St 42. V Gorici, dne 15. oktobra*. 1897. „Soča" izhaja vsak petek o poldne in velja s prilogo „Gitfi4arskl Lisi* vretl po pošti prejemana'ali v Gotici na do« pošiljamu vse leto.....gld. 4-40, pol leta..... , 220, /Jetrt leta .....110. Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštuiua. Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglase pri upravnišlvn. „Pri«»rec" izhaja vsakih 14 dnij vsak dru^i torek in velja za celo leto 80 kr. »Gospodarski List'* izhaja in se prilaga vsak mesec v ob' segu 10 stranij. Kadar je v petek plaznik, izideta lista že v četrtek. SOČA Tečaj XXVII. ilztiaja za deželo.) Oznanila in .POSIAHICE* plačujejo se za petstopno potit-vrslo: 8 kr., če se tiskajo 1 krat, 7 . . . S , « . . . 3 , Večkrat — po pogodbi. — Za večje črke po prostoru. Posamične številke dobivajo se v lobokamah v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavrenčiču nasproti velike vojašnice in pri Pipanu v ulici Ponle della Fabra po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacijo pa u;>ravniStvu „Soče«. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema, — Rokopisi se no vračajo. Uredništvo in upravnistvo je v Gosposki ulici 9. Izdajatelj In odgovorni uradnik Vinko Levičnik — „ Bog* in narod!" Ti»ka in zalaga „Gor. TIskarna" A. Gabriček (oilgov. J. Kvmpotie), Pomagajmo si sami, In Bog nam bo pomagal I j To i?t»s!o je prineslo d«sl«'*j slovenskemu narodu Se največ sadu, največ blagoslova! Kar imamo na polju književnosti in umetnosti, pridobili smo fti s a m tjz sebe, brez pomoči vfcjib ohlastvenikov in brez. državnih podpor, fvakoi;ne >o imeli drugi narodi v obiini nuni na razpolago. To geslo ini:»jo živo pred nemi tudi slovenski rodoljubi v Gorici in pod njih zastavo vsi Slovenci na (Soriškem. Potrebujemo izobrazbe, in to v domačem jeziku, da si ne odtujimo mladega naraščaja - in ustanovili smo si tri olroAfce vrte, ljudsko Šolo z d e-vet i mi razredi, dekliško in deško obilno Šolo, Mišino čakali, da nam preskrbi take zavode — v! a d a ali kaka druga višja moč. .Sami smo šli mi delo - in narod v vseli kotili te dežele iti celo zunaj njenih mej pomaga z vv.jdeduo požrtvovalnostjo, vzdrževali te loli neobhodno potrebno zavode. Do danes smo potrositi za nje gotovo Ste nad 100.000 f.|,l, ~~ in ponosni .smemo biti na vspeho tolikega rmluljulija! Narod, ki je tako požrtvovalen, ne more propasti! Koga ne navdaja največje odi^cvi.euje, ko čila teden za tednom hog.de izkaze radodaiailt doneskov za omenjene zavode v (Jerici'( Vsi ti zavodi potrebujejo stalnih prostorov, svojega —- poslopja. In ustanovilo se jo društvo .šolski dom", ki bore preskrbeli zavodom primerno po-depje. Kupilo je; Že hišo z vrtom sredi mesta z,a lt.0'KI gld. za novo poslopje, ki naj bi se zgradilo na vrin, potrelmje okoli :«MH)0 »Id. — Ako društvo dobi le li - I.", tisoč gld. darov„nega denarja, si ostalo sveto leltko izposodi, kajti nova hiša bo imela toliko svojih dohodkov, da posojilo sama odplača tekom let, — In glejte to vzgledno rodoljubje slovensko, ki je tekom par tednov zagotovilo že okoli «000 gld. darov. Klobuk z glave pred takim narodom! Urez dvoma društvo dobi tekom jedttega leta toliko darov, da lahko izvrši svoj namen! Kdor more naj pomaga, da bomo spomladi hiSo že gradili! Za gospodarsko osvobojo iz klešč tujega kapitala je bila ustanovljena »Goriška ljudska posojilnica*, ki bo imela letos gotovo