Leto XIX.
TRGOVSKI LIST
ta in toži se v Ljubljani. Časopis za	trgovino.Indust
številka 57.
Naročnina za Jugosla- o: celoletno 180 Din, za '/»leta 90 Din, za */. leta 45 Din, mesečno 15 Din; za lno
Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-52.
trtefc In soboto
Uubliana. sobota T6. mala 1936
Cena
številu Ota
T50
Pred kongresom
Iz nujne potrebe je bil Ln je moral biti sklican sedanji vsedržavni kongres v Beogradu. Vse trgovstvo Jugoslavije in z njim vred vsi gospodarski stanovi hočejo že enkrat močno in z vsem poudarkom zaklicati v naši prestolnici, da po sedanjih potih ne gre več naprej. Tudi v Jugoslaviji se mora že enkrat začeti izvajati prava in smotrena gospodarska politika, tudi v Jugoslaviji mora biti že enkrat konec te večne »fortvurštljarije«, da se ni niti eno vprašanje v resnici rešilo, temveč se je vedno le krpalo, da je le zgledalo, kakor da se nekaj dela.
Pravo in dobro gospodarsko politiko hočemo, to je zahteva, ki doni danes ne le iz vseh vrst gospodarskih stanov Jugoslavije, temveč tudi iz vseh vrst vseh delovnih slojev. Kajti za vse plodove svojega dela in truda so ljudje osleparjeni, če ni v državi dobre gospodarske politike. Te pa ne bomo doživeli, dokler se ne bodo upoštevali predlogi in zahteve gospodarskih slojev, dokler ne bo sedanjega omalovaževanja gospodarskih stanov enkrat za vselej konec.
In da to poudari, je tudi prvi in poglavitni namen beograjskega kongresa, ki mora zato imeti ma-nifestanten značaj in pokazati ju-, goslovanski prestolnici, da je v solidarnem jugoslovanskem trgovstvu sila, ki je nihče ne sme omalovaževati, če se zaveda svoje odgovornosti in če se šteje med uvidevne javne delavce.
Samo po sebi ee razume, da beograjski kongres po vseh težkih izkušnjah in po še težjih razočaranjih ne bo mogel uporabljati bogizna kako milih besed. Zatajil bi ves 6voj namen, če bi to storil. Kajti če človek gleda vso to ogromno škodo, ki jo doživlja naš narod, država in vsi delovni sloji ljudstva, ker se je pri nas dosledno vodila napačna, ali še pravilneje rečeno, sploh nobena gospodarska politika, potem se mora ■loveku stisniti roka v pest in mila beseda bi bila izdajstvo nad domovino. Vse težke napake, ki so se vrstile v nekončljivi verigi ena za drugo, je treba pribiti in obsoditi, ln sicer tako močno obsoditi, da se ne bodo nikdar več ponovile.
Niso pa gospodarski sloji destruktiven element niti takrat, kadar je njih kritika ostra ko britev, temveč vsa njih kritika je ena sama želja, da se prav dela, da se ne zapravlja narodno premoženje, da se ne uničujejo gospodarske dobrine, temveč da se te stalno in neumorno množe, da se bodo tudi za jugoslovansk narod začeli časi blagostanja, ereče in zadovoljnosti. Zato bo beograjski kongres trgovcev povedal ne le, kako se je napačno delalo, temveč bo tudi povedal, kako se mora delati in bo zato tudi pokazal pota in načine, kako priti iz krize in sedanje vedno bolj težke stiske. Kar takoj pa bodi zato tudi povedano, da ne bo krivda beograjskega kongresa, če se razmere ne bi že v kratkem zboljšale, temveč bi padla vsa krivda le na one, ki so slišali predloge, a so jih preslišali, mesto da bi jih izvedli.
Gospodarska struktura Jugoslavije je tako zdrava, ko le maloka tere države. Ker so poleg tega tudi naravni zakladi Jugoslavije bogati, bi mogla biti Jugoslavija
ona srečna dežela, ki bi krizo najmanj občutila. Toda v resnici je kriza Jugoslavije zadela teže ko države z mnogo manj ugodnimi pogoji. Baš v tem nasprotju je tudi ono veliko zlo, ki ga vsi tako težko občutimo in ki je vzrok stalnih protestov gospodarskih stanov proti tem, že leta in leta trajajočim razmeram.
Krivda za vse to stanje pa pada v prvi in največji meri na našo upravo, ki ni znala organizirati narodnih sil za konstruktivno delo in ki se je izkazala kot največja ovira krepkega gospodarskega razmaha, kjer se je le pojavila. Zboljšanje uprave je zato prvo delo, ki ga mora izvršiti gospodarsko pravilno vodena Jugoslavija in sredstvo za to je le eno; čim večja decentralizacija uprave. Samo na ta način je mogoče doseči poenostavljenje uprave in njen živ stik z narodom.
Potem pa tudi to ne bo več
mogoče, da so vsi naši gospodarski stanovi vedno brez moči, kadar gre za interes,e tujega velekapitala. Naravnost nezaslišano je, da bo moral beograjski kongres trgovcev konstatirati, da vsi deset in desettisoči jugoslovanskih trgovcev niso imeli te moči in vpliva v Jugoslaviji kakor ena sama tuja družba »Ta-Tac, ki baš pred oči kongresa začenja s svojim poslovanjem.
Domač človek mora zopet priti do svojih pravic, srednji stan do svoje veljave, ki jo zasluži, to bo in mora poudariti beograjski kongres, ker v srednjem stanu je sila Jugoslavije. V tem srednjem stanu pa izpolnjuje posebno odlično nalogo trgovski stan in zato greši nad jugoslovanskim narodom, kdor uničuje trgovski stan. A danes ga uničujejo privilegiji zadrug in konzumov ter privilegiji velikih kapitalističnih podjetij, danes ga uničujejo davkarije, ki postopajo
proti njemu, kakor da bi bil trgovec edini davkoplačevalec v državi, ki naj plača tudi vse državne izdatke, danes ga uničuje proti-postavno krošnjarstvo in nelegalna trgovina, danes ga uničuje vsak, kdor le hoče!
Tega uničevanja mora že enkrat biti konec, in če že ne zaradi pravice, pa zaradi pomena trgovstva za naše gospodarstvo in za našo kulturo. Baš v prestolnici, kjer je že skoraj vsaka večja hiša zaduž-bina tega ali onega trgovca, se kulturni pomen trgovstva še posebno jasno vidi.
Zato pa; konec omalovaževanja trgovstva, konec napačne gospodarske politike in začeti se mora doba, ko bo prišel gospodarski človek do besede, da povede ves narod in državo iz stiske!
In to je namen ter cilj beograjskega kongresa in zato mora biti ta zmagovit na vsej črti!
Angliia - sankcije - Jugoslavija
Za 3,6	30.000	luntov	Izg	—
dobila Jugoslavlia 10 tlsoi luntov odškodnine —	Madiarska	pa povečuje
Na tem mestu smo že imeli to žalostno dolžnost, da smo morali konstatirati, kako slabo nam honorirajo naši zavezniki našo zvestobo. Sedaj ob sankcijah se je še zlasti pokazalo, da se naši zapad-ni in mpgočni zavezniki niti ne zmenijo ne za naše težave in ne za naše izgube, temveč slej ko prej podpirajo one, ki bodo v prvem oboroženem konfliktu v Evropi v znak svoje hvaležnosti za to usluž-Ijivost nastopili proti njim z orožjem v roki!
Tako smo poročali, kako je Francija sedaj ponovno dovolila Avstriji velike carinske in prevozne ugodnosti, ki jih naši lesni izvozniki ne morejo dobiti niti v primeroma enaki meri brez ozira na to, da je dobila Avstrija tudi neprimerno večje uvozne kontingente ko mi! A mi se ponašamo s tem, da smo zavezniki Francije,' dočim ni nobenega dvoma, da bo nemško prebivalstvo Avstrije v odločilnem trenutku tvorilo z Nemci ob Reni isto fronto. Niti Sušnik niti Starhemberg tega ne bosta preprečila, pa se naj uda-jajo naivneži v Parizu še tako sladkim sanjam.
Pa ne samo tol Mii izvajamo sankcije, Avstrija jih ne izvaja! Mi smo zato izgubili ves izvoz v Italijo, Avstrija pa je mogla svojega na naš račun še povečati. Mi smo se odločili aa sankcije iz zvestobe do fronte, ki sta jo postavila London in Pariz, Avstrija pa je nastopila proti sankcijam iz zvestobe do nasprotne fronte. Kljub temii pa se v Parizu Avstrija nagraja, nam pa se ne pomaga, da ne uporabimo težjega izrazal Naj se v Parizu ne čudijo, če jugoslovansko ljudstvo nad takšnim postopanjem strmi do skrajnosti razočarano in če se mu podira vera v vrednost zavezništva.
Zanimiva debata v londonskem parlamentu
A ne samo Francija, tudi Anglija se ne meni za naše težave zaradi sankcij, kakor je jasno pokazala neka interpelacijska debata v londonskem parlamentu.
Kakor poročajo »Times«, je in-terpeliral lord Newton dne 6. ma-
ja ob priliki debate o angleški zunanji politiki zaradi koncesij, ki da jih je dala Anglija Jugoslaviji zaradi sankcij. Med drugim je vprašal lord Newton:.
»Ali bi utogla vlada izjaviti, kakšno finančno izgubo smo prevzeli na sebe v zvezi z odškodnino, ki je bila priznana Jugoslaviji za njeno soudeležbo pri sankcijah. Ali je res, da je Jugoslavija nedavno sklenila trgovinsko pogodbo z Nemčijo, ki prejudicira interese britanske trgovine? Ali je britanska vlada priznala kakšni drugi državi podobne koncesije?«
V svojem nadaljnjem govoru je dejal častivredni gospod lord New-ton, da trdi dobro informirani dunajski dopisnik »Timesov«, da predstavlja izguba, ki jo je doživela Jugoslavija zaradi sankcij
vsoto 3,630.000 funtov
(nad 900 milijonov Din), za kar
da je dala Anglija Jugoslaviji odškodnino v višini 550.000 funtov. Ko je Jugoslavija to pomoč od Anglije dobila, pa da je sklenila pogodbo z Nemčijo, zaradi katere bodo imeli Angleži isto škodo kakor vsi drugi. Ali smo zaradi tega napravili kakšen očitek Jugoslaviji, sprašuje g. lordi
Visoki g. lord je nato dejal, da ne razume, zakaj da bi Vel. Britanija igrala vlogo policaja ali človeka, ki deli miloščino (to bi namreč bila po mnenju lorda odškodnina nam, op. ured.). Ce že dajemo odškodnino, potem jo dajmo lastnim državljanom, ki so utrpeli zaradi sankcij velikansko škodo.
Odgovor vlade
Na interpelacijo je kot prvi odgovoril lord Cecil, ki je dejal, da v času, ko mora etiopski vladar iskati zatočišče daleč od svoje zemlje, ki je vsa opustošena od najstrašnejših sredstev, ki jih uporablja moderna vojna, v tem času večina spodobnih ljudi v Angliji ne misli, da je zlasti ugoden trenutek za debato o funtih in šterlingih glede tega, kar smo ali nismo storili za Jugoslavijo,
V imenu vlade pa je dejal lord Tempelmoor, da je bila vsa od. škodnina, ki je bila daha Jugosla-
viji, samo v tem, da se je dovolil uvoz nekaterih deželnih produktov. Vsa izguba, ki jo je Anglija zaradi teh carinskih olajšav imela, bi znaišala od januarja do mar. ea 1936 celih 9000 funtov pri uvozu perutnine, z uvozom v decembru pa skupno nekaj več ko 10.000 fantov.	,
Koraki, ki jih je storila Jugoslavija v trgovini z Nemčijo, pa. so imeli samo ta cilj, da osvobodi svoje samrzle terjatve v Nemčiji Drugim državam razen Jugoslaviji pa niso bile priznane zaradi sankcij nobene odškodnine, čeprav je 6 držav prosilo za to.
angleških cenitvah znaša ta »ne ravno posebna škoda« nad 900 milijonov Din! Pa ne glede na to: Ali je res oportuno, da se še v naši javnosti slišijo izjave, ki bi jih mogel biti vesel edinole lord Newton. Kako lepo orožje bi imel, če bi mogel čitati še to mnenje te naše odgovorne osebnosti!
O
Dosti težkih in grenkih izkušenj je že doživel naš narod, toda težko, da tako boiestne in tako razočarujoče, kakor jo doživlja sedaj zaradi sankcij od svojih zaveznikov! Ali se v Londonu in Parizu res tako malo ceni naše zavezništvo? Ali pa nas res že smatrajo za tako manjvredne narode, ki morajo biti hvaležni tudi za palico!
Kakor gospodje mislijo, toda ponos in samozavest jugoslovanskega naroda še nista poginila! To je vse, kar pravimo.
