oistega dohodka pa je bilo z usklajenimi akcijami doseženo, da so OZD v globalu spoštovale te usmeritve in so kršitelji iz preteklih let poravnali svoje obveznosti. S področja družbenih dejavnosti pa ni nobena OZD kršila dogovora kljub temu, da 30 v nekaterih osebni do-hodki izredno nizki. Po pooblastilu zbora združenega dela je Izvršni svet nekaterim OZD, ki so poslovale z izgubo, odobraval izplačilo OD nad zajam-čenimi, o oemer je redno poročal skupšoini. Investici.iska politika občinskega eospodarstva je dobila ustrezno mesto ta-ko v planskih dokumentih kot tudiTnaših rednih aktivnostih. Zaključene so bile nekatere pomembne naložbe v Litostroju, Iskri, Leku in Slovinu; v te-ku je še več novih. Njihova skupna značilnost je povečanje izvozno usmer-jene proizvodnje, povečanje produktivnosti dela ter uporaba domačega zna-nja. Se posebno skrb smo posvečali razvo.iu kmeti.jstva ter uresničevanju kmetij-ske zakonodaje. Usmeritve, ki jih je sprejela skupščina.ter prizadevanja izvršnega sveta in drugLh dejavnikov, so prispevala k temu, da so doseženi zadovoljivi rezultati. Povečala se je tržna proizvodnja mleka, mesa, krom-pirja in pšenice, dosežena je veoja samooskrba, povečane pa so tudi blagov-ne rezerve. Skupščina je s področja kmetijstva sprejela več normativno-pravnih aktov (komasacija.melioracija, zaščita kmetij) z namenom, da bi u-stvarili še boljše pogoje za intenzivnejšo izkoriščenost kmetijskega zem-ljišoa. Na podrooju družbenih deiavnosti se je aktivnost skupščine in njenih orga-nov osredotočila na uresnicevanje nalog, ki pomenijo izvajanje stabiliza-cijskih usmeritev, svobodno menjavo dela in uresnioevanje nalog iz progra-tna samoprispevka II. in III. Tako smo nenehno terjali uskladitev programov posameznih dejavnosti z realnimi zmogljivostmi, opredelitev prioritet na posameznih področjih ter sprejem ustreznih akoijskih programov v posamez-nih OZD za izboljšanje organizacije in kvalitete dela, za boljšo samouprav-no organiziranost, še zlasti na podrooju otroškega varstva in varstva osta-relih. Ob spremljanju.uresničevanja programa gradnje objektov družbenega standarda smo ugotavljali, da se le-ta zadovoljivo uresničuje. Med drugim smo uspeli uresničiti tudi program izgradnje zdravstvenega doma Medvode, ki je v zaključni fazi. Skupščina in njeni organi so veokrat obravnavali problematiko na podrooju gtanovan.iskega gospodarstva. Se posebno pozornost smo posvetili problemu sanaoije Draveljske gmajne ter izgradnji stanovanjske soseske Stara cerkev. Nedvomno so stališča in sklepi, ki so jih sprejeli skupščina in drugi orga-ni, pospešili aktivnosti na razreševanju teh problemov. Žal pa nam ni u-spelo urediti statusa novozgrajenega objekta - Nastanitvenega centra, kjer kljub velikim prizadevanjem polovica objekta še vedno ni zasedena. Žal se prepočasi uresničujejo stališča skupščine glede izboljšanja samouprave v okviru SIS, hišne samouprave, večjega vpliva bodočih pričakovalcev stano-vanj na politiko cen ter učinkovitejšega nadzora nad izgradnjo. Prav tako nismo bili dovolj učinkoviti pri odpravljanju barakarskih naselij, vzdrže-vanju stanovanjskega fonda in njegovi boljši izkoriščenosti ter izpolnje-vanju obveznosti uporabnikov do tega fonda. Delegatska skupščina, izvršni svet, še zlasti pa posamezne delegacije in delegati so često opozarjali na reševanje perečih problemov na področju korounalnega gospodarstva (ureditev posameznih cest, kanalizacije, javnega prevoza, vzdrzevanje koraunalnlh objektov itd.). Vsa opozorila in priporo-oila niso dala pozitivnih učinkov. Tako je tudi