nad h(K).OCK) gld. prometa, prihodnje leto pa utegne prekoračiti prvi milijon. Ta denarni zavod je za prilmduost našega naroda nept ogledne važnosti. Ako pojde previdno po dosedanji poti, bo mogla posojilnica zidati že v nekaj letih svoje poslopje. ki bo služilo tudi drugim narodnim namenom. Takega poslopja danes živo pogrešamo! Ker pa posojilnica v^led svoje po-ebne organizacije ne more ustrezati vse n zahtevam, da bi se naš narod povsem re-il iz I Podlistek. Šlirnajst dnij na Balkanu. (Potopisne trtico.) Svaki brat je min, Ma fcojc vjere bi..! 11L S Vettnja v Dubrovnik. iDaljet. V ponedeljek 21. junija ob 3. zjutraj je nekdo potrka! na vrata, da bi me zbudil. iGospodine, kočija več čeka , slišal som zunaj neznan glas. Bil je Stip k o, katerega je bil naročil gostilničar, da me pelje v Kotor. sem «e mu odzval, in res sem bil v petih minutah že opravljen, v strahu, da ne bi zamudil parnika, kajti deževalo je silno m cesta bi utegnila biti slaba, kočija je bila dedna, konja prav iskra; pogojeno je bilo, da plačam 8 «ld. (Tu opozarjam, da se treba — zlasti v Kotom —* vselej naprej pogoditi; poznam odličnega Slovenca v Gorici, ki je moral plačati - 25 gld. iz Kotora na Ce-tmje, ker se ni naprej" pogodil). Deževalo je neprestano, skoro do ivotora. (Jez planine pa ju pritiskal tolik mraz, da svoje žive dni nisem do-,.,\el .""Jsega; trepetal sem na vsem ži-jotu m stiskal se v kot, da bi našel Sin X? l)retl.,d«? je odhajal, zaklicala sva si še iskreni • Do vi-dova! — in odpluli smo po slikovitih, čarokrasnih Bokah Kotorskih. = Ste])hanie. je tovorni parnik llovdove družbe in vozi med Trstom in Kotorom vsak teden enkrat; večji je od »Wurmbrandai, a j ako elegantno opravljeu in še komodniši od -W.» Nad navadnim krovom je še jeden, ki jo prav pripraven za sprehajanje; raz njega se uživa odprt, krasen razgled na vse strani. Salon I. r. je prostorniši od onega na cW.»; tudi salon II. t\ ja prostoren in čeden; III. razred jo mnogo obširniši od onega na «W.» Tudi kabin je veliko več; tu je tudi prav elegantno kopališče. Okopal sem se, kar mi je prav dobro delo po naporih prejšnjih dnij. Obed za gld. 1*80 je bil enako izboren kakor na eW.»; postrežba v vsakem pogledu skrbna in točna. Parnik «Stephanio» prevaža tudi blago od kraja v kraj ob dalmatinskem obrežju: zategadel se ustavlja v vseh večjih krajih. In ker jo nakladanje in nosi,. Stoji in čuje nad nami vsa javna oblast. Najboljše gospodarsko moči zajema naše naravno središče. ¦- mesto Gori ca. Tj o so stoka vsa trgovina slovenskih pokrajin, tam se vzdržuje skoro vsa obrt. Vso to trgovino in obrt, vir vsega bogastva v deželi, zahtevajo so-dožolsmjo laške narodnosti za-so, in /. vsemi sredstvi izključujejo našo ljudi od dobička in iz boljših premoženjskih položajev. Tarejo in zatirajo našega šo priprostoga trgovca in obrtnika, ako ostane zvest, svoj emu rodu, svojemu materinemu jeziku. Žalostno stanje domače trgovine in obrti dokazuje, da dela vsak, ki ni našega rodu in mišljenja, na našo gospodarsko in vsled njo na narodno propast. Sami smo, vsako izboljšavo gospodarskega stanja našega slovenskega ljudstva moramo si trdo prislužiti in priboriti z žrtvami sumi. Naše kmečko in obrtno prebiva-Htvo peša in peša, ker oddaja pravi in vidiki dobiček Hodeželnnom drugo narodnosti, ker je gospodarski odvisno od tujih. Osvoboditev od to odvisnosti zahteva ogromnih žrtov, boj za