Iz tega odgovora vlade sledi, da je imela Jugoslavija zaradi sankcij 3,630.000 funtov izgube, odškodnina za to izgubo pa znaša celih 10.000 funtov, kolikor je žrtvovala Anglija. In še ta malen kostna izguba je dala lordu New-tonu pobudo za interpelacijo nal vlado. Nobenega vzroka za inter-■ pelacijo pa ni našel lord Nevvton, ker je povečala Madjarska, ki se je Angliji pri izvajanju sankcij izneverila, svoj izvoz v Anglijo. In povečala ga je v prav znatni meri, da je napredoval madjarski izvoz v Anglijo v I. letošnjem tromesečju v primeru z lanskim od 9*5 na 11*4 milijona pengov, angleški uvoz v Madjarsko pa istočasno nazadoval od 5*7 na 4*9 milijona pengov, da je bila madjarska trgovina > Anglijo v letošnjem prvem tromesečju aktivna za celih 6*5 milijona pengov, to je za več ko 60 milijonov Din. V glavnem pa je Madjarska uvažala v Anglijo samo pridelke, ki bi jih mogli tudi mi, ki smo %, največjo doslednostjo podpirali angleško politiko v Ženevi. Nad tem pa se g. lord Nevvton ni zamislil! Ni treba, da bi k vsemu temu dostavljali mi še kak-komentar, ker ga bodo naši bralci napravili pač sami in še bolj temeljito, kakor bi ga napravili mi!
'« • * -	■	»UL) -f
Le še ena pripomba naj nam bo dovoljena! Pred dnevi smo objavili izjavo odgovorne jugoslovanske osebnosti, da sankcije niso povzročile nam posebne škode. Po
Minister Stankovič o kmečki razdolžitvi
Kmetijski minister Stankovič je dal dopisniku »Jugoslovenskega Severa« naslednjo izjavo o razdolžitvi kmeta:
»Temu vprašanju se posveča največja važnost. Dosedaj se je skušalo že na več načinov rešiti to zelo težko vprašanje, toda brez uspeha. Po mojem predlogu bi se moralo vprašanje kmečkih dolgov rešiti na ta način, da bi se ustanovila posebna likvidacijska banka, ki tri izplačala kmetske dolgove bankam in denarnim zavodom, kmetski dolžniki pa bi potem kasneje vračali dolg državi obenem s plačevanjem davkov alt na kateri drug način. Toda ta moj. predlog ni bil sprejet, ker se je‘ smatralo, da bi to bila inflacija in zato se zaenkrat o vsem vprašanju ne more nič reči.«	,
— Ali, so bili še kateri drugi predlogi za rešitev tega vprašanja, je vprašal dopisnik. Minister je odgovoril:
»Da, bila so! Neka skupina poslancev JRZ je izdelala načrt neke uredbe, s katero bi se izvedla splošna razdolžitev kmeta. Pa tudi s tem načrtom ni bilo nič.«
— Na kateri način pa bo potem sedaj rešeno to vprašanje?
»Vsekakor po uredbi, ki je bila sprejeta že lansko leto. Eventualno se bodo izvršile nekatere iz-premembe in dopolnitve, nakar bodo izdani razni pravilniki.«
Madjarski izvoz v Anglijo raste, čeprav ne izvaja sankcij
V prvem četrtletju 1936 je prejela Madjarska za svoj izvoz blaga v Anglijo 6‘5 milijona pengov. — Njen izvoz v Anglijo je v primeri z lanskim istega razdobja narasel od 9'5 na 11*4 milijona pengov, uvoz pa nazadoval od 5-‘7 na 4‘9 milj. V tabeli madjarskega izvoza stoji Anglija na.četrtem mestu, in sicer je izvozila letos v prv*em tromesečju: svinjske masti in slanine za 2'6, zaklane perutnine za 1*6, kož za 1'5 in za 1*1 milijona pengov umetnih svilenih tkanin, dalje še baoona, masla, ženske konfekcije, čevljev, usnjenih rokavic, radijskih aparatov in cevi ter pohištva in stekla. Madjarska pa je uvozila iz Anglije največ, surovin, kovine, gume in za pol milijona tkanin. (To favorizirahje Madjar-ske, katera ne izvaja sankčij, je zelo karakteristično in nam daje dobro lekcijo za bodoče.)
Predsedstvena seia
Zveze	trgovskih
*
Predsedstvena seja Zveze trgovskih združenj v petek, dne 8. maja v Mariboru, je bila zelo dobro obiskana ter so se je udeležili delegati naslednjih združenj: Ljubljane, Ljubi jane-okol., Kranja, Rib: niče, Novega mesta, Laškega, Ce-lja-okolice, Maribora, Ptuja, Ptuja-okolice, Slovenjega Gradca, Slov. Konjic, Ljutomera, Sv. Lenarta in Dolnje Lendave, dočim so svojo odsotnost opravičila združenja v Logatcu in Radovljici.
Sejo je vodil in otvoril predsednik Josip J. Kavčič, ki je pozdravil vse delegate, zlasti pa zborničnega podpredsednika Konrada Blsbachcrja, ki je tudi zastopal Zbornico ter odbornika združenja v Celju g. A. Cvenkla.
Poročilo predsednika Kavčiča
Nato je takoj prešel na dnevni red ter poročal o pripravah za kongres trgovcev v Beogradu, ki se začne to soboto. Med drugim je omenil, da je pri sestavi referatov odlično sodelovala tudi Zveza, ki je k vsakemu referatu podala tudi svoje mnenje in dodala svoje predloge, da bi mogli predlogi na podlagi teh referatov ustrezati vsem zvezam v državi. Glede socialnega zavarovanja ni stališče naše Zveze in srbskih združenj popolnoma isto. Mi zahtevamo predvsem uvedbo bolniškega zavarovanja, dočim so srbska združenja v prvi vrsti za starostno zavarovanje, čeprav je to mnogo teže izvedljivo. Naša Zveza je tudi mnenja, da se mora pri sestavi načrta o socialnem zavarovanju na vsak način upoštevati študija g. dr. Matjašiča (o kateri je »Trgovski list« svoje-Časno obširno poročal. Op. ured.).
Posebne važnosti za trgovstvo, je tudi načrt zakona o zadrugah, ki pride že v kratkem pred skupščino. Zveza se je odločno borila za to, da ne bo pomenil novi zadružni zakon tudi nove krivice za trgovstvo. Enako odločno se je borila tudi proti ustanavljanju veleblagovnic, a v tem pogledu ni imela uspeha, ker je veleblagov-nifea »Ta-Ta< v Beogradu že začela poslovati.
Prvotni sklep, da bi bil kongres v Zagrebu, se ni mogel izvesti zaradi tamošnjih posebnih razmer. Zato bo kongres v Beogradu in potrebno je, da so na kongresu Čim krepkeje manifestira solidarnost vsega jugoslovanskega trgovstva. Samo na ta način bo mogoče doseči res dobre uspehe. Nato je podal predsednik Kavčič izčrpno poročilo o dnevnem redu kongresa in javil, da se udeleži beograjskega kongresa iz Slovenije okoli 80 delegatov.
Končno je poročal predsednik Kavčič še o gospodarskem položaju, ki pa se ni bistveno izpreme-nil in je treba zopet ponoviti vse to, kar se je že neštetokrat ugotovilo na vseh naših zborovanjih in sestankih. Posebno žalostno je, da ni bilo mogoče doseči niti za lesno stroko vsaj nekaj stvarne pomoči, čeprav so ustavile sankcije vso lesno kupčijo z Italijo.
Po poročilu predsednika Kavčiča se je razvila živahna debata, v kateri se je na predlog g. Oseta zlasti razpravljalo
o kmečki zaščiti
in njenih posledicah.
G. Drago Roglič je bil mnenja, 'da bi smela veljati le individualna zaščita za one trgovce, ki so prišli
• Na kratko smo poročali o poteku predsedstvene seje Zveze trgovskih združenj že v torkovi številki. Ker pa je potrebno, da so o delu naše centralne stanovske organizacije informirani vsi naši trgovci, smo prihranili glavno poročilo o poteku seje za našo tedensko številko. — Op. ured.
v težkoče zaradi zaščite drugih slojev, zlasti kmetov.
G. Milko Senčar se pridružuje temu mnenju ter poudarja, da bi pavšalna zaščita ubila kredit trgovcev.
G. Janko Klun meni, da je zaščita potrebna za lesne trgovce. — Poleg tega izkoriščajo nezaščite-nost trgovcev denarni zavodi. Tako so se v Prevaljah na 11 milijonov Din ocenjene nepremičnine prodale za dobra 2 milijona Din.
Predsednik Kavčič predlaga, da bi se priznala zaščita le onim, ki so prišli v težkoče zaradi drugih zaščit. Glede zaščite naj bi odločevala sodišča.
G. Preac poudarja nujnost znižanja obresti za stare dolgove. To naj bi bila prava oblika dejanske zaščite.
G. Senčar pripominja, da zakon o zaščiti ne sme biti enoten za vso državo, temveč le okviren, da ga bo mogoče prilagoditi krajevnim potrebam. Najbolj važno pa bi bilo, če bi se zopet vpostavna likvidnost denarnih zavodov in če bi se vladi to posrečilo, ji je zagotovljena hvaležnost vseh brez izjeme. Isto misel je poudaril tudi g. Martin Šumcr, gosp. Verbič iz Ljubljane pa je zlasti opozarjal na nerazinerje med obrestmi, ki jih plačujejo zaščiteni zavodi vlagateljem in pa med obrestmi, ki jih zahtevajo od svojih dolžnikov. — Napetost 10 odstotkov je na vsak način previsoka.
Koncem debate je predsednik Kavčič reasimiral vso debato in seja se je »oglasila v sklepu, da zastopa Zveza trgovskih združenj na beograjskem kongresu stališče, da se v načelu odpravijo vse zaščite.
Nato se je razpravljalo
o bodočem občnem zboru Zveze.
Sklenjeno je bilo, da bodi občni zbor dne 14. junija v Brežicah, dne
13. pa bo že tradicionalna pred-konfcrenca. — Ob tej priliki bo v Brežicah tudi konferenca lesnega odseka, odsek trgovcev s sadjem pa se bo v smislu sklepa zadnjega občnega zbora Društva sadnih trgovcev in izvoznikov v Mariboru takrat ustanovil. G. Martin Šumer jo predlagal, da se vprašanje sadnega izvoza obravnava tudi na predkonferenei v Beogradu.
G. Ivan Bahovec opozarja na veliko gospodarsko škodo, ki jo povzroča pretirana centralizacija državne uprave. Ne gre tudi, da se na vseh državnih tiskovinah slovenski jezik dosledno zapostavlja. Zahtevati moramo nadalje širšo samoupravo banovin. Sklene se, da o tem vprašanju govori g. Dahovec tudi na predkonferenei v Beogradu.
Vprašanje nabavljalnih zadrug
G. Klanjšek opozarja na številne pritožbe proti temu, da nabav-ljalne zadruge prevažajo blago z motornimi vozili. Vse pritožbe so bile dosedaj brezuspešne. Zvezni tajnik pojasni, da je banska uprava na pritožbo Zveze poslala vsem okrajnim načelstvom prepis naše pritožbe ter opozorila načelstva, da natančno izpolnjujejo zakonske določbe. Podpredsednik Etsbacher opozarja, da je zadrugam dovoljeno razvažanje blaga z živalsko vprego in zato je treba tudi proti temu nastopiti. Mnogo se je govo-
rilo tudi o prodajanju blaga nečlanom. G. Verbič opozarja, da bi morali člani združenj sami zbirati konkretne dokaze o prodajanju blaga tudi nečlanom, nakar navede g. Klun, da se je osebno prepričal, da prodajajo zadruge blago vsakomur. Tako je. mogel tudi sam brez nadaljnjega kupiti blago v zadrugi. Predsednik Kavčič opozori delegate na okrožnico Zveze z dne 7. maja, v kateri je dala Zveza vsa potrebna navodila za boj proti nepravilnemu postopanju nabavljalnih zadrug.
Sledilo je poročilo o blagajniškem stanju Zveze. — Na zaostali članarini za leta 1932. do 1935. dolgujejo združenja še 82.616 Din. Če pa upoštevamo tudi letošnje leto, znaša ves dolg 178.672 Din. — Nujno je, da vsa združenja delajo na to, da se ti zaostanki neplačane članarine poravnajo.
Seja je nato prešla na razna davčna vprašanja.
Med drugim se je sklenilo:
Zveza bo protestirala proti temu, da je v davčnem odboru za Maribor predsednik nabavijalne zadruge.
Vpogled glede obdačbe zadrug in družb ni dovoljen in tozadeven predlog naj pride na občni zbor Zveze.
Zahteva se znižanje takse za nabavne knjižice ter naj znaša taksa za knjižice s 50 listi, to je 100 strani samo Din 5*—. Trgovcem naj bo dovoljeno, da izdajajo taksne knjižice tudi obrtnikom.
Končno so se obravnavala še nekatera druga vprašanja (kakor vedno močnejše prodiranje židovskega življa v naše gospodarstvo, sestava da čnih odborov, itd.), nakar je predsednik Kavčič zaključil sejo in se zahvalil vsem delegatom za njih udeležbo in vzorno pozornost.
Kako rešiti giavna gospodarska vprašania
Resolucije	državne	konfer
zbornic v Novem Sadu
(Konec.)
