PRIMORSKI dnevnik
začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni cDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-8*. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idnji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
__ ____Cenq 600 lir - Leto XLI- št. 9 (12.041)_ Trst, petek, 11. januarja 1985
Včeraj popoldne v nabito polni dvorani Kulturnega doma v Trstu
Skupno nagrajevanje naših športnikov potrditev enotnega slovenskega prostora
ALEKSANDER KOREN'
TRST — Nagrajevanje naših najboljših športnikov iz slovenske Primorske, ki je bilo včeraj popoldne v tržaškem Kulturnem domu, je bilo resnično praznik telesne kulture pri nas.
Povsem uspele prireditve v organizaciji Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (pobudnik nagrajevanja skupaj z radijskima postajama Trst A in Koper, televizijo Koper, Primorskimi novicami in Primorskim dnevnikom) se je udeležilo veliko število ljudi, ki so do zadnjega kota napolnili Kulturni dom (mnogi niso i-meli na voljo sedeža), pa tudi veliko število gostov iz telesnokultumega in družbenopoilitičnegla življenja.
V uvodu sta radijska napovedovalca Livij Valenčič in Ljudmila Kutin, ki sta prikupno povezovala prireditev, obnovila »zgodovino« nagrajevanj naših in primorskih športnikov. Te se vrstijo že več let, toda letos je prvič, da jih priredimo skupaj. Narodnozabavni ansambel Taims je nato postregel z repertoarjem svojih uspešnic (oglasil pa se je med prireditvijo - oddajo še večkrat, vselej zelo uglašeno). Sledil je slavnostni govor predsednika ZSŠDI Oda Kalana (njegov
poseg v celoti objavljamo na tretji strani), igralec SSG Vladimir Jurc j>a je pripravil komično uprizoritev.
Osrednji del prireditve, imenovane »Naš športnik 84«, je bilo seveda nagrajevanje. Kot znano smo pri nas izbirali športnika in ekipo leta na podlagi ankete dopisnikov našega dnevnika in radia Trst A, na Primorskem pa na podlagi mnenja bralcev Primorskih novic in ocene širšega izbora športnih delavcev in poznavalcev. Ob športnikih so posebno priznanje ZSŠDI dobili še telesnokultumi delavci Sonja Milič, Marija Ušaj -češčut in Leonard Kralj ter openska nižja srednja šola Kosovel, za katero je priznanje prejel ravnatelj Sancin. Vse je nagradil predsednik ZSŠDI Odo Kalan. Na odru so se nato zvrstili predstavniki nagrajenih ekip: Sonja Doljak za namiznoteniško ekipo Krasa (1. mesto), Peter Žerjal za košarkarje Jadrana, Lia Legiša za odbojkarice Mebla, za Primorsko pa predstavnik Jadralnega kluba Jadro. Nagradila sta jih odgovorna urednika PD Bogo Samsa in TV Koper Janko Tedeško.
Največ zanimanja je vladalo seveda za posameznike. Naši Samo Koko-rovec, Boris Vitez in Marko Ban so
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Treznejše in bolj realistične analize srečanja Shultz-Gromiko
McFarlane poročal Jugoslovanska ocena predsedniku Craxiju ženevskih pogovorov
cj — Reaganov svetovalec za na-je vč^0 vamost Robert Mc Furlane V ,^eraj v Rimu poročal predsedniku Ana6 9raxUu' zunanjemu ministru Sn r,ttiju ’n obrambnemu ministru Sh lt°^nj^U ° oedavnih pogovorih dih L ^rondb° v Ženevi in o izgle-m„, bodočih razorožitvenih pogajanj
lcd velesilama.
v>ad^° ^rax* kot ostali člani njegove p ,e’ ki so se včeraj sestali z Mc m0manom’ so z »realističnim optimiz-se n (>ccn*k doseženi sporazum. Vsi odprl"0 zave<^aj0’ da so v Ženevi rjan k pot nadaljnjemu dogova-,JU' ki pa bo vse prej kot lahko, hoben °r pa ie Craxi poudaril, da ni dini akerrrative dialogu, ki je e-Vejt LLre-sničljiv in v korist vsemu člo-aior»11 ^on^ni cilj. za katerega se °dpr zav2emati vsi, pa je popolna leg ,\*Va vsega jedrskega orožja. Po-v°rovC'PPne®a P°roèiia o poteku pogo-• na katerih je tudi sam sodelo-
val, je McFarlane Craxiju izročil poslanico ameriškega predsednika, v kateri se Ronald Reagan zahvaljuje Italiji za njeno zadržanje in konstruktivni doprinos pri obnovi dialoga med Vzhodom in Zahodom.
McFarlane se je včeraj sestal tudi s papežem Janezom Pavlom II. in z vatikanskim državnim tajnikom kardinalom Casarolijem. ZDA so torej že začele pravo diplomatsko ofenzivo obveščanja, da bi odpravile sum med svojimi zavezniki, da bodo tudi tokrat pogajanja potekala nad glavo Evropejcev. Washington se namreč zaveda, da bo Sovjetska zveza doživela med vladami Zahodne Evrope podporo glede vprašanja militarizacije E-vrope. Trenutno odkrito nasprotujeta 'Reaganovim vesoljskim obrambnim načrtom le Francija in Velika Britanija, a tudi drugi niso nad tem navdušeni. Washington se torej že trudi, dà ne bi Evropa posredno podprla sovjetskih želja.
BEOGRAD — Srečanje in pogovori zunanjega ministra Sovjetske zveze Andreja Gromika in državnega sekretarja ZDA Georgea Shultza, na katerih so se strinjale o obnovitvi stikov in vzpostavitvi procesa pogajanj med SZ in ZDA, je zelo pomemben dogodek, ne le za odnose med tema dvema državama, temveč tudi za svet v celoti, je izjavil uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve.
Predstavnik zveznega sekretariata
Plinsko olje cenejše
RIM — Minister za industrijo Altissimo je odredil pocenitev plinskega olja za avtomobilski pogon za 12 lir pri litru (od danes stane 674 lir liter) in za ogrevanje za 9 lir (638 lir liter), tekočega gorilnega olja za 7 lir pri kg (518 lir) in gostega gorilnega olja za 5 lir (368,31 lire za kg).
je zatem rekel: »Upamo, da bodo tokrat upoštevali tudi znane izkušnje iz preteklosti. Te kažejo, da dajo lahko pogajanja o problemih, ki zadevajo obstoj in življenjske interese vseh držav, trajne pozitivne rezultate, samo če so usmerjeni v univerzalno popuščanje, ki mora vključiti interese sodelovanja in prispevek najširše mednarodne skupnosti.
Veliki sili začenjata pogajanja v prvi vrsti zaradi svojih interesov in odgovornosti, vendar sta obenem z začetkom pogajanj objektivno odgovorili na pričakovanja in zahteve najširše mednarodne javnosti, kar se v teh dneh kaže tudi v ugodnih ocenah ženevskega srečanja v tej javnosti.«
Ob koncu izjave je Željko Jeglič še dodal: »Jugoslavija se je vedno zavzemala za ustavitev oboroževalne tekme in začetek procesa razorožitve, zato pozdravljamo stike in pogajanja med obema silama. Menimo, da je sestanek v Ženevi spodbuden korak v dobri smeri.« (dd)
Petričič (KPI) pri Englaru glede zaščite Slovencev
VIDEM — Predsednik videmske pokrajine prof. Giancarlo Englaro bo danes v Vidmu sprejel načelnika svetovalske skupine KPI Carmela Confina in svetovalca Pavla Petričiča. V središču pogovorov bodo stališča pokrajinskega sveta glede vprašanja zaščite slovenske manjšine. Za sestanek sta komunistična predstavnika zaprosila pred napovedano avdicijo ožjega odbora senatne komisije za ustavna vprašanja. Svetovalci KPI v videmskem pokrajinskem svetu si prizadevajo, da bi se čimprej sklical odbor za kulturo in etnično-jezikovne skupine, ki bi moral razpravljati o vprašanju zaščite Slovencev, kar je tudi pred kratkim na seji pokrajinskega sveta zahteval svetovalec Petričič.
Storta
a nesreča v Gorici
^KICA — V prometni nesre-•>(.’	' se je zgodila sinoči okrog
• ure v Ulici Terza Armata v , "nci- jc izgubil življenje 70-č.. . uPokojenec Carlo Baštjan-Do *Z ^orice- Z avtom ga je ' V,,Z|I Costantino Cojaniz iz Gonj0’ kh*ca Vittorio Veneto.
arnika nesreče še
Menda je Cojaniz zade. ne s Jančiča, ki je ležal na cest-1 01 t*aku poleg motornega kosa. Boštjančič je umrl med ev°zom v goriško bolnišnico.
ko*6SrC0a se J® z8°dHa tako rese Pred vrati Baštjančičeve hi-T ’ saj je stanoval v isti Ulici rza Armata, na številki 96.
Di-povsem
Medtem ko za prihodnji teden že napovedujejo novo poslabšanje
Premirje v ofenzivi snega in ledu v Evropi
RIM, LJUBLJANA — V sedanji ofenzivi snega in ledu je bil včeraj dan premora, ki je še bolj razgalil dramatičnost položaja in neprecenljivo škodo v kmetijstvu in gospodarstvu.
V Italiji se življenje le počasi vrača v kolesnice. Še vedno je dramatičen položaj v Kalabriji, Apuliji in Bazilikati, kjer so številne vasi odrezane od sveta, gospodarska dejavnost pa je skoraj V celoti zamrla. Drugod je posijalo sonce, a temperature so z vsemi posledicami še vedno izredno nizke. V Lombardiji in Toskani so bile celo nižje kot dan prej. V Brescii so tako namerili šestnajst stopinj pod ničlo v Firencah pa minus 15, kar je dosedaj najnižja temperatura v toskanskem glavnem mestu. Otoplilo se je predvsem v Liguriji, Furlaniji - Julijski krajini, v bistvu na vsem priobalnem območju, saj je veter ponehal, da se čuti blažilni vpliv toplejšega morja. Z izboljšanjem pa so možne že prve ocene nastale škode, ki je največja v kmetijstvu.
Kratkoročno je bilo uničenih kakih 60 odstotkov vseh povrtnin, dolgoročno pa se bo škoda bržkone poznala tudi na drugih kulturah, predvsem pri južnem sadju in oljkah. Odprava nastale škode bo dolgotrajna in izredno draga, da od vsepovsod prihajajo zahteve o izrednih finančnih posegih.
Včeraj se je delno izboljšalo tudi v Jugoslaviji. Sneg pa povzroča še vedno težave na Kosovu in v Makedoniji. Tam je v snežne zamete še vedno vkovano veliko vasi, pa tudi občinskih centrov. V Djakovici je zapadlo nadaljnjih 30 centimetrov snega, da je sedaj snežna odeja debela 2 metra, kar ne pomnijo niti najstarejši prebivalci. V tej zimi je bila včerajšnja noč ena najtežjih tako za potnike kot za zaposlene na beograjski železniški postaji. Sneg je zametel kretnice, kolesa vagonov pa je led vklenil na tirih tako, da sta morali dve lokomotivi vleči vagone iz garaž na tire. Tudi ob obali sneg povzroča nemalo težav. Tako je včeraj dopoldne zapadel sneg
tudi v Dubrovniku in povzročil zastoje v prometu. Tamkajšnje letališče pa je zaprto.
Kot rečeno je včeraj mraz nekoliko popustil. Meteorološke napovedi pa niso nič kaj spodbudne. Že res, da ni do prihodnjega tedna pričakovati novih padavin, zaradi jasnih noči pa se bo temperatura ponoči iz dneva v dan nižala, kar bo še najbolj občutno v krajih s snežno odejo. Za prihodnji teden pa nemški meteorologi napovedujejo nov občutnejši prodor izredno hladnega zraka, obenem pa ne izključujejo obilnih snežnih padavin.
Premirje v ofenzivi snega in ledu bo torej kratkotrajno, a vseeno dobrodošlo, da se ne bodo ponovile razne napake in zamude pri nudenju pomoči in vzdrževanju prometnih povezav. Včeraj je namreč italijanskim železnicam končno uspelo, da se je promet odvijal kolikor toliko normalno. Pridobljene izkušnje pa bi morale sedaj preprečiti nove zastoje ob morebitnem poslabšanju.
• Skupno
NADALJEVANJE S 1. STRANI
se nagrajevanja udeležili, žal pa sta se morala primorska zmagovalca, a-tletinja Lidja Lapajne in smučar Jure Franko, nastopu odpovedati. La-pajnova je namreč na reprezentančnih pripravah v Budimpešti (nagrado je prejel mož Igor), Franko pa je bil včeraj zaposlen na veleslalomu na Pohorju, kjer se pripravlja na svetovni pokaj in odkoder se je oglasil po telefonu v posrednem prenosu prek zvočnikov v dvorani Kulturnega doma. Zanj je nagrado prejel oče Matija. Posameznike sta poleg našega odgovornega urednika nagradila še glavni urednik Primorskih novic Boris Kralj in direktor radijske postaje Koper - Capodistria Milan Ver-gan. Še nastop znanega kantavtor-ja Andreja Šifrerja in radijskega prenosa je bilo konec, ne pa prireditve, ki je imela pomembno točko še v predstavitvi knjige časnikarja radia Trst A Saše Rudolfa »Olimpijski ogenj in dim«. Li vij Valenčič je citiral del recenzije knjige ljubljanskega časnikarja Staneta Ureka, Vladimir Jurc je prebral značilni odlomek iz knjige, urednik knjižnih izdaj pri ZTT Marko Kravos pa je knjigo predstavil še gledalcem,
ALEKSANDER KOREN
Tiskovna konferenca ameriškega predsednika po sestanku Shultz-Gromiko
Reagan : »Na pogajanjih s SZ bomo skušali doseči popolno odpravo jedrskega orožja«
NEW YORK — Ameriški predsednik Reagan je med televizijsko tiskovno konferenco zatrdil, da si bodo ZDA na razorožitvenih pogajanjih s SZ prizadevale doseči popolno odpravo jedrskega orožja. Med Washingtonom in Moskvo so številna in globoka nesoglasja, je dejal Reagan, toda skrb za utrditev miru nam veleva skupno delo, kjer je to le mogoče. Upam, da je bil ženevski sestanek med Gromikom in Shultzom le prvi korak na poti k novemu, odprtemu dialogu, ki se ga bomo lotili prožno, potrpežljivo, a odločno, je dodal ameriški predsednik in povedal, da se bodo ZDA pogajale o vseh zvrsteh orožja, od strateško - napadalnega in taktičnega do izrazito obrambnega.
Reagan je zanikal, da hočejo ZDA s tematiko vesoljskega oboroževanja izsiliti določene koncesije na drugi strani Tihega oceana, je pa tovrstnemu orožju vtisnil pečat »večje moralnosti« nasproti drugim vrstam, češ da bi bilo namenjeno uničevanju napadalnih sredstev, ne pa ljudi. Dodal je sicer, da je vsa stvar še v zametku, da pa bi se bile ZDA voljne pogajati tudi o tem problemu, ko bi raziskave privedle do otipljivih rezultatov. Rea-
gan je nato izrecno poudaril, da v vesolju ne bi šlo za jedrsko orožje, temveč za laserske žarke in podobno.
Na vprašanje, če bi bil pripravljen srečati se s Čemenkom, je intervjuvani odvrnil: »Če bi sestanku botroval viden napredek v dialogu ZDA -SZ, seveda«. Reagan je ob tem dal razumeti, da bi na razorožitvenih pogajanjih v Ženevi utegnili obravnavati tudi druge probleme, ki zadevajo sovjetsko - ameriške odnose, kar bi zares lahko zgladilo pot takšnemu vrhunskemu sestanku.
V svetu se medtem vrstijo ocene sestanka med Shultzom in Gromikom. Moskovska »Pravda« upa, »da bodo ZDA tokrat stvarno pristopile k iskanju rešitev za to, da se v človeštvu odpravi strah pred jedrsko vojno«, in dodaja, da je treba preprečiti militarizacijo vesolja, »sicer ne bo mogoče zajeziti niti oboroževalne tekme na Zemlji«. Pekinško vladno glasilo opozarja, da so si ZDA in SZ naprtile »izjemno odgovornost« in da jih bo svet trdo obsodil, če ji ne bodo kos. Uradno glasilo vzhodnonemške vlade zelo povoljno ocenjuje že-
nevsko srečanje in citira Honeckerja: »Rajši deset pogajanj, kakor en sam strel«. Glasilo poljskih oboroženih sil prav tako pozitivno poroča o obnovitvi dialoga, ne priporoča pa pretiranega optimizma, kajti pogajanja bodo dolga, težka in zapletena.
Zahodnonemški zunanji minister Genscher, ki ga je s podrobnostmi razgovorov Shultz - Gremito včeraj v Bonnu neposredno seznanil ameriški veleposlanik Nitze, je izrazil zadovoljstvo, ker so se ZDA" pred ženevskim srečanjem posvetovale z evropskimi zavezniki in se tudi obvezale, da se bodo posveti nadaljevali med samimi razorožitve-nimi pogajanji. To poudarja tudi velik del zahod-nonemškega tiska, tako npr. »General Anzeiger« (Bonn) : »Za zaščito evropskih interesov morajo skrbeti predvsem Evropejci sami, minil je čas, ko je Evropa svojo usodo zaupala Amerikancem«. List, ki po navadi odraža stališča zunanjega ministrstva, dodaja, da morata v pogajanjih za mir odigrati ključno vlogo ZRN in NDR, čeprav njune odnose zdaj otežavljajo nekatere anahronistične razprave revanšistične narave V ZRN.
Točen opis človeka, ki je postavil bombo na vlak
BOLOGNA — Nobenega dvoma ni več, da je človek tretjega identiki-ta, to je moški v plašču svetlorja-ve barve z baskovsko čepico na glavi, ki je bilo videti s hrbtne strani tisti, ki je nastavil bombo na brzo-vlak Neapelj - Milan 23. decembra lanskega leta. To izhaja iz poročila, ki ga je včeraj objavilo državno pravdništvo v Bologni in ki vsebuje natančen opis tega moškega: star je 40 do 50 let, močne postave, visok 175 - 180 cm, okroglega obraza brez b,rk in brade in temnih las. Nosil je dve torbi, njegov plašč ni bil eleganten, ovit je bil s šalom.
Kar zadeva druga dva identikita, ki so ju objavili, je državno pravdništvo pojasnilo, da gre za isto o-
sebo, ki so jo nekatere priče opisale na delno različen način. Gre za mladeniča, ki je stopil na vlak v Chiusiju in izstopil v Firencah in ki bi lahko pripomogel k nadaljnjemu teku preiskave. Na osnovi raznih pričevanj so tudi ugotovili, da je bila bomba nameščena na mrežici za prtljago in ne pod sedežem.
Preiskovalci sedaj čakajo na izsledke ugotavljanja vrste razstreliva, ki so ga poverili skupini izvedencev. Le-ti bi morali v kratkem dokončati z delom in odgovoriti na številna zastavljena vprašanja, velja pa pripomniti, da so sodniki na eno vprašanje v bistvu že odgovorili s tem, da so ugotovili, kje je bil nameščen peklenski stroj.
Po umoru policijskega agenta v bližini Rima
Za rimskimi atentatorji še nobenega sledu Preiskovalci prepričani, da gre za teroriste
RIM — Policisti in karabinjerji so vso noč iskali mlada terorista, ki sta v sredo popoldne v kraju Tor-vaianica pri Rimu ubila 28-letnega policista Ottavia Conteja. Vse dosedanje prizadevanje pa je bilo zaman, saj zaenkrat še niso niti našli avtomobila, s katerim sta morilca zbežala. Nobenega dvoma ni, da gre za u-kraden avto, to pa je zaenkrat vse, kar so lahko ugotovili.
Vsekakor preiskovalci ne pripisujejo večjega pomena anonimnemu telefonskemu pozivu na uredništvo nekega dnevnika v Bariju, češ da so policista ubili pripadniki voda »Antonio Guštini« rdečih brigad. V zvezi s tem pozivom danes ugotavljajo, da je do njega prišlo več ur po atentatu, potem to so vest posredovali po radijskih poročilih. Tudi orožje, 7,65 kalibrska avtomatska pištola ne sodi med tista orožja, ki jih običajno uporabljajo teroristi. Včeraj so tudi zaslišali nekaj prič, ki so prisostvovale umoru. Na osnovi teh pričevanj so ugotovili, da Conte ni imel nobene možnosti, da bi se uprl, po eni
strani zato, ker sta ga terorista potegnila iz telefonske kabine in pri priči ustrelila, po drugi strani pa tudi zato, tor je imel svojo službeno pištolo v avtu, ki je bil parkiran pred telefonsko govorilnico. Po umoru sta morilca ukradla tudi to pištolo.
Včeraj so se v rimski sodni palači sestali preiskovalci, ki vodijo preiskavo o tem umoru. Sodnik Melisi je namreč pozval k sebi na posvet funkcionarje Digosa, Ucigosa, častnike karabinjerjev in predstavnike finančnih straž. Na dveurnem sestanku so preverili vse gradivo, ki je bilo doslej zbrano in pripravili načrt za delo V prihodnjih dneh.
Preiskovalci so prepričani, da gre za teroristični atentat in prevladuje mnenje, da so za umor res odgovorne rdeče brigade, čeprav ne izključujejo možnosti, da je šlo za fašistični atentat. Nenavadno je vsekakor dejstvo, da so atentatorji izbrali za žrtev policijskega agenta, ki se že dalj časa ne ukvarja več z operativnim delom.
Na beograjskem procesu proti šesterici
Včerajšnje pričevanje Čoviča otežilo položaj obtožencev
BEOGRAD — Na včerajšnjem sojenju šestčlanski skupini na okrožnem sodišču v Beogradu, ki je obtožena kaznivega dejanja združevanja zaradi sovražne dejavnosti, so skoraj pet ur in pol zasliševali pričo Čoviča. Že na začetku pričanja je Čovič vprašal, kaj pomenijo govorice, da so ga v zvezi s tem procesom omenjali kot »kronsko pričo«? Ali je to tista priča, ki naj govori neresnico, ali naj govori samo resnico, čeprav bi bila neprijetna? Ta Čovičeva izjava se je razsvetlila, ko je povedal, da je edini izmed 30 prič na tem sojenju, ki ni bil v stanovanju pri obtoženem Dragomiro Olujiču, na »posvetu« o tem, kako se je treba obnašati na sodišču. Čovič je rekel, da je prrik nekega prijatelja dobil Olujicevo sporočilo, naj pride k njemu na »pogovor«, vendar tega ni storil, ker da mora, če je že »vpleten« v ta proces, iti do konca in govoriti resnico.
Čovič jd povedal, da so bili sestanki v stanovanjih obtoženih zaprti in da so na njih prihajali samo tisti, ki so bili »politično zagrizeni« in so imeli negativno stališče do družbe. Na sestankih so bili običajni pisani uvodi, ki jih je bral avtor ali pa so kot uvod v pogo-
vor brali kakšno drugo gradivo. Na prvem sestanku, na katerem je bil v stanovanju obtoženega Gordana Jovanoviča, so po njegovih besedah zbirali denar za »tovariše, ki so zaradi svojih političnih stališč šikaniram ali so izgubili delo«.
Sicer pa je Čovič navedel tudi vsebino sestankov, na katere je prav zaradi njihovega značaja po lastni izjavi prenehal hoditi. Na srečanjih je med drugim slišal trditve, da »ZKJ ni sposobna sama voditi družbe, temveč da potrebuje partnerja, s katerim bi delila oblast«. V tej zvezi so govorili o tem, da o sestankih ni dobro govoriti naokoli, pogosto so omenjali tudi besedo policija, varnostna služba in policijski vohun. Zanimiva je tudi Čovičeva izjava, da so po končanih sestankih večinoma vsi odšli, razen ljudi »z vrha piramide« torej tisti, ki so se na dosedanjih sestankih izkazali za »glavne«.
Obramba je poskušala z mnogimi vprašanji zmesti pričo in zanikati verodostojnost njegovih izjav. Pogosto je Čoviča žalila in ga poskušala sprovocirati tudi s takimi vprašanji, kot jet: kakšno je njegovo duševno stanje. Čovič bo na današnji obravnavi nadaljeval pričanje, (dd)
Valutne obresti za zdomce ustavno zakonite
BEOGRAD — Ustavno sodišče Jugoslavije se je predvčerajšnjim odločilo, da ne bo sprejelo pobude za preverjanje ustavnosti o-odredbe o dinarskih obrestih za devizno varčevanje. Radislav Če-ljič, ki je poslal vlogo ustavnemu sodišču, je namreč menil, da določila glede obresti niso v skladu z ustavo.
Sodišče pravi, da jugoslovanski delavci, zaposleni v tujini, prejemajo plačilo v tuji valuti, ki je njihovo edino plačilno sredstvo. Denar lahko varčujejo tudi v tujih bankah — z obrestmi v tuji valuti, zato so jim zaradi družbenega interesa takšne pogoje omogočili tudi v jugoslovanskih bankah. Zaradi tega je tudi prišlo do razlike med ostalimi državljani, ki za devizne vloge prejemajo dinarske obresti, (dd)
Vojni zločinec Andrija Artukovič se skuša izogniti izročitvi SFRJ
WASHINGTON — Federalno sodišče v Los Angelesu je sklenilo imenovati neodvisno zdravniško komisijo, ki bo preverila zdravstveno stanje vojnega zločinca Andrije Artukoviča do 18. januarja in ugotovila, ali bo 12. februarja sposoben priti na sojenje.
