PeHnt urad W!) Cetovec — Verlagspostamt M!1 Klagentert tshaja v Cetovce — Erscheinungsort Klagentert Posamesn) isvod 1.S0 tit., mesečno narotnina S Mtingov Cetovec, petek, tt. januar Ž974 -Jn33vs Štev. 1 jt64tj Vprašanje poiožaja narodnostnih manjšin je neiočijiva prvina evropskega sodeiovanja Ha tradicionalnem novoietnem sprejemu, ki se ga je v torek zvečer udeieiiio več kot 700 predstavnikov poiitičnega, kuiturnega in gospodarskega živijenja Koroške, med njimi tudi zastopniki siovenske narodnostne skupnosti, je dežeini giavar Han: Sima kratko orisai mejnike in giavne uspehe deieine poHtike v minutih tctih. Med giavnimi težišči je navede) prizadevanja za razvoj dobrososedskih odnosov in v tej zvez! z pozebno zavzetoztjo govori) o poii-tik! zprave in pomiritve med obema narodoma v deieii. Poudarit je, da pr! tem ni š!o ie za spoštovanje obveznozti iz državne pogodbe, marveč tudi za izpoinitev morainih obveznozti, ki zo ztare že SO !et. Spomni) je na poskus reiitve vprašanja dvojezičnih napizov in dejat, da .ne bi hote) zamoičati giobokega razočaranja zpričo emocij in iz njih izvirajočih dogodkov, ki pomenijo nazadovanje v razvoju naše dežeie, kajti zožitje obeh narodnoztnih zkupin na Koroškem zmatram za poze-ben in odiočiien pogoj za nadaijnji razvoj. Vendar upam, da ze bo žteviinim drugim primerom ztrpne mizetnozti Korošcev tudi tukaj pridružita uvidevnozt in privedia do pozitivnega uzpeha. Moj poziv veija torej vzem našim dežeianom, da pokažejo razumevanje za poiitiko zprave in tako krepijo pripravijenozt za zporazumevanje, ki edino more zagotoviti in utrditi mirno vzdušje v dežeii." Giede kompromisne rešitve je dežeini giavar dejai, da jo je vedno smatra) za pravilno in da je zdaj potrebno, pridobiti koroško prebivaistvo za takšno a!i za podobne rešitve, za pomiritev dežeie in za zagotovitev njenega mirnega razvoja. Pri tem je izrazi) žeijo, da bi tudi v bodoče uspeio Izogibati ze vsemu, kar razdvaja in iskati tisto, kar združuje. Podobno je dežeini giavar tudi v novoietnem govoru v radiu nagia-zii, da je zagotovitev mirnega ozračja neodsvojijiva podiaga sie-hernega napredka naše domovine. Dejat je, da je izpoinjevanje obveznosti iz državne pogodbe do ztovenske norodnostne skupnosti iai zbudiio emocije, ki so preprečite poskus rešitve, o katerem je siejkoprej prepričan, da je bit sprejemi jiv za vse strani. Posebej je dežeini giavar pou-dorH, da so bite z državno pogodbo zavarovane tudi meje, še posebej pa koroška južna meja. .Toda državna pogodba je noiožtia tudi obveznozti, pri čemer zo za naz Korošce pozebno važne pravice, ki jih državna pogodba zagotovijo našim ziovenzkim dežeianom. Zdaj moramo najti tudi moraino moč, da bomo te obveznozti izpoiniii. Ta poziv ponovno naziavijam na nemško govorečo večino naše dežeie. Hkrati pa apeitram tudi na zioven-zko manjšino, naj bo zmerna v zvo-jih predztavah in ciijih." Velik poudarek manjšinskemu vprašanju pa je dat tudi predsednik izvršnega sveta SR Siovenije inž. Andrej Marinc v svoji novoietni izjavi za ceiovški rodio. Ko je nakazat razvoj odnosov med sosednimi dežeiami, je meni), da bi biio normaino, da v času, ko se v Ev- da ponovno dvigajo giave razne šovinistične, neonacistične in neo-tašistične siie, ki se izživijajo v gonji proti slovenski narodnostni manjšini, proti Jugoslaviji, pa tudi proti demokratičnim silam nasploh. To vzbuja ogorčenje pri naših ijudeh, še posebej, ker so v nas še tako živi spomini na težko pretekiost." Odnose med obema državama — je dejai predsednik Marinc — pa prav tako obremenjuje