Taksna vprašania
Glede taksnih vprašanj je sprejela konferenca naslednje sklepe:
1. Finančno ministrstvo se naproša, da izda pojasnilo, da se tako imenovani kontrolni bloki (pa-ragon bloki), ki se izdajajo v detajlnih trgovinah kupcem blaga brez oznake kupca, ne smatrajo kot računi iz tar. post. 34 in da zato ne podleže taksi, ker služijo v prvi vrsti sami trgovini v svrho kontrole in knjiženja.
2. V tar. post. 33 in 34 taksne tarife ni nobene definicije o pobotnici ali računu, radi česar nastaja v praksi vse polno sporov in nejasnosti. Zato predlagamo, da se dotični teksti zakonov izpreme-ne na ta način, da se postavi jasna definicija, kaj se mora smatrati za pobotnico, odnosno za račun.
3. V pravilniku z dne 24. aprila 1986, št. 23.581/111 je predvideno, da se kreditne knjižice ne smejo uporabljati v prometu med trgovci in obrtniki, temveč samo v prometu s potrošniki. Ker to določilo nima podlage v toč. 3 tar. post. 84, prosimo finančno ministrstvo, da se pojasnilo kot protizakonito razveljavi.
4. Novi predpisi tar. post. 34 pomenijo za mnoge gospodarske stroke veliko povečanje obremenitve, ker je izdajanje faktur v do-tičnih strokah neizbežno potrebno tako iz tehničnih ko iz komercialnih razlogov.
Novi predpisi o taksiranju računov so izdelani po vzorcu danes že čisto zastarelih predpisov, ki so
bili izdani pred 80. leti, torej v času, ko niso biti znani niti pisalni stroji niti moderna sredstva za razmnoževanje. Iz teh razlogov se morejo danes izkoristiti ne štiri, temveč samo dve strani pole, prav tako pa se tudi prostor na papirju ne more izkoristiti v tej meri, ko takrat, ko so se pisale fakture z roko.
Že ti razlogi dokazujejo, da je treba izpremeniti nove predpise o kolkovanju računov, da se pri-lagode današnjemu stanju tehnike ter da se prepreči zelo občutno in neupravičeno povečanje obremenitve. Dokler se ta reforma ne izvede, se mora odobriti, da specifikacija blaga (popis blaga), ki se dodaja fakturi kot priloga, ne podleži plačevanju takse po tar. post. 34.
Na ta način se bo preprečila nepravilnost, ki je normirana v pojasnilu finančnega ministrstva z dne 30. aprila 1(#6, št. 27.204, po katerem se mora pri fakturah, izdanih na več polah, vsaka pola taksirati z ozirom na končni znesek fakture.
4. Potrebno je, da se izda pojasnilo, da pri bolkovanih računih, ki jlj izdajajo špediterji in carinski posredniki, ne prihaja v poštev oni del fakturnega zneska, ki se nanaša na razne javne davščine in transportne stroške, ki jih carinski posrednik od. Špediter plača namesto lastnika.
5.	Z ozirom na povečanje takse na račune je postalo vprašanje prevalitve te takse zelo aktualno in zato predlagamo, da izda finančno ministrstvo pojasnilo, da
se mora taksa po tar. post. 34 prevaliti na prejemnika računa.
6. Nekatere carinske oblasti zahtevajo od uvoznikov, da kolkuje-jo izjavo o načinu ptačanja obvez za uvoženo blago z Din 5‘— po tar. post. 1 taksne tarife. Ta zahteva nima zakonske podlage, ker tu ne gre za nikako prijavo ter zato tudi te izjave ne podlegajo plačilu takse.
7. Pooblastila za trgovinske obrate, posredovanja pri kupoprodaji žita in živine se kolkujejo pri mnogih upravnih oblastih po tar. post. 91 toč. 3 b) z Din 500'—, kakor da bi bili posredovalni obrati. Ker tu gre za obrate majhnega obsega brez stalnega lokala, prosimo, da se izda pojasnilo, da se za takšna pooblastila plačuje taksa po tar. post. 91, toč. 2 taksne tarife, to je polovica takse za trgovinske obrate na malo.
8. Ker nekatere banovine v nasprotju z duhom in smislom uredbe št. 2765/VII z dne 29. marca 1935, ki v svojem 1. členu izrečno določa, da »banovine za svoje potrebe ne smejo pobirati trošarine, takse ali kakršnokoli drugo davščino na motorna vozila vseh vrst«, kljub temu pod raznimi ovinki uvajajo nove banovinske davščine na prevoz v avtobusnem prometu (kakor n. pr. takso na avtobusne karte in podobno) ter s tem povzročajo podražitev že itak dragega avtobusnega prometa pri nas ter s tem otežkočujejo razvoj in ustvarjajo neenakost obdačenja v tej važni gospodarski panogi, prosi konferenca zbornic g. finančnega ministra, da takoj v onih banovinah, v katerih so pod kakršno-
koli obliko uvedene posebne davščine na prevozna sredstva, te takoj razveljavi in da s podrobnim pojasnilom čl. 1. uredbe št. 2765/7 z dne 29. marca 1935 v navodilih za sestavljanje banovinskih proračunov že v naprej prepreči uvajanje posebnih banovinskih davščin na prevozna sredstva, njih dele, predmete, njih potrošnje ati na prevozno delo sploh.
9.	Z ozirom na javno potrebo, da se čim bolj olajša in poceni prevoz blaga z motornimi vozili v krajih, kjer sploh ni železnice ali ki po svojem ustroju ne ustrezajo današnjim potrebam in interesom našega nacionalnega in državnega življenja, prosi konferenca zbornic g. finančnega ministra, da s posebno uredbo na podlagi pooblastil letošnjega finančnega zaikona raz širi predpise uredbe št. 23.832/111 z dne 29. marca 1935, ki se nanaša na podjetja za prevoz potnikov z motornimi vozili, tudi na vsa podjetja za prevoz blaga z motornimi vozili, a da tudi ta podjetja kategorizira na konkurenčna, deloma konkurenčna in nekonkurenčna z državnimi železnicami ter da ta tudi po tej razdelitvi plačujejo takso po tar. post. 101 zakona o taksah, torej prav tako kakor podjetja za prevoz potnikov z motornimi vozili.
Banovinske trošarine
Smatramo, da je nova skupna banovinska trošarina na britvice nerazmerno visoka, ker znaša višina trošarine povprečno 2 do 3 krat več kakor vrednost blaga. — Zato je potrebno to trošarino znatno znižati. Obenem bi se morale dovoliti trgovcem olajšave glede plačevanja trošarine od zaleg, ki so bile ugotovljene dne 1. aprila 1986, in sicer v tem smislu, da se jim dovoli plačevanje trošarine mesečno z ozirom na doseženo prodajo.
Banovinsko trošarino na sodo, ki se uporablja kot surovina ali kot pomožno sredstvo proizvodnje, pa je treba odpraviti ali vsaj znatno znižati.
Ugostiteliska vprašania
Banovinska trošarina na vino in žganje
Z ozirom na to, da se v naši državi proizvede povprečno 400 do 450: milijonov litrov vina in okoli 70 milijonov litrov žganja in se od te količine potroši v državi okoli 85 odstotkov, a od vse te količine samo 25 odstotkov v gostinskih obratih s plačano trošarino, dočim se za ostalih 60 odstotkov ne plačuje nobena trošarina, predlaga konferenca trg. industrijskih zbornic, da se trošarina na vino in žganje sploh odpravi, kar je v interesu ne samo gostinskih obratov, temveč tudi vinogradnikov.
Ce se ta predlog ne bi sprejel, predlaga konferenca, da se s pravilnikom, ki se mora izdati v skladu s predpisom 2. odst. § 32 d) finančnega zakona za 1. 1936./37., določi: da se vse količine proizvedenega vina in žganja zavežejo plačevanju trošarine, da bi se s tem omogočili enaki pogoji poslovanja za vse trošarinske predmete. Ta zahteva ni upravičena samo v tem, ker se danes pretežni del prometa z vinom in žganjem opravlja izven koncesioniranih trgovinskih in gostinskih obratovalnic s pomočjo tihotapstva in protizakonitega kro-šnjarstva. Takšno stanje je nevzdržno. Način kontrole mora biti v vsakem primeru učinkovit, pa se naj izvaja s popisom proizvodnje ali z obvezno prijavo, ko se dene v promet.
Trošarina na vino in žganje mora biti r vsej državi enaka in iste vrste, to je za vino največ 50 p/ar za liter, a za žganje največ 5 Din za bektolitrsko stopnjo.
Poleg tega je potrebno, da se ob priliki izdaje pravilnika za banovinsko trošarino upošteva in predvidi možnost odbitka za kalo v višini najmanj 5 odstotkov ko tudi
povrnitev trošarine za okisanje vina.
Za mošt naj se ne plačuje nobena trošarina, ker se bo na ta način prodaja povečala, proizvajalec pa bo takoj po trgatvi prišel do njemu potrebne vsote denarja.
Končno bi se morala s pravilnikom predvidevati tudi možnost pavšalnega plačevanja trošarine ta kraje, v katerih to večina točil-cev pijače na drobno zahteva.
O pobiranju avtorskih honorarjev za glasbena dela
Z bernsko konvencijo je vsiljena naši državi obveznost, na podlagi katere tujina, odnosno tuji glasbeni avtorji črpajo ogromne materialne koristi iz naše države, dočim na drugi strani nimajo ju-
goslovanski glasbeni avtorji od te konvencije skoraj prav nobene koristi, ker je samo neznatno število onih jugoslovanskih avtorjev, katerih dela se izvajajo v tujini.
To stanje je v veliki meri poslabšano še s tem, ker ni na pravilen način urejena uporaba zakona o avtorski zaščiti avtorskega prava glede načina plačevanja avtorskega honorarja za izvajanje glasbenih del, radi česar se prizadevajo velike škode našemu gostinstvu, ki je že itak preobremenjeno z raznimi davščinami.
Trgovinsko-industrijske zbornice zato predlagajo, da naša država odpove bernsko konvencijo kot škodljivo za naše interese.
Če odpoved bernske konvencije nikakor ne bi bila mogoča, potem smatrajo trgovinsko-industrijske
zbornice za neobhodno potrebno, da se v najkrajšem času izda uredba v smislu § 98. finančnega zakona za 1. 1936./37., s katero se bo na znosen način uredilo plačevanje avtorskih honorarjev. S to uredbo je treba določiti, da ima v vsej državi samo ena agentura pravico za pobiranje plačil za avtorske honorarje za izvajanje glasbenih del, kakor se mora tudi določiti višina tega honorarja po kraju in vrsti lokala, v katerem se ta glasbena dela izvajajo. Po prejetih informacijah se načrt takšne uredbe še nahaja pri prosvetnem ministrstvu. Zbornice prosijo gospoda prosvetnega ministra, da jim pred izdajo te uredbe blagovoli na vsak način dostaviti ta načrt v izjavo.
Občni zbor trg. društva
„Merkur“
V četrtek zvečer je bfl v posvetovalnici Trg. doma v Ljubljani občni zbor Slov. trg. društva »Merkur«, matice vseh organizacij slovenskega trgovstva. Vse organizacije, ki jih je ustvarilo slovensko trgovstvo, vsa gibanja in vse akcije, ki so po težkih in danes že skoraij pozabljenih bojih privedle do osamosvojitve slovenske trgovine, so izšle iz »Merkurja«, ki je bil in je še danes oni večni ogenj, ki daje neprestano slovenskemu trgovstvu nove pobude, da vztraja z uspehom na svoji poli k na*
predku. Zato je nujno potrebno, da se trgovstvo z vsem srcem oklene te svoje matične organizacije in da klijub vsej koristni delitvi dela vendar ne dopušča, da bi bilo vse delo »Merkurja« le na ramah nekaterih, res požrtvovalnih tovarišev. Več zanimanja za »Merkur«, da pride novo ustvarjajoče gibanje v vrste slovenskega trgovstva.
Občni zbor je otvoril zaslužni predsednik Merkurja dr. Windi-scher z naslednjim govorom:
Poroiilo	pred
dr. Viindischerja
Po pozdravu zborovalcev in z odobravanjem sprejetem predlogu, da se pošlje udanostna brzojavka kralju Petru II., je podal predsednik dr. Windischer naslednje predsedstveno poročilo.
Naše društvo deluje zadnja leta v prav posebno težavnih razmerah. Gospodarsko neugodni časi močno učinkujejo tudi na razmere naše organizacije, ki je matica slovenskega trgovskega stanovskega or-ganizatomega prizadevanja. Zelo skrbno in previdno moramo obračati svoje skromne dohodke, da vzdržimo za silo ravnotežje. Izredne prilike v mnogih naših denarnih zavodih prizadevajo učinkovito tudi nas. Tudi naše naložbe pri dveh zavodih, ki so vsedlina nad tridesetletnega varčevanja in zbiranja po drobcih, so prizadete in ne moremo do denarja. Napenjamo zategadelj vse sile, da obstanemo navzlic temu občutnemu udarcu.