To odločitev je sprejela po vztrajanju Artvkovičevih odvetnikov, ki poskušajo z različnimi zdravniškimi dokazili dokazati, da se Artukovič sojenja ne more udeležiti.
Zastopnik tožilstva je vse poskuse obrambe zavrnil, saj ima zdravniško poročilo, v katerem je rečeno, da Artukoviča lahko sodijo brez problemov. Zato datuma sojenja niso spremenili in 12. februarja bodo odločili, ali bodo Artukoviča izročili Jugoslaviji ali ne. (dd)
Nadškof Colasuonno novi pronunci] Svete stolice v SFR Jugoslaviji
LJUBLJANA — Papež Janez Pavel II. je imenoval za novega pronun-cija apostolskega sedeža v Jugoslaviji nadškofa Francesca Colasuonna. Novi pronuncij je Italijan, doktoriral je iz kanonskega prava, v diplomatski službi Vatikana pa je od 1968. leta. Deloval je v diplomatskem predstavništvu Svetega sedeža v ZDA, nato kot apostolski delegat v Mozambiku in pronuncij v Zimbabveju, (dd)
POPOLNA RAZPRODAJA
IBI Mil «Eli
VSE ZA MOŠKEGA ŽENSKO OTROKA
OBLAČILA
ABBIGLIAMENTO
imPER
EUROPEO
TRST - Ul. MADONNINA 18
V Kulturnem domu v Trstu včeraj nagrajevanje naših ter najboljših športnikov in ekip iz Primorske
»
S takimi prireditvami skušamo poglobiti vezi med nami
«
TRST — Na nagrajevanju je slavnostni govor imel predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji ODO KALAN, ki je dejal:
Dragi športniki in športni delavci, spoštovani gostje — dobrodošli in lepo pozdravljeni v imenu organizacij, ki so pripravile to svečano prireditev.	,
Res je, da nagrajujemo športnike in športne delavce ter organizacije, ki so se najbolj izkazale v preteklem letu, a vendar ne morejo mimo dejstva, da je pred nami leto ’85, ki je za vse nas izredno pomembno.
Predvsem je to leto, ki je po sklepu generine skupščine Združenih narodov, proglašeno za leto mladine. Kaj je lepšega, kakor začeti praznovanja takega leta prav s svečano razglasitvijo najboljših športnikov Primorske in zamejstva.
Po drugi strani pa bomo letos praznovali 40. obletnico konca vojne, ki sovpada za nekatere z datumom osvoboditve, za druge pa Predstavlja le obletnico dokončne vojaške zma-Oe nad fašizmom, to je nad tistimi silami, ki So najbolj ogrožale človeštvo, saj je predstav-
ljala njihova ideologija pravo negacijo vsega, kar naj bi bil človek.
Toda to je pred nami, povrnimo se k letu 1984!
Skupaj smo pripravili ta praznik in ravno v tej enotnosti je bistven pomen prireditve.
Je že res, da je bila pred desetletji postavljena neka določena ločnica, ki je sedaj zakoličena, a to še ne pomeni, da nas mora ta črta, ki je bila narisana v Parizu in v Londonu na zemljevidih, dejansko ločiti.
S takimi prireditvami skušamo poglobiti vezi med nami. Pri Trbižu, v Terski, Nadiški, Soški ter Vipavski dolini, v Goriških Brdih, v samih mestih Gorica in Trst, kakor tudi na goriškem in tržaškem Krasu, v Miljskih hribih in v slovenski Istri živijo pripadniki istega naroda. Ne bomo se dali ločiti, ne bomo priznali, da smo nekaj različnega. Zaradi tega ustvarjamo ta skupen komunikacijski prostor tudi in predvsem s športom.
V zgodovini športa imamo nič koliko primerov, kjer so se športniki, ki so si bili dejansko nasprotniki medsebojno bodrili in istočasno pozabili na ideološke razlike. Ves svet je obšel stavek, ki ga je v Sarajevu Jure Franko zakričal množici, ki je žvižgala in tako motila bodočega zmagovalca Julena. Dovolite mi, da ga ponovim: »Ne žvižgajte, ne kvarite tega praznika«. Množica je skušala na svoj način pomagati Franku v upanju, da bo ohranil zlato kolajno, ki je bila v tistem trenutku v njegovih rokah. A Franko, kot pravi športnik, ni hotel te pomoči. Želel je zmagati z lastnimi močmi, pripravljen je bil sprejeti lojalni izid boja proti stotinkam sekunde. Taka dejanja oplemenitijo šport, ki ni in ne sme biti le boj za prvo mesto.
Telesna kultura mora biti predvsem vzgojno sredstvo, šampioni so pa nosilci te vrednote. Mi jim priznavamo to vlogo in zaradi tega se zberemo vsako leto, da svečano nagradimo ti-
ste, ki so uspeli. Uspehi ne pridejo kar sami od sebe. Sad so velikega odpovedovanja, stroge discipline, sad so težkih ur treningov. Atlet se mora predvsem boriti proti samemu sebi, prebroditi mora trenutke malodušja, preliti mora potoke potu in solza. In solze mnogokrat niso znak sreče, ampak bridkega razočaranja. Zaradi tega trdimo, da je telesna kultura vzgojno sredstvo, zaradi tega so vsi športni delavci v bistvu pedagogi in soodgovorni do mladine, ki jim jo starši zaupajo. Pravilno je torej, da poleg športnikov nagrajujemo tudi športne delavce, ki so v bistvu vedno v ozadju, ki žrt-vujajo svoj prosti čas, ne stopijo na stopnico zmagovalca.
Tudi starši imajo svojo vidno vlogo. Tudi oni morajo vložiti mnogo truda, časa in sredstev, da se iz začetnika razvija tekmovalec, športnik in zakaj ne, vrhunski športnik.
Ne smemo pozabiti niti na šolo, ki igra ravno tako vidno vlogo. Če šola podpira v okviru svojih pristojnosti in možnosti telesno kulturno, smo lahko prepričani, da uspehi ne bodo izostali.
Kaj pa gospodarstvo? Tudi to lahko odigrava svojo važno vlogo. Prav dobro vemo, da telesna kultura potrebuje mnogo sredstev za svoj razvoj, a da jih sama ne more ustvariti. Zaradi tega ji je potrebna vsestranska pomoč gospodarskih krogov. Iz tega mesta se zahvaljujem vsem gospodarstvenikom, ki so in ki bodo podpirali še v bodoče telesno kulturo.
Dragi prijatelji, današnja proslava je namenjena najboljšim v preteklem letu. Pred letom dni se je porodila misel o skupni proslavi in danes jo uresničujemo.
Stiki med Primorsko in zamejstvom so za zamejstvo nekaj življenjsko važnega in potrebnega. Jasno je, da se mi lahko naslonimo le na matico, tudi če tekmujemo v različnih državah. Zavedamo se, da imajo naši športniki in telesno kulturni delavci še dodatno breme.
Poleg skupnih ciljev telesne kulture moramo mi tudi in predvsem vzgajati zavednega človeka, ne pa mlačnežev. To je naša moralna odgovornost pred bodočimi rodovi. Izkazalo se je, da se mladi tega zavedajo, saj to. je bilo ugotovljeno na dveh velikih manijestacijah, ki so bile v preteklem letu na našem področju. Tu mislim seveda na majsko proslavo na Travniku v Gorici ter na proslavo v naši vasi Trebče, kjer so morali vaščani na lastne stroške postaviti dvojezične smerokaze, ker jim občinske oblasti niso hotele priznati te minimalne pravice. Mladina je bila na teh manifestacijah v prvi vrsti in se jih je udeležila polnoštevilno.
Pred zaključkom proslave bomo imeli še važen trenutek, ki spada med kulturne dogodke. Predstavili bomo javtiosti knjigo, ki jo je napisal športni časnikar Saša Rudolf. Knjiga govori o vtisih med olimpijskimi igrami, katerim je sam po službeni dolžnosti prisostvoval, od tragičnih dogodkov med igrami v Muen-chenu do pretekle zime in poletja.
To predstavitev smo uvrstili v današnjo proslavo, saj smo mnenja, da so cilji kulture in telesne kulture enaki, da si ne konkuriramo kvečjemu dopolnjujemo. Vse te človeške dejavnosti so del celote, ki ima različne strani: dokazuje življenjsko moč nekega naroda in seveda tudi tistega dela naroda, ki živi izven meja in matice.
Združeni bomo nekaj dosegli, ločeni, zaprti sami vase smo pa obsojeni na propad in to ne samo kot športniki ali kulturniki, ampak kot narod.
To je prva skupna proslava, tej bodo sledile še druge. Začenjamo pri naš v Trstu, nadaljevali bomo nekje na Primorskem, kjer bodo določili organizatorji. Če prej ne, se bomo videli na teh proslavah, ki morajo postati temeljni kamen našega sodelovanja ob meji, ki nas ne sme ne danes ne jutri ločiti.
Najboljši naši športniki in ekipe...
ŽENSKA
NAMIZNOTENIŠKA EKIPA
kras
je v letu 1984 osvojila naslov držav-'dh prvakinj, kar je največji uspeh J4 Kr asovo društvo in za ves naš sPort. Kras je tako prvič lahko nastopil v pokalu evropskih prvakinj in tosoko ponesel ime našega športa v toednarodnem merilu. Ekipo sestav-tiai° Marina Cergol, Sonja Doljak, ^arnjana Sedmak in igralka - trener f°nja Milič. Na naši anketi je Kras ^Jel 265 glasov.
JADRAN
le naša najbolj popularna ekipa, saj Pnivablja v tržaško športno palačo na z1S0cc navijačev. V zadnjih treh se-onah se je naši združeni košarkarski vlctoi le za las izmuznilo napredovanje j . Ugo. Pod vodstvom trenerja An-reJa Žagarja se Jadran tudi v leto-Jbi sezoni bori za visoko uvrstitev.
a naši anketi je Jadran prejel ' 153 §ta.sov.
Meblo
združena ženska odbojkarska ekipa Ve Vtsamem vrhu drugoligaškega pr-nstva in ima konkretne možnosti, p? sn._ pod vodstvom trenerja Franka asiča, prebije v A-2 ligo. Dobra jjj Privablja v nabrežinsko telovad-dai0 12 lci*ne v tekmo vedno več gle-; . cev- Na naši anketi je Meblo pre-m DS glasov.
SAMO KOKOROVEC
14-letni Poletov kotalkar, je v letu 1984 osvojil naslov evropskega kadetskega prvaka. Pod vodstvom trenerja Petra Brleča se s tem športom ukvarja že skoraj deset let. Leta 1980 je bil med naraščajniki tretji, leto kasneje pa je v isti kategoriji postal državni prvak. Leta 1982 je bil šesti v kategoriji mladincev, naslednjega leta pa je postal državni članski prvak
in bil tretji v evropskem merilu. Na naši anketi je zbral 203 točke.
BORIS VITEZ
ni še dopolnil 24 let. Košarko je začel igrati pri Poletu, nato pa je bil od ustanovitve član združene košarkarske ekipe Jadrana in bistveno pripomogel, da se je naše moštvo trikrat zapored v zadnjih letih borilo za prestop v drugo italijansko ligo. V preteklih sezonah je bil najboljši strelec prvenstva C-l lige. Z odlično igro na-
daljuje tudi v tekoči sezoni s tržaškim prvoligašem Stefanelom. Na naši anketi je prejel 184 glasov.
MARKO BAN
jo skupno z Borisom Vitezom eden najzaslužnejših za Jadranove uspehe. Tudi v letošnji sezoni je odigral vrsto izrednih tekem in je najboljši Ja-dranov in, eden najboljših strelcev C-l lige. Odlikujejo ga požrtvovalnost, borbenost, in velik čut za tovarištvo. Na naši anketi je prejel 52 glasov.
...in iz slovenske Primorske
JK JADRO KOPER
Prepričani smo, da je šla nagrada najboljšega športnega kolektiva v pravo sredino, kajti govoriti o jadralnem klubu Jadro iz Kopra, pomeni govoriti o športni sredini, v kateri se dela načrtno, kjer imajo prefinjen okus za delo z mladimi, med katerimi je prostor samo za dobre učence, marljive fante, ne samo na tekmovanjih, ampak tudi sicer.
Pravzaprav govorimo tudi o klubu, ki daje 17 od skupno 24 državnih reprezentantov. Ti imajo v svoji sredi tri posadke prvaka Jugoslavije, za nameček pa še eno četrto mesto z evropskega in eno šesto mesto s svetovnega prvenstva.
LIDIJA LAPAJNE
atletinja, skakalka v višino, je že šestič proglašena za
■najboljšo športnico Primorske. Doma je iz Cerovega v Brdih, je tako rekoč prva dama slovenske in tudi jugoslovanske atletike, je dvokratna olimpijka, nepogrešljiva državna reprezentantka, večkratna državna prvakinja in rekorderka.
JURE FRANKO
je na lanskih olimpijskih igrah osvojil za Jugoslavijo prvo medaljo zimskih olimpiad. Je najboljši veleslalomist v Jugoslaviji, je dobitnik dveh kolajn z evropskih prvenstev, najdemo ga na spiskih državnih prvakov, v tekmovalni sezoni 1983/84 za svetovni pokal pa je osvojil izvrstno peto mesto v veleslalomu, v skupni uvrstitvi svetovnega pokala pa je bil devetnajsti. Torej je zasluženo najboljši slovenski, jugoslovanski in četrtič tudi najboljši primorski športnik, kar si vsi Primorci seveda štejemo v posebno čast.
Nagrajeni tudi zaslužni delavci
MARIJA UŠAJ - ČEŠČUT
za 35-letno vztrajno delo na goriškem obmejnem področju, zlasti v okviru dejavnosti in tekmovalnih srečanj osnovnošolskih otrok.
SONJA MILIČ
ena najmarkantnejših ženskih likov v naši povojni telesni kulturi. Gotovo ena najzaslužnejših za velike Krasove uspehe v namiznem tenisu in razvoj te panoge pri nas.
LEONARDO KRALJ
trener, pedagog, svetovalec, odbornik, garač : vse te komponente ga odlikujejo kot enega najzaslužnejših nogometnih delavcev pri nas.
SREDNJA ŠOLA SREČKO KOSOVEL -ŠPORTNI KROŽEK
zaradi vseskozi bogatega delovanja na področju šolskega športa in za velike uspehe tako v odbojki, rokometu in atletiki v letu 1984.
TONE SVETINA
Med nebom in peklom
-------340. _____
. "Naglo so padli v jamo, ki so jo kopali drugim,« L6 rekel Karlo. Žal mu je bilo dobrih in prijaznih lju-L ki so dajali vse za svojo vojsko in so bili žrtev ezvestnega ravnanja.
r Kurir je povedal, da so aktivisti napihnili ta pojim *n 11111 dodali še nekaj neuspelih bojev. Po pokra-a. V)e završalo in zdaj razpravljajo o tem tudi na abu korpusa.
del	Pa je odgovoren za poraz enote, ki je ve-
n a -a’ da Nemci napadajo v udarnih trup ah na nov Cla. s presenečenjem!« se je bridko nasmehnil Karlo. r , Kurir pa je povedal, da se je zgodila še ena ne-kernosk Dali so ustreliti sedemnajstletnika iz Trsta, 0j-. K zaspal na straži. Naslednjega dne sta prišla buri 11 Slna edinca mati in oče. Grozno sta se raz-n6Ja . ko sta zvedela, kakšna usoda je doletela nju-Usf\sina. Da ne bi to škodilo gibanju v Trstu, so oba ®dli kar brez sodbe kot vohuna... hi t arl° se je prijel za glavo. Kakšna sreča, da ga Poč amT 16 P^ishl. Naj take in podobne neumnosti tovoneglkd0rkoli' se nazadnie zgrnejo na komandan-
0(j ^arir je Povedal, da govore, da bodo ves odred Poklicali na Dolenjsko in ga reorganizirali.
Karlo je vedel, da v brigadah ni nikoli težav,
kakršne se pojavljajo v odredih. Vsaka vojska je organizacija sile, stalni premiki in nenehni boji jo delajo močno. Če tega ni, se najprej polenijo štabi. Potem se začno neumnosti, zdrahe in problemi. Zato si je zaželel in tudi prosil v štabu, naj ga pustijo nazaj, v primorske brigade devetega korpusa.
Želje mu niso uslišali. Ko mu je vsa vojska skopnela, je bil stavljen na razpolago. Čakal je med krojači in čevljarji, da bi ga kam odredih. Čutil je, da ga pazijo. V krojačnico je prišlo prikupno dekle in takoj navezalo z njim stike. Vedel je, da mu je niso poslali za družbo, ker je kazala preveliko zanimanje za kapetana brez vojske, pa tudi preveč je bila radovedna in pripravljena sočustvovati z njim. Zaprl se je vase in ni izrazil nobene želje, da bi mu dekle lajšala dušo.
Mlada partizanka je izginila, kot je bila brez pravega vzroka prišla, Dan zatem je primarširala štabna patrulja. Namerili so vanj brzostrelke in mu napovedali aretacijo. Vsa kri mu je udarila v glavo. Ko je snemal z ramena avtomat, mu je šinila v glavo misel, da bi jih pokosil in se šel vojskovat na svojo pest. Ko pa je videl mlade obraze brez zlobe v očeh, se je premislil in odložil orožje. Žalosten in razočaran se je dal odvesti na Kal, kjer je imel korpusni štab zapore v zapuščeni hiši.
V zatohli sobi z železnimi križi na oknih so čepeli na slami Batog, kapetan Savo in partijski sekretar Pi-šot. Načelniku štaba pa je bilo iz neznanih vzrokov prizaneseno. Karlo je skušal prikriti obup in razočaranje z obešenjaškim humorjem. Zakrohotal se je in rekel: »Pa smo spet skupaj, fantje. Dobro si prerokoval, Batog, da se bomo še videli.« Ponudil jim je roko. Batog, ki se je drugače rad smejal, se je držal kislo in
mu je zelo mlahavo segel v roko.
»Pa ne za dolgo, Karlo...«
»Kaj pa nam morejo, fantje? Če gremo nazaj za borce, nam naredijo uslugo, plača je enaka,« se je skušal tolažiti s smehom.
»Če bi ti vedel, česa nas obtožujejo, se ne bi tako široko smejal. Karlo, tokrat nam gre za glave, ne za položaje.«
»Naj gredo v božjo mater! Ah nam ni šlo sleherni dan za glave, od tistega dne, ko smo odšli v partizane?«
»Pa tudi za čast gre,« je pripomnil Savo.
»Kaj bi s častjo, ko si v grobu! Čast je odgovornost živih, ah ne Pišot? Bo pa partija ja kaj napravila, da bi nas rešila. Če smo grešili, smo grešili zanjo. Ne morejo nas ustreliti, ko nimamo kot komunisti še nobenih kazni.«
»Prav ima Karlo,« je dejal Pišot. »Če je bilo res toliko narobe, sem kriv jaz, so krivi inštruktorji na komiteji, saj se je pol leta pletlo med nami in aktivisti, kaj je prav in kaj ni. Pa naj bi bili razsodili o pravem času ah pa razgnali vse skupaj.«
Karlo je prinesel med jetnike trohico upanja. Celo Batog, ki je bil najbolj na tesnem, se je pobral.
»Karlo, zdaj ko smo zaprti skupaj, se lahko dogovorimo, kako se bomo zagovarjali pred sodiščem,« je dejal.
»Seveda, samo če nismo že vnaprej obsojeni, tipajmo, da nismo. Saj to ni sodišče našega odreda, temveč korpusno. Vojna je sestavljena iz zmag in porazov. Presenečenja so možna na obeh straneh. Če bi Nemci ah Rusi kaznovali vsak poraz s smrtjo, bi bili že oboji brez komandantnega kadra in vojne bi bilo konec.«
Deželni odbornik ob predstavitvi poročila o socialni problematiki
Brancati : Dežela se bo resno spopadla z vprašanjem mladinske brezposelnosti
V Devinu za sodelovanje z Zavodom združenega sveta
Po okvirni sliki zdravstvene problematike, ima dežela Furlanija -Julijska krajina končno tudi fotografijo socio-skrbstvenega sistema v deželi. Deželni odbornik za skrbstvo Brancati je namreč na včerajšnji tiskovni konferenci predstavil javnosti prvo poročilo o socialnih problemih, ki ga je za leto 1983 izdelalo pristojno odbomištvo, v sodelovanju s podjetji Sogess iz Milana in Biblos iz Trsta.
Študija je zelo razčlenjena in bogata, obsega 340 strani, kar pa je ob tem izredno pohvalno, je dejstvo, da so se njeni avtorji držali najbolj sodobnih prijemov, tako v metodah analize podatkov, kot tudi — in to je za upravitelje, ter seveda, uporabnike, najpomembnejše — v interpretaciji posameznih pojavov. Zbrani podatki bodo služili kot izhodišče za razpravo, ki jo misli od-borništvo sprožiti ob pripravah triletnega načrta za socio-skrbstvene posege na deželni ravni. Načrt bo odbomištvo predstavilo pristojni komisiji prve dni marca, nakar naj bi ga obravnaval deželni svet.
Iz posega deželnega odbornika, ki je v skrčenih obrisih podal glavne značilnosti poročila, bi lahko izluščili nekaj najpomembnejših ugoto-
vitev, ki bodo po vsej verjetnosti tudi smernice bodočega plana za socialno politiko deželne uprave. Predvsem vprašanje v zvezi z zakoni in predpisi, za katere lahko trdimo, da so pokazatelji politične volje pri reševanju socialnih problemov. Študija je pokazala, da so zakoni za finansiranje posameznih sektorjev (ostareli, handikapirani, mladostniki, narkomani itd.) preveč razdrobljeni in protislovni, tako da bo ena od prvih nalog odbomištva prav poenotenje norm in predpisov.
Neizpodbitno je študija dokazala, da vlada razdrobljenost tudi v zvezi s pristojnostmi, ki naj bi jih imele le nekatere ustanove, a so sedaj porazdeljene tako neenotno in iracionalno, da si je težko pričakovati učinkovit odgovor na potrebe posameznika ali določene skupnosti. V tem smislu si je Brancati prevzel obvezo, da bo skušal poenotiti pristojnosti, predvsem v odnosu z deželnim odbomištvom za zdravstvo, ki je tesno povezano s skrbstvom. Glede tega vprašanja je v državi in deželi že več let vroča razprava, češ da je skoraj nemogoče ločiti ta dva aspekta, vendar vsedržavni zakon (pa tudi izbire deželnega odbora) so šle mimo njih.
Kot drugo poglavje obravnava poročilo revščino v deželi. Naj tako povemo, da je naša dežela po potrošnji v družini in na posameznika prva v Italiji in da torej problem ni hud. Obstaja pa istočasno veliko nasprotje, predvsem v zvezi z dejavniki, kot so alkoholizem, samomori, nezaposlenost, ki so za sociologe pokazatelji »nove revščine«. Brancati je ugotovil, da je eden temeljnih problemov v ' naši deželi prav nezaposlenost. Morda bolj kot brezposelnost je čutiti breme vseh tistih mladih (teh je v deželi nad 21 tisoč), ki čakajo na prvo zaposlitev. Prav zato je odbomištvo že pripravilo zakonski osnutek, ki je usmerjen izrecno v sanacijo tega kriznega sektorja. Kot je napovedal Brancati, bo dežela izkoristila v triletju 1985-87 okrog 60 milijard lir za nudenje posebnih pogojev pri zaposlovanju vajencev, za delovno izpopolnjevanje (to bi omogočilo tudi delovno mobilnost) in pa za pospeševanje zadrug z mlado delovno silo.
Poročilo o socialni stvarnosti v naši deželi, na katero se bomo še povrnili, obsega nadalje analizo posameznih služb, njihovo učinkovitost in finančno razpoložljivost.
V sredo zvečer je bila v Devinu seja vaških kulturnih in športnih organizacij. Posvečena je bila odnosom m stikom med Zavodom združenega sveta in domačim prebivalstvom. Čeprav je bilo srečanje neformalno, je treba takoj poudariti njegovo važnost, saj je bilo prvič, da so se vaške komponente srečale ob skupni mizi.
Tema razprave je bila še precej delikatna, saj so prišle zadnje čase na dan poleg problema vključitve Zavoda v vaško družbeno tkivo tudi težave, ki zadevajo’ potrebe krajevnega prebivalstva. Upoštevajoč pomanjkanje infrastruktur v tem predelu, so namreč na seji poudarili nujo, da bi uporabljali objekte, ki jih ima na razpolago Zavod (knjižnico, načrtovani bazen itd.). Poleg tega pa so razpravljali tudi o predlogih, ki naj bi jih organizacije predstavile na prihodnjem javnem zborovanju in ki neposredno zadevajo probleme vasi.