gospodarski obstoj in napredek je za nepoučeno slovensko ljudstvo neraven, skoro obupen, tako, da ne ontagujo pri delu le oni, kogar vodi čista in vroča ljubezen do njega. In s tako ljubeznijo nadaljnjem so ustanovili goriški rodo-ijubi, s pritrjevanjem prebivalstva vseh slovenskih pokrajin, zavod, ki ima kot prvi n anion pomagati trgovskemu in obrtnemu stanu do samostojno s t i i n j> o v z d i g e. Ta zavod jo Trgovsko-obrtna registrovana zadruga v Gorici z neomejenim jamstvom, potrjena in vpisana z odlokom <•. kr. okr. sniliSi"a o74. Snovalni odbor jo v svoji okrožnici od 14. maja 1897. nr kratko obrazložil namen in pomen tega zavoda. Nabira naj veliko glavnico z malimi doneski od vseh pokrajin in jo obrača v prid narodni trgovini in obrti. Združi naj v svoji sredi ves obrtni in trgovski stan, da s?e njega členi med seboj spoznajo in si vzajemno pomagajo. Pristopen naj bode vsakomur, ki je varčen in pošten, udeleži naj se ga tudi prosti delavec. Vsak deležnik pristopi za pet let. Vsi deležniki, ki so pristopili v teku enega leta, t. j. od 1. novembra do druzega 1. novembra, tvorijo en'-družbo, en odsek. Vsak odsek upravlja se za-so, deli zgubo in dobiček za-so. Delež znaša 130 (sto trideset) gld., ki so vplača ali naenkrat, alt v tedenskih obrokih po 50 krajcarjev, ali štirinajstdnevnih obrokih po goldinarju, ali šli-ritedenskih obrokih po 2 goldinarju m naprej. Na vsak delež izplača se koncem potegu leta 150 gld. in polog tega čisti dobiček, koji odloči občni zbor deležnikov. Zadruga dovoljujo na vsak podpisan delež 150 gld. posojil« ali predujma, seveda proti primernomu poroštvu: na vrednostne papirje, prod-znnmbo na plačo, mi knjižno terjatve trgoveov in obrtnikov tudi brez tega. Kolikor deležev po 1110 gld. kodo podpiše, tolikokrat po 150 gld. se mu sme dovoliti predujma. Predujem so vrača s tem, tla so vpla-čuvajo tedenski obroki po 50 kr, \m delež, po 21 na obrestih in delež ni ni tako, da plačuje vsak produjemnik po 71 kr. na teden srn vsakih 150 gld, predujma. V teku petih let je povrnil •predujem 7. vplačanim deležem In dobi čistega dobička, kolikor deležniki, ki niso potrebovali predujma. Zadružniki, ki stanujejo v Gorici, morajo plačevati v uradnih urah pri zadrugi, Semeniška ulica št. 1, pred skotijo, v prvem nadstropju. Zunanji zadružniki plačujejo svoje doneske ali ondnknj, ali po želji dobo poštne položne liste ter plačujejo pri svojem poštnem uradu, ali po želji tudi pri zadružnih pooblaščencih, kateri ho imenujejo po potrebi v različnih občinah, in razglase v društvenih časopisih «Soča» in Primorski List». Iz tega so vidi, da je trgovsko-obrtna zadruga pristopna vsakomur po celi deželi, posebno malemu obrtniku in delavcu. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge od vsakogar, tudi nodeležnika, po isti poti ter obrestuje vloge za sedaj po Ayj3%. Prva in neobhodna podlaga razvoju trgovine in obrti je varčnost in mejsebojno zaupanje. Na tej podlagi se je ustanovila trgovsko-obrtna zadruga v Gorici ter storil prvi korak k gospodarski samostojnosti. Iz uspeha te zadruge izvidi se, ali je goriški trgovce in obrtnik razvit in vnet dovolj, da se prestopi k »stanovitni večjih trgovskih in obrtnih podjetij. Z ustanovitvijo in razvojem teh še-!n postanemo gospodarski samosvoji. Kličemo torej vse prave rodoljube 1 siu iiarclno gospodarsko delo! Dru-• Ziitiu svoje denarno moči! Z močnim