Naše članstvo se sestavlja iz trgovcev in trgovskih sotrudnikov, prizadeti pa so po krizi osobito trgovci na deželi, ki seveda v skrbi za svoj obstanek skrbno pretehtajo vsak svoj izdatek. Trgovski so-tmdniki, ki tvorijo večino našega članstva, preživljajo prav tako skrbi polne čase. Mnogi od nijih so prišli v nesrečo po dolgih letih dela in ne zmagajo več naše itak skromne članarine. Skrbno pazimo na svoje člane in skušamo preprečiti vsako nadaljnje padanje v številu svojega članstva, vendar moramo z žalostjo ugotoviti, da kažejo zadnja leta padajočo tendenco. Bodi mi dovoljeno apelirati današnji dan na naše trgovce in trgovske sotrudnike, da nam navzlic pezi težkih časov ostanejo zvesti in ne zapuščajo naših vrst
Neizbrisne zasluge »Merkurja«
Naše društvo ima, brez lastne hvale rečeno, velike in traijne za sluge za slovensko trgovstvo in za slovensko trgovino. S svojim smo-trenim mirnim in preudarnim delom je od početka našega stoletja, ko so bile razmere v naši trgovini bistveno drugačne, vztrajno in naporno delalo za probudo stanov-
ske zavesti, za utrditev stanovske solidarnosti. Trudilo se je za ugled in spoštovanje našega trgovskega stanu. Začelo je v časih, ko ni bilo strokovnih šol, skrbno negovati strokovni pouk, gojiti smisel za trgovsko izobrazbo s tem, da je prirejalo poučna predavanja in poučne tečaje za strokovne predmete in za tuje jezike.
Od početka je izdajalo svoje društveno glasilo, izdalo celo vrsto strokovnih trgovskih knjig v našem jeziku, ki so nam dotlej manjkale. Ledino smo orali. Naš »Trgovski koledar« je bil dolga leta z-.est tovariš našim trgovcem in trgovskim sotrudnikom. Za letošnje leto smo izdali že 22. letnik. Naše društvo ima lepo tradicijo in gotovo zasluži s>oštovanje, zvestobo, udanost in ljubezen vseh, ki se štejejo v vrste slovenskih trgovcev in trgovskih sotrudnikov.
Tekom desetletij so se razmere v naši trgovini zelo preobrazile. Naše društvo je bilo ob svojem nastanku v resnici središče in ognjišče sistematičnega strokovnega dela za izvedbo strumne organizacije v trgovskih vrstah in za dosego in pridobitev zavednega slovenskega trgovstva ter za osamo-svojo trgovinskega dela v naših krajih. Trgovska stanovska organizacija je bila pred 30 leti, ko je naše društvo razvilo najživahnejšo delavnost, v vseh slovenskih krajih še v prvih početkih. Izven velikih mestnih središč poklicne trgovske organizacije- v trgovskih zadrugah in gremijih, v krajih, kjer prebivajo Slovenci, sploh še ni bilo. V večjih mestih v Ljubi japi, Mariboru, Celju so bili gremiji sicer že v življenju, a so bile to svobodne organizacije, v katerih naši ljudje skoro niso imeli besede. Opraviti je bilo treba ogromno delo in sicer težavno delo, ki je ob trdem odporu zahtevalo mnogo borbe, da smo razmere prevrgli in predrugačili ter prišli končno do cilja, ki ga je zahteval naš trgovski ponos. Celo to delo je zahtevalo borbenost in mnogo energije. Stoprav po velikem trudu in dolgoletnem prizadevanju se nam je posrečilo, da je v Ljubljani, ki je tedaj glede razmer v tr-
govini in obrtu izgledala popolnoma drugačna nego danes, prišel naš živelj do besede in veljave.
Ne samo za stanovsko poklicno organizacijo veljajo te moje navedbe, tudi v dobrotvornih organizacijah kakor je Trgovsko bolniško in podporno društvo, ki je lani slavilo svoj 100 letni obstanek, je bilo treba resne borbe in skrbnega prizadevanja, da so prišli naši trgovci in sotrudniki do vodstva teh koristnih ustanov.
Ko ije začela velika vojna, je bila naša organizacija, ki je medtem dobila že po vseh večjih mestih svoje tovariše v trgovskih društvih z lokalnim delokrogom, na vrhuncu svojega razmaha. Med vojno je bilo težavno delo in smo se morali predvsem omejiti na to, da smo razvili podporno akcijo v korist družinam svojih vpoklicanih članov. Ko je zasijala svodoba v mladi zedinjeni domovini, smo takoj stopili živahno na plan ter razvili iz srede našega društva sistematično delo v ta namen, da je v kratkih mesecih po naših okrajih v Sloveniji nastala sedanja gosta mreža trgovskih zadrug in grc-mijev. Iz našega društva je izšla tudi akcija za ustanovitev Zveze trgovskih gremijev, ki ji je bil položen temelj v mogočnem slovenskem trgovskem shodu v Ljubljani v veliki dvorani »Uniona« spomladi leta 1920. Ko je bila tako razpletena tesna mreža trgovskih poklicnih organizacij v naših gremijih in so se ti gremiji združili v svoji Zvezi trgovskih gremijev, se je iz razumljivih razlogov delokrog našega društva kot matice slovenske trgovske organizacije v mnogem pogledu skrčil. Naše društvo je pa navzlic temu ponosno na obsežno opravljeno delo in se more kot nekak starešina samo veseliti vsestranskega živahnega dela v naših trgovskih združenjih.
Od tedaj je naše delo predvsem posvečeno skrbi za strokovno in splošno izobraževanje, izdajanju gospodarske revije »Trgovski Tovariš«, »Trgovskega koledarja« ter prirejanju za naš trgovski naraščaj izobraževalnih tečajev, ki so osobito zadnje leto postali prava večerna nadaljevalna šola, odkar imamo po dobroti vodstva Trgovinske akademije v Ljubljani možnost, da se poučuje v lepih prostorih trgovinske akademije. Bodi vodstvu akademije izrečena naša zahvala.
Omenjal .sem že, da izvaja naše društvo
podporno akcijo
prvenstveno za naše Člane, ki so brez sredstev, sicer pa po sili razmer tudi za podpore potrebne člane trgovskega poklica, ki niso naši člani. V teh letih gospodarske stiske se pogosto prav nazorno pokaže, kako potrebna je vsaj skrom na starostna preskrba za trgovske uslužbence. Naše društvo je imelo vedno smisel za vprašanje starostnega zavarovanja in starostne pre-1
skrbe ter se je ob raznih prilikah zavzemalo za obveznost starostne preskrbe trgovskega osebja. Vsi preudarni gospodarji so bili vneti za to misel, vendar je dejstvo, da je ob času, ko se je uvedlo v stari monarhiji tako zvano pokojninsko zavarovanje za privatno nameščence med trgovskim naraščajem bilo vse premalo zanimanja za tako socialno uredbo. Razni so bili razlogi za to. Glavni vzrok pa je gotovo v dejstvu, da so naši mladi trgovci, dokler so bili v službi, do malega vsi računali s tem, da bodo še v čvrstih letih postali samostojni trgovci. Trgovina v naših krajih še ni bila posebno razširjena in tudi ne dovolj razčlenjena. Mnogo je bilo še prostora in prilike za nastanitev novih trgovin. Razmere so se v zadnjem desetletju kar bistveno izpremenile. Po vojni je število trgovin silno naraslo. Trgovina se je tudi v strokovnem pogledu močno razčlenila. Ko je prišel prevrat v suhih letih, je začelo število trgovin padati in še danes vidimo padajočo nagib-nost. Ker so tudi sicer izgledi za trgovsko samostojnost postali mnogo slabejši, je naravno, da danes nastavlijenci vseh vrst v trgovinah in obrtnih podjetjih vse drugače gledajo na vprašanje starostne preskrbe z uvedbo obveznega zavarovanja. Le mali odstotek trgovskega naraščaja more v sedanjih razmerah računati na to, da začne samostojno trgovati. Velika večina pa mora računati s tem, da ostane v službi vse življenje. Starostna preskrba je danes mnogo bolj razumljiva tudi gospodarjem, ker jim ne more biti vseeno, kakšna bo bodočnost njih dolgoletnih zvestih sodelavcev. Pri tem treba imeti pred očmi, da tudi samostojni trgovci, zlasti tisti, ki imajo trgovine srednjega in malega obsega, smatrajo ža potrebno, da se začne misliti tudi na preskrbo samostojnih trgovskih gospodarjev v primeru bolezni, onemoglosti in starosti. Interesi gospodarja in uslužbenca so tako prišli na eno ravnino. Gospodarske razmere so pride zbližale in harmonizirale pa danes vidimo, da vlada precej velika soglasnost o potrebi obvezne preskrbe za starost in onemoglost v naših trgovskih vrstah. Težave so pri tem v naši državi zbog tega, ker je zakon o pokojninskem zavarovanju privatnih nastavljencev domač in popularen samo pri nas in v dalmatinskem Primorju. Velika razlika v gospodarskem razvoju in v socialnem stanju ter na-ziranju na severu in jugu naše domovine so tudi okolnosti, ki prečijo praktično izvedbo tega danes že zelo popularnega socialnega problema.
Dolga leta že ima naše društvo
posredovalnico za službena mesta,
ki je bila uvedena v ta namen, da se v strokovnem društvu opravlja preskrba in oddaja služb in mest. Bili so časi, ko se je v naši posredovalnici osredotočalo delo za preskrbo služb, in mest. Gospodarji in uslužbenci so se radi obračali nas. Naša naprava je mogla
Malinovec
sadne soke in marmelade proizvaja v najboljši kakovosti in dobavlja po ugodnih cenah tvrdka
««
Vitamin
■■
družba z o. z.
Ljubljana, Masarykova cesta št. 46. Zahtevajte cenik. — Telefon 32-93.
na
storiti mnogo koristnega ob zadovoljstvu gospodarja in uslužbenca. Zadnja leta žalibog prihaja iz navade, da bi se trgovski gospodarji obračali do nas za posredovanje. Na drugi strani je tistih, ki iščejo službe in mesta, vedno več. Ta pojav je praktično razložiti tako, da je prostih služb jako malo, ker gospodarji navadno ne množijo števila svojih uslužbencev, narobe skušajo svojo režijo zmanjšati in krčijo službena mesta. Uslužbenci
Že v 24 urah
barva, plesira tn kemično s naši obleke, klobnke Itd. fikrobi In gvetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pero. suši, monga In lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
.Poljanski nasip 4 6. Selenburgov« ni. 3. Teleton št. 22-72.
tudi kar mogoče vztrajajo na svojih mestih, ker so preinembe težko izvedljive. Prihajajo pa seveda novi sotrudniki, ki žele pod streho. Za redka mesta, ki se odpirajo, je seveda največje zanimanje. Naša velika želja je, da bi mogli oživiti in razgibati svojo staro in koristno napravo, ki je nastala iz žive praktične potrebe.
Priznanje podpornikom društva
Naše društvo uživa podporo in naklonjenost Zveze trg. združenj ter Združenja trgovcev v Ljubljani. Naši odnošaji s tema vodilnima organizacijama so kar najboljši ter uživa naše društvo prav posebno pomoč Združenja trgovcev v Ljubljani, ki sta mu predsednik Karel Soss in tajnik Lojze Šmuc. Smatram za prijetno dolžnost, da se osobito v imenu naše pisarne zahvalim za kolegialno podporo gremijalnemu tajniku Lojzetu Šmucu. V Ljubljani deluje sedaj že četrto leto Društvo izložbenih aranžerjev za Dravsko banovino. Ta strokovna organizacija jako zaslužno deluje in se lahko ponaša z lepimi uspehi za povzdigo aranžerstva. Trgovski nameščenci v Ljubljani imajo svojo posebno organizacijo v okrilju Združenja trgovcev v Ljubljani v Pomočniškem zboru, ki mu dolga leta že načeluje Franjo Melicer. Ta zaslužna organizacija pod vodstvom svojega predsednika F. Me-licerja zelo pridno deluje ter je predvsem njenemu preudarnemu prizadevanju pripisati, da je v zadnjem letu bilo mogoče organizacije Pomočniških zborov po naši banovini povezati v Zvezo pomočniških zborov. Ta napredek v poklicni organizaciji trgovskih sotrudnikov je toplo pozdraviti, ker je po obstoju take zveze dano zagotovilo za enotno in solidarno delo zlasti v vprašanjih skupnega interesa trgovskih pomočnikov.