Mimo tega bi vsekakor omenili stališče, ki sta ga v zvezi z vlogo Zavoda v Devinu izrazila oba krajevna slovenska pevska zbora. Stališče se iz določenih vidikov razlikuje od stališča italijanskih športnih in kulturnih organizacij (Windsurf Duino, Moto-club, Circolo dell’arte itd.). Medtem ko italijanske organizacije očitajo krajevnim upravam, da posvečajo preveliko pozornost Zavodu (pojavljajo se Ugovori kot npr.: glejte, Zavodu namenjajo milijarde lir, vas pa je zanemarjena) , so člani obeh zborov
mnenja, da je v Devinu dovolj življenjskega prostora za vse, za domačine, kot tudi za dijake mednarodnega šolskega zavoda, s katerimi je potrebno iskati sožitje. Devinska pevska zbora se zato zavzemata za sodelovanje z Zavodom, saj je Zavod postal dejavnik, s katerim je treba, mimo nekaterih umestnih kritik na račun javnih uprav, iskati stične točke ter se tako izogniti morebitnim nesporazumom. (V.)
•	Adriaclub Italia, klub prijateljev zavarovalnice Lloyd Adriatico, je tudi letos razpisal natečaj za 40 študijskih štipendij Uga Irnerija za tiste, ki se nameravajo udeležiti teoretično-praktičnega tečaja s področja zavarovalništva s trgovinsko usmeritvijo. S tem želi klub tudi prispevati k boju zoper mladinsko brezposelnost, pravico do prijave na natečaj pa imajo otroci članov in mladi člani Adriacluba Italia, ki so dokončali eno od višjih šol ali univerzo.
•	Tržaški pokrajinski svet se bo sestal v ponedeljek, 14. januarja, ob 18.30. Na dnevnem redu ima upravna vprašanja.
•	V dvorani Baroncini (Ul. Trento 8) bo danes, 11.1., ob 17. uri okrogla miza o kraškem stavbarstvu ob sodelovanju znanih strokovnjakov iz Italije in iz Slovenije. Srečanje prireja pokrajinska uprava.
V nesreči so umrli trije delavci
Odložili sodno obravnavo o tragediji v papirnici
Osem let uspešnega delovanja centra za rehabilitacijo žensk, operiranih za rakom
Na tržaškem kazenskem sodišču se je včeraj zjutraj začel proces o tragediji v štivanski papirnici, kjer so avgusta leta -1980 pri čiščenju cisterne umrli trije delavci. Sodna obravnava se je začela samo formalno, saj so jo nato zaradi nekaterih birokratskih nepravilnosti hitro odložili in jo prenesli na kasnejši da tum. Na zatožni klopi se je po preiskavi znašlo pet ljudi: takratni ravnatelj papirnice in njegov namestnik, takratni dežurni delovodja, šef ' varnostnega oddelka in predsednik zadruge, ki ji je vodstvo obrata poverilo čiščenje cisterne.
V nesreči, ki je zelo boleče odjeknila med delavci in v širši javnosti, so umrli trije delavci, 21-letni Fabio Conte, 42-letni Oscar Clemente in 48-letni Alessandro Agostinel-lo. Nesrečni Conte se je v jutranjih urah tiste nesrečne sobote, 2. avgusta 1980, s skupino kolegov tržaške težaške zadruge S. Giacomo podal v notranjost velike jeklene cisterne, da bi jo očistil in pripravil za ponoven proces spajanja mletega lesa in raznih kemičnih preparatov. Cisterna je bila globoka osem metrov, kmalu se je napolnila (ali je bila že prej nasičena) s strupenimi hlapi žveplene kisline, ki so takoj ones-
vestili skupino delavcev. Tedaj se je spustil v cisterno tudi Oscar Clemente, poveljnik protipožarne službe v štivanski tovarni, da bi pomagal delavcem, tudi njega pa so strupeni hlapi takoj onesvestili. V istem trenutku se je sprožil alarm, toda delavci, ki so ostali na površju niso hoteli čakati, saj je bila vsaka sekunda dragocena in so se še sami brez plinskih mask podali v cisterno smrti. Za Conteja in za Clemen-teja je bilo žal prepozno in gasilci so ju potegnili na površje že mrtva, Agostinello pa je umrl čez nekaj dni v tržaški bolnišnici.
Preiskava, ki jo je vodil takratni namestnik državnega tožilca Brenči (sedaj je predsednik sodišča), je pokazala vrsto površnosti in tudi odgovornosti vodstva papirnice pri tragični nesreči. Preiskovalci so ugotovili, da so bila razkuževalna dela v cisterni opravljena skrajno površno, tako da je na dnu ostalo še veliko smrtnosnega plina in strupenih ostankov kemičnega procesa. Povsem nerazčiščeno pa je ostalo tudi vprašanje (upati je, da bo zadevo sedaj dokončno razčistila sodna obravnava) zakaj so se delavci zadruge S. Giacomo podali v cisterno brez varnostnih zaščitnih mask
Center za rehabilitacijo žensk, ki so bile operirane za prsnim rakom (Centro per la riabilitazione mastec-tomizzate) z uspehom deluje v Trstu že osem let. V počastitev te obletnice, je vodstvo centra priredilo včeraj dopoldne v svojih prostorih v Ul. Udine 6 tiskovno konferenco, ki so se je udeležili, poleg predstavnikov tiska, radia in televizije, predstavniki krajevnih oblasti in številni zdravniki-specialisti prav na tem področju zdravstvene dejavnosti.
Goste, kot tudi vse, ki so na tiskovni konferenci spregovorili, je v imenu centra pozdravila Luisa Nemez, ki koordinira njegovo delovanje v tržaški pokrajini, za njo pa so o pomenu centra, o pomenu vključevanja žensk, ki so preživele to operacijo, v normalno življenje, spregovorili prof. Piero Pietri, prof. Gianfederico Monti, prof. Francesco Marotti in dr. Giorgio Mustacchi, svoje pozdrave in priznanje delovanju centra pa je prinesel tudi rektor tržaške univerze prof. Paolo Fusaroli.
Glavna tema vseh posegov je bilo seveda delovanje omenjenega centra za rehabilitacijo prizadetih žensk, kot tudi delovanje vseh tistih zdravstvenih ustanov, ki se ba-vijo z diagnozo in zdravljenjem te bolezni. Poudarjeno je bilo, da je bil omenjeni center v Trstu ustanovljen v začetku leta 1977 ter da šteje sedaj nad 800 rednih članic, medtem' ko je v tem času nudil svojo pomoč in nasvete še veliko "večjemu številu vseh, ki so se nanj obrnile. Pomembno je, so govorniki poudarili, da se začne rehabilitacija ženske, ki je prestala operacijo na prsih, že takoj po tem kirurškem1 posegu, da se v to rehabilitacijo vključijo tako terapevti, psihologi, onkologi in ginekologi in seveda člani centra za rehabilitacijo, kjer dobi prizadeta ženska ne samo vso pomoč in nasvete, temveč se znajde v
družbi njej enakih, s katerimi lahko odprto govori o svojih problemih in težavah in postane, tako so poudarili, sama sebi in tudi drugim najboljša terapevtka. Ti centri dajejo ženskam, so še poudarili, možnost sestajanja, pa tudi možnost dejavnosti na različnih področjih, kot so na primer tečaji za šivanje, risanje, družabne prireditve in izleti, ki jih v tržaškem centru vodi 36 prostovoljnih operaterjev, oziroma operaterk.
Do leta 1977 so bile ženske po operaciji tudi na Tržaškem v glavnem prepuščene same sebi. Odgovorne zdravstvene ustanove niso vodile dosledne evidence o temi, kako so se te ženske ponovno vključile v življenje in tudi za njihovo rehabilitacijo ni bilo dovolj poskrbljeno. Danes so dejali zdravniki-specialisti, pazimo že pri operacijah, da napravimo čim manj škode, da torej odstranimo 1® toliko tkiva, kolikor ga je resnično prizadetega. Potem začnemo z rehabilitacijo, s stalnim nadzorstvom zdravstvenega stanja posameznic in nato s terapijo, ki jim. pm maga, da preživijo psihični šok in da se ponovno, skm raj povsem normalno vključijo v svoje, oziroma družinsko življenje.
Center, je še povedala Luiza Nemez, ima vsak mesec razne prireditve, družabnega in kulturnega značaja, v Trstu pa izhaja že četrto leto glasilo »La voce«, ki objavlja razne članke, tako o dejavnosti centra, informacije, pa tudi pisma, s katerimi se oglašajo članice centra ti raznih krajev tržaškega področja.
Svoje pozdrave je na tiskovni konferenci prinesel kot smo že omenili rektor tržaške univerze prof. Paolo Fusaroli, ki je poudaril, da lahko center računa tudi na pomoč te osrednje študijske ustanove, ki se zaveda, da je njeno delo tesno povezano tudi s takšnimi ustanovami, kot je center za rehabilitacijo operiranih za prsnim rakom.
Nabrežinski občinski svet o slovenščini
Devinsko-nabrežinski občinski svet bo posvetil današnjo sejo, ki se bo začela ob 18. uri, skoraj izključno rabi slovenščine v javnosti pri poslovanju občinske uprave. Skupščina bo po uvodnem sporočilu župana Fonde obravnavala tri ločene resolucije koalicijskih strank (KPI, SSk in PSI), ki se neposredno ali posredno nanašajo na znano pismo občinskega tajnika PSI županu o rabi slovenščine med obiskom angleškega prestolonaslednika Charlesa v Nabrežini.
Občinska uprava o pristaniški konferenci
Oueneaujeve »Vaje v slogu« drevi v Kulturnem domu
V režiji Jurija Součka si bomo drevi v Kulturnem domu v Trstu ogledali briljantno igro francoskega pisatelja Raymonda Queneauja Vaje v slogu.
Gre za predstavo, ki sta jo skupno pripravila Cankarjev dom iz Ljubljane in Slovensko ljudsko gledališče iz Celja pred tremi gledališkimi sezonami, od takrat pa je doživela že nad sto uspešnih ponovitev. Slovensko stalno gledališče je potemtakem smatralo za potrebno, da povabi gledališko skupino tudi v Trst in nudi tudi svoji publiki enourno veselo igro. Vaje v slogu so namreč igra o zabavnih situacijah, ki jih doživljajo štirje igralci na gledališki avdiciji. Štirje igralci pa so Jurij Souček, Anica Kumer, Iztok Valič in Polona Vetrih.
Smeli je torej zagotovljen, topla dvorana tudi, kot zagotavljajo v Slovenskem stalnem gledališču, čeprav obveščajo, da je tudi njim vreme zagodlo in da so prisiljeni odpovedati že najavljeno sobotno predstavo.
Vaje v slogu bodo torej na sporedu samo danes v veliki dvorani Kulturnega doma, in sicer ob 20.30.
Tudi letos »beli vlak« za Trbiž
Deželne pristaniške konference, ki bo 24. januarja v kongresnem centru Pomorske postaje, se bo udeležila tudi tržaška občinska uprava, ki v tiskovnem sporočilu zelo ugodno ocenjuje to pobudo deželne uprave. Pri tem dodaja, da bi morala ta prva pristaniška konferenca izdelati jasno stališče do vsebine novega vsedržavnega načrta prevozov in potrditi pomen jadranske poti pri povezavah s Srednjo Evropo, namesto mnogo dražje in daljše poti po polotoku. Povrhu bi po mnenju tržaške občinske uprave morala konferenca tudi ovrednotiti vlogo Trsta kot navtičnega pristanišča.
Državne železnice so tudi letos poskrbele za tradicionalni nedeljski »beli vlak«, ki bo vozil od 13. januarja do 10. marca na progi Trst - Trbiž. Posluževali se ga bodo l^hko samo tisti, ki si bodo prej priskrbeli vozovnico s 40-odstotnim popustom glede na redno tarifo, tako da bo vsakemu potniku zagotovljen sedež. Povratna vozovnica bo za odrasle potnike iz Trsta veljala 11 tisoč lir, za otroke do 12 let pa sedem tisoč lir.
Vlak bo vsako nedeljo odpeljal iz Trsta (ob 7. uri), Tržiča, Gorice in Vidma, ustavljal pa se bo tudi v Klužah, Ukvah, v Volčji vasi, Žabnicah in na mestni trbiški postaji, medtem ko bo na končno centralno postajo v Trbižu pripeljal ob 9.58. Vračal se bo z iste postaje ob 16.25 in prispel v Trst ob 19.45. V Klužah bo potnikom, ki bodo tam izstopili, na voljo avtobusna zveza za Nevejsko sedlo. Trbiška Turistična ustanova bo vsem potnikom »belega vlaka« dala popust na smučarskih vlečnicah.
Vozovnice bodo prodajali na železniških postajah in v potovalnih uradih vse do zasedbe prostih sedežev, najdlje pa do 20. ure vsako soboto pred odhodom vlaka.
Drevi v Ljudskem domu
V Križu koncert za mlade
V kriškem Ljudskem domu bo drevi, ob 20.30 koncert slovenske rock skupine »Klinika za cinike«. Skupina se je zbrala pred dnema letoma, nastopati pa je začela lani spomladi, od takrat pa je sodelovala na številnih koncertih po Sloveniji. KZC je bila uvrščena tudi v program prireditev »Rock Primorska«, vendar zaradi prestavitve termina na mesec julij na tej prireditvi ni nastopila, pač pa je nato nastopila v Novi Go-
rici v okviru Dnevov slovenske krij ture. Njen najpomembnejši nastop Pr je doslej prav gotovo udeležba »Novem rocku ’84«. Uvrščajo jo fflea najuspešnejše mlade skupine v Sl°' veniji.
Na jutrišnjem koncertu, ki ga Pf1' reja novoustanovljeni kriški mladri ski krožek, bo sodeloval tudi zame1' ski ansambel TOZD Lopovi.	,
Na sliki: »Klinika za cinike« m6® enim svojim zadnjim nastopom.
Sinoči v Borštu ob 40-letnici junaške smrti partizanov
Lepa in občutena proslava v spomin na padle
Z lepo in občuteno proslavo se je Prebivalstvo Boršta in Zabrežca sinoči oddolžilo spominu na 40-letmco pred-iih partizanskih borcev v bunkerju sredi vasi, ki so ga domačini, povedani v narodnoosvobodilnem boju, skrbno skrivali in čuvali.
Proslavo je organizirala domača sekcija VZPI - ANPT, udeležili pa so 56 je, poleg številnih domačinov, jugoslovanski konzul Nikolič, svojci padlih partizanov, predsednik in tajnik Pokrajinskega odbora VZPI - ANPI Calabria in Košuta, predstavniki Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje, podžupan do- * 1
Valutni predpisi
Uradni krogi finančnega ministrstva so včerai preko tržaške trgovinske zbornice potrdili nekatera valutna določila za vse tiste državljane, ki imajo pravico do Prepustnice. Tržačani, ki potujejo v Slovenijo s tem dokumentom, lahko imajo piri sebi 50 tisoč lir v italijanski valuti in 50 tisoč lir vrednosti v tuji valuti. Ob prihodu v Italijo imajo lahko italijanski državljani s prepustnico pri sebi 50 tisoč lir in tujo valuto brez posebnih omejitev.
tinske občine Marino Pečemik, Davorin Sancin za didaktično ravnateljstvo šol dolinske občine, delegacija Zveze združenj borcev z Mostu na Soči, ki jo je vodil Stanislav Florjančič in predsednik SZDL iz istega kraja Ciril Žnidaršič.
Prireditev je začel dekliški pevski zbor PD Slovenec, ki je pod vodstvom Bože Hrvatič zapel najprej pesem »Žrtvam«, nato pa, med sporedom, še več partizanskih pesmi.
Nastopili so nato otroci domače o-snovne šole s svojim recitalom. Gradivo za vezni tekst recitala, ki je govoril o dogodkih izpred štiridesetih let, so zbrali otroci 4. in 5. razreda, skupno pa je z recitacijami nastopilo 22 otrok, ki so jih pripravile domače učiteljice Nevia Olenik, Ana Fameti in Aleksandra Carli. Drugi del recitala je govoril o želji otrok po miru »Mi otroci si želimo drugačen svet, brez nasilja in krivic, svet brez orožja, tankov in bojnih letal. Spomnite se zato vsi te čiste otroške želje, da bomo odrasli in otroci državljani lepega in pravičnega sveta.«
Po kratkem, a občutenem recitalu dijakov osemletke z Mosta na Soči, je v imenu domače sekcije VZPI - AN Pl spregovorila Karmen Kosmač, ki je poudarila, da bomo letos praznovali vrsto pomembnih obletnic. Za nas vse bo prav gotovo, je dejala, zelo po-
membna 40. obletnica osvoboditve, ko so enote jugoslovanske vojske osvobodile Trst. Boj za osvoboditev Trsta, je dejala, se je začel 28. aprila 1945, 1. maja je bil osvobojen Trst, 3. maja pa je bil zlomljen še zadnji upor nemških čet na Opčinah. Osvoboditev Trsta je bila zelo uspešna vojaška o-peracija osvobodilnih enot 4. armade IX. korpusa, ob sodelovanju enot komande mesta Trst in bataljonov Delavske enotnosti, za katerimi je stala močna organizacija Osvobodilne fronte, skupno s Komunistično partijo. Tu ne smemo pozabiti, je še dejala govor-
nica, na tesno sodelovanje tako slovenskega, kot italijanskega antifašističnega prebivalstva.
Vsi udeleženci so z enominutnim molkom počastili spomin na padle borce; še pred začetkom proslave pa so položili vence pred vaški spomenik. Bila je to občutena proslava, ki je pokazala, da so dogodki izpred 40 let živo v spominu vsem tistim, ki so jih doživljali, da pa se njihovega p«>-mena dobro zavedajo tudi mladi, ki znajo ceniti ideale, za katere so se borili in padli njihovi očetje, dedje, brati.
Med obiskom v Furlaniji-Julijski krajini
Poslanci KPI spoznavajo našo deželno stvarnost
.Komunistični evropski parlamentarci, ki so od srede na obisku v Furla-- Julijski krajini, so imeli včeraj e(° vrsto srečanj z deželnimi upra-^dji in s predstavniki sindikalnih organizacij. Delegacija KPI, ki jo vo-
1 dan partijskega vsedržavnega vod-^tva Corvetti, se je v jutranjih urah svef'^a s Predsednikom deželnega rp eta Manzonom in s podpredsednikom anelom. V pregovorih so predstavniki i v Strasbourgu (med katerimi je gg ^aški poslanec Giorgio Rossetti) varili o razmerah znotraj Evropske Ij^Pcdarske skupnosti in o vlogi Ita-zon V ^Kiki evropske enotnosti. Man-n m Tonel pa sta gostom orisala lov ^ na®e dežele tudi v luči sode-anja z obmejnimi deželami skupni ... Alpe - Adria. Delegacija komu--alh parlamentarcev se je nato G ala z zastopstvom deželne vlade, Ha je vodil predsednik Biasutti. Poslanci KPI Cervetti, Rossetti, Gain g00. Gatti, Squarcialupi, Raggio s n ®laccini so se včeraj sestali tudi ^Predstavniki sindikalnih organizacij Ppo? deželno zvezo industrijcev, še tovmif so se na deželi srečali s sveža .n0 komisijo za zunanje zadeve in
1°valeč stokGS’ ^ predseduie sve"
žehtinv8 Se k° delegacija srečala z de-bo r, t trgovinskimi zbornicami in si ato ogledala tržaško pristanišče,
v tržaškem Časnikarskem krožku pre se bo ob 16. uri sestala z enotno delegacijo Slovencev v Italiji.
Nesreča pri Proseku
Dva Indijca in Pakistanec so se •sinoči malo po 21. uri lažje prenesre-čili v prometni nesreči na Trbiški cesti v bližini prodajalne pohištva Danza pri Proseku. Tujci so s fiatom 132 silovito treščili v zadnji del jugoslovanskega tovornjaka, ki je vozil, kot fiat 132 v smeri proti Opčinam. Dvema ranjencema 30-letnemu indijskemu državljanu Vishalu Chebi in 29-letnemu Pakistancu Intezarju Qaiser-ju so v bolnišnici nudili le prvo premoč, tretjega, indijskega državljana Kumarja Rawana, pa so spjrejeh na oddelek za hitre kirurške presege s prognozo okrevanja v dveh tednih.
Polarni mraz je včeraj nekoliko popustil
Po hudi ujmi življenje bolj normalno
Čeprav kaže termometer še vedno pred ničlo, se je včeraj vreme nia Tržaškem in v vsej deželi F-JK zboljšalo.
Temperatura se je zvišala in tako je bilo v Trstu včeraj 2 stopanji pod ničlo, nekoliko »topleje« je bilo tudi na Krasu. Predvsem ni bilo več bu-rje, ki je predvčerajšnjim preskrbela za pravo prelarno vreme. Umirilo se je tudi morje, nebo je bilo oblačno s prepoldanskimi razjasnitvami. Vremenske naprevedi govorijo še vedno o spremenljivem vremenu.
Seveda je nekoliko manj strapieno, vreme omogočilo obnovitev raznih dejavnosti, ki jih je mraz prekinil. Tako so v tržaškem pristanišču s polno piare raztovarjali, oz. natovarjali ladje. V pristanišču čaka namreč kar 23 ladij, nekatere prevažajo blago, ki vsekakor občuti temperaturo, kot je na primer sočivje iz Izraela, živina, ki jo marajo odpeljati v Libijo itd.
Ob delnem izboljšanju ostajajo seveda vsi sledovi nenavadne ujme. V
Sestanek SDGZ o paketu Visentini
Po sestankih na Opremah, v Nabrežini in v Boljuncu bo Slovensko deželno gospredarsko združenje priredilo drevi ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20/11. srečanje s svojimi člani, da bi jih seznanilo z novostmi, ki jih predvideva zakonski odlok št. 953 bolje znan kot »pre-ket Visentini«.
Sestanek je namenjen predvsem mestnim članom SDGZ pa tudi vsem tistim iz okolice, ki se niso udeležili prejšnjih srečanj. Po 1. februarju bo SDGZ priredilo presamične sprecializirane sestanke na sedežu združenja.
Bliskovita akcija policistov po tatvini v Ul. Gatteri
Tatiči se niso niti en dan veselili plena
Anton irm’ n' 'so v torek vlomili v stanovanje 69-letnega časa veselTraSSa v batteri 23, so se kaj malo jirrp narnrix ^°®atega plena: pre nekajurni preiskavi so in priiaupv0 teisti takoj stopili na prste, jih aretirali yini v 0uT sodnim oblastem zaradi sodelovanja pri tat-šli 3qi , . i™h okoliščinah. Za zapahi so se tako zna-m r ranco Poli iz Ul. Catalani 10, ki se bo
moral zagovarjati tudi pred obtožbo upiranja javnemu funkcionarju, 21-letni Franco Sperotto iz Ul. Revoltella 32 in 27-letna Narriman Gregorič Carrara iz Ulice Torretta 8.
Trojica se je v torek zvečer, po vsej verjetnosti s prenarejenimi ključi, pritihotapila v stanovanje Antonina Grassa v Ul. Gatteri. Iz stanovanja so zmikavti odnesli dve železni blagajni, ki jih je imel lastnik shranjeni v stenski omari. V blagajnah je bilo za približno 15 milijonov lir vrednosti v dragocenih predmetih in denarju. Na kraju tatvine so pustili nekaj orodja, s katerim so »pretegnili« blagajni iz omare.
Tatiči so imeli smolo, ker je eden od prelicijskih agentov, ki stanuje prav v Ul. Gatteri, pred približno mesecem dni opazil Sperati,a, starega znanca pravice, ki se je sprehajal pre uhci prav v bližini hišne številke 23. Na predlagi te informacije je marešalo Scozzai usmeril svojo preiskavo.
Policisti so ga preiskati na domu, da bi preverili njegov alibi. Namesto alibija so v stanovanju »našli« obe ukradeni železni blagajni s celotnim plenom. Pod težo tega neizpodbitnega dokaza je Sperotto priznal, da je opravil tatvino v sodelovanju s Polijem, ki naj bi imel premembno vlogo pri tatvini, in z Gregoričevo. Po izjavah Sprerottija naj bi prav Poti pripravil tatvino.
Z razliko od svojega pajdaša Sperotta je Poti zanikal, da je sodeloval pri tatvini. Ko so ga hoteti agenti aretirati, se jim je dalj časa upiral, prav tako pa se je preticistom upirala tudi ženska, ki je živela z njim, 32-letna Adriana Servili ani. Tudi njo so aretirali pod obtožbo upiranja javnemu funkcionarju. Poti je imel že opravka s pravico zaradi ugrabitve, ropa, tatvine in dragih prekrškov.
Celotno preiskavo je koordiniral tržaški pretor Reinotti.
Na slikah: zgoraj tatinska trojka Poli, Sperotto in Gregoričeva, spodaj plen tatvine.
prejšnjih dneh je prečilo veliko vodnih cevi, že kar nešteto je bilo stanovanjskih preplav. Mehaniki so imeti pretilo dela, veliko škodo so utrpeti vrtnarji, cvetličarji, pridelovalci olja in kmetovalci nasptioh. Skratka, mraz je prinesel tudi negativne gospodarske posledice, ki jih bomo občutiti vsi, če ne drugače, ko bomo morati plačati metan, kurilno olje ati drva; pia še so tu stroški za avtomobil, za počene cevi itd.