skupščina pozvala vse OZD, da dosledno izpolnjujejo s samoupravnimi sporazumi prevzete obveznosti za združevanje sredstev za komunalno infrastrukturo. V obeh letih sta skupšči-na in izvršni svet veokrat zahtevala tudi ureditev odnosov med Samoupravno komunalno skupnostjo in Samoupravno stanovanjsko skupnostjo ter njunima stro-kovnima službama v Staninvestu in ZIL-u. Kljub nekaterim pozitivnim premikom pa z doseženira še nikakor ne morerno biti zadovoljni. Na področ.iu ure.ian.ia prostora je bilo težišče aktivnosti skupščine in njenih organov usmerjeno v sprejemanje zazidalnih načrtov in njihovi novelaciji. Naj pri tem posebej opozorimo, da smo bili roed prvimi občinaini v Sloveni-ji, -ki smo sprejeli akt o uskladitvi našega plana razvoja vključn6 s pro-storskim delom plana z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč. Delovan.ie kra.jevnih skupnosti ter materialni, kadrovskl in prostorski pogo-ji za njihovo delo so bili cesto predmet razprave v skupšoini in njenih organih. Stališča in priporočila, kl so bila sprejeta, so prispevala k iz-boljšanju stanja na tem področju, toda v nekaterih krajevnih skupnostih še vedno ni v celoti razrešen problem ustreznih prostorov ter problem vzdrže-vanja in obnove obstoječih družbenih domov. Uspešno je bila v tem obdobju izvedena samoupravna organiziranost delavcev v krajevnih skupnostih z obli-kovanjem ene delovne skupnosti. Skupščina in njeni organi so spremljali uresničevanje nalog na podrooju splošne l.iudske obrambe in družbene samozaščite. se vključevali v aktiv-nosti pri ažuriranju obrambnih naortov in skupaj z drugimi dejavniki za-gotovili sprejem varnostnega načrta oboine. Uspešno smo sodelovali tudi v več vajah, ki so pokazale stopnjo naše pripravljenosti. Prav tako je skupščina redno spremljala delo varnostnih organov in problematiko na tem področju. Skupaj z drugimi organi pa se je še posebej zavzemala za re-ševanje stanovanjskih problemov ter zagotovitev boljših pogojev dela (iz-gradnja doma milice). Zavedajoč se pomena vloge, ki jo imajo v našera sisterau pravosodni in uprav-ni organi. smo še posebno skrb namenili izboljšanju pogojev za njihovo de-lo. V ta namen smo skupaj z drugimi občinami mesta Ljubljane in ljubljan-ske regije sprejeli ustrezne dogovore ter tudi izpolnili naše obveznosti iz teh dogovorov do pravosodnih organov. Stališča, ki smo jih sprejeli glede upravnih organov, so obrodila določene sadove, žal pa še vedno nismo dose-gli zadovoljivih rezultatov glede izboljšanja kadrovske strukture in aktivnejšega vključevanja upravnih delavcev v družbena prizadevanja za nadaljnji razvoj in krepitev delegatskega sistema. Ocenjujemo, da se je izboljšal odnos upravnih delavcev do strank in reševanja njihovih zadev -ter do priprave delegatskih gradiv in dela delegatskih teles. III. PROGRAMIRAIJJE DELA Pri programiranju dela skupščine, njenih organov in delovnih teles ugotav-ljamo v tem mandatu pozitivne premike. Delo se je odvijalo skladno s spre-jetiml letnimi in periodičnirai programi, ki so bili sprejeti pravočasno. Osnova za njihovo pripravo so bile pobude delegatov, delegacij, krajevnih skupnosti, OZD, družbeno političnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, izvršnega sveta in upravnih organov. Kljub stalnemu animiranju žal še vedno ni dovolj pobud iz temeljnih samoupravnlh sredin. ¦ ¦ Sprejeti programi so bili v glavnem uresničeni. Od skupno 177 programiranih teh (93 vsebinskih, 84 normativnih), predvidenih v periodičnih programih, ni bilo obravnavanih 28 ( 15,8 %), hkrati pa je bilo na novo vključenih 65 