Težko stanje našega gospodarstva
Preteklo leto naši trgovini in našim trgovcem ni prineslo zadovoljstva. Svobodni razmah trgovine in prometa prečijo vedno nove ovire, ali saldo poskušanega gospodarskega dirigiranja doslej niso bodreči uspehi. Po vsem, kar se je do sedaj videlo in poskušalo, je pač dopustna misel, da je bilo za trgovino in blagostanje najbolje tedaj, ko je vladala svoboda prometa, svoboda blaga, svoboda človeka. Tiste čase je nastajalo blagostanje, pognala je socialna kultura in mislimo, da je svobodno trgovsko delo v obilni meri pripomoglo do relativne gospodarske blaginje, ki je vladala pred gospodarsko krizo. Tiste čase je bilo tudi več samozavesti in več pogumnega tveganja, ne da bi se čakalo na pomoč raznih gosposk, ki morejo vendar dati samo pomoč za silo. Proteze in beglje redkokje delajo človeka zadovoljnega in stvarilne-ga. Da je vzeti kupčijo, promet in produkcijo iz rok podjetnikom in gospodarjem ter jo prepustiti raznim gosposknm, je danes prav priljubljeno geslo. Vprašanje pa je, jeli to tudi premišljeno do zadnjih posledic, kajti živo življenje pri nas in drugod dokazuje, da malokjo uspevajo podjetja v rokah gosposke, narobe, navadno morajo davčna sredstva vsako leto celiti težke gospodarske rane. Uspešno voditi gospodarsko življenje, proizvajati in prodajati bi mogel le prvovrsten upravni aparat, odlično kos težki nalogi, pa so celo stare dr-
žavne tvorbe v veliki zadregi, kadar vstopajo v trdo trenje neusmiljene gospodarske borbe. Lahko si je misliti, kako potem mladim državam, ki zmagujejo komaj tekočo upravo, ako naj stopijo s svojo mlado gosposko na mesto zasebnega podjetnika in gospodarja.
Trgovini se dane3 napravljajo v njenem pralastnem delokrogu najrazličnejše zapreke. Podpira se posredovalno delo v blagovni kupčiji daleko preko potrebe, alr je resnica: Trgovci se ne boje konkurence, zahtevajo pa, da ostanejo v gospodarski borbi pogoji enaki,
uc smejo jih gosposke premikali na škodo poklicnega trgovca. Življenje našega trgovca je danes oso-bito po manjših krajih zelo zaskrbljeno, ali vendar je še zelo razširjeno mnenje, da žive trgovci v zavidnem blagostanju. Tako pa prihaja, da še vedno navzlic vsem zahtevam in protestom ni posvečena obrambi nastanjenega trgovca od strani gosposke tista skrb, ki je potrebna v boju proti zakotnemu delu in trgovanju ter prodaji blaga od hiše do hiše.
Sledilo je poročilo
iainika A. Agnole
Iz njegovega, kakor vedno nad vse lepo sestavljenega poročila posnemamo:
Po lepih uvodnih besedah o pomenu dela za društvo se je v toplo občutenih besedah spominjal umrlih članov, in sicer: vele-tržca Vilka Berdajsa v Mariboru, veletržca Janka Popoviča in Antona Stacula v Ljubljani ter trg. so-trudnika Joška Grilca v Ljubljani. Spomin vseh so zborovalci pietet-110 počastili.
Nato je poročal o delu društva. Posredovalnici za delo je slej ko prej posvečalo društvo največtjo pažnjo. Naj bi se je vsi posluževali še v večji meri.
Nevšečne razmere so zahtevale mnogo dela od podpornega sklada. S priznanjem se je spominjal tajnik Agnola dela dr. \Vindi-scherja, ki je vedno našel nove vire za ta fond. Vsem darovalcem bodi izrečena iskrena zahvala.
Zelo lep in razveseljiv napredek je doseglo društvo s svojimi poučnimi tečaji, ki so bili letos brezplačni, čeprav je to zahtevalo od društva velike žrtve. Te te-
čaje je obiskovalo 198 tečajnikov in ob zaključku tečajev je bilo njih število skoraj isto ko ob začetku. Lep dokaz njih uspešnosti.
Redna publikacija društva »Trg. tovariš« pod veščim uredništvom Josipa J. Kavčiča prinaša vedno zanimivo vsebino, da jo moremo s ponosom uvrstiti na prvo mesto v naši trgovski literaturi. V čast »Merkurju« pa je tudi njegova druga publikacija »Trg. koledar«, ki jo tudi že celo vrsto let z uspehom urejuje g. Zelenik.
Kakor v preteklem letu, tako je tudi letos priredil »Merkur« mesto trgovskega plesa nabiralno akcijo, za katero sta si tudi letos pridobile posebnih zaslug gospe dr. Jelka itretlova in Ivanka Le-skovčeva. Bodi jima izrečena naša zahvala.
Stanje članstva je ostalo v glavnem neizpremenjeno ter šteje društvo skupno 538 članov. Želeti bi bilo, da bi zlasti trgovci v večjem številu vstopili v društvo.
Nad vse vestno sestavljeno je bilo
skem velesejmu od 30. maja do 8. junija.
Z avtom,
ob’ vsakem času, vsakem vremenu, kamorkoli ti srce poželi! Nikak luksus ni več avto. Razne takse in trošarine, ki so tirale njegovo ceno v take višine, da si ga je mogel nabaviti in vzdrževati le bogataš, so odpravljene! Pogonski material je cenejši. Mnogi udobni vozovi porabijo manj pogonskega materiala kot te stane vožnja v II. razredu železnice. Pri vsem tem pa so se še cene vozil znižale. Ce se ti mudi po poslu, če želiš z obiteljo na oddih v naravo, med modeli: Blitz, BMV., Cadillac, Chrysler, DKW, Ford, GMC, Graham, Hauomag, Hordi, Mercedes-
Benz, Morris, Mathis, Praha, Puch-Plymouth, Pontiac, Renault, Sau-rer, Sacks, Steyer, Vauxhall, Wan-derer, Paich itd. boš gotovo našel svojemu okusu in teži denarnice primernega. Obiščite zatorej avtomobilsko razstavo na ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 8. junija.
Gospodinjske razstave
združene s poučnimi predavanji so najboljša vez med konsumenti in producenti; one posredujejo medsebojne želje, navajajo k pravilnemu spoznavanju blaga in kažejo potrebe današnjega časa. — Gospodarske kroge vabi Zveza gospodinj k sodelovanju pri razstavi Sodobna gospodinja na pomladanskem velesejmu.
Franca	Beriaka- 60fef
jubilej
blagainiško poročilo g. Josipa
Kreka,
Volitve
iz katerega posnemamo:
Dohodkov je imelo društvo Din 81.544, izdatkov pa Din 86.837, torej Din 5.293 primanjkljaja.
Članarina tje dala 30.961 Din dohodkov. Podpor je prejelo društvo skupno 15.150 Din in sicer so darovali: Kreditni zavod za trg. in ind. Din 2000'—, banska uprava Din 1.500, Združenje trgovcev za 1. 1934. in 1935. Din 6.500, Zbornica za TOI Din 5000'— in Združenje v Radovljici Din 150'—.
Nabiralna akcija je dala 6.690 Din, od katerih je nabral sam g. Fran Kovač Din 3.510. (Živio-klici!).
Nato je navedel blagajnik Josip Krek tudi podrobno vse izdatke, od teh omenjamo zlasti: stroški za »Trg. tovariša« Din 33.226, za učne tečaje Din 12.716.
Čisto premoženje društva znaša Din 28.182. Podporni zaklad 67.566 in ustanova Josipa Drčarja 16.000 dinarjev.
Poročilo blagajnika Josipa Kreka je bilo z odobravanjem sprejeto, prav tako predlog nadzorstva, da se da upravi absolutorij.
m
. < t •,->
Sledile so volitve in so bili soglasno izvoljeni: za predsednika dr. Fran Windischer; za I. podpredsednika Albin Smrkolj in za II. podpredsednika Anton Škraj-ner, v odbor pa gg: Agnola Anton, Bojane Slavka, Bretlova Jelka dr., Dolničar Fran, Fabiani Pavel, Golob Roman, Jeras Ivan, Jurjovec Avgust, Kavčič Josip J., Korošce Ciril, Kovač Fran, Krek Janko, Krek Josip, Lampe Vilko, Lauren-čič Valter, Leskovic Ivanka, Lukič Zvonimir, dr. Marn Rudolf, Mirtič Slavko, Novak Ignac, Orel Ivan, dr. Pless Ivan, Rak Drago, Samec Ivo, Seljak Karol, Šober Viktor, Verbič Anton in Widmayer Ivan.
Za predsednika društvenega razsodišča dr. Ferdinand Majaron, za preglednika računov pa Zelenik Franc in Urbanič Josip.
Po kratkem razgovoru o bodočem delu društva »Merkur«, ki je dal mnogo lepih in novih pobud, je predsednik dr. Windischer zaključil občni zbor.
SLOVENIA-TRANSPORI
Ljubljana
Telefoni: 27-18, 37-18,
37-19 carinska pisarna 24-19 po uradnih urah.
PREVOZI
vsake vrste blaga — krajeTni, medkrajevni prevozi — zbiranje r be — preselitve s pohištv-nimi vozovi v tu- in inozemstvo. Informacije brc ilr no.
Sejmi in razstave
Ni recepta za reševanje krize,
kot n. pr. za kuhanje jedi, ampak odločno in na vsej črti se je treba poprijeti dela in kolesa bodo prišla iz blata. Gospodinjam je pri delu za vzdrževanje domačega blagostanja odmerjena važna naloga. Gospodinja skrbi za prehrano svojo družine, ona oblači in obuva svojo deco. Doslej se naše žene le prečesto niso zavedale svojih dolžnosti, ki so jih imele do svojih družin in do družin vseh tistih številnih domačih obrtnikov, ki so bili in so v polni meri sposobni kriti naše potrebe z lastnimi iz-
in boljše tisto blago, ki ga je inozemstvo pošiljalo na naše trge.
»Le dernier eri de Pariš« ali pa »Neuste Wienermode«, pa še tako drago in nič vredno blago je več veljalo, ko vsi dični, solidni in ceneni domači izdelki v pristnem slovanskem slogu. Toda naše gospodinje nas bodo na razstavi »Sodobna gospodinja« v okviru ljubljanskega velesejma, od 30. maja do 8. junija prepričale, da tesno vežejo svoje skrbi na skrbi svojih mož in da so trdno odločene tudi one sodelovati po svojih močeh pri delu za lepšo bodočnost.
Ali poznate slavnega Zoščenka sovjetsko humoresko o papirju? Pri nas bi slične ne mogel napisati. Kajti zaenkrat se nam še ni bati, da bi nas naše tvrdke za papirno industrijo pognale v slične stiske. Vse svoje mnogovrstne.
Pretekle dni je povsem neopaženo v krogu svoje drage družinice praznoval g. Franc Berjak, eden najbolj uglednih trgovcev v Kranju svoj 601etni življenjski jubilej. Jubilant je rodom Dolenje, iz znamenitega Žužemberka. Še kot mali deček je moral od doma učit se trgovine v Tržič. Kot trg. pomočnik se je udejstvoval v sedanji svoji trgovini, ki je bila tedaj še last Franca Omerse iz Kranja. Kaj kmalu pa se je radi svoje izredne trgovske sposobnosti osamosvojil ter skupno z g. Šober jem ustanov vil še danes obstoječo špecerijsko trgovino V. Šober v Ljubljani. Le ta 1911. pa je prevzel že tedaj več desetletij obstoječo trgovino Fran-1 ca Omerse v Kranju. Pod njego-l v im razumnim vodstvom je svojo trgovino z železnino in porcelanom dvignil, tako da je danes ena prvih trgovskih podjetij v Kranju. Njegova podjetnost pa še ni mirovala. Pred par leti je ustanovil svojo kemično tovarno »Kik«, ki se prav lepo razvija.
Jubilant je priljubljen danes v vseh krogih. Radi njegove mirne in blage narave ga čislajo vsi, ki pridejo z njim v dotik. Izkazuje se kot izredno razumen gospodar ne samo v svojih podjetjih, ampak tudi tam, kjer gre za splošne gospodarske interese. Bil je soustanovitelj trg. društva »Mcrkijr«, podružnice Kranj, soustanovitelj Združenja trgovcev v Kranju, pri katerem že 17 let opravlja posle podpredsednika. Že od 1. 1925. dalje neprestano deluje za gospodarski procvit Kranja kot eden najuglednejših občinskih odbornikov, — Glasbena šola v Kranju ima v g. Bel jaku svojega prvega zaščitnika in dobrotnika. Kot zbornični svetnik že par let dela za splošni napredek našega gospodarstva. Ga-
delki, pa so jim ti izdelki ležali nerazpečan doma. ker se nam jel izdelke bo naša papirna industrija po krivici zdelo, da je vse lepše I razstavila na letošnjem Ljubljau
silnemu društvu v Kranju je nenadomestljiv odbornik. Jubilant je tudi soustanovitelj »Trgovske nadaljevalne šole« v Kranju, katere blagajnik je že 15 let.
Kot dober poznavalec velikega gospodarskega pomena tujskega prometa je dal iniciativo in dejansko sodeloval pri ureditvi najlepše izletne točke Šmarjetnc gore in postal ustanovni član SPD podružnice v Kranju. Med najstarejše člane ga prišteva tudi »Sokol« v Kranju, saj je bilo v glavnem njegovo delo zgradba Narodnega doma v Kranju. Marljivo sodeluje pri Rdečem križu, Jadranski Straži ter opravlja tudi posle tržnega nadzornika. Predolgo bi bilo naštevati vso vrsto raznih nacionalnih, gospodarskih, kulturnih in drugih organizacij, pri katerih je jubilant odbornik ali delavni član.
Njegova iniciativnost in osebna delavnost je povsod, kjerkoli se dela v korist splošnosti in v korist domovine. Le malo imamo danes tako delavnih, a tudi tako objektivnih, pravičnih in poštenih mož, ki bi se mogli primerjati jubilantu. Svojini uslužbencem je kakor oče in ni čuda, da ostajajo pri njem od učenca pa do osamosvojitve.