i d t.. r.:n:: . zavodom v svoji sredi zma-I gara d v kratkem vse gospodarske ovire! razkladanje blaga cesto prav zamudno, da smo stali v kaki luki 1—2 uri, jo naravno, da ta parnik vozi veliko daljo časa nego se ni ustavil od Gruža do Kotcrja nikjer, a je plul lo v Bokah tje pa sem od kraja do kraja, kakor n. pr. Percanj, Perast, Risan, Meljine, Novi grad itd. Bele j>ri tej vožnji sem užival v polni meri vso čarobnosti tega naravnega čuda — Bok Kotorskih. Na parniku seir našel vojnega atašeja švedskega, s katerim sem so bil do dobra seznanil pri «table d'hdto» na Cetinju. Na tej poti sva se seznanila Še boljo. Mož je zajedno bogat hišni posestnik v Stokholmu in ima tudi v okolici večjo vilo za poletišče. Prigovarjal mi je, naj ga vsekakor kdaj posetim, češ, ne bo mi žal za dolgotrajno potovanje. Obljubiti mu, da pridem, seveda nisem mogel; a tudi tega nisem rekel, da bi so nekega lepega dne res ne odzval ljubeznivemu povabilu.—Razkladal mi je, 1)0 kaj je šel na Grško in kaj vse je doživel na grško-turškem bojišču. Kroglja mu je prestrelila stegno, ali rana se mu je zacelila v 14dneh; krog-ljo je našel in nosi je v večni spomin na zlati verižici svoje žepno ure. — Na Grško jo šel x največjimi simpatijami za Grke, a vračal se je razočaran, zabavljajo ]>roti visokim in najvišjim državnim glavam. O jednem vojnem za-povedniku je dejal, da zasluži najostreje graje; na Švedskem bi tak človek ne dospel niti do časti — poročnika. Vse vojno ju-iprave so bile do skrajnosti slabo, discipline v vojski nikakor. Grki niso zaslužili drugega nego palice. Z največjim sarkazmom je govoril tudi o Garibaldincih. Dejal jo, da časojnsje po Evropi je sploh še veliko premalo poročalo z bojišča o raznih uprav škandaloznih dogodkih v grškem tabor ju. — Pripovedoval mi je mnogo jiosamičnostij, ki drastiški označujejo demoralizacijo grške vojsko, grškega naroda v vsa-koršnem pogledu. Nočem biti indiskre-tcii, zato no omenjam takih podrobnosti] ; morda stori on sam v kakem večjem svetovnem listu. Govoril je sprva vedno francoski; a ko je videl, da jaz s svojo francoščino ne pridem posebno daleč, je začel govoriti — nemški; toda ves čas najinega potovanja do Sarajeva ni zadel menda niti enega sklona ali spola, mešal jo celd ednino z množino, n. pr. «Das ist einoschoneHause» mesto «Das ist ein sehones Haus» — «Ieh hat ge-sehon eine Mann» za «Ich habe einen Mann gesohen*. Ali izraževal se jeipak dovolj jasno, besedni krog mu je ml jako obsežen. In govorila sv.a .o. .polj.-, tiskih in narodnostnih odnošajih v Av- Pouč.ujmo neuko rajnko, drnmimo no-brižniko! Ni novec no smo odpatUi od nas brez koristi za nas! Razumniki, duhovniki, učitelji, občinski zastopniki: nadelo zt\ narodno gospodarski prospoh! Vodite ljudstvo v domače zavode, h vari to je pred najetimi priganjnM, ki je tolikanj nadlegujejo in zapeljujejo v pluja društva, v oderuške roko! Od tam prihaja le škoda zapoljanou in celi slovenski deželi, ne pndo ni novae plodno na domača tla, Trgovsko-obrtnn »nilriignJo ljudski zavod; plod, ki ga obrodi, jo namenjen ljudsiivu, ki ga Jo ustanovilo! V blagor in prospoh domačega ljudstva in obrt ništva naj ho vrši vse njeno delovanje, obrača voh Čisti dobiček! Podpisano ravatolJHtvo zanaša ho na Vaše blagorodje, tla podpirate rnv-natelJHlvo h tem, tla vabilo deželano k pristopu in podpisu deležev In prijave naznanilo smdružnomu uradu, da