tem, kar je 36 % več, kot je bilo planirano. Med predlagatelji gradiv še vedno prevladujejo izvršni svet in upravni or-ganl. Nedvomno je eden izmed vzrokov tudi ta, da so se v tem obdobju pogo-ji gospodarjenja zaostrovali, kar je nare-kovalo večjo aktivnost izvršnega sveta in upravnih organov. Vsekakor je pozitivna ugotovitev ta, da se je razmeroma precej povečalo število drugih subjektov, ki so pripravili posamez-ne teme. Pogosteje so se pojavljale SIS družbenih in rnaterialnih dejavnosti, družbeno politične organizacije, nekatere organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in še nekateri. Pri tem posebej priporainjamo, da smo v tem obdobju dosegli tudi večji napredek programiranja tudi z vključevanjem pomembnejših tem Iz programov mestne, še zlasti pa republiške skupščine. Žal pa nismo uspeli v program na-šega dela vključiti tudi pomerabnejše zadeve iz programa zvezne skupščine in smo se zato v delo zvezne skupšcine vključevali preko druglh metod dela. ¦ Kritična analiza programiranih tem nam kaže, da so bila prisotna prizadeva- -nja za uspešno uresničevanje vloge skupščine, da pa bo potrebno v bodoče izvajati še večjo selektivnost, da bi dosegli kvalitetnejšo razpravo v de-legatskih sredinah in s tem tudi boljšo pripravo samih sej skupšoine. Poleg nalog, ki jih skupščina mora opraviti na podlagi veljavne zakonodaje (plan-ski dokumenti, proračun, zazidalni načrti, volitve in imenovanja itd.), smo se lotili tudi tistih problemov in vprašanj, ki so jih narekovale druž-benoekonomske razmere in posamezni pojavi. IV. DELEGATSKA GRADIVA IN DJFOHMIRANJE ' ' - Posebna pozornost je bila v tem obdobju posvečena kvaliteti delegatsklh gra-div. upoštevajoo pri tem nenehne zahteve delegatov za njihovo bistveno iz-boljšanje.Lahko ugotovimo, da je bil storjen skromen premik, ki se med drugim kaže tudi v tem, da so bila za več kot polovico krajša kot v prejšnjem obdo-bju. V posameznih primerih so bili pripravljeni tudi povzetki obširnejših gradiv. Se vedno pa je bilo premalo storjenega na njihovi večji razumljivosti poljudnosti in vsebinski izostritvi najaktualnejših problemov ter nakazova-nju poti za razrešitev posameznih problemov. H kvaliteti gradiva in lažjemu odločanju delegatov pa bi prispevali tudi s tem, če bi predlagali alterna-tivne rešitve v tistih primerih, ko je to možno. Nenehno delegati opozarja-jo, da v bistu le potrjujejo že vnaprej pripravljene odločitve in da je tu-di v tefl) eden od razlogov za njihovo manjšo aktivnost. Zato bo treba prav odpravi teh slabosti v prihodnje posvetiti še večjo skrb in zaostriti odgovor-nost predlagatelja za kvaiiteto gradiv. Temeljita obravnava v delegatski bazi je med drugim pogojena tudi z pravoča-snostjo prejema gradiva. Zato smo temu vprašanju vseskozi posvečali potrebno skrb. V začetnem obdobju tega mandata smo spoštovali poslovniški rok (20 dni), v zadnjem letu pa smo s pošiljanjem gradiv kasnlli. Vzroki za zakasnitve ni-so biii vedno objektivne narave, praviloma gre 2a prepozno predložitev gradi-va skupščini s strani predlagateljev, še zlasti zunanjih. Delegati so informirani o delu skupščine ir delovnlh teles preko delegatskega gradiva, povratne informacije delegatov, ki se udeležujejo sej, ter sredstev javnega obveščanja. Povratna informacija in s tem v zvezi spremljanje uresni-čevanja delegatskih odločitev in stališč je še vedno slaba tooka sistema. Prav na tem področju bodo morali biti sami delegati bolj aktivni in se zave-dati svoje odgovornosti glede pravočasnega informiranja svoje delegacije. Se večjo skrb bo treba posvetiti