To leto praznuje g. Berjak s svojo nadvse ljubeznivo družico gospo Ivanko tudi 25lctnico svoje poroke. Malo je društev v Kranju, ki ne bi poznala dobrotljive roke ge. Berjakove. Trdimo tudi, da je ni družine, v kateri bi vladala tako zgledna harmonija, kakor v družini Berjak v Kranju. Gospa soproga stoji g. Berjaku zvesto in trdno ob strani v vseh težkih in tudi lepili časih. Zakonca Berjak pa vkljub vsej zaposlenosti najdeta še vedno čas, ki ga posvetita vzgoji svojih otrok. — Najstarejši edini sin Lucijan, ki je pred par leti odlično dovršil trgovsko akademijo v Ljubljani, se že prav pridno udejstvuje v domačih podjetjih, kjer je v praksi tudi že hčerka Justina, medtem ko naj-mlajša hčerka obiskuje še gimnazijo.
Jubilantu g. Berjaku, kakor njegovi zvesti družici ge. Ivanki in vsej njegovi družini iskreno čestitamo z željo, da bi ga nam Bog kot prvoboritelja za trgovske stanovske interese ohranil v naši sredi še dolgo vrsto let!
Na mnoga leta!
Zunanja trgovina
Uvoz blaga iz francoskih kolonij
Na podlagi sklepa finančnega ministra z dne 6. aprila 1936 so uvozniki dolžni, da predlože pri carinjenju blaga, čegar vrednost presega 2000 Diu in ki izvira iz Nemčije ali Francije, posebne izjave o načinu plnčanja. Ker zahtevajo nekatere carinarnice te izjave tudi od uvoznikov za blago, ki ne prihaja iz Francije, temveč iz njenih kolonij, ift izdal bančni
in valutni oddelek finančnega ministrstva pojasnilo, da je treba predložiti te izjave samo za blago, ki prihaja neposredno iz Francije in Alžira in ki se plača po frau-cosko-jugoslovanskem kliringu. Za blago pa, ki prihaja neposredno iz francoskih kolonij, kakor Maroko, lndokina, Madagaskar itd., se te izjave ne smejo zahtevati.
Uvozna kontrola na Poljskem
Z dekretom predsednika republike od 7. maja je Poljska uvedla kontrolo zunanje trgovine. Izvaja jo posebni odbor in obsega tudi kontrolo nad trgovino svoboduega
mesta Gdanjska. Bivši gospodarski svetnik poljskega zun. ministrstva A. Roman, zdaj poslanik v Stockholmu, je imenovan za podsekretarja v ministrstvu zunanjih poslov kot vodja vse trgovinske politike. Tehnična prepoved uvoza je stopila v veljavo 13. maja. S tem je dopolnjena kontrola nad devizno trgovino od 27. aprila, z izjemami ob drugačnih določbah sporazumov, in bo odslej za uvoz potrebno posebno dovoljenje za nakupovanje potrebnih deviz. Ako teh deviz ne bo na trgu, se dovoljenja ne dajo.
Namen nove poljske odredbe je zagotovitev kompenzacij in povečanje prometa brez deviz. Tako se že doslej obavlja 60% poljske zunanje trgovine v kompenzaciji. — Pričakovati je, da bodo aktivne uvoznice Amerika in neki domi-nioni sklenili s Poljaki kompenzacijske pogodbe, ker Poljski ni toliko za aktivno bilanco zun. trgovine, temveč za povečanje lastnega prometa. Nemčija ji dolguje sto milij. zlotov iz prevoza čez koridor in tudi saldo je še znaten. Verjetno je, da bo tudi Poljska povečala svoj uvoz iz Nemčije — kakor mi.
Nemški blagovni dolgovi
Neki švicarski list je te dni poročal o vedno večjem kopičenju nemških blagovnih dolgov v tujini ter končno označil te dolgove kot neprostovoljno posojilo tujine Nemčiji. Nemški listi so lej analizi švicarskega lista ostro ugovarjali, ker da nikakor ni res, da bi se Nemčija hote zadolževala po obračunskih računih, da bi na ta način prisilila druge države, da kupujejo več blaga v Nemčiji. Nemški listi pravijo, da je baš nasprotno res! Nemčija je kupovala v tujih državah več, da je mogla kriti svoje potrebe na surovinah, s tem pa je dala drugim državam priliko, da povečajo svojo zunanjo trgovino z Nemčijo. Ker ni upanja, da bi polemika na tej podlagi mogla privesti do kakšnega pozitivnega rezultata, je bolje, da se zadovoljimo s tem, če konstatira-mo, koliko znašajo danes nemški blagovni dolgovi v tujih državah. Koncem marca so znašali ti dolgovi Nemčije (v milijonih mark): v Nizozemski 99, Češkoslovaški 62, Švici 52, Poljski 47, Grčiji 40, Franciji 39, Jugoslaviji 25, Madjar-ski 25, Belgiji 1.0, Norveški 5 in Finski 3'7 milijona mark, skupno torej nič manj ko 407'7 milijonov mark, kar je pač že precej lepa vsola.
Zveze z Grčijo
V Atenah se je 1. t. m. otvorila nova komisijska agenturna pisarna pod naslovom Mitar Djakono-vitch, lmport-Export, Athenes, Rue Agriuiou 13.. Lastnik je jugoslovanski državljan, ki živi že 15 let v Atenah. Zaposlen je bil kot |>o-slovodja v raznih večjih trgovskih podjetjih v Atenah in je ne samo dobro verziran v vseh trgovskih poslih, ampak ima tudi najboljše zveze. Priporoča se vsem jugoslovanskim izvoznikom ali uvoznikom, ki iščejo zveze z Grčijo.
Izvoznikom konj je izdal urad za kontrolo izvoza živine obvestilo, da je lanski kontingent 500 težkih konj za Nemčijo popolnoma izkoriščen z dnem 30. maja. šele od 1. junija dalje se odobruje izvoz v novem kontingentu 500 glav in le registriranim izvoznikom.
Denarstvo
Občni zbor Kreditnega zavoda za trg. in industrijo
Včeraj se je vršil občni zbor Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, na katerem se je obravnavala bilanca za leto 1985. Čisti dobiček Din 2,194.644'26 je občni zbor sklenil razdeliti po dosedaj običajnih načelih ter plačati lOodstotno dividendo. Obenem je bilo sklenjeno zvišati delniško glavnico od Din 12,500.000’— na 25,000.000'— in spremeniti nekatere točke družbinih pravil, ki so v zvezi s povišanjem glavnice. — Dividenda na podlagi kupona številka 16 se bo pričela plačevati dne 20. maja 1930.
Odlog plačil
Kmečki hranilnici in posojilnici
v Grižah je dovoljen odlog plačil za šest let od 30. aprila 1936 dalje za dolgove izpred 21. junija 1935, za stare vloge pa odrejene 2% obresti od istega dne dalje.
Prvi dolenjski posojilnici v Metliki odlog za šest let od 2. novembra 1935 za dolgove izpred 21. decembra 1934 in obrestna mera 2 in pol odstotka od istega dne.
Ljudski posojilnici v Novem mestu je dovoljen odlog za šest let za dolgove do 3. maja 1934 in obrestna mera 2 odstotka od istega dne.
Padanje nemške marke
Na beograjski borzi je 13. t. m. nemška marka popustila že na 12'38 (od 12’89 dne 12. maja) ob skupnem zaključku 80.000 mark. Zaloge pa so majhne in so se že zaključili znatni terminski posli, kar pomeni, da si naši izvozniki že vnaprej zagotavljajo prodajo pričakovanih zneskov. Za 15. junij se je marka kupčevala po 12'40,
30. junij po 12’25 in enako za 15. julij. Uvozniki posegajo po ugodnem nakupu, povečal pa se bo padec marke zaradi večjega izvoza iz Nemčije. Ker Se z naše strani izvoz v Nemčijo otežuje, je upati na izravnavo sedanjega velikega salda.
Prekmurska banka d. d. v Murski Soboti bo imela 62. redni občni zbor 6. junija- ob 2. uri popoldne v svojih prostorih z običajnim dnevnim redom.
Skupna obmejna postaja Maribor glavni kolodvor
S 15. majem dobi postaja Maribor glavni kolodvor obmejno službo med našo državo in Avstrijo. Policijski in carinski pregled potnikov, prtljage in blaga na avstrij ski strani bo odslej opravljala namesto Žpilja postaja Leibnitz kakor doslej. Revizija potnikov v br-zovlakih se bo vršila po možnosti ob času postanka. Direktni potniki ne bodo smeli v Mariboru zapustiti vlaka, ako ne dobe od organov posebnega dovoljenja za to. Za v Mariboru vstopajoče potnike se obavi pregled skupno - carinski in poli-?j ’-i - v poslopju ob postaji in bodo vstopili šele, ko do-vole avstrijski kontrolni organi. Iz postaj Št. Ilj, Pesnica in Cirknica morajo vsi novi potniki preko Maribora zaradi revizije in enako tudi avstrijski potniki, namenjeni na te postaje. To se spremeni po otvoritvi nase ekspoziture v Št. liju. Blagovne pošiljatve za Št. lij iz Avstrije so po odobritvi carinskega oblastva carinijo na tej postaji. Blagov namenjeno iz Pesnice in Št» Uja v Avstrijo, ako je rrosto carine, se pregleda v Št. liju in v Špilju (Spielfeld). Vozne listke bodo pregledovali naši in avstrijski sprevodniki. Brzovozno blago se bo moglo nalagati tudi na avstrijske vozove. Veterinarski pregled se opravlja v Mariboru. Te ukrepe proti dvojnemu pregledovanju bo ugodno občutil ves naš promet s severom.
Novo pojasnilo glede takse na račune
»Finansijski zbornik« z dne 7. maja objavlja naslednjo okrožnico finančnega ministra vsem finančnim direkcijam in davčnim upravam:
1. Davčnemu oddelku finančnega ministrstva je sporočeno, da nekateri organi finančne kontrole
še nadalje zahtevajo od trgovcev in obrtnikov obvezno izdajanje računov po tar. post. 34 taksnega zakona in da prijavljajo vse trgovce in obrtnike, ki tega ne delajo, da so zagrešili taksni prestopek.
Zato se ponovno opozarjajo vsi, da je obvezno izdajanje računov po tar. post. 34' taksnega zakona odpravljeno s 1. aprilom 1936 ter razveljavljena 2. opomba k tar. post. 34 taksnega zakona in katera opomba je bila predpisana samo iz fiskalnih razlogov, to je samo zaradi takse za obvezno izdajanje računov.
To pomeni: v kolikor obstoji obvezno izdajanje računov po nekem drugem, ne taksnem zakonu, potem velja ta obveznost tudi še po 1. aprilu 1936, to pa samo radi svrhe, predvidene v dotičnem posebnem zakonu. Če se računi kljub temu predpisu ne izdajajo, potem to neizdajanje računov nima v taksnem pogledu nobenih škodljivih posledic za dotično stranko (glej novo točko 3. v čl. 56. taksnega in pristojbinskega pravilnika).
Zato se ne smejo delati, trgovcem in obrtnikom radi takse po 1. aprilu 1936 nobeni očitki in tei-koče radi neizdajanja računov.
2. Objekt za plačilo takse po tar. post. 34 je račun po svoji vrednosti in ta taksa se plačuje od vsake pole tega računa po celotni vrednosti računa.
Če na primer ves račun znaša 1001 Din, a sestoji iz treh pol, potem se plača za vsako polo taksa 5 Din, torej skupno 15 Din,, brez ozira na to, da, predstavljajo posamezne pole manjšo vrednost.
3. V smislu zadnjega odstavka 1. točke k tar. post. 34 taksnega zakona se pod računi razumevajo tudi izvlečki in računov.
Ti izvlečki (bilance ali bilanei-rani konti trgovcev in obrtnikov) se razlikujejo od trgovskih računov v tem, da se ne izdajajo zaradi plačila neke terjatve, temveč se izdajajo v obliki knjiženja — prepisa konta — v s vrbo informiranja o rezultatu medsebojnega obračunavanja po poteku določene dobe.
Ker se pa morajo tudi ti izvlečki smatrati na podlagi preje citiranega zakonskega predpisa kot računi, sledi iz tega, da velja vse, kar je navedeno pod točko 2. tega pojasnila tudi za računske izvlečke.
Tudi računske izvlečke, če sestoje iz več pol, treba kolkovati za vsako polo posebej in to po celotni vsoti prometa (debet in habet) celega računa, torej ne po skupni vsoti prometa, izkazanega na posameznih polah izvlečka niti po največjem saldu računa niti po končnem saldu računa, ki bi mogel biti eventualno tudi enak ničli.
Potemtakem se morajo vse pole računa kolkovati enako z istim kolkom, in sicer v višini, ki je v skladu s celotno vsoto prometa vsega računa in zato se ne sme dogoditi, da bi bile pole (listi) istega izvlečka računa kolkovane z različnimi taksami.