dajalci ravnateljstvu na prošnjo potrebna pojasnila in poročila in da knnotino Kanta-vltoHVoj upliv In delate na to, datrgovHktt« obrtna /.adruga v najkrajši dobi dospe do onega razvoja, kateri odgovarja potrebam in naravnim ra/,meram. V Gorici, dne 7. oktobra 181)7. (Sledijo podpisi ravnateljstva). DOPISI. Vi Sv, Križa na Viprtvskeni, C, oktobra. — (Raznoterosti). — Tu pri nas jo srednja letina za vino; kar ga je, jo pa jako izvrstna kapljica. Na ponarejalco vinu bi biio treba pazili, da bi svojo izdelke kot take prodajali ter da bi ne delali konkurenco poštenemu pravemu vinu. Tukaj bi bila na mestu »vinarska zadruga", o kateri so jo zadnji čas mnogo govorilo, a do zduj še ničesar ukrenilo. — »Bralno društvo* dobro napreduje, le to jo želeli, da hi žo davno nameravano veselico vendar enkrat priredilo. Na delo torej! — Inženirji, kalort izdelujejo podrobni načrt za železnico, so žo prestopili moje našega županstva. Dal Bog, da bi tudi z delom kmalu pričeli! V sosednji Dobmvcljski občini so bodo vršile volitve v »Gospodarski svet* proti koncu toga meseca. »Naprcdnjaška" stranka (kakor so sama nnzivlje), katera je imela zadnja leta občinske vajeti v svoj ih rokah, se jako dobro pripravlja, med toni k.i »stara* drži roke križem. Čuje se, da se volitve niti no udeleži, prepuščajoč usodo občino nasprotni stranki. Naši trgovci se bore malo drže gesla .svoji k svojim", kupujoč večinoma pri družili. Užigalice družbe „Sv. Cirila in Metoda" striji in na Ogorskem, razkladal sem mu naš duvalizom in njega posledice, gospodstva-žoljnost Nemcev in Madjar-jev ter Italijanov, prišla sva tudi na zadnjo volitve itd. itd. In mož jo zmajal z glavo ter dejal: Prijatelj, verujem vam do j>iko; ali če bom jaz pripovedoval te reči doma v Stokholmu, no bodo mi verjeli. Zakaj pa si Slovani ne pridobite kakega večjega parižkega ah londonskega svetovnega lista, da bi razkrivali svetu takeodnošaje? Oasbi bil, da ponehajo take nečastne razmere sredi civilizovano Evrope! — Kaj som mu hotel odgovoriti? Zares, avstrijski Slovani smo v tem pogledu preveč brezbrižni, premalo delamo na to, da bi vpo: znali Evropo s svojimi križi in težavami ter vzbudili tak6 nje zanimanje in simpatije za nas, kakor so jih znali vzbuditi Madjarji do 1. 1866., da so si pridobili v tujem svetu eeld častni pridevek «vitežkcga naroda«. Mod sopotniki I. r. me je posebno zanimala 12-letna elegantno opravljena deklica, ki je vstopila povsem sama v Porastu. Težaku, ki jo prinesel njeno prtljago, je dala 20 kr.; obnašala se je takd samostojno in zavestno, da sem se ji moral čuditi. Potovala je v Gruz in od tam drugi dan z nami do Slanega, kjer je izstopila. Govorila je o vseh mogočih rečeh takd zgovorno, kakor da ima 20 let. Obedovala je z nami «taole d'hoto», pila pivo, vzola si trikrat sla- ne vdobiš v celi občin?. Na odjemalcih je ležeče, da se tem trdneje oklenejo tega gesla, ter da paste take trgovce na cedilu. Dovolj {j žalostno je ako je, denar Bog, narod pa trebuh J Za danes dovolj J »V e r n i v s k i«. Iz učiteljskih kvogov, v dan sv. Matevža. Danes hočem dokazati našim čitateljein, da je učiteljstvo na Goriškem skoraj najslabše plačano v Avstriji, kajti razen Tirolske in Predarelske ni v nobeni kronovini učiteljstvo v slabšem gmotnem stanu. Pri nas v Avstriji podelujejo učiteljstvu šest petletnin, ki pa so različne, po njih plačah. Predočiii ločeni cenjenim čitateljem »Sočinim" plačo, ki jo dobiva učitelj v posameznih kronovinah ob koncu šeste starostne doklade. Ad rem. Dežela: Konecna plača učiteljeva: 1, vrsta H. vrsla III. vrsta. Bld. Riti. KM- Avatrjjnn Anižo !10O, 1000, .... 