povratni informaoiji na relaciji republiška oz. mestna skupščina in občinska skupščina. Ugotavljamo, da ne zadoščajo informa-cije, posredovane v republiškem glasilu "Poročevalec", ki ga delegati ne pre-jemajo, pač pa le krajevna skpnost in OZD. Povratna informacija je pomembna še zlasti tedaj, ko delegati občinske skupščine niso bili dovolj prodorni glede uveljavitve stališča oziroma predloga ali amandmaja bodisi v mestni ali republiški skupščini. Delovni ljudje in občani naše občine oziroma širša javnost je o delu delegat-ske skupščine obveščena praviloma preko občinskega glasila "Javna tribuna" ter Radia Glas Ljubljane. Obveščanje preko Javne tribune ni v celoti zadovo-ljivo. Ne gre le za obveščanje javnosti o sami obravnavi in sprejetih odlo-čitvah na sejah, tetnveč bi bilo treba preko tega glasila pravočasno delovne ljudi in občane animirati o problemih, ki terjajo tudi aktivno vključevanje skupščine ter njenih organov in drugih dejavnikov v njihovo razreševanje. Na ta način bi ne le tedaj, ko je delegatsko gradivo posredovano v bazo, tem-" več že mnogo prej lahko razvili razpravo o posameznih vprašanjih in zagotovi-li tudi uskladitev različnih stališč ter nakazali poti reševanja. K takšnemu obveščanju javnosti bi morali dati svoj večji prispevek prav predlagatelji gradiva. Medtem, ko je dnevnik Delo občasno por-očal o delu skupščine, pa ta ugotovitev žal ne velja za Dnevnik, ki praviloma spremlja le delo občinskega izvršnega sveta. Smatrano, da bi morala tudi ta sredstva javnega obvešoanja svoj vsebinski koncept v večji meri nasloniti na delo delegatskih skupščin, kjer se sprejemajo temeljne odločitve o razvojnih usmeritvah in njihovem u-resničevanju v družbeno politični skupnosti. V. DELO ZBOROV IN DELOVNIH TELES SKUPSClNE Ko prikazujemo delovanje zborov in delovnih teles skupščine, ne moremo mlmo ugotovitve, da je bilo v tem obdobju v delo vnešenih več vaebinskih novosti in -uveljavljene tudi nove metode dela.Skupščinski zbori so tako razpravljali o aktualnih dogajanjih na vseh področjih družbenega življenja, o razvojnih usmeritvah posameznih OZD, se aktivno vključevali v delo Skupščine SR SLove-nije, preko delegatov v zveznem zboru in organiziranja razprav pa tudi v delo Skupščine SFRJ. S tem smo uresničevali našo vlogo in odgovornost za ustvarjanje takih pogojev gospodarjenja, ki naj doprinesejo k realizaciji zastavljenih ciljev. Pri tem pa ugotavljamo, da je neposreden vpliv zborov občinske skupščine na pogoje gospodarjenja oz. na delitev ustvarjenega do-hodka v združenem delu in v širši družbeni skupnosti vedno manjši. In to tem bolj, ker so se prav v tem obdobju številne pomembne odlpčitve, ki za-devajo pravico delavcev, da odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela, sprejemale v zvezni skupščinl po hitrem postopku ozlroma so bile sprejete s strani upravnih organov predvsem na zvezni ravni pa tudi drugih subjektov izven delegatskih skupščin. Na drugi strani pa ugotavljamo, da so v pristoj-nosti zborov še vedno tudi take zadeve, kjer v bistvu ne gre za odločanje v pravem pomenu besede, še zlasti ne o pomembnih zadevah, temveč za golo for-malno potrjevanje vnaprej pripravljenih odlooitev (soglasja k statutom in samoupravnim sporazumom, številne kadrovske zadeve o izvolitvi delegatov in predstavnikov v razna telesa, itd.). Temeljit pregled zadev, ki so jih ob-ravnavali zbori, potrjuje našo ugotovitev, da so zbori v tern obdobju uresniče-vali svojo funkcijo predvsem kot organ samoupravljanja, manj pa kot organ oblasti. Pri tem pa vsekakor tnoramo upoštevati, da