4. Od načela, opisanega pod 3. točko tega pojasnila pa velja izje-mn za izvlečke (bilansirane konte) iz odprtega ali tekočega računa samo za delniške družbe (razen zavarovalnih). Ti izvlečki (poročila o stanju teh računov) sploh ne podleže posebni taksi za izvlečke, ker se taksa za takšne odprte ali tekoče račune pobira že po čl. 37 taksnega zakona, in sicer letno.
Vsi izvlečki iz odprtih ali teko-
zakona, podleže plačilu takse po tar. post. 34.
5.	Nadalje je bilo postavljeno vprašanje, kako je treba razumeti toč. 2. tar« post. 34 taksnega zakona, ki se glasi:
>Na obračune denarnih zavodov in deln. družb o eskontiranju menic, zadolžnic in podobno Din 1«.
Zlasti se sprašuje, kako se taksirajo obračuni deviz, valut ih vrednostnih papirjev, ki jih banke nabavljajo za račun svojih komitentov na borzi ali po drugih denarnih zavodih.
O tem se daje naslednje pojasnilo;
a) Taksa po toč. 2 tar. post 34 taksnega zakona se mora plačevati od obračunov (kasanot, poročil, spomenic in podobnih pisem) denarnih zavodov in deln. družb o bančnem poslovanju z denarjem in njegovimi surogati.
Tej taksi podleže računi obračuni o poslovanju z valutami, devizami in efekti, obračuni o eskontiranju menic, obračuni o kuponih in bonih, obračuni o klirinških nakaznicah itd.
b) Ta taksa iz tar. post. 34 pa sc ne plača pri nakupu in prodaji državnih vrednostnih papirjev, kadar jih prodajajo zasebniki in denarni zavodi, ker se v teh primerih plača že taksa po tar. post. 13 taksne tarife, ki po pojasnilu finančnega ministrstva — davčni oddelek z dne 9. novembra 1929 št. 102.500 nadomešča takso po tar. post. 34 taksne tarife, dočim se po tem pojasnilu pobira taksa iz tar. post. 13 samo v primerih, ko o takšni kupoprodaji obstoji kakšna listina. Če pa se kupoprodaja izvrši ustno — iz roke v roko — potem ta taksa ne prihaja v poštev.
; c) Pod toč. 1. tar. post. 34 spada poslovanje trgovčev, obrtnikov in raznih ugostiteljskih podjetij, ki sc bavijo s prodajo in predelavo blaga, poslovanje denarnih zavodov in delniških družb pa spada pod točko 1. tar.! post. 34 samo v tem primeru, če se tudi one bavijo s tem poslom.
: Na primer: ce denarni zavod ali delniška družba, ki ima svoje skladišče in podobno, proda neko blago, bodisi da je to blago surovina ali fabrikat, odn. polizdelek, kakor so žitarice, stroji, blaga, bombaž, sladkor, kava in podobno, ter izda kupcu račun, fakturo, noto, poročilo ali podobno, potem se mora plačati taksa po toč. 1. tar. post. 34.
Nasprotno pa obračuni denarnih zavodov in delniških družb o eskontiranju menic, zadolžnic va-> rantov, terjatev, bonov in podobnem, ko tudi obračuni v rednem bančnem poslovanju o nakupu ali prodaji bodisi, na lasten račun, bodisi za račun drugih oseb (komitentov) — poslovnih menic, dospelih in nedospelih kuponov, deviz (to je menic in čekov, izdanih v tuji valuti), tuje valute in pod., podleže plačila takse po točki 2 tar. post. 34 taksnega zakona, ker v tem primeru ne gre za poslovanje z blagom.
č) Obračuni denarnih zavodov in delniških družb, ki se ne nanašajo na poslovanje z blagom niti ne na eškontiranje menic, zadolžnic in podobno, ne spadajo pod določila tar. post. 34 taksne tarife.
Zato se mora določena taksa plačati tudi od navadnih pisem, če vsebujejo elemente, po katerih se mora določena taksa plačati v smislu občnih zakonskih predpisov.
6. Če se saldirani računi mesto pobotnice predlože kaki javni blagajni, tedaj takšni računi podleže samo taksi po tar. post. 33. To velja za račune, ki obstoje iz več pol, samo za ono polo, na kateri se nahaja potrdilo o prejemu (sal-daciji). Za druge pole zadostuje računska taksa.
7. Taksa po tar. post. 34 se plača po skupnem znesku izdanih računov brez ozira iz kakšnih vrednosti je vsota sestavljena.
Na pr.: če je v računu poleg vrednosti za samo bago, ki se prodaja, postavljena tudi vrednostam-balaže, ki se po dogovoru samo posojuje, potem se vendarle plača taksa po skupni vrednosti blaga in ambalaže, ker se po dogovoru, če se ambalaža ne vrue, plača la po naznačeni vrednosti.
8. Ce je površina papirja, ki vsebuje račun, manjša od 1.750 cm’ (na pr. polovica, ena četrtinka ali eina osmiuka pole), se mora v smislu nove točke 4. čl. 56 taksnega in pristojbinskega pravilnika k tar. post. 34 taksnega zakona plačati taksa kakor od cele pole.
Kot pola se smatra torej vsak zaseben kos papirja, ki ne presega predpisane velikosti.
Zato se ne more smatrati kot ena pola, če je več zasebnih malih listov združenih (sešitih ali sklopljenih) skupno, toda s skupno površino pod 1.750 cm3, temveč se mora smatrati, da. je toliko pol, kolikor je mehanično spojenih listov.
jfcakoirost odločuje/
Po malenkostni porabi vidite takoj, koliko več Vam zaleže in koliko Vam zato prihrani dobra
Knei
sladita
Politične vesli
Bolgarska vlada je sprejela zakon o ločitvi civilnega zakona.
Bolgarski kralj Boris je na svoj rojstni dan pomilostil 50 oseb, med
njimi tudi polkovnika Koleva in generalštabnega podpolkovnika Ka-lenderova, ki sta bila od vojaškega sodišča obsojena na smrt na večala, a pozneje pomiloščena na dosmrtno ječo.
Češkoslovaški senat je sprejel z vsemi glasovi, razen komunističnih in pa vseh nemške sudetske stranke zakon o državpi obrambi ln zakon o pobijanju vohunstva.
Vedno močnejše nasprotje med hajmverovci ih krščanskimi‘ socialisti na Duna ju ter med Sušnikom in knezom Starhentbergom Je privedlo do odkritega boja med obema skupinama, ki se je končal z zmago Sušnika. V noči od srede na četrtek Je podal Sušnik deioiisijo ln dosegel od predsednika republike Miklasa, da je razrešil njih dolžnosti tudi vse druge ministre, obenem pa dal mandat za 'sestavo nove vlade zopet Sušniku. Ta je takoj nato sklical sejo vlade ln javil presenečenim ministrom, da niso več ministri in da se bo še na tej seji sestavila nova vlada. Pogajanja za sestavo nove vlade so bila zelo dolgotrajna, končno pa
vlade zunanji minister Berger-Waldenegg, kmetijski minister dr. Strobl, minister za socialno politiko Dobretsberger in drž. podtajnik Žnidarič.
Boj med Sušnikom in Starhcm-bergom je dunajske kroge zelo vznemiril, ker se boje, da bodo sedaj hajmverovci, ki so že itak močno simpatizirali z narodnimi socialisti, popolnoma prešli v njihov tabor. Krščanski socialisti pa bodo skušali priti v stik in dobre odnošaje s socialisti, da utrde svoj položaj. Knez Starhemberg bo odpotoval v Rim in se pritožil pri Mussoliniju, ker ga je Sušnik izrinil iz vlade.
Hajmverovci so sklicali za včeraj'celo vrsto protestnih zborovanj proti spremembi v avstrijski vladi, a so oblasti vse shode prepovedale. Na Dunaju in v drugih mestih so priredili hajmverovci demonstracije proti krščanskim socialistom, a je policija te demonstracije zatrla. Notranje-politična napetost v Avstriji narašča.
Pariški »Matin« je objavil in-terviesv svojega dopisnika z Mussolinijem. Mussolini Je dejal, da je italijanski narod sicer odkfčno za mir, ker hoče uspešno zaključiti svoje delo, toda sadov svojih zmag si ne da iztrgati. Vojaške sankcijo proti Italiji, pa tudi vsaka poostritev sedanjih	sankcij bi	breždvom-
no pomenila	vojno.
 	..	.	Italijanski	parlament	je soglas-
jih račnn/iu n« 79 katere se ne se ^ P°srečila Sušniku sestava no- no odobril od Mussolinija predla-uh računov pa, za Katere se ne Ve v,af}e brpz hajmverovccv. Poleg gane zakone o aneksiji Etiopije,
plačuje taksa po cl. o/, taksnega kneza Starhemberga so izpadli iz | imenovanju italijanskega kralja za
etiopskega cesarja in maršala Ba-doglija za etiopskega podkralja.
Novo etiopsko vlado je sestavil Tekle Havariate, bivši delegat Etiopije pri Zvezi narodov. Sedež vlade je v Gori, ki je dobro zavarovano proti letalskim napadom. Nova vlada je v zvezi z negušem in po njem z Anglijo in Ženevo. Vlada marljivo organizira odpor proti Italijanom.
Italija grozi, da bo izstopila is Zveze narodov, če ta ne bi priznala aneksije Etiopije. Italijanski listi napovedujejo, da bi isto storile tudi Avstrija, Madjarska in Švica.
Italija se na vse načine prizadeva, da bi pridobila Nemčijo za priznanje aneksije Etiopije. Ponuja ji v tem primeru velike gospodarske koncesije v Etiopiji.
Angleški poslanik ostane v Adis Abebi, čeprav je bil od italijanskih oblasti pozvan, da zapusti Etiopijo. Za Anglijo je Badoglio samo komandant vojske, ki je zasedla tuje mesto.
, Flandin je sporočil italijanskemu veleposlaniku €eruttiju, da je aneksija Abeslnije v nasprotju s francosko-angleško-italijansko pogodbo iz 1. 1806.
Angleške oblasti so odkrile, da nemiri v Palestini niso nastali paradi oživljenja nacionalne zavesti Arabcev, temveč da so bili posledica italijanske agitacije. Angleški listi groze Italiji, da bodo angleške oblasti objavile senzacionalna odkritja o italijanskem rovdrenju po vsem Bližnjem vzhodu, Balkanu in tudi v srednji Evropi.
S 15. majem so začeli Arabci v Palestini po Gandijevem vzgledu izvajati državljansko nepokorščino. Ne bodo več plačevali davkov.
Doma in po svetil
Na seji glavne uprave Beograjskega velesejma je bilo sklenjeno, da se kljub in navzlic vsem številnim pomislekom iz industrijskih krogov, vendarle še to jesen priredi v Beogradu velesejem.
Savez srbskih zcmljoradničkih zadrug je zahteval, da se prvi silos zgradi v Novem Sadu, ki je močno središče za žitno trgovino.
V lužni Srbiji so začeli tujci v velikih količinah nakupovati želve. Ker tujci želve dobro plačujejo, so začeli povsod mrzlično loviti želve, da se nekateri že boje, da bodo na ta način želve čisto iztrebljene.
Ponarejeni deset in dvajset dinarski srebrniki so začeli zopet krožiti po Zagrebu.
Po statistiki Delavske knjižnice v Zagrebu čitajo delavci pred vsem leposlovna dela, zelo malo pa politična- in športne knjige.
Gradbeno ministrstvo je odobrilo 3 milijone Din za oskrbo z vodo brezvodnih krajev v Vrbaski banovini.
Romunija je zopet nvedla izvozno takso za nafto, ki se giblje med 4000 in 5000 lejev za vsak tank nafte, odnosno njenih derivatov.
Maršal Allenby, znameniti angleški vojskovodja v svetovni vojni, je umrl v Londonu, zadet od srene kapi. Zlasti se je proslavil s svojimi zmagami v Palestini in Siriji.
Japonska vlada namerava v prihodnjih 30 letih naseliti v Mandžuriji okoli en milijon japonskih rodbin.
Takoj po zaključku enodnevne protestne stavke v Grčiji so bili vsi voditelji stavke aretirani,
Župani ameriških občin so sklenili, da se ne udeleže kongresa mest v Berlinu, keir da v Nemčiji občinskih samouprav sploh ni več.
Za časa plenjenja v Adis Abcbi in bojev, ki so zaradi tega nastali, je bilo ubitih okoli 1000 ljudi. Zanimivo je, da je bilo ustreljenih po prihodu italijanske vojske tudi 50 italijanskih eritrejskih črnih vojakov, ki so tudi pomagali pleniti in ropati po mestu.
Črna kronika
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo to okrožnico o otvorjenih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 16. do 30. april«.
OTVORJENI KONKURZI: Savska banovina: Burič Vladimir, lastnik tt. Uiberall i drug, trg. knjiga, galant. i kozmetičke robe, Bjelovar; Kunštek Stjepan, Radoboj.
Vrbaska banovina: Afgan Ham-dij, Banja Luka; Prva bos. meh. tkalnica Nafiz Afgan in drug, Banja Luka.
Drinska banovina: Bagi Wolf in Komp., Sarajevo.