000 , ,,. , VM>, um.....!<»«<» Iliiknvinn . . . tt«, ««.....70f) tekn .... I AVI, tir»o, niso,. . tono, !>:.(> Iluntg *> . . • I-MI0, llulmiirijft . . Wi0, *?*<">,.....«<" ({itlicijn . . . i ir.o, torio,'i-vi, 8r,o, /.vi, r.r.o, coo UarlŠko . . . fl«0, MIH),.....«10 hlrlin .... 000, Hlill......7C.0 Korodko . . . 1000, «(Ki......810, 7HO Knuij-k<> . . . «-M>, H«)......7f0, ««» Moravhko . . . 1000, O.W......?><»<>. »"'<) 1'rodnreli.ko . . 780, .V20......3M) S..lnnj:r.iSku . 1ASD, OliO......Rti« Slczija .... !t, -«S0 Šliiji-rskn . . . 1+tO, 1280......1I-J0, WiO Tirolsko . . . 78:», C:.(>.......">*>. Iz toga izkara je pač jasne razvidno, da smo mi Primorci skoraj v najslabšem gmotnem stanu, kajti učitelj III. plač. vrste pride po OOletncm deflnitivnem učitcljcvanju im G10 gld. letne plače. To je pnč žalostno, ker je zredno, ta zadnjih deset let (od 30. do 40, leta) ne vdobi nič več. Omdnil bi tukaj kaj več, a o leni morda drugo pol. Povdnrim naj le, da učitelj-novi-nee dobiva, ako nima prostega stanovanja, 100 gld. stanarino kot odškodnino za stanovanje, dočiiii učitelj, ki ima 20 do flO let službo, največkrat imtijoč veliko družino dobiva ravno toliko kakor učilelj-mladqnič, svotico 100 gld.! 1 Ali je to prav ? Je li to dosledno P — Umestno bi bilo, da bi se pri reguliranju plač tudi na to oziralo. Vsokako je nujno potrebno, da se plače učiteljstvu zvišajo. Uradnikom se obtjubuje, da jim bodo povodom 50 letnega vladanja Nj. Veličanstva plačo zvišane. Z a h t e v a j m o tudi mi tako, saj učiteljski stan n i b a š z a :! n j i n a svetu, da bi se smelo vsem prej pomagati nego učiteljstvu. Prav umesten je sklep ko-perskega učiteljskega društva, da bi se poslalo deputacijo do cesarja na Dunaj v zboljšanje učiteljskih piač. Tej d e p u t a c i j i naj se pridružijo tudi vsa druga primorska učiteljska društva. — »Kdor trka, temu se odpre!" In uslišati se nas mora. Poglejmo v Rusijo! Ondu so učitelji pri čaru moledovali za povišanje piač. Car je tahoj ukazal, da naj se izvolijo komisije, ki naj bi preiskovale gmotni stanuči-teljstva. Komisije so že dokončale svoje delo in so ministerstvu predložile svoje predloge gledž povišanja plač. Tedaj so ruski učitelj toliko kakor zagotovljeni o zboljšanji plač. Učitelji na vasi bodo dobivali do 500 rabljev (810 gld.). Učitelji malih mest do 600 rubljev (972) gld.). Za velika mesta so namenjeno še višje plače. Učitelj, službujoč 25 let, bode dospel v tem času do največjih dohodkov in ta postava bode 1. aprila 1898. že veljavna. Tako v — Rusiji.— Kaj pa pri nas ? No, pri nas je malo upanja *) Dunaj ima svoj poseben Statut. Dopisnik. za povišanje, ako ne poseže najvišja roka vmes; rato zdramimo se ir. posnemajmo ruske učitelje, ki dosegajo kar si želijo. Ako se našemu stanu ne pomaga, kam pridemo? Ali ni že obče znano, da učiteljstvo hira, boleha in umira? Naj govore številke: Statistični izkaz o vmirljivosti ljudi vam kaže sledeče: 70. leto dočaka duhovnikov 42% ; kmetov 40% ; višjih uradnikov in trgovcev 35 % ; nižjih uradnikov 32 % ; odvetnikov 29 %; umetnikov 28 % ; n č i t e I j e v 27 % in zdravnikov 24%. Razvidno je tedaj, da sta učiteljski in