je občina sestavni del mesta in da smo dogovorno z drugimi občinami prenesli del izvirnih pristoj-nosti na Skupščino mesta Ljubljane ter preko te vplivali oziroma odločali o pogojih dela, življenja in razvoja v Ljubljani. Kar zadeva vključevanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti v delo delegatske skupšoine kot četrti zbor,lahko ugotovimo, da stanje v tem obdo-bju ni bistveno boljše od prejšnjega. V tem obdobju nisrao niti v enem prime-ru sprejeli skupnih odločitev v obliki normativnega akta, pao pa imeli le razprave o istih aktualnih problemih (zdravstvo, raziskovalno dejavnost, usmerjeno izobraževanje, telesna kultura in kultura). Kar zadeva novih metod dela naj kot značilnost posebej izpostavimo le to, da so bila v tem obdobju uveljavljena ločena zasedanja zborov skupščine. Praksa kaže, da ločena zasedanja krepijo specifično vlogo posaraeznega zbora, hkrati pa tudi omogočajo bolj temeljito in poglobljeno razpravo. V nadalje-vanju prikazujemo delo posameznega zbora in delovnih teles. a) Zbor združenega dela Ta zbor iraa v skladu z ustavo, statutom občine ter druglml akti svojstven položaj in zadolžitve. V tem obdobju je inse] 21 ločenih sej, na katerih je bilo obravnavanih skupno 328 točk, od tega: - 214 vsebinskih took (planski dokumenti, aktualna vprašanja gospodarjenja, dela in življenja, splošna poraba, normativne zadeve); - 21 točk iz dnevnih redov republiške skupščine (pometnbnejši sistemski zako-ni, planski dokumenti in resolucije ter aktualne terae); - 93 formalnih točk (verifikacija pooblastil, potrjevanje zapisnikov, delegat-ska vprašanja, volitve in imenovanja). Na vsaki seji zbora je bilo obravnavano povprečno 15 točk dnevnega reda, pri-spelo povprečno po 18 zapisnikov konferenc delegaoij od 61, skupno pa so kon-ference delegacij posredovale 368 pripomb in predlogov. Hkrati je bilo zboru posredovano 58 delegatskih vprašanj in 3 pobude, in sicer v pisni obliki v okviru zkapisnikov ali ustno na sarai seji zbora. Nadalje je bilo posredovano 29 amandmajev, od katerih je bil le 1 zavrnjen, ostali pa sprejeti. 15 Kar zadeva uresničevanje specifione vloge tega zbora, lahko ugotovimo, da je v primerjavi s prejšnjim obdobjem to vlogo uspešneje razvijal in sicer z ob-ravnavanjera razvojnih usmeritev v nekaterih gospodarskih subjektih ter aktual-nih problemov združenega dela v občini (rentabilnost, razpoorejanje dohodka in čistega dohodka - kršitev usmeritev, problematika mestnega potniškega pro-meta, sanacijski programi nekaterih OZD, itd.). Naj posebej opozorimo, da je v tem obdobju tudi uresničeval svojo ustavno vlogo glede obremenjevanja go-spodarstva za potrebe skupne porabe (družbene dejavnosti). Udeležba in aktivnost na sami seji zbora ni povsem zadovoljiva. Povprečno je znašala udeležba 61 % oziroma 37 delegatov od 61. Zbor je imel težave s sklep-čnostjo, zato je bil večkrat odložen začetek seje, v enem primeru pa je tudi prišlc do preložitve seje. Takšno stanje je nedvomno posledica že omenjenih slabosti v delu delegatskega sistema v združenem delu, kaže pa tudi na neza-interesiranost poolovodnih organov, strokovnih služb kot tudi družbenopoli-tičnih organizacij v OZD za delo delegatskega sistema. Na nezadovoljivo sklep-čnost vpliva tudi sjaba udeležba delegatov konferenc delegacij OZD, ki imajo manj kot 30 zaposlenih in tvorijo le-ti temeljno delegacijo. Tako kot v dose-danjem obdobju tudi v tern mandatu izstopajo s svojira delom nekatere konferen-oe delegacij, ki se redno sestajajo, delegirajo delegata ter tudi posredujejo stališča, mnenja, pripombe, pobude