K sreči je bil pri nas mraz suh in brez snega, tako da ni prišlo do prave paralize, kot v nekaterih italijanskih mestih; sicer pa je zima še dolga
Naj zapišemo še, da bomo lahko te dni greti stanovanja brez omejitve. Tako je sklenila pred dnevi tržaška občina, podoben sklep pia je sprejela tudi miljska občinska uprava.
Finančni stražniki izsledili toplo razpečevalcev mamil
Finančni stražniki tržaškega oddelka za boj proti mamilom so že 24. decembra aretirali 29-letnega razpečevalca mamil, španskega državljana Angustina Bigorro Queralta. O aretaciji se je izvedelo šele včeraj ker so medtem stražniki nadaljevali s preiskavo in izsledili še druge štiri razpečevalce, od katerih sta dva tržaška zakonca, dva pa španska državljana.
Bigorri so finančni stražniki sledili že nekaj dni pred aretacijo. Moški je prispel v Trst s seatom 127, med svojim postankom v mestu pa je tudi kon-taktiral s tržaškima zakoncema, za katera so preiskovalci sumili, da sta tudi vpletena v razpečevanje mamil. Ob aretaciji Bigorre so možje pravice našli v njegovem avtomobilu četrt kilograma hašiša, najverjetneje sudanske proizvodnje. Španec je med drugim brat zelo znanega tihotapca z mamili.
Finančni stražniki so po njegovi a-retaciji preiskali tudi stanovanje tržaških zakoncev; v njem niso našli mamil, preč pa vrsto dokumentov, ki so pričali o protizakonitih trgovskih poslih zakoncev (od Bigorre sta kupila za več kilogramov hašiša).
Na predlagi teh dokumentov je tržaški namestnik državnega sodišča dr. Staffa izdal štiri zaprerne naloge. Finančni stražniki so doslej aretirali Tržačanko Lucio Rilutti (22 let), o-stale tri pa še iščejo.
Vespist treščil kar v dva avtomobila
Med vožnjo na vespi pre Istrski cesti v smeri proti stadionu Grezar je 18-letni Livio Marzola iz neznanih vzrokov izgubil nadzorstvo nad vozilom in v bližini prekopretišča trčil v dva mimoidoča avtomobila. Pri predcu se je mladenič pretolkel pre telesu in si pre vsej verjetnosti zlomil desni gleženj. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer se bo mesec dni zdravil na ortopredskem oddelku.
[ Trbiška cesta spet odprta prometu
Včeraj popreldne, malo pre 13. uri so spret odprli prometu Trbiško cesto. Cesta je bila skoraj dva dni zaprta na odseku med Prosekom in Križem: v torek popoldne se je namreč blizu bencinske črpalke pri Gabrovcu na cesti prevrnila cisterna z gorilnim oljem, ki je preplavilo cestišče. Olje je nato zaradi velikega mraza zmrznilo, kar je še otežkočilo delo za vzprestavitev prometa.
V polnem teku razprava o razvoju Milj
Miljska občinska uprava je navezala stike z javnimi in zasebnimi ustanovami, da bi skupaj preverili možnosti za nove konkretne prebude na turističnem, industrijskem in trgovskem predročju. Ta presvetovalna srečanja narekuje dejstvo, da je deželna u-prava končno odobrila občinski regulacijski načrt, kar pomeni, da občina lahko preide iz načrtovalne v oprerati vno fazo. O tem so razpravljati na zadnji seji občinskega odbora. Posebej je bila poudarjena vloga, ki si jo bosta morali prevzeti pokrajina in dežela, glede na to, da označuje deželni urbanistični načrt nekatere predele miljske občine za predele deželnega premena.
V sedanji fazi je skratka pretrebno čim širše sodelovanje med vsemi dejavniki, ki so zainteresirani za vsestranski razvoj občine, ter s samim prebivalstvom. V ta namen bo občinska uprava priredila 2. februarja širše srečanje s prebivalstvom in predstavniki raznih ustanov, na katerem bo predstavila in v predrobnostih orisala osnovne smernice bodočega razvoja Milj.
Na seji odbora so med dragim sklenili, da bo občina priredila spomladi razstavo o istrski arheologiji ter verjetno tudi o liturgični srebrnini iz Di-njana. Na koncu je odbornik Vodopivec piri čel analizo občinskega proračuna, ki ga bodo predložiti občinskemu svetu v februarju.
T	Zapustila nas je naša ljub-
I Ijena
Gizela Kralj vd. Vidau
Pogreb bo jutri, 12. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev sv. Andreja v Trebčah.
Žalostno vest spreročajo: hči Eda z možem Marcelom, vnukinji Nevja in Klavdija ter drugo sorodstvo.
Trebče, 11. januarja 1985
Žalovanju se pridružujejo Dora Gri-zon, Silverio Grizon z družino ter Mauro in družina.
Trebče, 11. januarja 1985
«	Spreročamo žalostno vest,
da je 8. januarja mimo pre-1 minil naš ljubljeni
Angel Werk
Pogreb bo jutri, 12. t.m., ob 12. uri iz cerkve v Skednju.
Družina izraža toplo zahvalo vsemu osebju Obalnega doma uprekojen-cev v Kopra za ljubečo in skrbno nego.
Žalujoča žena Marija, hčerka Lili z možem Liviom Scridelom, vnukinja Micaela in vsi drugi sorodniki.
Trst, 11. januarja 1985
(Pogrebno predjetje. Ul. Zonta)
Žalovanju se pridružuje prof. Lili Suman.
Trst, 11. januarja 1985
Učiteljici Nevji Žerjal izrekajo iskreno sožalje učenci 4. a razreda osnovne šole France Bevk z Opre in in njihovi starši ob smrti none.
Nabrežinski dijaki v tiskarni ZTT
včeraj-danes		Prireditve in sporočila		koncerti
V sredo so bili na obisku v tiskarni našega dnevnika dijaki nižje srednje šole »Igo Gruden« iz Nabrežine
SLOVENSKO STALNO „ ^ GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
GOSTOVANJE CANKARJEVEGA DOMA
Raymond Queneau
VAJE V SLOGU
komedija
Režija:	JURIJ SOUČEK
Danes, 11. januarja, ob 20.30 (Jutrišnja predstava odpade)
IZVEN ABONMAJA
kino
gledališča
VERDI
Jutri, 12. januarja, ob 17. uri (red S) osma predstava Dsbussyjeve opere »Pelléas et Mélisande«. Dirigent Louis de Froment, režiser René Terasson.
ROSSETTI
Danes, 11. t. m., ob 20.30, red prost, Nando Milazzo predstavlja Paola Stoppo v Pirandellovem delu »II berretto a sonagli«. Igrajo : M. Grotti, A. Sorrentino, S. Lescovelli. Režija Luigi Squar-zina. V abonmaju odrezek št. 5.
AVDITORIJ
Danes, 11. t. m., ob 20.30 bo Stalno gledališče predstavilo »L’amore delle tre melarance« s skupino Podreccovih lutk. Režija: Francesco Macedonio. V abonmaju odrezek št. 2. Vstopnice so na prodaj pri glavni blagajni v Pasaži Protti.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Danes, 11. januarja, ob 20. uri: Simfonični orkester Slovenske filharmonije.
Jutri, 12. t. m., ob 18. uri: »66. Dje-vojaka«. Koncert mladinskega pevskega zbora iz Šabca.
V	nedeljo, 13. t. m., ob 18. uri: Benjamin Britten: Vojni rekvijem, simfonični orkester.
Mala dvorana
V	ponedeljek; 14. t. m., ob 20. uri: »Vonj telesa«. Iz cikla »Slabo obiskani slovenski filmi«. Režija Živojin Pavlovič.
Srednja dvorana
Danes, 11. januarja, ob 10. in 12. uri: H. W. Henze »Palček«. Mladinska o-pera.
Okrogla dvorana
Danes, 11. januarja, ob 19. in 22. uri in v nedeljo, 13. t. m., ob 20.30: M. Mikeln »Fraklova vrnitev«.
V	torek, 15. t. m., ob 19.30: Kekčeva adolescenca. Predstava kultumo-umetni-škega društva Koseski.
Velika sprejemna dvorana
V	soboto, 2. februarja, ob 20.30: Tradicionalni 9. veliki ples Big Banda RTV Ljubljana.
Ariston 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »La signora in rosso«. Režija Gene Wilder. Eden 15.30 — 22.15 »Ali American girls«.
Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 17.00 — 22.15 »Ragazzo di campagna«. R. Pozzetto, M. Boldi. Excelsior 16.00 — 22.00 »I due carabinieri«. E. Montesano, C. Verdone in M. Boldi.
Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.00 »La storia infinita«.
Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »Gremlins«. S. Spielberg.
Dvorana št. 3 15.45 — 22.00 »Esperienze particolari«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00 — 22.15 »Splash - Una sirena a Manhattan«.
Grattacielo 17.00 — 22.00 »Dune«. Aurora 16.45 — 22.00 »II mondo erotico di Olivia«.
Capitol 16.30 — 22.00 »Broadway Danny Rose«. Woody Alien.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »La crociera superpomo«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Nel profondo del delirio«.
Radio 15.30 — 21.30 »Beatrix, la schiava del sesso«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 »L’inseguimento della pietra verde«.
Natečaj za slovensko pomožno učiteljico
Na oglasni deski na tržaškem šolskem skrbništvu je na ogled razpis natečaja za eno pomožno moč za prizadete otroke na šolah s slovenskim učnim jezikom. Rok za predstavitev prošenj zapade 19. januarja 1985.
čestitke
V Bazovici — po domače pri »čue-tovih« — praznuje danes naša nadvse vestna, pridna in marljiva »čebelica« MARIJA RAŽEM svoj okrogli življenjski jubilej. Da bi jo ljubi Bog ohranil čimbolj zdravo v naši sredi še dolgo vrsto let, je iskrena želja vseh tistih, ki vedno tako radi prisluhnemo njenemu lepemu in ubranemu petju, ki se razlega pod oboki domače bazovske cerkve in tudi drugje.
Sredi mrzle zime je prinesel srečne topline mali
UROŠ
Bojani in Justu čestita, malemu Urošu pa želi obilo sreče in zdravja v življenju
odbor KD Rdeča zvezda
Danes, PETEK, 11. januarja PAVLIN
Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.42 — Dolžina dneva 8.58 — Luna vzide ob 21.58 in zatone ob 10.40.
Jutri, SOBOTA, 12. januarja TATJANA
Vreme včeraj : temperatura zraka —2,1 stopinje, zračni tlak 1015,1 mb raste, brezvetrje, vlaga 46-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 7,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Stefano Calligaris, Paola Ghergorina, Alan Visintin.
UMRLI SO: 73-letna Carla Longo por. Candirli, 64-letni Emilio Zugan, 74-letna Zaira Trevisan, 81-letna Gisella Kralj vd. Vidau, 80-letna Antonia Semeia vd. Burigana, 73-letna Teresa Macorin vd. Tomasin, 78-letni Giordano Bacotta, 48-letna Maria Rosa Rossetti por. Emili, 71-letna Maria Zomada, 65-letna Luigia Novato, 72-letni Mario Balbi, 85-letni Giuseppe Debemardi, 49-letni Gino Marangoni, 85-letna Emilia Podrecca, 73-letna Maria Nives Ortolani, 76-letni Leonardo Rolli, 81-letni Emilio Sforzina.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Ul. Roma 15 in Ul. Ginnastica 44.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
darovi in prispevki
Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 1985
CELOLETNA.......................... 80.500 lir
MESEČNA............................ 10.000 lir
Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 80.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 28. februarja. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE.
NAROČNINE SPRE1EMAIO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchl 6 — Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure
Uprava: Gorica, Drev. XXIV. mala 1 - Tel. 83382 Urnik od 9. do 12. ure
Raznašale! Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374
Tržaška kreditna banka:
Tekoči račun št. 1192
Hranilnica in poso|llnlca na Opčinah:
Tekoči račun št. 1718 Kmečka banka - Gorica:
Tekoči račun št. 8333
Kmečka In obrtna hranilnica In posojilnica v
Nabrežini: Tekoči račun št. 756/03
Kmečko-delavska posojilnica - Sovodnje ob Soči:
Tekoči račun št. 269/03
Kmečko-obrtna hranilnica - Doberdob:
Takači račun št. 654/23
KD Rdeča zvezda obvešča, da bo prva vaja novoustanovlj snega otroškega pevskega zbora v ponedeljek, 14. t. m., ob 16. uri v osnovni šoli v Saležu. Vabljeni vsi otroci od 5. do 10. leta starosti.
KD Kraški dom - Repentabor vabi na ogled predstave »Mali tabor starih -Beseda 84«, ki bo jutri, 12. januarja, ob 20.30 v občinski telovadnici v Repnu.
Vaja TPPZ P. Tomažič bo danes, 11. januarja, ob 20.30; seja glavnega odbora jutri, 12. t. m., ob 16. uri v Partizanskem domu v Bazovici.
SKD Tabor - Opčine vabi člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 15. januarja.
razna obvestila
V	spomin na Borisa Grgiča daruje dru-
žina Grgič (Kptanova) Padriče 10.000 lir za KD Slovan.	'
Namesto cvetja na grob pok. Borisa Grgiča daruje družina Fonda (Gombačevi) Bazovica 10.000 Ur za KD Slovan.
V	spomin na pok. Borisa Grgiča darujeta Mirko in Pepka Žagar (Padriče)
10.000	lir za KD Slovan in 10.000 lir za VZPI - ANPI Padriče.
Ob 2. obletnici smrti drage mame daruje Marjo Magajna 50.000 lir za pevski zbor V. Vodnik, 25.000 Ur za KD Vesna in 25.000 lir za KD I. Cankar.
V	počastitev rojstnega dneva Antona Pauletiča daruje žena Marija 15.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Ob obletnici smrti drage mame Marije Škerk v d. Zidarič in v spomin na očeta Hilarija darujejo otroci Genija, Silva in Pepi 15.000 lir za Vaško skupnost Praprot.
V	spomin na pok. Borisa Grgiča daruje družina »Žvankova» (Padriče) 10.000 lir za ŠZ Gaja in 10.000 lir za KD Slovan.
Gigi Švab (Simeon) z družino prispeva 10.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika. V isti namen daruje Mario Turel 10.000 Ur.
Ob prvi obletnici smrti Josipa Cibica daruje žena Tončka 20.000 br za vzdrževanje spomenika padhm NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob Borisa Grgiča darujejo Stanj evi (Padriče 12) 10.000 lir za KD Slovan in 10.000 br za ŠZ Gaja.
Ob 7. obletnici smrti nepozabne Štefanije Križmančič darujejo svojci 50.000 lir za osnovno šolo P. Trubar.
Namesto cvetja na grob strica Angela Werka daruje Vida 20.000 Ur za KD I. Grbec iz Skednja.
Ob obletnici smrti Benedikta Križman-čiča daruje sin Marjo z družino 30.000 lir za ŠZ Sloga.
V	spomin na nono Gizelo Kralj vd. Vidau darujeta Nevja in Klavdija Žerjal 50.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah in 50.000 Ur za sklad M. Čuk.
V	spomin na Karla Ostrouško darujeta Ivanka in Berto SvetUč 10.000 Ur za folklorno skupino Rdeča zvezda.
V	spomin na Sergija Dolesa darujeta Li da in Glavko Turk 20.000 Ur za mladinski zbor Glasbene matice.
Namesto cvetja na grob Sergija Dolesa darujejo Dana, Sonja in Mara
30.000	Ur za TPK Sirena.
Ob 20-letnici smrti mame Ane Dolje daruje hči Cvetka z družino 20.000 Ur za spomenik padlim v NOB v Sama-torci.
V	spomin na Sergija Dolesa daruje družina Jankovič 20.000 Ur za SKD Bar-kovlje.
menjalnica
10. 1. 1985
Ameriški dolar							1.925.—
Kanadski dolar							1.450.—
švicarski frank							730,—
Danska krona .							170.—
Norveška krona							210.—
švedska krona .							212.—
Holandski fiorini							542.—
Francoski frank							199.—
Belgijski frank							29.—
Funt šterling .							2.190.—
Irski šterling .							1900.—
Nemška marka							612.—
Avstrijski šiling							87.—
Portugalski eskudo							11.—
Japonski jen .							6,—
španska pezeta							10.—
Avstralski dolar							1.500,—
Grška drahma .							15.—
Debeli dinar							• 7.50
Drobni dinar .							7.—
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A.
TRST - ULICA FVFILZI 1Q -	(£2	61-446
Glasbena matica obvešča, da bo 4. abonmajski koncert v sredo, 16. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Nastopa GODALNI KVARTET Slovenske filharmonije.
Società dei concerti — Tržaško koncertno društvo
V ponedeljek, 14. t. m., ob 20.30 bo v gledahšču Rossetti na sporedu koncert ansambla »Nuovo quartetto« iz Zii-richa.
izleti
KD Rdeča zvezda vabi na enodnevni izlet v Čedad oz. na Matajur za smučarje, ki bo v nedeljo, 20. t. m. Za informacije in vpisovanje telefonirati na št. 229-330.
razstave
V Društvu slovenskih izobražencev bo v ponedeljek, 14. t. m., ob 20.30 bo prof. Pavle Merku predstavil dve novi deli profesorice Fedore Ferluga - Petronio. Gre za študij o Ivanu Trinku ter za razpravo o Cerkvi v Sloveniji, ki sta izšli v Padovi oziroma v Trstu.
ANED - Tržaška sekcija, Ul. Crispi 3 (tel. 730-306), organizira za bivše deportirance, njihove družine in prijatelje komemorativno potovanje ob 40. obletnici osvoboditve uničevalnega taborišča Buchenwald. Odhod iz Trsta z avtobusom 8. aprila, povratek v Trst 15. aprila. Prenočitev v Munchnu, obisk taborišča Dachau, prenočitev v okobci Erfurta, komemoracija v Buchemvaldu, prenočitev v Pragi in na Dunaj. Kompletni penzion. Skupna cena 600 tisoč lir. Informacije na sedežu ANED.
Danes, 11. t. m., ob 18. uri bo v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20, Trst) redna seja odbora Slavističnega društva v Trstu. Ker bo na dnevnem redu načrtovanj s slavističnega dela v letošnjem letu, je seja odprta vsem ljubiteljem stroke.
Društvo slovenskih upokojencev priredi v sredo, 16. t. m., ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad.) zdravstveno predavanje z naslovom »Rehabilitacija ostarebh«. Predaval bo dr. Silvij Mosetti. Vabljeni!
V	prostorih Tržaške kreditne banke, Ul. F. Filzi 10, razstavlja Franko Vecchie!
Do 16. januarja bo v občinski galeriji na Trgu Unità razstavljal slikar in kipar Renzo Moren.
V	ponedeljek, 14. t. m., ob 18. uri bo v umetnostni galeriji Nadie Bassanese na Trgu Giotti 8, 1. nadstr., predstavitev dveh umetnikov in njihovih del in sicer Giorgia Griffa in Carla Patroneja.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
mali oglasi
LIIME/M
PRODAM fiat 127, letnik ’76, po ugodni ceni. Tel. 040/228-855 ob urah trgovin.
KUPIM viso club, celo, samo karoserijo ab samo prednji del. Telefonirali na št. 0481/41636.
PRODAM smučarske čevlje kartinger 40/41 in smuči rossignol 145. Tel. na št. 040/567-939.
PRODAM smuči elan 803, dolžina 1,10 m, vezi tirolya 30 ter smučarske čevlje nordica št. 32. Tel. 231-864.
IŠČEMO mizarje, obrtnike za namestitev pohištva. Tel. 040/575-145.
PRODAM rabljeno raznovrstno pohištvo skoraj novo. Tel. 040/54390.
IŠČEM stanovanje na Proseku. Tel. na št. 763-119.
MATEMATIKO IN FIZIKO inštruira izkušeni inštruktor. Informacije po telefonu 003865/21972 (N. Gorica).
PRODAM TEREN s trtami belega mešanega grozdja ter terana v Repnu. Tel. 227-404.
KAJUTNO JADRNICO TEQUILA m 7,10
zelo dobro ohranjeno ugodno prodam-Tel. 040/52277.
MOTOR IN MENJALNIK za fiat 500 prodam. Tel. 040/52277.
PRODAM manjšo parcelo ob strogi bližini morja pri Crikvenici. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro »Parcela«.
iinn
Igrača je otroku resna stvar
ORVISI
zanj ima najlepsi dar
TRST — UL. PONCHIELLI 3
WÉmMmmmm
Illllllllllil
»Linea« obvešča cenjene stranke, da se danes prične
RAZPRODAJA
moških9 zenskih in športnih oblačil
s popusti od 20% do 80% ULICA CARDUCCI 4 - Telefon 631188 - TRSI
Obv. občini 5/12/84
Malačičev portret na italijanski TV
rva TV mreža RAI je pripravila šest portretov velikih dirigentov. V seriji ^ Ho videli za dirigentskim pultom Riccarda Muti ja, Petra Maaga, Antala i^tija, Igorja Markevitcha, Lovra Malačiča in Evgena Jochuma. Ena «neti oddaj bo torej posvečena pokojnemu hrvaškemu dirigentu Lovru Mata-9U- Dirigent sodi v val nemške pozno-romantične tradicije. Študiral je v °*nu in na Dunaju. V njegov železni repertoar sta sodila Wagner in Strauss
V"
»Čudna« Witz Orchestra
ansa tr?a^em glasbenem obzorju je dobrmbe* Witz Orchestra vsem prav v 0 zn°n. Lahko bi dodali še več: glasb™ štirih letih obstoja je ta »dru G^° lupina postala pravi pojem spre?„acne.<< glasbe, ki pa jo moramo izr	fcot enega izmed resničnih
stvari	široke palete glasbenega u-
širokrn>a 7n odražanja glasbe zelo glasbn 171 °dprto, kot je pač lahko in	zelo široke mentalitete
2^lvhenjskosti.
Prav? ì pr* tapini Witz Orchestra pog0var'0?- 9Te? O iem 57710 se daljše tel jev t ^ 1 z 6717771 izmed ustanovijo« tega ansambla in njegovo »du-Voljg 0770771 Giacazom, ki je rade »Na£90varjal na naša vprašanja, nam , pryotn7 771 glavni namen je,« travati uy?dno povedal Giacaz, »začudi o °°činstvo z glasbo. Ja, ne boš m^’nPrav zat,avati- Pa da ne Snosti lS - d° nismo v naši »nere-Sa7nbla res777- Wsi člani našega an-Pa tnir-S0 piusbeni profesionalci ali tržaške^ zaključujejo študij na Torej J71 9}asbenem konservatoriju. re biti ^a57 Profesionalnosti ne mo-PravzanOV07na’ Ah, pozabljam. Kaj Trio vJL,aV 7141 °dru izvajamo? Reci-0 Ponazarjamo -ploščo na cvrči \ lzPred nekaj desetletij, ki
obratov?10 T°nazarjamo ploščo na 78 j ■ lzPred nekaj desetletij, ki P°udar™ >>skače«- Predvsem seveda Potem101,10 to skakanje in cvrčanje. Pote „ P,0nazarjamo vse šume in ro-Vahjo *?Varni- To . . . glasbo pa iz-trlečeriiC a7i7 ansambla, seveda preo-Prenp„i:v delavce. Na ta način smo še bi *■ Proletariat na oder... Zn glasba 1 auko dolgo našteval. Naša °PravLne tor?Ž, delno gledališka, saj Pe, skor’1^ tipične gledališke nasto-sicalu « aJ P°d°bne cabaretu in mu-
tjevaieTrnaì 1,0 Òasno to,« je nada-zrUičilri„ lacaz- »da je naša glasba Ptirnesmi Vodarna roc}c glasba, s music juukyja, rock’n rolla, disco drugega. Temu primerna je
tudi sestava glasbenih instrumentov: pač električne kitare, bobni, bas, električni klavir, trobenta in še drugo.«.
Člani ansambla Witz Orchestra so pravi glasbeni idealisti, saj nam je Giacaz poudaril, da vsi člani živijo za ansambel, ki je za njih pravi sistem življenja.
Witz Orchestra se je osnoval leta 1980. Začetki prav gotovo niso bili lahki, saj so ansambel, ki dela tak tip glasbe, le s težavo sprejemali. Potem je že šlo, tako da lahko leta 1983 zabeležimo velik uspeh igre »11 grande cambiamento« in »Zn 19 con Noè«, lani pa izredno popularno igro, s katero so v Trstu nastopili kar šestkrat »Truci attrici attori atroci«. Vendar pa ta ansambel pripravlja svojo novo premiero. Dne 2. februarja bodo v gledališču Cristallo v Trstu predstavili publiki igro »Badalamen-ti«. S to igro nameravajo »preorati« vso Italijo, saj je njihov argument zelo širok in splošno veljaven. Govori namreč o mafiji in socialnem boju v Italiji. V bistvu gre tu, kot že v prejšnjih delih, za politično satiro v Italiji, vendar obravnavano v ironičnem in ne sarkastičnem smislu.