zdravniški stan najbolj smrtna prijatelja. Zato kličemo merodajnimkrogom: Pomagajte nčiteljstvu! — Wietand pravi: »Die Erziehung ist die erste, die tvichtigste, die wesentlichste Angelegenheit des Staates, die wfirdigste Sorge des Regenten u n d s e i n e r R fi t h e" .Brez dobro plačanega nčiteljstva se pa ne da nič doseči, kajti »po plačilu tudi delo' in isto "elja mnogo bolj o dobrem učitelju! Sicer se tu in lam učiteljstvo prezira, češ, to je •-• hominis mi-novum gentium. ¦-- Pa poglejte, kaj pravi pedagog Dieslenveg o učitelju! Kaj je učitelj ? Na lo vprašanj« odgovarja »Der Lehrcr ist kein Scemann, er ist ein — Bergmann. Nic!:i Wind und Wetter schvvellen seine Segel, und die Blicke derMonschen sind nicht »on ferne auf ihn gerichtet; er arbeitet verborgen und ungesehen in der Tiefe. Mit der Winschelrulhe *) des Ceistes grabi er nach geistigen Quellen, und wo sie an-schlagt, erfreul sich seine Seele. Geheime ¦..jgisehe Krilite lenken seine Sehritte und vcrknupfcn die cinander ansiehonden Pole, und wen:i auch aussere (politisehe) Winde iiber Lnnd und Meer Miren, sein Slreben geht iinincr naeh dem umvaiidelbaren Pole des Ilimmcls*. —Ali sle slišali sedaj! Allro che »šumešter? doleda in naposled še Srno kavo; pri obedu je zabavala celo družbo, vsi smo se morali smejati. Neka gospa na njeni strani se je kar solzila od smeha, ko je deklica začela pripovedovati, v katerih «špiljah» ob morju love babice maie otročiče; rekla je, da one «špilje;» bomo mogli videti s parnika, nam jih že pokaže. «Dogaja pa se tudi pri nas* — je nadaljevala, — «da babica ujame otročiča, pa so že vse hiše polne, da ga nima kam dati. Taki otroci so potem «bez oca» in večkrat celo «bez majke« — sirotinje su, da brižne sirotinje, i ja poznam jednu takovu kod nas u Sla-nom». Seveda, grozen smeh po salonu. Neka Italijanka ni dobro umela vsega in morali so ji pretolmačiti; mislil sem, da se razkida samega smeha. Ali tre-balo je dekletce videti, kak<5 resno je vse to pripovedovalo; ipak nismo mogli spoznati, ali ona tudi temu veruje ali nas samo «barva». — Na krovu sem se še cesto razgovarjal ž njo, ker sem hotel kaj izvedeti o Slanem in okolici. Pripovedovala mi je, da so tudi pri njih razni spartitb; eni so Hrvatje, drugi Srbi, pa tudi nekaj Italijanov je. Prvi in drugi se pisano gledajo. «A kaj si ti, Hrvatica ili Srbkinja?« vprašal sem jo. «*. Tiskal Se i t z; založil deželni odbor. — Za danes omenimo le toliko, da naslov se kaj čudno ujema z resnico. Deželni odbor poroča zboru, k.a #ega ni; poroča *) Čarodelna ali ruilcsledn? šibica. Dopisnik. Srbinjo. Ni šlo I Končno sem izvedel, da deklica je hčerka nekega — orožni-škega postajevodje, na kar mi je bilo jasno njeno vzdržljivo govorjenje o narodnosti. — Italijanski je govorila precej dobro, tudi nekaj nemški; na zadnje znanje je bila posebno ponosna. Sprehajaje se poparniku, sem našel na krovu III. r. mladeniča, ki je ležal na trdih tleh in ga je hudo tresla mrzlica. Nikdo drugih delavcev — vračali so se iz Kotora, kjer so delali pri gradbi neke nove trdnjave — ni hotel posoditi odeje; ko sem jih malce oštel, je jeden vendarle razvil svojo vrečo in ogrnil reveža. Na parniku imajo tudi najnavadniša zdravila; vzel sem nekaj praškov kinina, katere je popil v teku dveh ali treh ur; zvečer je bil že dober in poiskal me je ves hvaležen. — Kaj človek vse doživi na potovanju! Vožnja po Bokah