Beograd, Zemun in Pančevo: Peldman Vili pok., Beograd.
RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE:
Savska banovina: Fischer Elizabeta, Kustošija 1, Kralja Aleksandra 5; Klemenčič Ljudevit in Klemenčič Danica, Zagreb, Kačičeva ulica 3; Oreščanin Stevan, Glina; Slavnič Nikola, Zagreb, Petrinj-ska 2; »Star« film, zavod za posojanje filmov Antonija Spoljarič, Zagreb; Starčevič Ante, Zagreb, ILica 196.
Vrbaska banovina: Kotlič Nikola, krojač, Dobrljin.
Primorska banovina:	Lakišič
Mustafa in drug, Mostar.
Drinska banovina: Dimitrijevič in Matič, Obrenovac; Mogan Alfred, Vinkovci.
Zetska banovina: Vjunikov Nikola, Dubrovnik II.
Donavska banovina:	Umetni
mlin Pfajfer Koloman, Bajmok.
KONČANA KONKURZNA POSTOPANJA: Primorska banovina: Plazonič Mijo pok. Mate, Split.
Drinska banovina: Alkalaj Salomon, Bijeljina; Jelič Radomir, industr., Ivanjica; Kondič Srečko, Uiice.	'
Zetska banovina: Koca Ahmet, Novi Pazar.
Donavska banovina: Čekanovič Milovan, Kragujevac; Jelič Mili-sav, Gor. Milanovac; Sonenberg Salamon, Subotica; Tamaši Djor-dje, Bačka Topola.
Moravska banovina: Jovanovič Stojan, Pirot; Jovkovič Radoš, Aleksandrovac; Simčevič Vladan, Sebečevac.
PDCM
novi lahki kromira« ni modeli in drugi cenejši Puchovi izdelki no ugodna mesečna odplačila
LJUBLJANA - TAVČARJEVA 7 IGN. VOK
Podružnice: Krmni. Novo mesto, Celim - Miklošičeva 2
VELETRGOVINA kolonijalne in Špecerijske robe
*
S
*
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
• j- ...	•	'	; •	;•	v'
Točna lis aoltdna postrežba 1 " Zahtevajte ceniki
Vardarska banovina: Jovič Ve-ličko Grdelica; Kunovič Metodije, Bitolj; Radovič Budimir, Medvedja; Sokolovih Jovan, Vlasotinci.
Beograd, Zemun, Pančevo: Antonič Milica, Beograd; Jakovljevič Stojan, Beograd; Justič Deža Ilo-na, Beograd; Veljkovič Vasa, Beograd.
POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE V KONKURZU:
Primorska banovina: Košta i Še-pič, Stari grad na Hvaru.
POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA:
Savska banovina: Alič Vladimir, Križpolje; »Grand Magazin« Miloš Vurdelja, Zagreb.
Drinska banovina: »Zoli«, lastnik Salamon Papo Sason, Sarajevo.
Donavska banovina: Dimitrijevič Pera, Beodra; Schvvarz Lajčo, Subotica.
Beograd, Zemun, Pančevo: Panič M. Miloš, Beograd; Petrovič Dj. Svetozar, Beograd.
* Podatke za Dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vse druge podatke, kakor o narokih, kvotah itd. daje tajništvo društva. — Op. ured.
Argentina bo namesto pšenice pridelovala riž
V Argentini se vodi živahna agitacija, da se zmanjša kultura pšenice, ki je doeedaj znašala polovico vse agrarne proizvodnje, ker so tuja tržišča nasičena s pšenico. Zato je postala gojitev pšenice nerentabilna in zato se propagira gojitev riža, ker bi ta do-našala več dobička. Kultura riža je namreč po vsem svetu padla, dočim se je povpraševanje po rižu povečalo.
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 13. maja t. 1. objavlja: Uredbo o izdelavi in uporabi golih in izoliranih električnih vodnikov in izolirnih cevi.
AJJ Je to fes, karplie ..Svoj svome**o veleblagovnici Ta-Ta J
Zadnja številka lista »Svoj svo-mec je v veliki meri posvečena veleblagovnici »Ta-Ta«, o kateri prinaša list razne informacije, ki zaslužijo, če so resnične, da jih upoštevajo tudi oblasti. — Zato sprašujemo, če je res, kar piše citirani list, ko pravi:
»Ustanovitelji podjetja »Ta-Ta« d. d. niso v vsej Jugoslaviji mogli najti sposobnega arhitekta, da jim izdela načrte za to važno »socialno sandučaru« v Beogradu, pa so bili primorani, da se zanje obrnejo na strokovnjake na Dunaju.
*
Juliusa Wienerja kvalifikacija in strokovnost so v glavnem te: Ne zna naš jezik in zastopnik je tujega židovskega kapitala, investiranega v d. d. »Ta-Ta«.
*
Direktor »Ta-Ta« Franic 3e je preje imenoval Herr Fuchs.
>1 *
»...a gosp. Janovič, bivši šef kabineta ministrstva za trgovino in industrijo je pri nas glavni tajnik. Mislim, da mi ni treba še nadalje pojasnjevati,« je izjavil eden direktorjev »Ta-Ta«.
Mi dostavljamo, da bi se vedelo, da je bil Janovič šef v kabinetu ministrstva za trgovino in industrijo baš v času, ko se je dovoljen nje za poslovanje tega tako človekoljubnega in.čisto domačega podjetja nahajalo v najbolj kritični
fazi.	*	.
. •
V skrbi, da preskrbe nekoliko desetin brezposelne raje v Beogradu »o funkcionarji d. d. »Ta-Ta« angažirali žensko prodajalno osebje kot najbolj navadne fizične delavke s tedensko plačo od 100 do 150 Din in z enotedenskim odpovednim rokom. Vsekakor iz socialnih razlogov in ne oziraje se na obrtni zakon.
•
V d. d. »Ta-Ta« je postavljen za persbnalnega šefa čistokrvni Šu-
madinec Max Sauerbrunn, ki bo poleg svoje redne službe predaval personalu tudi jugoslovanski jezik tega nacionalnega podjetja.
•
»Ta-Ta« je vložil prošnjo, da se dovoli stalno bivanje in zaposlitev Juliusu Wienerju, ki sedi pri nas kot zastopnik tujega kapitala. — Vlada Božič, še pred kratkim dolgoletni član II. kvarta je vložil svoj dosedaj neskaljeni ugled v to, da doseže gornje dovoljenje.
Trgovinski register
.KUVERTA*
o. z o. z.
LJUBLJANA
Tyrl«vn čuta it. 07
TVORNIOA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Pleskarsko in sobo-slikarsko delo izvrSu)e po najugodnejših pogojih
Telefpn št. 22-67
IVAN GENUSSI
LJUBLJANA
Gregorčičeva ulica St 17«,
Zahtevajte povsod zdravstveni liker
i z d e1ek veležganjarne in rastllpske destilacije
..i	>«-K.
-r
♦ ;
Fr. Zaletel
št. no - vizMauE
širite	»Trgovski
Izbrisali sta se tvrdki:
Kopiuč Josipiua, trgovina z mešanim blagom v Dobovi — zaradi opustitve trgovine.
Fr. Strupi, trgovina z vsem v prostem prometu stoječim blagom in trgovina s steklom v Celju zaradi opustitve obrata.
•
Iz zadružnega registra
Iz načelstva Posojilnice v Mariboru, r. z. z o. z. se izbriše Viljem Berdajs, vpiše pa Miloš Oset, veletrgovec in posestnik v Mariboru.
Prva slovenska tovarna mineralnih vod, sodavice in brezalkoholnih pijač, r. z. z o. z. v Ljubljani je izpremenila zadružna pravita ter kupuje in izdeluje odslej tudi sočnate brezalkoholne in alkohol ne zdravilne pijače. Izbrišejo se člani načelstva Matija Bončar, Ivan Dachs, dr. Mavricij Rus in Ivan Stritar, vpišejo pa Etbin Be-žek, tajnik združenja gostilničarjev, restavrator Julij Zupan in ravnatelj dr. Ladislav Lajovic.
Občni zbori
Društvo za vzdrževanje otroške bolnice v Ljubljani ima redni občni zbor v petek 29. maja ob štirih popoldne v damski sobi kavarne Emone.
Tržna poročila
Zagrebški tedenski sejem
Zaradi toplega in lepega vremena je bil zadnji zagrebški tedenski sejem zelo živahen. Posebno mnogo je bilo na trgu povrtnine. A tudi dogon živine je bil mnogo boljši ko prejšnji teden. Cene volov I. vrste in krav za klanje so padle za pol dinarja, ker je bila ponudba zelo velika, povpraševanje pa bolj slabo. Zelo živahno je bilo povpraševanje po pujskih, dočim je bilo zanimanje za svinje manjše.
Dogon in prodaja živine: 52 bikov, 662 krav, 194 junic, 134 volov, 128 juncev, 324 telet, 382 konj ih žrebet, 680 prešičev in 516 pujskov.
Cene so bile te (za kg žive teže): biki po Din 3—375, krave za klanje po 2'60—3, krave za klobase po 2—2-25, junice za klanje po 3—4'50, za rejo po 650—800 Din (za žival), voli I. vrste po 4-30—5, II. v rste po 3‘50—4, bosanski po 2‘30—2'50, junci po'3—3 50, živa teleta po 5—6, zaklana po 7—8, prešiči Špeharji po 6'50—7, pršu-tarji po 5‘50—6, zaklani prešiči po 10'25, prešički do 1 leta po 9, pujski po 40—90 (za žival), ovce po 60—100 (za žival), lahki konji po 3—4 tisoč, srednji po 5—6 tisoč, težki po 8—9 tisoč Din za par, lahka žrebeta po 700—900, težka po 1000—1300 za žival. Konji za klanje po 1‘50—2 Din.
Detelja po 75—80, otava po 65 do 70, seno po 52—60, in slama za steljo po 35—40 Din za 100 kil. Krompir se je prodajal po 60 par do 1 Din za kg.
Radio Ljubljana
Nedelja, dne 17. maja. 8.00: Telovadba (vodi prof. Dobovšek) — 8.30: čas, poročila — 8 45; Koncert; tamburaškega orkestra — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz mariborske stolnice — 11.00: WurJiške orgle (na ploščah) — 11.30: Mladinska ura — 12.00: čas, obvestila
— 12.15: Radijski orkester po željah naročnikov — 13.15: Plošče — 16.00: O krmljenju goveje živine in prašičev (ing. Muck)—16.20: Odločilna ura Evrope (predavanje panevropske unije) — 10.40: Gorenjski trio — 17.00: Gospodinjska ura (ga. Marinka Ratajeva) — 17.20: Gorenjski trio — 17.45: Ura operetne glasbe (gdč. Igličeva in Banovec s spremljevanjem Radijskega orkestra) — 19.00: čas, poročila —• 19.30: Smernice in težnje jugoslov. vzgojeslovja (Josip Slavič)—19.50: Prenos šmarnic iz cerkve sv. Cirila in Metoda — 20.30: Prenos mladinskega koncerta iz Maribora (vodi prof. Ostrovška) — 22.00: čas, poročila — 22.15: Plošče.
Ponedeljek, dne 18. maja. 12.00: Plošče — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, objava sporeda — 13.15: Plošče — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji
— 18.00: Zdravstvena ura {dr. Fr. Debevec) — 18.20; Plošče — 18,4p: Kulturna kronika t James Watt (prof. Adlešič) — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Predhodnik nar. zedinjenja: An-drija Kačič-Miošeč (Marko Car) — 20.00: Prenos opere iz Beograda.
Torek, dne 19. maja. 11.00: Šolska ura: V švicarskem gorskem raju (dr. Reya) — 12.00: Virtuozi igrajo (na ploščah) — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Lahka glasba (Radijski orkester) — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: Koncert koroških narodnih pesmi — 18.40: Vzgojni pomen osebnostnega človeka (dr. Stanko Gogala) — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila — 19.30: O majski deklaraciji (dr. Anton Korošec, notranji minister) — 20.00: Plošče
— 21.00: Jugoslovanska glasba (Radijski orkester) — 22.00: čas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Micky-jazz.
Sreda, 20. maja. 12.00: Plošče — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: Čas, obvestila — 13.15: Iz del Čajkovskega (plošče)
— 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: Otroška ura (ga. Marija Vera) — 18.20: Izrezovalna dela (g. Zdravko Omerza) — 18.40: Vzroki nesreč v gorah (Vilhar Franc) — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila — 19.30: življenje in omika v pojmovanju jugoslov. prirodoslovca — 20.00: Prenos opere iz Ljubljane.	.;
Cen), občinstvu naznanjam, da sem preselil svo|o
pleskarsko in ličarsko obrt
Iz Kolodvorske ulice štev. 23
na CelovSko cesto 42
(Vodnikova klsarna, glavno poslopje)
Za vsa v to stroko spadajoča dela se cen), naročnikom še v nadalje najtopleje priporočam za naklonjenost. Cene zmerne I Delo solidnol
Telefon štev. 34^7®
BRUNCIC IVAN
Izdajatelj »K—asrdj Trgovskega lista«, njegov predstavnik dir. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d, njen predstavnik O. Mihalek. vsi v Ljubljani.