Predstavnik Witz Orchestra je še dodal, da jih trenutno snemanje plošč ne zanima in da bo to za njih prišlo v poštev le v trenutku, ko bodo gotovi, da bi se taka plošča zelo dobro prodajala, sicer bi bila taka komercialna akcija celo škodljiva.
Na vprašanje, če so kdaj mislili nastopati v slovenščini, je Mario Giacaz odgovoril, da je ena izmed njihovih tihih želj prav ta, da bi eno izmed svojih iger zaigrali vso v slovenščini v Kulturnem domu v Trstu. To je trenutno le »skrita« želja, vendar pa si vsi člani ansambla želijo, da bi jo čimprej uresničili.
DUŠAN JELINČIČ

ra tlio tele vi si ju
ITALIJANSKA
Prvi kanal
10.00	- 11.45 Televideo
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik — Kratke vesti
12.05	Halo. . . 'Raffaella — Oddaja z Raffaello Carré
13.30	Dnevnik
14.00	Halo. . . Raffaella — zadnji poziv
14.05	Antologia di Quark
15.00	Primissima — Aktualnosti
15.30	Življenje živali — dokumenta-
16.00	n gran teatro del West — TV film
16.25 L’opera selvaggia — Dokumentarec
17.00	Dnevnik — Kratke vesti
17.05	Risanke
17.50	Glasbena oddaja Clap clap 18.40 II fiuto di Sherlock Holmes —
risanka
18.50	Italia sera — Dogodki in osebnosti
19.35 Almanah in vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	I cavalieri della tavola rotonda — film
22.20 Dnevnik
22.30	I grandi direttori d’orchestra — Antal Dorati
23.30	Šola in vzgoja
23.55	Dnevnik in vremenske razmere
24.00	Zimski šport:	SP — Slalom
za ženske
Ljubljana
8.55, 10.35 Zimski šolski spored
17.35 Poročila
17.40	šola za junake — Otroška serija
17.55	Za mano, mulci — Mladinska nadaljevanka
18.25 Obzornik ljubljanskega območju
181.40	Otroške nalezljive bolezni — Zdravljenje - preprečevanje
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik
20.00	Včeraj za jutri
20.50	Bes angelov — ameriška nadaljevanka
21.55	Zbogom lepotica moja — ameri ški film
Koper
14.00	TV novice
14.05 Za uho in oko — glasbena oddaja
14.50	Delta — Medicinska rubrika
15.40	Znamenje poveljstva — nadaljevanka
17.15 Skrivnostni svet Arthurja Clarka — dokumentarec
17.50	TV — novice
CANALE 5
8.30	Quella casa nella prateria — TV film
9.30	Come divenni padre — Filmska komedija
11.30	Tuttinfamiglia — kviz
12.10	Bis — vodi Mike Bongiomo 12.45 II pranzo è servito — kviz
13.25	Sentieri — nadaljevanka
14.25	General hospital — TV film
15.25	Una vita da vivere — nadaljevanka
16.30	Buck Rogers — TV film
17.30	Tarzan — TV film
18.30	Help — glasbena igra
19.00	I Jefferson — TV film
19.30	Zig zag — kviz
20.30	W le donne — spektakel
22.30	Superrecord — športni program
24.00	La calda amante — Filmska drama
RETEQUATTRO
8.30 Brillante — novela
9.20 In casa Lawrence — TV film
10.10	Alice — TV film
10.30	Mary Tylér Moore —- TV film
11.20	Samba d’amore — novela
12.00	Febbre d’amore — T Vfilm
12.45	Alice — TV film
13.15. Mary Tyler Moore — TV film
13.45	Tre cuori in affitto — TV film
14.15	Brillante — novela
15.00	Cuore — risanke
16.00	Piccole donne — risanke
16.30	In casa Lawrence — TV film
17.30	Febbre d’amore — TV film
18.30	Samba d’amore — novela
19.20	M’ama non m’ama — igra
20.25	Quo vadiz — spektakel in varieté
22.15	Ho fatto splash — komedija 00.05 Caccia alla volpe — filmska
komedija
01.40	Hawaii squadra cinque zero — TV film
ITALIA 1
8.30	La grande vallata — TV film
9.30	Diario di una giovane autostop-pista — film
11.30	Operazione sottoveste — TV film
12.00	Agenzia ’Rockford — TV film
13.00	Chips — TV film
14.00	Deejay television
14.40	La famiglia Bradford — TV film
TELEVIZIJA
Drugi kanal
10.00	Televideo
11.55	Che fai, mangi? — Oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 ob 13. uri
13.30	Capitol — TV serija
14.30	Dnevnik 2 — Kratke vesti
14.35	- -6.00 Tandem — Aktualnosti in igre
16.00	Risanke
16.25 Tečaj nemškega jezika
16.55	Madame Bovary — nadaljevanka
17.30	Dnevnik — Kratke vesti
17.35	Vediamoci sul due 18.20 Športna poročila
18.30	L’ispettore Derrick — TV film
19.45	Dnevnik 2
20.30	Aboccaperta
21.50	Hill Street giorno e notte
22.40	Dnevnik — večerne vesti
22.50	Primo piano — Problemi današnjega časa
23.40	Tuttocavalli — kronika
23.55	Dnevnik - zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	Televideo
15.55	Kemija in kmetijstvo 16.25 Crescere danzando
16.55	Gallerija Dadaumpa 18.05 L’orecchi occhio
18.50	Tenis. Master Volvo
19.00	Dnevnik 3
18.50 Tenis : Master Volvo
22.00	H gabbiano
18.00	Smučanje: Slalomi za ženske 18.30 Baileyeve dogodivščine — TV
film
19.00	Odprta meja
Današnja ODPRTA MEJA bo v celoti posvečena prireditvi »Naš športnik«, ki je bila sinoči v Kulturnem domu v Trstu.
19.30	TV D — stičišče
19.50 Z nami. . . pred kamero 20.25 Jazz. . . Kralj bluesa — film
22.30	TV D — vse danes
22.40 Visok pritisk — Novosti iz glasbenega sveta
23.35	Obiskovalci — serijski film
Zagreb
17.20 Videostrani
17.30	Poročila
17.35	TV koledar
17.45	Majske igre — otroška serija 18.15 Izobraževalna oddaja
18.45	Narodna glasba
19.30	Dnevnik
20.00 Gangsterska kronika — nadaljevanka
16.00	Bim bum- barn
17.40	La dorma bionica — TV film
18.40	Charlie’s angels — TV film 19.50 I puffi — risanke
20.30	II cane infernale — film
22.30	Servizi speciali di Italia 1
23.30	I due maghi del pallone — film 00.15 Ucciderò un uomo — film
TELEPADOVA
14.00	Marcia nunzi ale — TV film
14.30	Marna Linda — TV film
15.00	Risanke
16.00	TV film
17.00	Rock Joe — risanka
17.30	Gatchman — risanka 18.05 Zorro — risanka
18.30	Hero High — risanka
19.00	Blackstar — risanka
19.20	Illusione d’amare — TV film
19.50	Marcia nuziale — TV film
20.20	Quell’antico amore — TV priredba
21.20	La grande lotteria — TV film
22.30	Sport
23.30	Film
TRIVENETA
12.15 Risanke
13.00	Govorimo o ribolovu
14.00	II triangolo delle Bermude — dokumentarec
14.30	Ombre rosse — film
16.00	Filmski program
16.30	Dotakon — risanka
17.00	Le ragazze di Blansky — TV film
17.30	SWAT — TV film
19.00	Hawk, l’indiano — TV film
20.00	Filmski program
20.30	Palcoscenico — TV film
21.30	Squadra speciale anticrimine — TV film
22.00	Q.P. Coupon
TELEFRIULI
16.50	Risanke
17.40	Dražba
18.30	Divji svet živali — dokumentarec
19.00	Veronica, il volto dell’amore — novela
19.30	Friuli sera
20.00	Veronica, il volto dell’amore — novela
20.30	Fogolar 3 — varieté 22.45 L’ora del topo — TV film
RADIO
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00, Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba ; 7.40 Pravljica; 8.10 Na gori-škem valu; 8.40 Slovenske popevke;
9.00	Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja ; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12. uri: Spoznavajmo ribe našega morja; 12.20 Glasbeni potpuri; 13.20 Slovenska vokalna skupina na plošči : Oktet Gallus iz Ljubljane; 13.40 Glasbena priloga; 14.10 Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 V svetu filma; 16.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 Zadnji sklop: mi in glasba: Nabožna glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO OPČINE
oddaja na naslednjih frekvencah;
99,100, 90,600, 98,800 MHz
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro ; 6.05 Danes
se spominjamo; 6.45 Cestne informacije; 7.20 Tržnice; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Danes na valu Radia Koper; Mladinska oddaja; 15.00 Dinar na dinar; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o. . .;	17.35
Glasbene aktualnosti; 18.00 Zaključek programa.
Spremenjene frekvence Radia Koper (italijanski program) — Srednji val 256,4 m ali 1170 MHz: UKW - Beli Križ 97,7 MHz; UKW Koper 89,3 MHz; UKW Nanos 101,0 MHz.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 1630, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dober dan; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Cucianovi dopisniki;
10.00	Popevka tedna; 10.10 Vprašajte stilista; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Danes se govori. . .; 14.30 Glasbeno popoldne; 14.45 La vera Romagna; 15.00 O kulturi in umetnosti; 18.00 Beseda in glasba; 18.45 Simfonični koncert; 20.00 Zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00,	8.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00,
17.00,	19.00 Poročila ; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja ; 9.00 Radio tudi mi; 10.30 Pesem skozi čas; 11.00 Odprti prostor ;
11.10	Radijska priredba ; 11.30 II garage dei ricordi; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.30 Karavana; 13.36 Master — glasba dan za dnem; 15.03 Radio 1 za vsakogar; 16.00 Aktualnosti; 17.30 Jazz; 18.30 Večerna glasba ; 19.25 Verska oddaja; 19.30 Na naših trgih; 21.03 Koncert; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 15.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.48 Radijska priredba - Matilde;
9.10	Discogame; 10.30 Radio 2 - 3131;
12.10	Deželni program ; 12.45 Tanto è un gioco; 15.00 La balia - novela ; 15.42 Omnibus; 17.32 Radijska drama -Diario del minatore sepolto Martin Tiff; 18.32 Ure ob glasbi; 19.50 Kulturne zanimivosti; 21.00 Jazz; 21.30 Radio 2 - 3131 — nočni program.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.0 Poročila; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.20 Sprehod po tržnici; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov ; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo ; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem ; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za.. .; 11.05 Ali poznate? Opero »Salambo« Modesta Mu-sorgskega ; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 13.00 Danes do 13. ure - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 »Glasbena šola«. . . W. A. Mozart: Sekstet vaških muzikantov v F-duru, K. 522; 14.30 Popoldanski mozaik ; Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba ; 16.00 Vrtiljak želja;
17.00	Studio ob 17. uri plus glasba;
18.00	Vsa zemlja bo z nami zapela. ..; 18.15 Gremo v kino; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci! ; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Zakaj imamo radi; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih; — glasba; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov ; 22.30 Iz glasbene skrinje; 23.05 Literarni nokturno - Alfred de Musset: Pesmi; 00.05 -4.30 Nočni program - glasba.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
Kakšni smo avtomobilisti na Goriškem
Tudi v Gorici
Povprečni v kršenju prometnih predpisov vestni v plačevanju taks in zavarovalnine
V lanskem letu so pri prometni policiji občutno okrepili nekatere službe, tudi v sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve in drugimi silami, ki skrbijo za vzdrževanje javnega reda. Okrepljena je bila preventivna služba za boj proti navadnemu kriminalu, posebne službe na avtocestah itd. Obhodnice prometne policije se med enoletno dejavnostjo prevozile skoraj 350 tisoč kilometrov, opravile 194 cestnih blokov, kontrolirale 68 javnih lokalov, izsledile 13 ukradenih vozil, aretirale (zaradi različnih kaznivih dejanj) 18 oseb, 52 pa jih prijavile sodišču. Prometna policija je posredovala v 818 prometnih nesrečah. Lani samo 671-krat. Petnajst nesreč se je končalo s smrtjo (14), umrlo je 15 oseb (14). Telesne poškodbe je u-trpelo 549 oseb (475). Od 818 nesreč je bilo 15 s smrtnim izidom, 396 nesreč s telesnimi poškodbami (332), 407 pa se je končalo samo z gmotno škodo.
Med vzroki za prometne nesreče so na cestah izven naselij še zmeraj neprimerna hitrost, neupoštevanje'predpisov o prednosti, prehitevanje. Na prvem mestu glede vzrokov nesreč v strnjenih naseljih je neupoštevanje prometnih znakov, z drugo besedo semaforjev, znakov o prednosti itd.
Nov element, ki prihaja vedno bolj do izraza je zaskrbljujoče naraščanje števila mladih, ki so tako ali drugače Udeleženi v prometnih nesrečah. Kar 12 do 15 odstotkov nesreč zagrešijo mladi, ali so kako drugače vpleteni. Pri tem gre pojasniti, da so to mladi med 14. in 20. letom in se v glavnem poslužujejo motornih koles ali motorjev.
Razmerje glede odstotka z ozirom na starost voznikov se v zadnjem času ni bistveno spremenilo.
Okrog 60 odstotkov nesreč povzročijo mlajši vozniki, med 20. in 30. lotom, udeležba zrelih voznikov (med 30. in 50. letom) je le še 20-odstotna, okrog 5 odstotkov nesreč pa povzročijo vozniki starejši od 50 let. O najmlajših smo že navedli zaskrbljujoč podatek.
Ker sodi v obračun delovanja kaj-pak tudi represivna dejavnost (čeprav se pri prometni policiji zelo neradi hvalijo s temi številkami) moramo pač zabeležiti nekaj podatkov tudi s tega področja. V pxrimerjavi z letom prej, se je lani nekoliko zvišalo število u-gotovljenih prekrškov, precej p»a je narasla vsota izrečenih mandatnih kazni. V državno blagajno smo avtomobilisti na Goriškem prispevali (s plačilom kazni namreč) nad 526 milijonov lir, ali kakih 20 odstotkov več kakor leta 1983. To pomeni, da se je povečalo število težjih prekrškov. To izliaja tudi iz števila ugotovljenih prekrškov s pomočjo »avtoveloxa«. Prehitro je v kontrolni pas zapeljalo 1298 voznikov (predlanskim 1065), od tega števila p>a je bilo skoraj tretjina voznikov tovornjakov ali drugih industrijskih vozil. Sicer pa so v lanskem letu s poostrenim nadzorom, tudi na avto-
cestah, skušali stopiti na prste prav nediscipliniranim voznikom tovornjakov. Pa še to velja dodati ob koncu: narašča število avtomobilistov, ki pro nesreči, če so krivi ali ne, zbežijo.
Glede kršenja prouieuiui predpisov na Goriškem ne izstopamo iz vsedržavnega poprečja, lani ni bilo občutnega porasta težkih prometnih nesreč s smrtnim izidom, ni bilo posebno težkih nesreč, čeprav se na posameznih področjih pio javljajo nekatere nove ugotovitve in elementi, ki jih bo treba z največjo pozornostjo jemati v poštev v prihodnje. Glede plačevanja davkov in drugih obveznosti, ki so tako ali drugače povezani s posestjo in uporabo bodisi osebnih bodisi drugih vrst vozil, smo na Goriškem pravzaprav zelo vestni. Tako bi na kratko povzeli bistvene elemente iz včerajšnjega tradicionalnega pogovora poveljnika prometne policije na Goriškem, Giusepipia De Menecha z. novinarji. Med pogovorom ie Giusepipo De Menech, tako kakor že vrsto
let doslej, postregel tudi s točnimi podatki o opravljenih posegih policije v lanskem letu. Splošna ocena je vsekakor pozitivna, bodisi kar zadeva o-pravljene naloge, bodisi kar zadeva reševanje različnih, lani in prejšnja leta še močno občutenih organizacijskih vprašanj. Tako so v zadnjem času vendarle ugodno rešili vprašanje zadostnega števila osebja, kar je o-snovni pogoj, da bodo v prihodnje v največji možni meri opravljali statutarne naloge, ki niso toliko v izvajanju represivnih ukrepov (čeprav so tudi ti na žalost potrebni), ampak v zagotavljanju največje možne stopnje varnosti v prometu na javnih cestah.
Pomemben uspeh so lani zabeležili pri odkrivanju zelo široke mreže o-krog izdajanja vozniških dovoljenj s podkupnino. Prvi del preiskave se je zaključil in sodna oblast je že pričela postopek proti 24 obtožencem iz raznih krajev naše dežele. Kot kaže, bo zadeva najbrž imela tudi še drugo dejanje.
Vipavo še prekriva led a včeraj je bilo »topleje«
Pri Rubijah je led prekril Vipavo čez in čez
»Danes je pa kar prijetno toplo,« so včeraj ugotavljali ljudje px> kavarnah in delovnih mestih, sevala z malce ironično predanostjo vremenskim muham, potem ko so še prejšnje dni tekmovali v tem, kdo je prenoči izmeril najnižjo temperaturo. Tudi včeraj seveda ocene niso bile enotne. V mestu so prenoči izmerili —5 stopinj v centru in —7 v predmestjih, na nekaterih najbolj izpostavljenih krajih pa se je živosrebrni stolpec pronovno precej skrajšal in se ustavil blizu desetih stopinj prod ničlo.
Že včeraj dopioldne je ponovno zasijalo sonce, tako da je bil mraz, malo zaradi dejanskega zvišanja temperature, malo pa morda tudi, ker smo se ga že privadili, precej bolj znosen.
Da je bil mraz zadnjih dni res iz-
reden pia ostajajo še vidni znaki. Najbolj očiten je na Vipavi, ki je prone -kod čez in čez prekrita z dovolj ledeno skorjo, da gre človek kar preš z enega na drugi breg. Glede težav, ki jih je mraz provzročil včeraj niso beležili piosebnih novosti. Delavci go-riškega občinskega prodjetja za vodo so še vedno zaposleni do vrha glave z nujnimi posegi za zamenjavo vodnih števcev in cevi. Težave se ne bodo zaključile niti, ko bo topleje, saj bo ponekod šele takrat začela puščati voda, ki je sedaj v ceveh še zmrznjena.
Kljub izboljšanju razmer pia ni da bi se prenaglili v optimističnih napovedih, saj nam vremenoslovci napovedujejo še nekaj ne prav rožnatih dni.
Vrhovci pripravljeni na naporno delo za pokritje kulturnega središča
Te dni so se na Vrhu sestali člani domače gosprodarske zadruge, ki je nastala z namenom, da bi uresničila že dolgoletno željo Vrhovcev: odpreti v vasi kulturno in šprortno središče, kjer naj bi našle svoj primeren prostor že obstoječe in nove dejavnosti, od kulture, sestankov, do telesne kulture in drugega, šlo je za prvo sejo v novem letu, na kateri so prodali o-bračun dela, ki so ga opravili v letu 1984 ter se promenili o stanju del in o tem, kako nadaljevati z gradnjo.
Iz proročila o opravljenem delu so gotovo zanimivi nekateri prodatki, ki jih je prebral blagajnik. Prav pred kratkim je namreč zadruga prejela dva promembna prisprovka, ki ji bosta omogočila, da proravna še odprte dolgove ter da si zagotovi kritje stroškov še za nekaj mesecev vnaprej. Kraška gorska skupnost je gosprodarski zadrugi na Vrhu namenila 20 milijonov lir, od dežele p»a so Vrhovci prejeli 5 milijonov 500 tisoč lir. S tema dvema prisprevkoma je torej zadruga več kot prodvojila vse dosedanje prihodke, ki znašajo skupno 49,5 milijonov lir. Podčrtati gre, da so velik del tega denarja zbrali s prostovoljnimi prispevki, preostalo pa so prisprovali slovenski denarni zavodi in naše organizacije, ali pa so denar zbrali na skupnih prireditvah. Zadnja od teh je bila ob treh kraljih, ko je vaška
k la pia zbrala 217 tisoč lir za gradnjo središča.
Stroškov je zadruga imela doslej za približno 38,5 milijonov, plačati pia mora še nekaj faktur. Računajo, da jim bo ostalo komaj dovolj denarja za piokritje doma in ureditev nogometnega igrišča, protem pia se bo zopiet postavil problem, kako kriti preostale stroške.
Ob finančnem obračunu je bila najpomembnejša točka na dnevnem redu vprašanje nadaljevanja z delom. Delo namreč nekaj časa stoji, kar je povsem razumljivo glede na praznike še prosebej pia na vremenske razmere, ki onemogočajo vsako gradbeno dejavnost. To so člani zadruge vzeli na znanje in se domenili, da trodo gradnji dali novega zagona brž ko se bo mraz vsaj nekoliko prolegel. Že doslej pia je bila prožrtvovalnost, ki so jo prokazali zlasti najbolj zavzeti, naravnost občudovanja vredna: na gradbišču so skupno opravili 2.646 ur prostovoljnega dela, na začasni lestvici najbolj zagrizenih uradnikov pa vodi Dominik Grillo z 245 urami dela. Vse to ob sobotah propoldne in nedeljah!
Večji del gradnje je že opravljen. Sedaj bodo prekrili proslopje doma, dogradili le še majhen del, nato bo na vrsti izravnava in ureditev nogometnega igrišča, proslavitev zidka o-
krog središča ter seveda še vsa o-stala protrebna dela. Najnujnejše je piokritje doma, ki se ga bodo takoj propri jeli. če zima ne bo prehuda, napovedujejo likof že za začetek promla-di.
Skodelica kave bo dražja
Novo leto nam ni prineslo le ostrega mraza in s tem pojavom prevezanih nevšečnosti in skrbi. V prihodnjih dneh se bo, kot kaže podražila tudi kava, pijača brez katere bolj težko shajamo. Po novem bo skodelica kave v baru veljala 600 lir, dražje pa bomo plačevali tudi druge pijače. Pokrajinsko združenje trgovcev je namreč te dni objavilo nov, indikativni cenik, ki stopi v veljavo 15. januarja. V ceniku so prilagojene tudi cene drugih pijač in mrzlih jedi, ki jih prodajajo v barih.
Ob tem velja dodati, da je že kakšen mesec bilo slišati glasove o skorajšnjem povišku cene skodelice kave, ki danes v Gorici še zmeraj velja 500 lir, medtem ko je treba v Vidmu, Tržiču in drugih krajih že lep čas odšteti 600 lir.
Sodno leto se pričenja s še starimi težavami
Čeprav brez piosebnih svečanosti se tudi v Gorici pričenja novo sodno leto, ki pa bo zagotovo prenašalo s seboj še stare težave iz prejšnjih. Gre predvsem za vprašanje doprolnitve sodnega organika in namestitve vrste drugih premožnih uslužbencev in funkcionarjev, ki bi bili nujno protrebni za odpravo zastojev in nemoteno delovanje sodnega aparata. Tako p>a se delo cdvija ob pomanjkanju sodnikov in pretorjev, nameščeno osebje pa kljub prizadevanju ne more biti vedno kos obsežnim nalogam, zaradi česar se projavljajo zastoji pri reševanju sodnih zadev.
V letu 1985 bodo goriški sodni zbor sestavljali sledeči sodniki. ENOTNA SEKCIJA SODIŠČA: predsednik Pier Luigi Delfino, sodniki Dario Succi, Matteo Trotta in Giovanni Rossi. Pričakujejo imenovanje še enega sodnika. Sekcija za delovne sprere ima proprolnoma enako sestavo kot enotna sekcija. Sekcija za sprore v kmetijstvu: ob predsedniku Delfinu in sodnikih Sicciju in Rossiju sestavljajo to sekcijo še izvedenci Dante Peloi, Giusep-pre Toso, Claudio Jacob in Tullio De-
vetag (zadnja dva kot namestnika za slučaj odsotnosti prvih dveh). '
Preiskovalni sodnik bo še naprej Matteo Trotta. T.i. sodišče prostosti, ki odloča o prizivih v zvezi z ukrepi, ki omejujejo osebno svobodo državljanov sestavljajo: predsednik Pier Luigi Delfino, sodnika Dario Succi in Giovanni Rossi ter pretor Manfred Klammer.
Obvestilo goriške občine
Goriška občina bo v prihodnjih dneh dostavila na dom vsa protrebna protrdila za vpis otrok v prvi razred osnovne šole. Ta protrdila bodo dostavili vsem družinam, kjer imajo otroke rojene v letu 1979, bodisi, da so se rodili v drugi občini in so se protem priselili v Gorico, bodisi, da imajo od zmeraj stalno bivališče v Gorici.
Kakor znano, bo 25. januarja pretekel rok o pred vpisu šoloobveznih otrok v prve razrede.
Lov v goriški pokrajini do nadaljnjega prepovedan
Goriški prekrajinski odbor za lov je sprejel proziv, ki so ga te dni, spričo vala hudega mraza in obilice snežnih piada vin, prestale razne naravnovar-stvene ustanove in društva. Od jutri dalje velja na območju goriške pokrajine splošna preproved lova, tako na celinskem, kakor na priobalnem pasu. Tak ukaz je včeraj dopioldne podpisal predsednik goriške prokrajinske uprave, pro priproročdlu prokrajinskega odbora za lov, ki je o tem vprašanju razpravljal včeraj dopioldne. Ob tem je treba zabeležiti, da je v tem času v naših krajih, v glavnem odprt lov le na nekatere vrste ptic selivk, saj je lovska sezona za drugo divjad v glavnem že zaključena.