in amandmaje (Iskra, Lek, Litostroj,, Inte-gral, Energetika). b) Zbor krajevnih skupnosti Ta zbor je irael v tem obdobju 20 ločenih sej, na katerlh je obravnaval skupno 290 točk, od tega: - 193 vsebinskih točk, - 23 toek iz dnevnih redov republiške skupščine in - 71 formalnih točk. Kar zadeva vsebinske in formalne točke lahko ugotovimo, da je praviloma obrav-naval ta zbor iste teme kot Zbor združenega dela. . Na vsaki seji zbora je bilo povpreono obravnavano 11 točk dnevnega reda, p»1-spelo po 21 zapisnikov temeljnihdelegacij od 31, temeljne delegacije pa so v vsem obdobju posredovale na seje zbora skupa.j 550 pripomb in predlogov.Po-stavljenih je bilo 108 delegatskih vprašanj oz. danih pobud, ki so se v glav-nem nanašale na vprašanja s podrooja komunale, stanovanjskega gospodarstva ter urejanja prostora. Pri tem zboru, ki je bil že v prejšnjih mandatnih obdobjih zelo aktiven, ugo-tavljamo tudi v tem obdobju zadovoljivo aktivnost, ni pa zaslediti bistvenega premika v smeri večjega uveljavljanja njegove specifične vloge. Posebno po-zornost je v tej specifični vlogi posvečal zlasti delovanju in razvoju kra-jevne samouprave ter materialnim in prostorskim pogojem za učinkovitejše de-lo, razreševanju problemov komunalnega gospodarstva in javnega prevoza v posameznih naseljih. Pri delu tega zbora je prišla do izraza tudi solidar-nost delegatov z delegati iz tistih krajevnih skupnoati, katere je obravna-vana tema oz. rešitev še posebej zadevala. To je bilo prisotno še zlasti v primerih sprejemanja posameznih zazidalnih načrtov oziroma novelacij le-teh. V bodoče bo treba to-vrstniro zadevam že v nastajanju gradiva in v pripravah za skupščino posvetiti večjo pozornost s strard vseh zainteresiranih dejav-rdkov, da ne bi prevladali ožji interesl nad širšim. Udeležba in aktivnost delegatov na seji zbora je zelo zadovoljiva. Povprečna udeležba je 91,5 %. Na tem zboru , v priroerjavi z ostalima dvema, so bila večkrat prisotna deljena mnenja, zato je bilo usklajevanje tembolj zahtevno. Ctoenjena aktivnost zbora krajevnih skupnosti je nedvomno rezultat tudi bolj-šega delovanja delegatskega sistema v krajevnih skupnostih, kot je bilo že uvodoma povedano. Temeljit pregled dela posameznih delegacij in njihove po-vezanosti z dejavniki v krajevnih skupnostih pa kaže, da bo treba v prihodnjč aktivnost usmeriti predvsem v tiste krajevne skupnosti, katerih delo ne mo-1 r^mo oceniti povsem zadovoljivo. Za vse temeljne delegacije v krajevnlh skup-nostih pa velja skupna ugotovitev, da so premalo razvijale neposredno poveza-nost z najširšo delegatsko bazo - delovniml ljudmi in občani. Kot eno od mo-žnih oblik dela bi morali bolj kot doslej razvijati zbore občanov, k'i sq obi-. skani tedaj, če se na njih obravnavajo resniono aktualne teme njihovega dela in življenja. 0 pomemBnejših zadevah pa bi kazalo tudi organizirati širše javne razprave, kot to kaže izkušnja ob razpravi o sistemu pokojnlr lidskega zavarovanja. c) Družbeno politični zbor . ¦ Ta zbor sodeluje pri odločanju o vprašanjih uresničevanja razvo^a in varstva z ustavo določenega socialistionega samoupravnega sistema. Poleg te osnovne naloge se vključuje v obravnavo vprašanj, ki predstavljajo pomembnejši poli-tični problem in svoja stališča posreduje pristojnima zboroma. V tem obdobju je imel 18 ločenih sej, na katerih je obravnaval 167 točk, od tega: - 71 vsebinskih točk, - 24 took iz dnevnega reda republiške skupščine in - 72 formalnih točk. Na vsaki seji zborsi je bilo obravnavano povprečno po 9 točk dnevnega reda. V primerjavi z ostalima dvema