neizpoi-njevanje tistih mednarodnih obveznozti, ki zo de) državne pogodbe, z katero je bita obnovijena repubii-ka Avstrija ter drugih pogodb med obema državama, tugoziavija je sicer pozredovaia odgovornim državnim činiteijem sosednih držav konkretne predioge, kako bi biio LETOSVJUGOSLAVtJi: in vciiive Politično živijenje v Jugoslaviji bo ietos zelo živahno, kajti izvedene bodo obsežne ustavne spremembe, potem pa bodo siediie volitve novih predstavništev vse od občin preko republik do zveze. Po široki razpravi po vseh republikah je bilo te dni izoblikovano besedilo predloga nove zvezne ustave. O tem besedilu bo 22. januarja razpravljal zbor narodov, ki bo sprejeto besedilo potem poslal še drugim zborom zvezne skupščine, kjer bodo sklepi o ustavi sprejeti do konca tega meseca. V republiških in pokrajinskih skupščinah bodo predlog ustave SFRJ obravnavali v prvi polovici februarja, tako da bo nova ustava predvidoma razglašena sredi prihodnjega meseca. Z novo ustavo bo v Jugoslaviji namesto dosedanjega poslanskega sistema uveden delegatski sistem. Po razglasitvi ustave se bo začelo volilno gibanje. Najprej bodo izvedene volitve v občinske skupščine, kar je predvideno za prvi teden v aprilu; sredi aprila se bodo že konstituirale nove občinske skupščine. Takrat bodo tudi volitve delegatov v republiške in pokrajinske skupščine, ki se bodo konstituirale meseca maja, hkrati pa bodo izvoljeni delegati v skupščino SFRJ. Novoizvoljena skupščina SFRJ se bo sestala še pred 15. majem, najkasneje do 31. maja pa je predvidena še izvolitev predsedstva SFRJ in hkrati tudi članov zveznega izvršnega sveta. Pohod X!V. divizije prispeva! k nacionalnemu ponosu ropi na osnovi ideje o miroijubnem nonnreine premoge, nano ut utto , , s ] J reševanju odprhh vprašanj urejajo treba uresničiti sprejete obvezno- StOietja Zat!ranega SiOVenSKega fiarOCta veliko boij zapieierta vprašanja, prispevamo ludi mi svoj nadaijnji pomembni deiež h krepitvi miru. Pri tem je poudarit, da je neiočijiva prvina evropskega sodeiovanja tudi vprašanje poiožaja narodnostnih manjšin, ki jim je treba zagotoviti neoviran narodnostni razvoj. ,2a) pa moramo ugotoviti,* je opozorit predsednik Marinc, ,da so še vedno na deiu siie, ki skušajo z najbolj reakcionarnih pozicij vnašati med naše narode duh nezaupanja in narodnostne nestrpnosti. Prav v pretekiem ietu smo biii pričo neijubim dogodkom, ki dokazujejo, sti; .vendar pa ie-ti pri njih še niso naieteii na ustrezen odmev, ki bi nas prepričat o pripravijenosti, da z dobro voijo ter vzajemnimi napori uredimo še preostaia nerešena vprašanja". Ob koncu je predsednik Marinc izrazi) prepričanje, .da za nas, ki smo sosedje, pač ni druge poti, kot da nadaljujemo s prizadevanji za premagovanje še obstoječih ovir vsestranskemu razvoju odnosov naših držav in dežei, ki imajo tako mnogo skupnih interesov za mirno sožitje in vzajemno koristno sodeto-vanje*. Zadnjo soboto je bita v Ljubljani prosiava 30-ietnice legendarnega pohoda XtV. divizije na Štajersko in Koroško. Prireditve so se udete-žiii preživeti udeieženci takratnega res edinstvenega podviga sioven-ske partizanske edinice, pridružiti pa so se jim tudi števiini predstavniki družbeno-političnega živijenja Siovenije. O zgodovinskem pomenu pohoda X)V. divizije ter o revoiucionar-nih tradicijah in morainih vrednotah narodnoosvobodilnega baja je kot odposianec predsednika Tita %c?o je zsrub;7 mero za ojbjeTrfjtmosf? TZstZ &rog/ Hd ččoro%fw, &Z ;Zrw prdv/ČTM rešitev ži'v-/jetijs^Z/? vprdMM; s/oveMj&e ridrodiiostrie s&HpMott/ nZ-&