V težavah zaradi ostrega mraza so se znašle te dni zlasti močvirske prtiče, saj zaradi precej debele ledene skorje le težko najdejo hrano. V takem stanju lahko divjad tudi pregine zaradi mraza, prodhranjenosti in izčrpanosti.
Pokrajinski odbor za lov je na včerajšnji seji ugotovil med drugim, da je ogromna večina lovcev na Goriškem zelo disciplinirana in razumevajoča in da v teh dneh ni preganjala divjadi. Preproved je bila sprejeta bolj zaradi tistih nekaj, sicer zelo redkih neodgovornih presameznikov, ki lov projmujejo po svoje.
Pokrajinski odbor je na včerajšnji seji tudi določil večjo vsoto denarja za nakup krmil, ki jih bodo v prihodnjih dneh odnesli na krmišča, bodisi ob bregovih rek in jezer, bodisi na gozdnatih območjih, živalim je treba v tem obdobju namreč premagati, zlasti pticam, da preživijo.
Interpelacija KPI
Pokrajinski svetovalci KPI Poletto, Cipolloni in Di Dato so prekrajinsktmu odboru naslovili pismeno vprašanje glede posvetovanj, oziroma prestopka za formulacijo zakona o prerazdelitvi znatnih finančnih sredstev (220 milijard) v triletju 1985-87. Podpisniki u-gotavljajo, da je minister Goria na zasedanju senatne zbornice 19. decembra lani, sprejel pripreročila, zapopa-dena v dokumentu, ki so ga predložili senatorji Battello, Calice in Grb-čeva o predhodnem prosvetovanju z deželno vlado in krajevnimi ustanovami na Tržaškem in Goriškem ter predstavni ld najpromdmbnejših strokovnih združenj. Pozitivno se je o vsebini zgoraj omenjenega dokumenta izrekel tudi senator Castiglione (PSI).
Podpisniki interpretacije želijo vedeti, kako preteka prestoprek presvetova-nja, tudi ob uproštevanju dejstva, da je prekrajinski svet pred kratkim o-dobril triletni razvojni načrt.
6 Ravnateljstvo tehnično - trgovskega zavoda Enrico Fermi v Gorici obvešča, da bodo 21. januarja profesorji staršem dijakov, ki bodo letos končali tretjo nižjo srednjo šolo, obrazložili kakšne smeri si lahko izberejo na tej šoli: geometra, knjigovodje in korespondenta v tujih jezikih. Sestanek bo na sedežu šole v Ul. Diaz 20.
Nocoj posvet o paketu Visentini
Nocoj, 11. januarja, ob 20. uri bo n® sedežu Slovenskega deželnega gosp» darskega združenja v Gorici (Ul. Morelli 14) presvet o novih obveznostih, ki jih trgovcem in obrtnikom nalag® t.i. zakon Visentini (včeraj smo pomotoma napovedali presvet za sinoči, za kar se oproščamo). Na nocojšnji presvet so vabljeni vsi slovenski g» spodarski opreraterji, ki bodo imeli pri; iožnost. da dobijo prej astila v zve*1 z obveznimi knjigami, novimi davčnimi osnovami in vsemi drugimi pomembnejšimi novostmi novega zakona.
Seja konzulte za slovenska vprašanja
PO daljšem obdobju se bo prihodnji teden spiet sestala konzul ta za slovenska vprašanja pri občini Goric® Na seji, ki bo ob 18. uri na župianstvU' bodo razpravljali o vzrokih zastoja • delovanju tega organizma, o reorgari zaciji dela ter o nekaterih drugih z®; devah. Na dnevnem redu seje je tu®1 izvolitev novega pxredsednika, kajti d® Vladimir Šturm prodaja ostavko.
razna obvestila
Mladinski krožek priredi jutri’ 12. januarja, ples v Kulturnem doi®“ v Gorici. Vstop z vabili, ki jih Jr moč dobiti pri odbornikih in v Knji* niči Damira Feigla jutri, 10. t. ih' od 15. do 17. ure. _________________________* !
čestitke
Delovni kolegi čestitajo Zdravk®*1 in Danili ob rojstvu hčerke ANE.
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Vacanze in -A' merica«.
VITTORIA 17.30—22.00 »Bocche esp^ te«. Preprovedan mladini prod 18. ** tem.	.
CORSO 17.30-22.00 »Bertoldo, Beri» dino e Cacasenno«.
Tržič
COMUNALE 18.00-20.45 »Paris, I* ris — Tcxss^.
EXCELSIOR 18.00—20.00 »Gremitasi
Nova Gorica in okolico
SOČA 18.00—20.00 » Andrea«.
SVOBODA 20.00 »Borba za ogenj»; 22.00 »Zakaj ne prideš v mojo pos^ ljo«
DESKLE 19.30 »Plaz«
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna, Ulica sv. Mihaela, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolò, Ulica 1. maggio, tel. 73328.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9. uri Fran» sco Steccali iz splošne bolnišnice *!, glavno prokopjališče, ob 11. uri Ludi®* la Cuoghi pror. Resch iz sp>lošne bol®* niče v cerkev pri Sv. Ani in na g*®' no prokopališče.
j______novost na knjižni polici__
Knjiga Cankarjeve založbe o Albancih v Jugoslaviji
BESEDA O STISKI
Piše Alenka Rebula Tuta
Vračanje v svobodo in občutljivost
. Cankarjeva založba v Ljubljani je tzdaia knjigo z naslovom ALBANCI, **. govori o Albancih, predvsem ti-sl}h v Jugoslaviji, o albanski drža-vt\ o politiki in kulturi. Knjiga, ki nai bi v slovenski poljudnoznanstveni literaturi zapolnila veliko vrzel, Je kot znano, vzbudila veliko pozornost, tudi izven meja Slovenije. Izid knjige je povzročil hudo reakcijo v nekaterih predelih Jugoslavije, zla-sti v Beogradu, kjer so ugovarjali znanstveni neoporočenosti nekaterih Prispevkov. Cankarjeva založba je noto knjigo začasno umaknila iz prozie. z nekaj popravki naj bi znova Prišla na knjižni trg. To pa seveda ne zmanjšuje pomembnosti te izda-Je. zapleti okrog knjige pa so celo Povečali zanimanje zanjo, zato se-Veda knjige ne smemo prezreti. Ne a bi se ob tem spuščali v pravilnost ^ enih ali drugih stališč in v kritično ocenjevanje posemeznih prispevkov, pa moramo najprej ugolo-Pi- da pomeni izid knjige obogati-ev slovenske tovrstne literature. In ^znanjanje Slovencev s problemi ,os°Va in Albancev na sploh. To pa /e bil tudi poglavitni namen Can-nrjeve založbe, ko se je lotila pri-Prnv za izdajo te knjige.
1 : uvodni besedi Cankarjeva za °zba opozarja prav na to dejstvo, zredno skromno znanje o Albancih Jugoslaviji in o problemih Kosali Se je pokazalo ob nemirih na °sovu leta 1981. Takrat je bilo po-navanje družbenih problemov in si.- ou nemirov v tej jugoslovan 1 Pokrajini sila skromno in tudi 'r°iitična akcija, ki je sledila nemi-:	ni prinesla dosti bistvenejših
v l°rrnaciji. Leta 1983 je izšel v slo-enščini prvi zvezek Enciklopedije ugoslavije, v kateri je obdelan tu-c|. Pojem Albanci. Toda ta informa-je bila še vedno premalo. lil j °d odločitev slovenske založbe, a skuša v knjigi pobliže seznanili ' ovenske bralce z albanskim naro-nJ1} in zlasti Albanci, ki žive v Ju-let	Teh	Pa Je P° podatkih iz
a 1981 nekaj nad milijon sedme-tisoč, torej malo manj kot Slo-inJLCCy' Uredništvo Cankarjeve za-"pr Se J® odločilo, da naj o sebi , /9ov°re predvsem Albanci sami. , 0 se je obrnilo na Akademijo . onosti in umetnosti v Prištini, ki Ja obrala avtorje in jih zadolžila ljub S0^ei°vanie- Nekateri kljub ob SQl-am svojih prispevkov niso napi-Poni Zat-° s* Je uredništvo moralo speb-a^ z nekaterimi drugimi pri-ant-’ sl°venskih oz. jugoslovanskih je orlev. Kot se je izkazalo kasne-ni predsedstvo kosovske akademije PuJ,Cenzira'° prispevkov, temveč je l° o-vtorjem prosto pot. Sloven-
ski recenzenti so zato imeli vrsto pripomb, ki,jih je založba objavila posebej na koncu knjige, pač k posameznim poglavjem. Kljub temu je vsebina nekaterih poglavij zlasti tistega, ki govori o albanskem narodu, ostala znanstveno sporna. Ostre kritike v srbskem tisku so povzročile, da je bila knjiga začasno vzeta iz knjižnega trga, kot napoveduje uredništvo Cankarjeve založbe pa bo dopolnjena ali popravljena izdaja znova kmalu spet na knjižnem trgu.
Avtorjev knjige o Albancih in o Albaniji je več, nekateri so pripadniki albanskega naroda s Kosova, nekaj je Slovencev oziroma od drugod. Vsa snov je obdelana v štirinajstih poglavjih, katerim slede pripombe recenzentov. O nastanku albanskega naroda govori prvo poglavje. 0 Albancih v srednjem veku, drugo poglavje, slede pa poglavja, ki prikazujejo Albance v turškem imperiju, albanski narodni preporod. Jugoslovansko-albanski odnosi so predmet samostojne obdelave, prav tako prikaz Albancev, ki žive v Italiji. 0 nastanku albanske države in o današnji Albaniji Enverja Eoxhe je govor posebej. Nadaljnja poglavja so posvečena Albancem v Jugoslaviji oz. Kosovu. Tako je obdelano v samostojnem poglavju albansko vprašanje v stari Jugoslaviji, pa Kosovo in Albanci v novi Jugoslaviji. Sledi prikaz življenja Albancev, kulture. 0 sodelovanju Albancev v osvobodilnem boju govori samostojno poglavje. Zadnji vardelek govori o narodnostih v Jugoslaviji narodnostih, ki predstavljajo konstitutivni element SFRJ. Na koncu so poleg pripomb recenzentov še podatki o literaturi, ki zadeva albansko vprašanje. Vsebina torej kaže vsestransko obdelavo problema.
Knjiga je pisana poljudno, ker je pač namenjena širšemu krogu slovenskih bralcev. Njen značaj je predvsem informativen. Ta svoj namen knjiga vsekakor izpolnjuje. Če je njena vsebina sporna, bo lahko vsaj delno razčiščeno v kratkem. Kot je pojasnil urednik založbe gre v bistvu za sorazmeroma skromna sporna dejstva (v dokaj obsežni knjigi), tako da lahko štejemo knjigo kljub morebitnim spodrsljajem in še nerazčiščenim spornim okoliščinam (tudi med znanstveniki samimi), za vendarle uspel poskus predstavitve Albancev in njihovega problema v Jugoslaviji. Upamo le, da bo knjiga kmalu spet na trgu in bo koristila namenu, zaradi katerega je bila izdana.
Sl. Ru.
Poleg antigimnastike so v Italiji poznane še nekatere druge teorije in terapevtske metode za osvoboditev in razmah osebnosti preko telesnega učinkovanja. Sicer ne gre zmeraj za »molčeče« metode: skoraj vedno — na primer pri antigimnastiki — vzpostavlja terapevt tudi besedni stik s človekom in se z njim razgovarja o dogajanju v telesu ter poglablja medsebojni stik in razumevanje. Kljub temu ima v tem načinu dela tišina svoje mesto: človek naj bi imel možnost, da v molku globljé čuti, kaj se z njim dogaja, ko se terapevt ukvarja z njegovim telesom in njegovimi odpori, trdoto, nepopustljivo togostjo, bolečino. V tem je tudi posebnost vseh pristopov k telesu: v današnjem načinu življenja so besede tako rekoč vse preplavile in porinile v ozadje še vsa druga sredstva, ki jih imamo, da bi razumeli sebe in druge.
Tako na primer je molčeče, nemo, a globoko medsebojno razumevanje vse redkejše med ljudmi; enako redka je sposobnost, da bi znali intuitivno čutiti, kdo v resnici nekdo je, da bi znali prisluhniti telesnemu izrazu sočloveka. Telesni izraz so modulacija in barva glasu, pogled, ritem govora, obrazna mimika (gibčnost ali togost obraznih mišic), drža, gibanje rok in govorica dlani in prstov, način dihanja, način premikanja bokov in hrbtnega mišičja, način polaganja podplatov na zemljo, ritem hoje in drža telesa pri hoji. Za občutljivega opazovalca dajejo že oči same ogromno temeljnih podatkov o tem, kaj je v globini človeka, s katerim govorimo. »Občutljivost« ali »šesti čut« nista torej skrivnostni, magični lastnosti, ki jih nekateri imajo, drugi pa ne. To sta pokazatelja razvitosti naše vsestranske spo sobnosti, da uporabljamo svoj celotni mentalni, psihični in fizični organizem za stik s sočlovekom (in seveda s sabo). Odtujenost, o kateri toliko govorimo, osamljenost in pomanjkanje globljega stika med ljudmi je tudi posledica tega, da so naše glavno orodje pri sporazumevanju besede, da pa manjka vse tisto znanje, ki bi nam edino lahko povedalo, ali naj besedam verjamemo ali ne.
Občutljiv opazovalec s tem znanjem o človeku bo zlahka preverjal pomen besede pri svojem sogovorniku in bo veliko laže in veliko bolj točno lahko odgovoril na to, kar za besedami stoji. To se še najbolj vidi pri odnosu med odraslim in otrokom ter méd odraslim in mladostnikom: v poplavi besed večkrat odrasli ne morejo razumeti, za kaj gre, otrok pa se med doraščanjem kaj kmalu še sam privadi na to, da opleta z besedami, jih uporablja na površen ali umeten, potvorjen način — tega se je pač naučil od odraslih, ki njegove pristne, večkrat molčeče govorice niso znali razumeti in se nanjo naravnati.
Glede na vse to je prav gotovo terapija telesa lahko v veliko pomoč pri izgrajevanju pristnejših in globljih stikov med ljudmi, ker človeka omehča ne samo v od nosu do njega samega, ampak tudi v njegovem doživljanju ljudi in življenja sploh. Terapija, ki ima za podlago resno teorijo" in ki jo izvaja, poklicno neoporečen terapevt, lahko tudi odraslemu človeku vrne njegovo »otroško kožo« in občutljivost iz časa, ko še ni znal govoriti ne razbirati pomena njemu namenjenih besed, a je znal zato nezmotljivo videti v ljudi, ki so se mu bližali, čutiti vsebino njihovega nastopa. Pridobljena nova občutljivost je seveda mnogo širša in zrelejša kot je lahko otroška, je torej še boljša, popolnejša od otroške, ker je poleg tega obogatena z znanjem in izkušnjami. Gre torej za napredek, za to, da smo poleg tega, da znamo čutiti podobno kot otrok, tudi zreli. Danes pa večinoma odrasli v glavnem otroške občutljivosti nimajo več prav zato (tako si mislijo), ker so odrasli in zreli: ker jo je treba izgubiti, če hočeš odrasti in postati zrel človek. Skrivnost rasti pa je ravno v tem,
da ničesar ne izgubimo, ampak vse v sebi prenesemo na višjo stopnjo in povežemo z novim. Tako odraščanje ni postopno oženje zavesti (in morda razmah golega razuma) , ampak obratno razmah vsestranske in kar najbolj razvejane zavesti, ki je človeku možna (preko vseh njegovih čutov, telesa, čustvenih sposobnosti, razuma).
Rolfing: masaža in prerojen j e
Drugi izraz za rolfing je »strukturalna integracija«, metodo pa je utemeljila in zasnovala Ida Rolf. Po formaciji je bila biokemik, nato je študirala matematiko in atomsko fiziko in nazadnje homeopatsko medicino in fizioterapijo (v Švici). Okrog leta 60 se je v Esalen Inštitutu (Kalifornija) seznanila s tedaj najvidnejšimi ameriškimi osebnostmi na področju terapije telesa in psihoterapije. Ko je eden od njenih kolegov (znani psihoterapevt F. Perls) preživel hud srčni napad z njeno pomočjo (z globinsko masažo mu je vrnila dihalno sposobnost), je postal to povod za diskusijo o moči telesnega pristopa in iz tega srečanja se je potem razvil rolfing kot integracija psihoterapije in fizioterapije.
Rolfing je metoda, ki ima z antigimnastiko mnogo skupnega, zlasti v rezultatih. Tudi tu gre za neke vrste masažo, bolj točno za to, da rolf er (terapevt) razmika mišične ovoje, ki oklepajo posamezne sklope mišic. Loteva se na primer tudi mišic, ki ovijajo glavo, notranje strani nosne in ustne votline. Na kratko povedano je rolfing veliko krajši in verjetno zato bolj šokanten. Zato menim, da ni primeren za ljudi s hudimi težavami osebnosti, ki potrebujejo postopno in temeljito, dolgotrajno delo, in ki verjetno potrebujejo poleg terapije telesa tudi psihoterapijo, skratka vsestransko in celovito delo na vseh »frontah« svojega življenja.
Rolfing daje najboljše rezultate (po moje seveda) pri ljudeh, ki so v glavnem dobro zakoreninjeni v življenje in vase, a še vedno nosijo s sabo marsikatero togost in ničesar iz svoje preteklosti niso sproščeno, svobodno izmenjali z nikomer. Tem že dovolj solidnim ljudem lahko rolfing vrne naravno gibčnost in občutljivost, Iti jo bodo znali tudi ohraniti. V nasprotnem primeru človek kaj kmalu zdrsne v svojo staro »obleko« in spet prevzame nazaj svoj mišični oklep, brez katerega se čuti gol in brez obrambe. V praksi poteka rolfing v desetih srečanjih po približno eno uro, v katerih terapevt sistematično obdela vse telo. Najlaže poteka seveda delo z otrokom, kjer je vsa togost še precej omejena in sveža (čeprav je treba upoštevati celo vrsto problemov, da ne postane rolfing za otroka nasilje).
Danes se uradno lahko imenuje »rolfer« samo terapevt, ki je diplomiral na inštitutu Ide Rolf (zdaj že pokojne). V Italiji deluje trenutno okrog deset rolf er jev, nekaj privatno (ti so vsi ameriške ali angleške narodnosti), nekaj v okviru inštituta »Riža« v Milanu, kjer klasični metodi dodajajo še nekatere druge tehnike in razgovor. Vse naslove je mogoče najti v reviji »Riža psicosomatica« letošnjega letnika. Kdor se želi seznaniti s to metodo, lahko najde dober uvod v problematiko v knjigi R. Kurtz, H. Presterà: Il corpo rivela, Sugar Co Edizioni, Milano 1976. Knjigo sta napisala dva avtorja, zdravnik in rolf er, in je zelo preprosta, jasna in kratka, pa vendar dovolj temeljita za prvi pristop.
Kdor želi kaj več vedeti o antigimnastiki v Italiji pa dobi največ novic prav tako v reviji »Riža psicosomatica«. Naj omenim še, da deluje v Bologni center za antigimnastiko. Mislim, da je trenutno edini v Italiji.
li
!
i.
a
i«
!•
<
I-
r
tr
t
Konec razstave v palači Costanzi
Korenine ljudskega izročila
»Pustni natečaj« društva likovnikov
Društvo zamejskih likovnikov razpisuje likovni natečaj, ki je namenjen Ireni kategorijam:
(lijakom nižjih srednjih šol dijakom višjih srednjih šol in ljubiteljem likovne umetnosti. Tema se navezuje na ljudsko izročilo na slovenskem etničnem področju v hrvaški Istri. Vsakdo naj pošlje grafični osnutek za masko ali v celoti izdelano masko. Ta je lahko izvirno predelana po tradicionalnih maskah, kot so koranti, blumarji, zvončarji lau-farji ipd.; lahko je pa izvirna. Format, podlaga in tehnika so proste (npr.: risbe, slike, grafike, lepljenke, mešane tehnike, trodimenzionalno o-blikovanc maske).
Vsako delo naj bo zaznamovano z imenom, priimkom, naslovom, telefonsko številko, starostjo ali šolo in razredom. Dela sprejema urad Zveze
slovenskih kulturnih društev, Ul. sv. Frančiška 20/11 nad. vsak delovnik od 8.30 do 12.30 in od 14. do 17. ure do vključno 9. februarja (ob sobotah samo zjutraj). Vpisnina za kategorijo ljubiteljev znaša 3.000 lir, za dijake pa ni predvidena.
Strokovna komisija, ki jo bodo sestavljali Klavdij Klarič, Atilij Kralj, Nadja Kriščak in Naško Križnar bo izdelke pregledala in bo 18, februarja zvečer razglasila zmagovalce ter jih nagradila. (Kraj in uro bomo javili naknadno.) Za vsako kategorijo so predvidene tri nagrade. Ob tej priložnosti bodo najboljši (tudi nenagrajeni) izdelki razstavljeni in bo ob skupnem pustovanju tekmovanje za poslikavo obraza. Po zaključku razstave Izdelke vrnemo.
Podrobnejše informacije lahko dobite v uradu ZSKD.
Revije - Revije - Revije - Revije - Revije - Revije - Revije - Revije
f
•e
il
iš'
Dialogi 11
je fi»*. J J številka mariborskih Dialogov, ki b°9al0 h koncu lanskega leta, prinaša tokrat Prtipe,.» 0er° literarnih, esejističnih in kritičnih ki gQ . ov- tokrat bi se pa le omejili na uvodnik, nik z Prispeval glavni urednik Marjan Pungart-Piše P,Tlwom »O reševanju poezije«. V uvodu ®dstaveuSartn*k ,° Balantičevi »Muževni stebliki«. aardist za_ključuje z mislijo: »Če je med belo-Pesnik Z,a'sei. _kdo po tragičnem naključju, tudi oiantič, sanje, ki so še ostale, o nečem
nad moro ne pripadajo tej stranki — nobene simetrije ni v tem toku — nič se ne odraža v temnem zrcalu ničesa, spodnje meje istega, od koder je pot samo navzgor«.
Potem pa Pungartnik piše o Spomenki Hribar in Kocbeku. Takole piše: »Poskus Spomenke Hribar, da ubere obratno smer, da Kocbeka, ki ni bil belogardist, poveže z »obeliskom«, ki naj bi stal v »srcu« Ljubljane. . . Kocbeka, ki se je bojeval zoper belogardizem, kakorkoli že je pozneje, ko je nastopil čas politične igre, rekel o tem boju, izrabi za svoj program »narodne sprave«, vse to torej govori o perverzni zlorabi literature, neznosni manipulaciji s Kocbekom, ki je
pesnik in ne politična figura, ki ima svojo veličino in vrednost v poeziji.«
Pungartnik govori še o degradaciji poezije na politično sredstvo. O Kocbeku kot pesniku torej ni diskusije, o njegovi politični moči pa sam Pungartnik odpira dvome, dvome, ki verjetno res niso neutemeljeni. Kocbekova politika je v bistvu bila politika »vesti«, politika človeka poezije in kulture. Tu je resnična Kocbekova veličina.
Menimo, da je potrebno odkrivati razlike med izrazito političnim in pesniškim. Vsaka maska pomeni konec koncev nemoč za odkrito politiko in za poezijo kot problem vesi, tudi politične .. . (am)
Dolinski »Mlaj«
Na dolinski srednji šoli Simon Gregorčič imajo že osemnajst let svoje glasilo Mlaj, ki najbrž ni vedno redno izhajalo, zato pa je-še bolj presenetilo s svojo zadnjo številko, ki smo jo dobili v uredništvo.
Kaže, da bo s to novo številko šolskega leta 1984/85 Mlaj polne je zaživel. O tem nas prepričuje vsebina, ki je dovolj pestra in bogata. Na šestindvajsetih straneh dobimo namreč več takih prispevkov, ki so vredni resne presoje. Nasploh je številka urejena tako, kot da bi šlo za revijo in ne šolsko glasilo, v katerem se znajdejo priložnostni članki.
Sinoči v tretjem kolu finalne skupine košarkarskega pokala prvakov
Italijanski derbi Bancoromi, Gibona odpravila Makabi
Za naslov svetovnega prvaka
Garrì Kasparov ni izkoristil lepe priložnosti
MOSKVA — Garrì Kasparov je zamudil veliko priložnost, da bi v 40. partiji šahovskega dvoboja za naslov svetovnega prvaka osvojil svojo drugo zmago. Prednosti, ki jo je imel po prekinitvi te partije dan prej ni izkoristil in tako je uspelo Anatoliju Karpovu partijo remizirati.
Karpov še tako naprej vodi s 5:1 ob že 34 remijih in sedaj je vprašljivo, kako bo mladi Kasparov reagiral po tem »spodrsljaju«.
Šestdnevna dirka v Milanu
MILAN — Organizacijski odbor je potrdil, da bo šestdnevna kolesarska dirka v Milanu od 9. do 15. februarja.