zbororna pa je za ta zbor značilno, da je bilo postavljenih le malo delegatskih vprašanj, prav tako pa tudi danih malo pobud. Očitno je, da institut delegatskih vprašanj za ta zbor ni tako aktualen kot za ostala dva, ker imajo delegati tega zbora druge možnosti za opozarjanje na določene pojave ter probleme in njihovo razreševanje. V tem zboru so namreč precej zastopani funkcionarji družbeno političnih organizacij, ki se tudi ak-tivneje vključujejo v razpravo kot pa ostali delegati. Kritioni pregled tetn, obravnavanih na tem zboru, ravaja na zaključek, da bo treba v prihodnje ševeojo skrb posvetiti programiranju dela prav tega zbora, da bi dosegli še večji napredek pri njegovem delu. Se zlasti bo po-trebno nadaljevati s premalo uveljavljeno metodo dela, to je zasedanje tega zbora pred ostalima zboroma. Sele tedaj bo dejansko možno upoštevati stališča tega zbora na ostalih dveh zborih. Vključevanje družbenopolitičnih organizacij v obravnavo gradiv in delo zbora je bilo v tem mandatnem obdobju bistveno boljše kot v preteklih. To se je od-ražalo ne le pri programiranju dela, temveč tudi pri oblikovanju stališč in sklepov k posameznim tookam dnevnega reda in pri pripravi posameznlh gradiv za obravnavo. Delo tega zbora bo še kvalitetnejše, če bodo delegati stališča DPO prejeli pravočasno, ne pa šele pred sejaml zbora. Vecjo učinkovitost de-la skupšoine v celoti pa bomo dosegli le tedaj, Če bodo družbeno-politične organizacije svoja stališča še v večji meri uveljavljale skozi delo delega-cij v krajevnih skupnostih in v združenem delu. d) Delovna telesa • .'¦..¦¦_ Kritična analiza dosedanjega dela delovnih teles kaže, da smo sioer dosegli določen premik, vendar pa s stanjem ne moremo biti zadovoljni. Delovna tele-sa v praksi ne delujejo tako, kot je bllo zamišljeno, kot opora zborom za oblikovanje stališč in zaključkov na podlagi razprave v delegatski bazi. Ra-zlogov za tako stanje je več, objektivne in subjektivne narave. Slaba udele-žba na sejah onemogoča ustvarjalno delo in kvalitetno delo. Tudi predlagatelji gradiv menijo, da ni racionalno, da se njihovi predstavniki udeležujejo sej, 5e je sklepicgt na meji oz. sploh ni podana. Za preseganje navedenih slabosti je bilo organlziranih več aktivnosti. Predse-dniki delovnih teles so večkrat opozarjali člane na njihovo dolžnost v delu de-lovnega teiesa. 1\jdi vodstvo skupščine je organiziralo dve razpravi, ki so se jih udeležili tudi predstavniki DPO. Dosedanji napori so dali le skromne rezul-tate, zato je v teku postopek za ustrezne kadrovake spremembe. Ugotavljamo na-mreč, da je bil slabo izpeljan kandidacijski postopek, nkrati pa so tudi nekate-ri člani preobreraenjeni. Glede na navedeno bo treba v prihodnje še večjo skrb posvetiti vsebini in meto-dam dela delovnih teles, njihovo učinkovitejše delo pa ne bo odvisno le od sa-mih delegatov, temveč tudi od drugih dejavnikov, ki bi raorali s svojira delova-njem krepiti in razvijati njihovo pomembno vlogo. VI. VKLJUČEVANJE SKUPSČINE OBČINE V DGLO SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE, SKUPSČINE SR SLOVENIJE IN SfCUPSČINE SFRJ a) Vključevanje v delo Sajpščine mesta Ljubljane Neskromno lahko ugotovirao, da se je delegatska skupščina v tretjem mandatnem obdobju še aktivneje in ustvarjalneje vključevala v delo Skupščine mesta Ljub-ljane. To potrjujejo ne le številnl predlogi, pobude, sugestije, stališča in tu-di amandraaji, ki smo jih podali na obravnavane terae, temveč tudi aktivno vkljuce-vanje naših delegatov v samo razpravo na sejah zborov mestne skupščine. Pretežna večina