BAD KLEINKIRCHHEIM (Avstrija) — Tudi včerajšnji smuk v Bad Klein-kirchheimu je potekal v znamenju švicarskih tekmovalk. Tudi vrstni red prvih dveh je bil isti kot predvčerajšnjim: najhitrejša je bila znova olimpijska zmagovalka iz Sarajeva, Figinijeva, ki je prehitela Oertlijevo, medtem ko je na tretjem Ehratovo zamenjala Walliserjeva. Torej novo slavje Švicark, ki so dokazale, da so pred bližnjim svetovnim prvenstvom v odlični formi, obenem pa je Figi-nijdva prevzela tudi vodstsvo na skupni lestvici svetovnega pokala. Največje poraženke tega smuka so bile znova Avstrijke.
Vrstni red
1. Figini (Švi.) 1’41”72; 32. Oertli (Švi.) 1’42”35; 3. Walliser (Švi.) 1’ 42”58; 4. Kirchler (Av.) 1’42”89; 5. Graham (Kan.) 1542”95; 6. Savijarvi (Kan.) 1’43”03; 7. Winkler (Av.) 1’ 43” 15; 8. Gutensohn (Av.) 1’43”23; 9. Stemle (Kan.) 1'43”26;	10. Ehrat
(Švi.) 1'43”27.
Granarolo - Bancoroma 72:73 (34:31)
GRANAROLO BOLOGNA: Bruna-monti 20, Valenti, Van Breda Kolff 17, Villalta 8, Rolle 8, Bonamico 17, Binelli 2, Lanza, Trisciani. Richi.
BANCOROMA RIM:	Sbarra 4,
Townsend 7, Gilardi 26, Flowers 10, Solfrini 10, Polesello 12, Tombolato 4, lardella, Scarnati, Valente.
SODNIKA: Rigas (Grčija) in George (ZRN). PM: Granarolo 9:15, Bancoroma 4:7. 3 TOČKE: Brunamonti 1, Van Breda Kolff 1, Townsend 1, Gilardi 2. GLEDALCEV: 7.000.
BOLOGNA —- Rimski Bancoromi je uspel lep podvig, da je v Bologni premagala domači Granarolo in tako osvojila predragoceni točki za u-vrstitev v superfinale pokala prvakov.
Po drugi strani pa verjetno pomeni za Bolonjčane sinočnji poraz dokončno slovo od superfinala, saj je težko
Lestvica smuka za SP 1. Figini (Švi.) 67; 2. Kirchler (Avstrija) 61; 3. Oertli (Švi.) 40; 4. Kiehl (ZRN) 39; 5. Ehrat (Švi.) 37.
Skupna lestvica za SP 1. Figini (Švi.) 130; 2. Kiehl (ZRN) 117; 3. Oertli (Švi.) 106; 4. Kirchler (Av.) 105; 5. Walliser (Švi.) 102; 6. E. Hess (Švi.) 84; 7. Haas (Švi.) 76; 8. McKinney (ZDA) 75; 9. Charvato-va (ČSSR) 70; 10. Guignard (Fr.) 57.
Danes in jutri moški smuk
KITZBOHEL — Italijan Michael Mair je za samo stotinko sekunde zaostal za Švicarjem Mullorjem na včerajšnjem zadnjem in obenem najhitrejšem poskusnem spustu pred današnjim moškim smukom v Kitzbii-hlu, ki pride v poštev za kombinacije s superveleslalomom iz Val dTsera - Puy St. Vincenta. Ob Maini so se dobro obnesli tudi Delago, Cornaz in G bidoni. V Kitzbiihlu bo jutri še en smuk.
pričakovati, da bi katera od ostalih ekip lahko izgubila doma.
Gibona — Makabi 88:77 (55:40)
GIBONA ZAGREB: M. Nakič 12 (2:2), A. Petrovič 15, Bečič, Čutura 6 (0:1), D. Petrovič 31 (6:7), Knego 8, Vukičevič, Ušič 16, I. Nakič, Ara-povic.
MAKABI TEL AVIV: Lassof, Cohen, Aroesti, Terry 10 (4:4), Berko-vitz 12 (2:2), Kadman 2, Lipin, Silver 4, Magee 35 (5:8), Johnson 14 (2:2).
SODNIKA: Martin (Švi.) in Lahov (Bol.). PM: Gibona 8:10, Makabi 13 proti 16. ON: Gibona 18, Makabi 15. 3 TOČKE: Ušič 4, A. Petrovič 3, D. Petrovič 1.
GLEDALCEV: 13.000.
ZAGREB — Gibona je predvsem z odlično igro v prvem polčasu, ko je
NEW YORK — Tudi v zadnjih srečanjih osmine finala teniškega turnirja »masters« v New Yorku ni prišlo do presenečenja: Šved Nystròm je s 6:3, 6:4 odpravil Američana Ge-rulaitisa, drugi Američan Teltscher pa je z istim rezultatom odpravil Čehoslovaka Šmida. Nystròm se je tako pridružil rojaku Jarrydu, Teltscher pa prav tako svojemu rojaku Krieku, ki sta si nastop v četrtfinale zagotovila že v torek. To četverico sedaj čakajo najboljši štirje igralci na svetu, Wilander, McEnroe, Lendl in Connors.
SPORED ČETRTFINALA: Wilander (Šve.) - Kriek (ZDA), McEnroe (ZDA) - Jarryd (Šve.), Lendl (ČS SR) - Nystròm (Šve.), Connors (ZDA) - Teltscher (ZDA).
Ickx se prebija v ospredje na rallyju Pariz - Dakar
DIRKU (Niger) — Po včerajšnji 7. etapi (Agadez - Dirku za 633 km) je
vsa peterka skoraj brezhibno igrala, zasluženo premagala izraelsko moštvo Makabija. V tem prvem delu se je razigranim Zagrebčanom enakovredno upiral le Američan Magee, ki je bil skupno z Draženom Petrovičem eden najboljših na igrišču sploh.
V drugem polčasu so se Izraelci približali domačinom le na šest točk, kaj več pa niso zmogli in Gibona je tako osvojila še dve zlata vredni točki. (nb)
Real Madrid — CSKA Moskva 84:72 (41:35)
LESTVICA
Gibona	3	2	1	259:248	4
Makabi	3	2	1	273:271	4
Bancoroma	3	2	1	233:238	4
CSKA Moskva	3	1	2	245:242	2
Real Madrid	3	1	2	271:272	2
Granarolo	3	1	2	237:247	2
Belgijec Jacky Ickx naredil nov korak proti vrhu lestvice, saj se je s četrtega povzpel na drugo mesto. Med motociklisti, kjer še vedno solidno vodi Francoz Bacou (yamaha) pred rojakom Lalayem (honda) in Italijanom Piccom (yamaha) pa je krepko napredoval Francoz 'Aahier, ki je z 8. prešel na 4. mesto: s svojim BMW je vozil s poprečno hitrostjo več kot 120 km na uro.
Med avtomobilisti je včerajšnjo e-tapo osvojila francoska dvojica Met-ge - Lemoine na porscheju 959 pred rojakoma Zanirolijem in Da Silvo (mitsubishi) ter Belgijcem. Ickxom in Francozom Brasseurom. Začasna skupna lestvica pa je naslednja: 1. Colsoul - Lopes (Bel.) opel manta 15.1P25”; 2. Ickx - Brasseur (Bel.) - Fr.) porsche »959« 15.48’36”; 3. La-peyere - Lourseau (Fr.) audi quattro 15.52’57”; 4. Zaniroli - Da Silva (Fr.) mitsubishi 16.03T0”; 5. Pescarolo -Fourticq (Fr.) land pacific 16.10’50”.
POKAL
POKALNIH PRVAKOV (četrtfinale)
SKUPINA A
IZIDA 3. KOLA: Žalgiris (SZ) - Zaragoza (Šp.) 95:90; Landis (Av.) ' Paok Solun (Gr.) 86:84. LESTVICA: 1 Žalgiris (6), Zaragoza 4, Landis Dunaj 2, Paok 0.
SKUPINA B
IZIDA 3. KOLA: Villeurbanne (Fr.) ; - Barcelona (Šp.) 94:86; Indesit (It.) -Hapoel Tel Aviv (Iz.) 108:89. LEST-1 VICA: Villeurbanne 6, Barcelona 4. Indesit 2, Hapoel 0.
KORAČEV POKAL (četrtfinale)
SKUPINA A
IZIDA 3. KOLA: Crvena zvezda (Jug.) - Hapoel Haifa (Iz.) 112:75; j Licor (šp.) - Jollycolombani (It) 95:96. LESTVICA: Jollycolombani in Crvena zvezda 6, Licor 2, Hapoel 0-SKUPINA B
IZIDA 3. KOLA: Stade Francai5 ! (Fr.) - Fenehrbace (Tur.) 124:89; Si' ! mac (It.) - Strojitelj (SZ) 94:86. LESTVICA: Simac 6, Strojitelj 4, Stade j Francais 2, Fenehrbace 0.
SKUPINA C
IZIDA 3. KOLA: Orthez (Fr.) ' G and (Bel.) 127:73; Ferrei (Šp.) ' Ciaocrem (It.) 86:95. LESTVICA: Ciao crem 6, Orthez 4, G and 2, Ferrei ®-
SKUPINA D
IZIDA 3. KOLA: Le Mans (Fr.) Čaja Madrid (Šp.) 81:89; Peroni (It.) ' Aris (Gr.) 100:94. LESTVICA: AriS in Peroni 4, Le Mans in Čaja 2.
V evropski ligi Italija - Luksemburg
REM — V 6. kolu evropske nami' znoteniške lige se bo danes Italija po merila z Luksemburgom. Med »aZ' zurrami« bo tudi krasovka M. Cergot Lestvica: Francija, Danska 8. Italija-Norveška, Finska, Belgija 6, Luksem' burg, Španija, Avstrija 0.
Agroppi spet trener Perugi®
PERUGIA — Aldo Agroppi, ki j6 pred nekaj tedni iz zdravstvenih ra*' logov nepričakovano dal ostavko trener Perugie, se je znova vrnil » ekipi.
Na ženskem smuku za svetovni pokal
Novo slavje Švicark
Na teniškem turnirju »masters«
Brez presenečenja
Knjiga Saše Rudolfa vzbudila veliko pozornost
Pred velikim številom časnikarjev in ljubiteljev športa je bila včeraj v tržaškem časnikarskem krožku predstavitev knjige Saše Rudolfa »Olimpijski ogenj in dim«, ki jo je založilo naše podjetje ZTT.
Po uvodnih besedah predsednika deželnega združenja športnih časnikar- -jev Augusta Re Davida, ki je dejal, da je Rudolfova knjiga velika pridobitev ne samo za športno literaturo pri nas, je spregovoril predsednik ZSŠDI Odo Kalan. Urednik knjižnih izdaj pri ZTT Marko Kravos je omenil, da je Rudolfova knjiga lep kulturni doprinos za vse nas.
Kratko, a zaokroženo in plastično o-ceno o Rudolfovem delu je podal komentator TV Koper Sergij Tavčar.
Avtor knjige Saša Rudolf se je zahvalil vsem prisotnim in med drugim dejal, da upa, da bo njegovo delo tudi prispevek k zbliževanju med tu živečima narodoma.
Tolikšno je bilo zanimanje za Rudolfovo delo, da je marsikateri prisoten časnikar tudi izrazil željo, da bi »Olimpijski ogenj in dim« čimprej iz-
dali tudi v italijanščini. (Na sliki: z leve proti desni: Sergi) Tavčar, Odo Kalan, Saša Rudolf, Augusto Re David in Marko Kravos).
kratke vesti - kratke vesti
Bojan Križaj pred Petrovičem in Frankom
MARIBOR — Na včerajšnjem veleslalomu za »balkanski pokal«, na katerem se je pomerilo 90 tekmovalcev iz 7 držav, so jugoslovanski predstavniki zasedli prva tri mesta: zmagal je namreč Bojan Križaj pred mladim Rokom Petrovičem ter Juretom Frankom. Na četrto mesto se je uvrstil Avstrijec Grabher, peti pa je bil Italijan Holzer. Veleslalom je veljal tudi za točke FIS. Danes bo na vrsti slalom za balkanski pokal.
Tudi letos turnir »treh dežel«
TRBIŽ — Okrog 80 tekmovalcev iz 15 držav, med katerimi so Italijani, Jugoslovani, Avstrijci, Norvežani, Nemci, Američani, Francozi, Romuni, Bolgari, Španci, Čehoslovaki, Švicarji, se bo udeležilo 17. izvedbe
tradicionalnega tekmovanja v smučarskih skokih »treh dežel«, ki boo0 11., 12. in 13. t.m. v Planici, na Tf bižu in v Celovcu. Tekmovanje f veljavno tudi za evropsko prvenstvo-
Na Nizozemskem brez nogometa
HAAG — Zaradi poledenelih in z°" sneženih igrišč je nizozemska nolF metna zveza odložila za nedoločen ča5 vse tekme, ki so bile predvidene Z» ta konec tedna.
Tudi na Kitajskem Platini in Moser med najboljšimi
PEKING — Michel Platini in Francesco Moser sta bila tudi na Kitajskem uvrščena med najboljšo deseterico atletov. Na anketi, ki so jo °" pravili med bralci največjih kitajski0 dnevnikov, je prvo mesto zasedel A, meričan Carl Lewis, Platini je t>° orugi, Moser pa sedmi.
Meblo ne bo igral v Nabrežini
Zaradi okvare na napravi za ogrevanje, ki je pod pritiskom hudega mraza odpovedala, bo nabrežinska občinska telovadnica ta konec tedna ne-razpoložljiva. To je seveda uporabnikom tega objekta povzročilo in še povzroča veliko težav, še zlasti pa se je v hudih škripcih znašla ženska združena odbojkarska ekipa Meblo, tako zavoljo treningov, kot tudi sobotne tekme, ki je v Nabrežini zagotovo ne bodo mogli odigrati. Zato je vodstvo Mebla prosilo vsedržavno odbojkarsko zvezo, da bi srečanje z Moglianom igrali v repenski telovadnici s pričetkom ob 21. uri. Odgovor na Meblovo brzojavko bi moral priti danes, zelo verjetno pritrdilen. Kakorkoli že, popravila v Nabrežini naj bi trajala več dni, zato bodo pri vseh ekipah težave tudi s treningi tudi v začetku prihodnjega tedna.
Verona boljša od Formie
FORMIA — V včerajšnji prijateljski tekmi je Verona s 5:2 (3:2) premagala Formio. Srečanje je bilo precej izenačeno, prva pa je celo povedla Formia.
mladinski nogomet - tedenski komentar
V novo sezono z novimi predlogi in pravili
Medtem ko vsa prvenstva čakajo na boljše vreme, smo med komunikeji, ki jih zveza pošilja vsem društvom, dobili res zanimive predloge za novo sezono. Najzanimivejša vest se nanaša na nova pravila za razne kategorije, ki bodo veljala od naslednje sezone dalje. Uvedli bodo namreč novo ligo »under 18« in ukinili bodo ligo »under 19«.
Stvar je nekoliko bolj zapletena, ker so kljub novi ligi spremenili še vrsto pravil glede letnic nogometašev. Zgleda, da bodo vsi nogometaši preskočili eno kategorijo, oziroma : tisti, ki so sedaj na primer začetniki, bodo postali naraščajniki (ne glede na to, če so pri začetnikih prvo ali drugo leto). Gotovo je, da za novo ligo »under 18« pride v poštev le letnik 1967 in ne 1966, kot je marsikdo upal. V mislih imam nogometaše, ki so že dopolnili 18 let in so sedaj tako rekoč »na cesti«. O tem problemu smo se na kratko pogovorili z Igorjem Ču-
kom, predsednikom Brega in še z nekaterimi slovenskimi igralci, ki bi za tako ekipo gotovo prišli v poštev. Poleg tega je beseda tekla tudi o
Igor Čuk
razpravi glede sestave združene ekipe »under 18«, ki jo je predlagal Boris Primožič.
IGOR ČUK (predsednik Brega) : »Poznam nove določbe zveze in se strinjam z ugotovitvijo, da se bodo morali 18-letniki pošteno potruditi, če bodo hoteli v prihodnji sezoni sploh igrati: morali bodo imeti že zagotovljeno mesto v krogu članskih ekip, ali bodo morali z nogometom začasno prenehati. Na to zveza ni pomislila. Povsem pa se strinjam s predlogom o sestavi združene ekipe »under 18«, pod pogojem seveda, da bi vanjo vključili vse najboljše mlade nogometaše, brez izjeme: to je, da trenerji ne bi prihajali z izgovori, češ temu igralcu se ne morem odreči in podobno. Seveda morajo biti fantje vsekakor pripravljeni na precejšnje žrtve, saj gre za ekipo, v kateri naj bi našli mesto igralci od Križa do Doline.«
WALTER OLENIK (nogometaš^ Btf ga) : »Zelo bi bil zadovoljen, če 0 tako ekipo sestavili. Čeprav zae!’j : krat nastopam v prvi ekipi Brega, ™ želel odigrati svoje zadnje možno J to v mladinskih prvenstvih, v tak®0 | moštvu, ne glede, če je to združe0 ekipa ali Breg 'under 18’.«
ALEKSANDER KALC (nogomet^ Edile Adriatica) : »Zdi se mi, da 5 je Zveza nekoliko prerano in br večjega premisleka odločila za ^ ! vosti. Vsekakor se bodo vsa drust sporazumela s tem in sestavila ekir »under 18«. Žal mi je za nogometa--letnika 1966, ker se jih bo doL j zgubilo, vsekakor bodo dobri osta; ! in tako bo prišlo do naravne selek0 je. Prepričan sem, da bi združef j slovenska ekipa »under 18« res usp*. šno igrala. Če se ne motim, bi v -ekipi našlo mesto precej odličnih 11 gometašev, ki nastopajo pri slov6 -skih klubih.« (M. Tul)
i
I
s
(
j
;
i
i
i
l
!
i
\
!
r
t
t
i
s
c
1
\
t
I
z
ii
n
z
š
n
n
s
1<
g
v
ti
d
g
P
F
o
g
n
6
Ì
1!
B
[
šč
Bc
k
To
je
se
Ot
2c
čo
ni
i?
rti
sr
Čc
ri
st
dc
če
iz
od
tj<
h
«o
Od naših košarkarskih ekip v promocijskem prvenstvu
Le Dom v boju za točke
Domovci bodo jutri igrali na do-rrLačih tleh proti ekipi Sape iz Go-rjce. Tole moštvo ima na skupni levici štiri točke (belo-rdeči imajo le t*ve točki več), v prejšnjem kolu pa le pripravilo pravo presenečenje, saj l6. premagalo Edero, ki je v prejš-njih sezonah vedno odigrala eno vidnejših vlog. Jutrišnjega nasprotnika i rej ne gre podcenjevati, saj je v lanskem prvenstvu prav nepričakovan spodrsljaj proti temu moštvu onemo-8°čil domovcem nastop v »ptoy-off« Za napredovanje v D ligo. Gojkoviče-Z1 varovanci pa nedvomno startajo favoriti, saj so v zadovoljivi f orto}; To je potrdila tudi torkova prija-. jska tekma, ko so naši s precejšnjo lahkoto premagali mestnega tekmeca Isontino. (M. Čubej)
NA TRŽAŠKEM Prvi krog tekmovanj v promocijskem prvenstvu se je iztekel v ne-^‘jo in moštva imajo sedaj tri ted-ne časa za ustrezno pripravo na po-yrnfni del lige. Po prvih enajstih «Ipnah je na začasnem prvem mestu Pristala Barcolana, ki je utrpela en
sam poraz proti Boru Radenski. Košarkarji tega moštva igrajo umirjeno in premišljeno, so pa tako izkušeni in zanesljivi, da jih je zelo težko presenetiti. Njihovo začetno postavo sestavljajo Pon ton, Avon, Covi, Trost in De Visentini, sami »stari borci«, ki imajo tudi precejšnje izkušnje v višjih ligah. Dejstvo, da so že precej v letih in da se proti hitri igri težje znajdejo, pa bi jim utegnilo povzročiti v drugem delu prvenstva še kakšno nevšečnost.
Na drugem mestu razpredelnice se nahajata Alabarda in Scoglietto. Za poletno in mlado ekipo Alabarde je sedanja uvrstitev le potrditev začetnih pričakovanj. Scoglietto pa je svoj položaj nepredvideno izboljšal, potem ko je s ta rial precej slabo.
Večina svojih zmag pa so košarkarji Scoglietta izbojevali popolnoma zasluženo, tako da so opravičili sloves nevarnega »roparskega« moštva, še zlasti na lastnem, odkritem igrišču. Njihov center Foretti je doslej najboljši strelec v promocijski ligi.
O naših predstavnikih smo mnogo pisali v preteklih dneh. Omenili bi le
še sledeče. Bor Radenska bo zaostalo tekmo z Libertasom nadoknadil v nedeljo, 20. januarja, v dolinski telovadnici. V primeru zmage bi tudi Vatovčevi varovanci pristali na drugo mesto. Za naša dva ostala predstavnika pa bo sedanja prekinitev nova priložnost, da se s temeljitim treningom dobro pripravijo na nadaljnje tekme. To velja posebno za postavo Kontove-la Electronic Shop, ki si po lastni kakovosti prav gotovo ne zasluži tako slabe uvrstitve. (Cancia)
MINIBASKET
UGG B — Dom	75:13
DOM: Lo Grasso, Rodney Paušič 6, Primožič, Bednarik, Alex Paušič, A-leksander Paušič, Bordon 4, Skok, Lutman, Pahor, Quinzi, Pintar, Sfiligoj, K. Benedetti 3, P. Benedetti.
Tudi v tretjem srečanju prvega dela »16. Gran Premio Minibasket« so mladi domovci klonili nasprotniku, ki je nedvomno prikazal večjo uigranost. Vsekakor pa je bilo videti napredek Semoličevih varovancev v primerjavi s prejšnjim srečanjem. (M. Čubej)
naši košarkarji v mladinskih ligah
Na »1. maju« derbi mladincev
Mladinci bodo stopili na igrišča in inCp>i povratni del tekmovanj. Bor J olet bosta ponovno merila svoje zrnC1’ y Prv* tekmi so preprečijivo .pagali »plavi«, predvsem zaradi bolj-uigranosti in telesne priprave. Do-acini so favoriti tudi v tem sreča-Osrednje srečanje kola bo na Proto*’ kjer bo B ekipa Kontovela E-otronic Shop gostila moštvo Sco-iljta, ki je prvo na lestvici. Lukše-t varovanci so to ekipo premagali na Jem in če bodo podvig ponovili tu-,. v soboto, bodo lahko spet pose-Pa k k°J za prvo mesto. Kontovel A u° igral v gosteh z B accotono.
p Združena kadetska ekipa Jadran Q, r.Co bo spet nastopila v domačem Eroi-' Rasenijovi fantje bodo zai-res ■ pro*J' libijskemu Interju, ki jim - toči na ljubo ne bi smel povzročati Prevelikih preglavic, araščajniki bodo s tem kolom kon-
čali prvi del prvenstva. Kontovel se bo na domačih tleh pomeril z Riero a-a tori jem, Polet pa bo gostil moštvo Ferroviaria. Borovci bodo odšli v Milje, kjer se bodo spoprijeli s tamkajšnjim In ter jem.
Dečki bodo tokrat še počivali in bodo spet na igriščih naslednji teden. Spored tekem:
MLADINCI: jutri ob 17.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop B -Scoglietto; v nedeljo ob 15.00 na stadionu »1. maj«: Bor - Polet; v nedeljo ob 15.00, v Ul. delto Valle: Barcolana - Kontovel Electronic Shop A.
KADETI: v nedeljo ob 11.30 na stadionu »1. maj«: Jadran Parco - Inter Milje.
NARAŠČAJNIKI: jutri ob 15.00 na Proseku : Kontovel - Ricreatori; v nedeljo ob 11.00 na Opčinah: Polet -Ferroviario; v nedeljo ob 12.00 v Miljah: Inter Milje - Bor.
mladinski nogomet
NARAŠČAJNIKI Corno — Sovodnje 1:0 (0:0)
SOVODNJE: Contin, Lakovič, Jaro, Hmeljak, Černič, Fajt, Lavrenčič, Ar-gentin, Tomšič, Gulin, Grillo.
Sovodenjci so na gostovanju v Cor-nu izgubili lepo priložnost, da bi dosegli prvi pozitiven rezultat v letošnjem' prvenstvu. Proti furlanski ekipi so namreč slovenski nogometaši igrali dokaj solidno, čeprav je treba povedati, da so bili nogometaši Gor v na le napadalnejši. (A.C.)
IZIDI 13. KOLA: Fincantieri - Isonzo 1:2, Gradese - San Marco prek., Pieris - San Lorenzo 1:2, Como - Sovodnje 1:0, Cormonese - Ranchi 3:3, Turriaco - Medea 0:4, Staranzano -Vermean n.o., Tomana - Mariano 0:1.
LESTVICA : Mariano 21, San Marco 19, Medea in Como 17, Corminese 16, Staranzano in Pieris 15, Vermean in Ronchi 14, Gradese in Tomana 13, San Lorenzo in Turriaco 10, Isonzo 6, Fincantieri 4, Sovodnje 0.
NASLEDNJE KOLO (13.	1. ob
10.30) : Sovodnje - Staranzano.
domači šport
danes igra za vas
Danes
pETEK, ll. januarja 1985
ODBOJKA
.20.00
1904
tjo.oo
8reg.
DEČKI
v Trstu, licej Petrarca: Inter Sloga
!• ŽENSKA DIVIZIJA
v Trstu, šola Volta: Volley 80 -
totip
~~ Prvi	X	2
? drugi	1	X
• — prvi	X	2
3 drugi	2	X
’ ~~ Prvi	2	1
4	drugi	1	X
’ " Prvi	1	X
S	drugi	2	1
' " Prvi	1	2
C	drugi	2	1
‘ " Prvi	X	2
drugi	2	1
Patricija Magnani
totocalcio
Ascoli - Inter	X 2
Atalanta - Sampdoria X Avellino - Verona	X	2
Fiorentina - Napoli	X	2
Juventus - Lazio	1
Milan -	Como	1
Roma -	Torino	1 X
Udinese - Cremonese	1
Cagliari - Perugia	2
Catania - Pisa	2
Pescara - Bologna	X
Reggina - Palermo	1X2
Contese	- Civitanovese 1X2
Patricija Magnani (letnik 1958) se že od mladih nog bavi s smučanjem. Je diplomami arhitekture v Ljubljani, sicer pa diplomirani smučarski vaditelj in tehnični vodja zamejske meddruštvene smučarske ekipe. Prejšnji teden je Igor Može pravilno zadel šest rezultatov (na 11 možnih).
naše šesterke v rasnih prvenstvih
NA TRŽAŠKEM
Odbojkarsko prvenstvo dečkov in deklic je praktično pred samim koncem. Pokrajinska naslova pa sta o-svojila v ženski konkurenci Friulex-port (to je že drugi z a po rodni uspeh naše združene šesterke) ter Intel' 1904.
V	predzadnjem kolu dečkov je bil pri Banih slovenski derbj med Slogo in Borom. Tako kot v prvem neposrednem obračunu so tudi tokrat slavili Tržačani in za nameček še z i-stim izidom 3:1. S tem uspehom so se Stubljevi varovanci povzpeli celo na prvo mesto začasne lestvice, a kot smo že omenili prvi favorit za končno zmago mora tekmo 13. koto s Prevenirejem še odigrati (preložena je namreč bila na 16. januar), ob tem srečanju pa še vedno ni bito odigrana tekma 1. kola med In ter jem in VIS. To je bito nič manj kot osma zaporedna zmaga mladih odbojkarjev Bora, ki lahko sklenejo drugi del prvenstva neporaženi, imajo pa že matematično gotovo 2. mesto na končni lestvici, kar je eden boljših borovih uspehov na mladinski ravni v zadnjih 15. letih. Med »četverico« boljših spada tudi Sloga, ki ima zagotovljeno najmanj 4. mesto na končni lestvici.
Pri deklicah so bile v 13. kolu vse tri našo šesterke uspešne. Ne glede na izide v zadnjem kolu (mislimo na preostali dve tekmi) bo Sokol obtičal na 4. mestu za Friulexportom, Bregom in DMA Linea Vogue.
DEČKI
IZIDI 13. KOLA: VIS - Volley Člub 3:0; Sloga - Bor 1:3; Nuova Pallavolo Mir am are - Rozzol 3:1; Prevenire - Inter odložena.
LESTVICA: Bor 22, Inter 1904 20, Prevenire in Sloga 18, VIS 12, Nuova Pallavolo Miramare 8, Rozzol 2, Volley Club —2.
ZADNJE KOLO: Nuova Pallavolo Miramare - Prevenire, Inter 1904 -Sloga, Bor - VIS, Rozzol - Volley Club.
DEKLICE
Breg — OMA Linea Vogue 3:0 (15:7, 15:8, 15:9)
BREG: Elena in Elizabet Žerjal, M. in C. Velikonja, Maranzina, Tau-čer, Možina, Manmenvall, Komar in Zobec.
Brežanke so z gladko zmago v zadnjem letošnjem nastopu potrdile že prej osvojeno drugo mesto. Nasprotnik Dolinčankam ni bil enakovreden in je nezbranosti domačink se ima OMA zahvaliti, da rezultat ni bil še bolj prepričljiv. (R. G.)
IZIDI 13. IN 14. KOLA: Sokol -Virtus 3:0, OMA Linea Vogue - Friul-export 0:3, CUS - Breg 1:3, Breg -OBA Linea Vogue 3:0.
LESTVICA: Friulexport 22, Breg Breg 20. OMA Linea Vogue 14, Sokol 12, Virtus in CUS 6, S. Sergio —2.
(G. F.)
NA GORIŠKEM
Po novoletnem premoru je tudi na Goriškem zaživela odbojkarska dejavnost. V nedeljo je startato tudi 1. ženska divizija in ravno v tej ligi zasledimo prijetno presenečenje. Dom Agorest in Olympia sta namreč začela uspešno saj sta s čistim izidom odpravila nasprotnika. Naša dva predstavnika sta se torej že v samem začetku izkazala kot kandidata za višja mesta. Žal pa moramo zabeležiti, da se je v aadnjem trenutku nastopu odpovedala šesterica Soče iz Sovodenj.
V	1. moški diviziji je Soča prišla do prvega para točk in tako zapustila zadnja mesta lestvice, šesterica Sovodenj pa se je, kot smo predčasno že najavili, uradno odpovedala nastopom v tej ligi.
V	prvenstvu dečkov bi bila morala šesterka Našega praporja v ponedeljek odigrati tekmo v Krminu, toda
zaradi premrzle telovadnice so tekmo odložili.
1. MOŠKA DIVIZIJA
IZIDA 3. KOLA
Grado - Arci Pieris 3:2; Volley Ball Krmin - Soča 1:3.
LESTVICA
Olympia, Arci Pieris, Mossa, Grado 4; Val Štandrež, Soča, Volley Krmin, Lucinico, Libertas Gorica 2; Adi Ron-ke in Torriana 0. (Val, Libertas GO in Olympia tekmo manj).
PRIHODNJE KOLO
Lucinico - Soča (jutri, ob 20.30 v Ločniku); Torriana - Grado ; Olympia - Libertas Gorica (16. L, ob 20.45 v Gorici) ; Val - Mossa (18.1., ob 19. uri v Štandrežu) ; Adi Ronke - Volley Krmin.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
IZIDA 1. KOLA
Olympia - Torriana 3:0; Canon Tržič - Dom Agorest 0:3; Mariano - Grado n.o. Počivala v tem kolu: Ital-can^ieri Tržič in Libertas Krmin.
LESTVICA
Dom Agorest Gorica in Olympia Gorica 2; Libertas Krmin, Italcantie-ri Tržič, Intrepida Mariano, Pali. Grado, Canon Tržič, Torriana Gradi-ščg 0
PRIHODNJE KOLO
Grado - Libertas Krmin; Olympia - Canon (13.1., ob 11. uri v Štandrežu) ; Dom Agorest - Italcantieri (16.1., ob 18.45 v Kulturnem domu v Gorici). Počivata: Mariano in Torriana.
DEČKI
IZID
Adi Ronke - Volley Bali Krmin 3:0; Volley Bali Krmin - Naš prapor n. o.
LESTVICA
Italcantieri 6; Lucinico, Libertas Gorica, Torriana, Adi Ronke 4; aš prapor 2; Turjak in Volley Krmin 0.
PRIHODNJE KOLO
Volley Krmin - Turjak, Torriana -Adi Ronke, Libertas Gorica - Naš prapor (23. L, ob 18.45 v Gorici).
obvestila
ŠD BREG —
SMUČARSKI ODSEK sporoča, da bo v nedeljo, 13. t. m., odhod avtobusov na izlet in tečaj v Sappado ob 5.45 iz Doline, ob 6. uri iz Bolj unča ter ob 6.15 iz Boršta.
SK DEVIN
obvešča, da v nedeljo, 13. t. m., odpadeta izlet in tečaj v Trbižu zaradi prenizkih temperatur.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 17. t. m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20.
ŠŠT tudi prosi starše, katerih otroci obiskujejo plavalni tečaj, naj v sredo na Alturi poravnajo zaostalo tečajnino.
NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA ŠZ BOR
vabi osnovnošolce in srednješolce, tudi začetnike, na redne treninge, ki so vsak torek in petek na liceju Prešeren od 17. ure do 19.30. Ob istih dnevih od 19. ure dalje je vadba rekreativcev. Vabljeni!
ŠD MLADINA
obvešča, da se predsmučarska telovadba redno nadaljuje ob ponedeljkih in petkih od 20. do 21. ure.
Z S Š D I
obvešča, da bo danes, 11. januarja, ob 20.15 na sedežu ZSŠDI v Trstu seja odbojkarske komisije.
S P D T
obvešča vse tiste, ki jih zanima treking okoli Anapum v Himalaji, naj se telefonsko obrnejo na dr. Ivana Simu-niča v jutranjih urah (tel. št. 227-372).
Smučarski tečaj SPDT
šče vSofllrato ki je stisnil v svoje kle-toclei t Področje, je seveda pri-9a no, - redno delovanje Slovenske-«letih nvnskega društva iz Trsta. O ra, n-**'eveda ne more biti niti govo-je pr^ramiran smučarski tečaj pa se je „ sen za teden dni. Kot znano, tefaj oz. na štirinedeljski
’ ?olaria
2°nCo. izlet v Ravasclettu oz. na farjey na- vpisalo poln avtobus smu-na s ’ se bodo tako prvič podali izrednn V, nedeljo, 20. januarja. Poleg riogočj, stobega vremena, ki bi one-rieg ZeT^mvk°- je namreč sedaj tudi èanje	in neprimeren za smu-
^toitbj ri, ** ie bibz odločitev o spre-?leta ooturna prvega smučarskega i-0,. Vsern pravilna in realna. da (®atozatorji tečaja se sedaj trudijo, EniškeVe. tri različne tečaje (za-Pra/rt?? *n nadaljevalne) istočasno °d ra?*,,!?	To je seveda odvisno
Jev. yo .dftvosti smučarskih učite-Jaujjj informacije bomo še sproti
2l^anvinstvo po Radiu Trst A
s°	tega koledarskega leta
venski tržaški državni radij-
iz planinskega sveta
ski postaji Trst A začeli predvajati kar dve planinski radijski oddaji. Prvo pripravlja, zamejski alpinist Davor Zupančič in je na sporedu ob ponedeljkih od 11.30 do 11.40 v okviru beležke, drugo pa pripravlja spet alpinist Igor Škamperle, ki je na sporedu tudi ob ponedeljkih, od 12. do 12.30.
Obe oddaji bosta na sporedu dvanajstkrat in bosta torej trajali prvo tromesečje tega leta. Za kaj pravzaprav gre? Zupančičeva oddaja nosi točen naslov: »Beležke o planinski literaturi,« v njej pa avtor s svojega zornega kota analizira zanj najvažnejše aspekte določenega planinskega literarnega dela. V oddaji, ki je bila na sporedu ta ponedeljek, je Zupančič analiziral lik slovenskega plezalca in filozofa Klementa Juga, 'kot ga je predstavil Tone Svetina v romanu »Stena«. V drugi oddaji bo na sporedu predstavitev lika Joža čopa v i-stem romanu, nato pa bo avtor oddaje analiziral knjige Nejca Zaplotnika, Lionela Terreya, Hermanna Buhla,
Walterja Bonattija, Edmunda Hilla-ryja, in še celo drugo vrsto literarnih stvaritev.
Naslov škamperlejeve polurne radijske »nadaljevanke« pa je »Smer: slovenske gore«. Naslov je že dovolj zgovoren, avtor pa opisuje svoje plezalske iskušnje v slovenskih gorah. Škamperle zaobjema argument široko, saj govori o ekologiji, varstvu narave in še o marsičem drugem. Spomniti se moramo, da je isti avtor imel že lani daljši ciklus radijskih oddaj, v katerih je opisoval svoje plezalske izkušnje po vsem svetu, od Severne in Južne Amerike do Himalaje in seveda bolj »domače« Evrope.
Razveseljivo je torej dejstvo, da se v zamejstvu razvija pravi »rod« planinskih razmišljajočih piscev, kar daje dobro upati za bodočnost zamejske planinske literature. Pot je seveda še zelo dolga, vendar pa so prve iskre že vžgale in padle na plodna tla. Športniki leta 1984
Tudi letos je Društvo športnih novi-
narjev Slovenije razglasilo najboljše športnike v letošnjem letu. Med 28 i-meni so tudi trije alpinisti: Franček Knez, Silvo Karo in iztok Tomazin. Gotovo je to veliko priznanje za alpinistično dejavnost, hkrati pa tudi potrditev vrhunske kakovosti slovenskega alpinizma in končno tudi priznanje, da alpiniste ne jemljemo več le kot »rekreativce«, ampak kot vrhunske športnike, ki dosegajo vrhunske' rezultate in za dosego takšnih kvalitet tiuli trenirajo kot vsi drugi vrhunski športniki.
Franček Knez ne miruje
Kot za preklic svojih izjav po vrnitvi iz Himalaje in za utišanje nekaterih sklepanj, da bo nehal s plezanjem, je Franček Knez 23. decembra »prečesal« ostenje Klemenče peči. V enem zamahu je ponovil kar 15 smeri.
Pa še zanimivost, ki je prišla z zamudo. Knez je po zaključku poskusov, da bi odprava AO IMPOL preplezala južno ostenje himalajskega osemtiso-čaka Čo Oja, sam opravil (skoraj go-
tovo) prvi pristop še na zanimiv piramidast šesttisočak v soseščini. Smer po kateri se je povzpel na vrh, katerega ime nam ni bilo mogoče ugotoviti, je ocenil s V/60 št., 800 m, imenoval pa jo je Marija. Za vzpon je potreboval le štiri, za sestop po isti smeri pa dve uri.
Messnerjeve želje
Za Reinholda Messnerja je znano, da se želi kot prvi človek povzpeti na vse osemtisočake na svetu. Toda to ni njegov edini cilj. Kot prvi želi biti tudi na vseh najvišjih vrhovih kontinentov. Bil je že na Mt. Evere-stu (8848 m, celo dvakrat), na najvišjem vrhu Severne Amerike Mt. Mc Kinleyu (6193 m), pa tudi na najvišjem vrhu Južne Amerike Aconca-gui (6960 m). Bil je na Elbrusu (5642 m), ki ga nekateri štejejo za najvišji vrh Evrope in seveda na Mt. Blancu (4807 m), na afriškem prvencu Ki-limandžaru (5895 m), na najvišji točki Avstralije Coussiscu (2230 m) itd. Ostaja mu le še, da se povzpne na najvišji vrh Antarktike Mt. Wilson (5140 m), ki ga pa tudi že ima v načrtu.
DUŠAN JELINČIČ
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; prednaročnina do 28. 2. 85 80.000 lir. V SFRJ številka 25.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00. letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir besedo. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%.. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
11. januarja 1985
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja LJzTT m tiska Trst
Clan kazenska
zvara Časopisnih zakilnfcov FIEG
Že od 15. stoletja so pod španskim kolonialističnim jarmom
Kanarski otoki v boju za neodvisnost
Gibanje MPAIAC se
RABAT — Avtohtoni prebivalci Kanarskih otokov se hočejo otresti kolonialističnega jarma, v katerega jih je že v 15. stoletju vpregla Španija. Njihovo gibanje za samoodločbo MPAIAC je naslovilo madridski socialistični vladi poziv, naj se zgleduje po stvarni politiki francoske socialistične vlade do Nove Kaledonije.
Francoski odposlanec na prekomorskem ozemlju v jugozahodnem delu Tihega oceana je ravno te dni predlagal referendum o samoodločbi, pariška vlada pa je že izdelala časovni razpored za uresničitev nove Nove Kaledonije, ki naj bi imela neodvisno vlado z lastno diplomacijo in
zgleduje po francoski rešitvi
lastnimi zastopstvi v mednarodnih organizmih, le v pogledu narodne o-brambe in javne varnosti bi ostala pod francosko zaščito.
Glavni tajnik gibanja MPAIAC Antonio Cubillo meni, da bi podobna rešitev lahko veljala tudi za Kanarske otoke. Gre za 7 velikih in 6 manjših otokov ob severozahodni afriški obali, kjer se ljudje preživljajo prvenstveno s kmetovanjem oziroma izvozom banan, paradižnikov in razne zelenjadi, pa še s turizmom.
Zahteva po neodvisnosti je stlačila predsednika španske vlade Gonzaleza med tnalo zgodovinske logike in kladivo nostalgikov iz vrst generalissimu
za Novo Kaledonijo
Francu še vedno zvestih vojakov, ki odločno nasprotujejo dekolonizaciji; tudi zato, ker bi radi Atlantski zvezi ponudili na zlatem pladnju strateški trikot Balearski otoki - Severna Afrika - Kanarski otoki in s tem nemoteno zatirati afriška ljudstva, ki hlepijo po svobodi in neodvisnosti.
Kaj pa Maroko? Kralj Hasan II načelno podpira gibanje MPAIAC v prepričanju, da problema Kanarskih otokov ni mogoče rešiti drugače kot na politični ravni. »Če bodo Španci segli po orožju,« je dodal kralj »se bo Maroko branil« in s tem mislil Ceuto in Melillo, maroški mesti, ki sta ostali pod špansko nadvlado.
HAMBURG — Medtem ko je Evropo zajel sibirski mraz (razširil se J* tudi v severno Afriko in je Maroku po petih letih katastrofalne suše prinese padavine), so vse te dni na Grenlandiji imeli toplo vreme, od 2 do 8 stopiti nad ničlo.
Na sliki potniške ladjice v mestnem prometu, ki jih je led uklenil v hamburškem rečnem pristanišču pri temperaturi —8 do —20 stopinj Celzija'
Ujetnice ledenega primeža
Eksplozija plina: 14 mrtvih
LONDON — Eksplozija plina v londonski četrti Putney je včeraj zjutraj ob 7.20 do tal porušila trinadstropno stanovanjsko hišo, v kateri je bilo šest luksuznih stanovanj. Pod ruševinami je ostalo 14 oseb. Po vsej verjetnosti so vse izgubile življenje. Gasilci (na sliki) so izpod ruševin potegnili tri trupla. Ruševine odstranjujejo ročno, da ne bi spravili v nevarnost tistih, ki so morebiti preživeli nesrečo in so zakopani.
Že pred časom so se stanovalci pritoževali zaradi smradu po plinu. Ni izključeno, da je zaradi ledu, ki mu je zaprl pot na površje, plin našel pot v hišo, kjer se je ob dotiku z ognjem vnel.
Kemično orožje v Angliji ?
LONDON — Velika Britanija namerava obnoviti izdelavo kemičnega orožja, se pravi plinov, ki vplivajo na živčni sistem. Predsednica Margaret Thatcher je naklonjena tej možnosti, ki jo predlagajo vojaki, ministrski odbor pa je pod njegovim predsedstvom o tem že večkrat razpravljal.
Kakor hitro je levičarski časnik New Statesman to vest objavil, že je Downing Street pojasnil, da Velika Britanija že 50 let nima kemičnega orožja in da se zavzema za prepoved izdelave' tega orožja v svetu.
Po izjavi časnikarja Dunčana Campbella, ki je vest objavil, takšna vladna namera izhaja iz tajnih dokumentov, ki jih je dobjl na vpogled. Za izdelavo kemičnega orožja se ogreva Thatcherjeva, medtem ko sta obrambni in zunanji minister proti.
Objava vesti je sprožila lov na človeka, ki je to zaupno vest spravil na svetlo.
□ DUNAJ — Tukaj je/ umrl avstrijski skladatelj 78-letni Anton Karaš, znan po pesmi v filmu Tretji človek. Zaradi hude bolezni je bil dolgo časa v bolnišnici.
KPI: problem onesnaženosti Jadrana zadeva vso Evropo
BENETKE — Onesnaženje gornjega Jadrana je zad" nji dramatičen dokaz neodgovorne politike o »zaščiti kolja«, ki jo vodi rimska vlada. To so poudarili na včerajšnji tiskovni konferenci predstavniki deželnih vodstev KPI za Veneto in Emilijo - Romagno s pripombo, da ima vlada hude odgovornosti za obubožan je naravnega bogastva, v tdm primem vodnega - rečnega (Pad) 'n morskega (Jadran).
Vprašanje onesnaženosti in okuženosti reke Pad i_n Jadranskega morja mora postati po sodbi komunističnih voditeljev eden prednostnih problemov vsedržavne in evropske! razsežnosti. Jadran je kronično bolan, vseeno pa se nekaj le še da rešiti, vendar s takojšnjim u' krepanjem. Sanacijski posegi morajo teči vštric z razve; jem gospodarskih dejavnosti na obali, ki so bile doslej venamdr zapostavljene v korist dejavnikov, katerih pr0-izvodnja in predelavi sta v prvi vrsti krivi postopneg3 uničevanja reke Pad in gornjega dela Jadrana.
Okoli dopolnilnega dela se v Bolgariji bijeta dogmatizem in praksa
SOFIJA — Zakoni v Bolgariji ne dovoljujejo honorarnega, odnosno dopolnilnega dela, kot ga oni imenujejo. Ne dovoljujejo zasebne obrti in privatne zdravniške prakse. Edino zasebno delo je dovoljeno v kmetijstvu, in sicer 1.3 milijona zasebnim kmetovalcem kooperantom.
Vsakodnevna praksa, predvsem pa potrebe ljudi, je privedla do tega, da so odprli javno razpravo o tem, ali naj dovolijo honorarno delo v nekaterih proizvodnih vejah, zlasti pa v trgovini, prehrani, gostinstvu in obrtništvu.
Čeprav se v Bolgariji nikjer javno ne govori, pač pa le tolerira ali pa se vsaj strogo ne preganja nedovoljenega hono-_ rarnega dela obrtnikov ali drugih mojstrov, zlasti tistih, ki dopolnjujejo državni sektor v servisiranju gospodinjstev ali posameznikov, pa vendarle sodijo, da bi uzakonjenje honorarnega dela izboljšalo' trgovinske, obrtniške in druge usluge, ki si jih je v sedanjih razmerah mogoče zagotoviti le po nelegalnih poteh in s protiushigami.
Od 500 anketiranih oseb v Sofiji, 250 moških in prav toliko žensk, ki že imajo stalno zaposlitev, jih je 305 izrazilo željo, da
bi radi opravljali dopolnilno delo. Zanimivo je, da ima tri četrtine anketirancev višjo in srednjo izobrazbo.
Zamisel o uvedbi honorarnega dela je bila nadalje predmet razprave na znanstvenem posvetu v Sofiji. Nasprotniki takšnega dopolnilnega dela so nanizali celo vrsto razlogov proti: Trdili so, da bi ob samo 4-urnem dopolnilnem delu ljudje dnevno (ob upoštevanju dveh ur za vožnjo) delali po 14 ur na dan, kar bi škodovalo zdravju delavcev in bi bilo v nasprotju stoletno zahtevo proletarcev po 8-urnem delavniku. Naspi'otniki te zamisli so se nadalje znašli pred dilemo: če tako dolg delovni čas ne bo kvarno vplival na zdravje, pa bo morda kvarno vplival na proizvodnjo, najbrž na delavčevo storilnost na rednem delov nem mestu, kjer se bo varčeval, da bi dobro zaslužil z dopol nilnim delom.
Pripadniki drugačnega gledanja na to delo pa trdijo, da objektivno sploh ni potrebno dokazovati koristnosti takšnega dela, za katerega se ljudje odločajo ali pa ne. »Ne bojmo se, da bodo z dopolnilnim delom postali kapitalisti,« pripominjajo. Po njihovi sodbi je najvažnejše, da se odstranijo gospodarski, psi-
hološki in pravni zadržki in da se takšno delo opredeli na s°' cialističnih načelih.
»če bomo našli pravilno rešitev, bo takšno delo poživel proizvodnjo, izboljšalo bo usluge gospodinjstvom in zaokroži zaslužek,« ugotavljajo.
Takšnemu delu naklonjeni strokovnjaki se zavzemajo j* prilagoditev zakonov o delu in zakonov države in hočejo ® seči, da bo to delo legalizirano, ne pa ostajalo neka zasebtf . stvar posameznikov. Z drugimi besedami, potrebno je ustvari ^ nov socialistični tip delovnega mesta, ki bo privlačen ne sari za delavce jn uradnike, ampak tudi za šolsko mladino, upok0 jence in invalide. Dopolnilno delo naj bi opravljali samo V° poldne in zvečer, ob koncu tedna in doma.
Zahteve po takšni zaposlitvi naj bi sprejemali na —•<! -1- "— -----------;~l:	temi možnostmi. Pri vsem l,
;(jli
in hkrati občane seznanjali s pa je gotovo najbolj važno to, da so v javni razpravi spozri nujnost dopolnilne zaposlitve, ki edina lahko zadovoljuje »dri> ne« vsakodnevne potrebe državljanov.
Mihi Muster: -----
RAZBOJNIKI
MIKI — Muster
DRUGO UUTRO...