naših predlogov, stališč in tudi amandmajev je bila tudi upoatevana. Kva-liteto vključevanja naše skupščine v delo mestne skupščine vidimo tudi v tem, da so zbori naše občinske skupščine vse pomerabnejše teme posebej izpostavili in na-nje delegatsko bazo še posebej opozorili. To pomeni, da stno tem teraam posvetili prav tako pozornost kot tistim zadevam, o kateroh je neposredno odločala občinska skupščina oz. do njih zavzeraala stališča. Upoštevajoč mnenje in vztrajne predlo-ge delegatske baze predlagamo, da se tudi tem gradivom v bodoče posveti večja po-zornost in odpravijo spoznane slabosti, ki so bile že omenjer.e. Pregled dela skupin delegatov za zbor združenega dela mestne skupščine (za podro-čje gospodarstva, prosvetno-kulturno podrooje, socialno-zdravstveno ter področje obrtnih in podobnih dejanvosti) kaže, da nlso vse skupine enako aktivne in da bo treba zaostriti odgovornost vseh članov skupine za učinkovito delo. b) Vkljuoevanje v"3cupščino SR SLovenlje . ¦ . Ifeša občinska skupščina se je tudi v delo republiške skupščine aktivno vključeva-la. Kot že omenjeno smo številne zakone, ki so bili predmet obravnave republiške skupščine, neposredno obravnavali tudi v občinski skupščini in glede njih obli-ko ali svoja stalisča oz. v nekaterih primerih tudi amandmaje. V nekaj primerih smo tudi povedli širšo razpravo z namenom, da bi zbrali čimveč predlogov,mneni, stališč in pripomb ter tako omogočili ustvarjalno opredelitev do predlaganih rešitev na sami seji zborov republiške skupščine. V vseh ostalih zadevah se je občinska skupščina vključevala v delo republi-ške skupščine preko dela štirih skupin delegatov. Ugotavljamo, da sta bili aktivni še zlasti gospodarska skupina za zbor združenega dela in skupina de-legatov za zbor občin. Z delom skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela republiške skupščine s prosvetno-kulturnega področja oz. obrtnih in podobnih dejavnosti, v katerih so vključeni tudi delegati iz dru-gih občin, ne moremo biti v oeloti zadovoljni. Delegati slednjih dveh skupin ¦ so preveo prepuščeni 3aml sebi in praviloma nimajo stališč organov oboin, ka-terih delegati so. Nasprotno pa delegati gospodarske skupine nlso prepuščeni samlm sebi, temveč so uspeli vzpostaviti ustvarjalni stik z bazo. K sodeiovanju so pritegnili tudi strokovne službe organizacij združenega dela, iz katerih prihajajo dele-gati v skupino. Delegatom vseh štirih skupin so v naši občini na razpolago tudi stališča IS, upravnih organov, SIS, DPO in drugih dejavnikov, ki so obravnavali zadevo iz programa republiške skupšoine. Ocenjujemo, da bi bilo vključevanje občine v delo republiške skupščine še bolj-še, če bi dosledno uresničevali stališoa, ki so bila v republiški skupščinl spre-jeta v preteklem letu glede nadaljnega razvoja delegatskega sistema. c) Vključevanje v delo Scupščine SFR Jugoslavlje ] . ' Občinska skupščina v tem obdobju neposredno ni obravnavala gradiv zvezne skupšči-ne, pao pa se je vkljuoevala v njeno delo skozi redne sestanke z delegati v Skup-ščini SFRJ iz območja naše občine. Teh so se udeleževali predstavniki pomembnej-ših OZD, družbenopolitičnih organizacij, upravnlh organov, izvršnega sveta in skup-šoine. Hkrati smo delegate zveznega zbora opozar'jali na določene probleme v zvezi z uresnlčevanjem zvezne zakonodaje in realnost posameznih predlaganih rešitev. Na podlagi"razprav v delegatski bazi, v družbenopolitionih organizacijah, delov-nih telesih in drugih organih in organizacijah bo skupina delegatov pripravila konkretne usmeritve za nadaljne delo. SKUPINA DELEGATOV