Kotorskih je bila res vseskozi zanimiva, poučna, užitek nepopisen. Ko smo pa pripluli v odprto morje, mi je bilo na krovu res dolgočasno: na levi nepregledno morje, na desni precej enolično hribovito obrežje dalmatinsko. Sel sem v salon, čital in pisal sem tu nekaj časa, potem pa zaklenil se v kabino ter par ur prav trdo zaspal, ko sem se prej ohladil v morski vodi prav praktično prirejenega kopališča. (Pripovedujem tudi take čisto malenkostne spomine z namero, da namignem čitatelju, ako bi ga kdaj vleklo v one okraje: Pojdi, in stori tudi ti tako! Ne bo ti žal!) pa zdaj o svojem delovanju od zadnjega zborovanja do konca L1S9G., ko je bilo potem še eno zborovanje! — Sploh bi moralo bili to poročilo res pripravljeno za vsako zborovanje, kar se zgodi le redko kdaj. Ako ni dovolj moči v deželni hiši, najsi jih preskrbe. Ali dokler bo deželna hiša te nekaka »Versorgungsanstalll*, ne bo bolje i Deželni glavar ima na vesti dejstvo, da postajamo v Gorici že smešni s svojimi deželnimi uradi! Toliko le mimogrede! Več bomo še govorili v stvarnem pogledu! Delavska zavarovalnica zopt.* nezgode v Trstn. — Komisija za volitev novega načelnišlva temu zavodu je baje že razposlala glasovnice in sicer so se ta pot glasovnice razpošiljale po pošti naravnost imovnikom podjetij, katera so zavarovanju podvržena. Vsak, kdor plačuje v Tržaško delavsko zavarovalnico zoper nezgode, naj pazi, ali je dobil glasovnico; če je ni vdobii, naj jo takoj refciamuje, na vsak način pa vsaj do 20. t. m. Isto tako naj vsak, čegar glasovnica ni pravilno narejena (n. pr. da ni postavljeno v glasovnico zavarovancev pravo število delavcev), v istem roku reklaimije pri volilvmi komisiji za delavsko zavarovalnico zoper nezgode v Trstu. Ce se reklamacijam ne bi ugodilo, naznani naj se vsak slučaj uredništvu našega lista. Imena naših kandidatov bodemo pravočasno objavili; znjedno prosimo slovenske liste, naj svoje čilateljc na vse to opozore. Volitve v zavarovalnico zoper nezgode. — V „Primorcu* smo ponatisnili vse volilce-gospodarje. Kdor gospodarjevima kakega delavca zavarovanega, a je izpuščen, naj reklamuje volilno pravico do 20. t. m. — Volilci so že dobili glasovnice. Ne mudi se že, ker za volitev je č.-.sa dovolj. — Vsem volilcem naznanimo imena kandidatov, za katere se zjedinijo tudi naši volilci na Kranjskem in v Dalmaciji. - Volilci naj torej počakajo. KazveljavIjenje utonergojerc Izvolitve pred državnim sodiščem. - Občinski zastop tržaški razveljavil je bil izvolitev Nabergoja, ne da bi v to imel kak vzrok, zgolj z motivacijo, da Nabergoj ni vreden, da bi sedel v obč. svetu, Namest-nišlvo je ta sklep obč. sveta uničilo in im-nistersivo je uničenje potrdilo. Proti tej odločbi se je tržaški obč. svet pritožil na državno sodišče, katero bode o stvari razpravljalo tlne 19. t, ni. Tržaški obč. zastop hode pri tej razpravi zastopal poslance dr. fiamhon. Tako nizko smo že?! — »Kdi-u o s t i" piše nekdo iz poslaniškili krogov z Dunaja: Tu smo v neki stagniciji. V prvo radi predloga Dipaulija in tlrugov, v drugo pa radi lega —- in nn tem so krivi poslanci — ker ni časa, da bi imeli klubovc seje, ker je seja zbornična. Ko pa ni seje (ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih), bežijo domov skoro vsi poslanci češk' in litili več drugih. Meni se vse zdi, d-, se pripravlja stanje, ko bode mogla poreči vlada: Zbornica je nesposobna, storim torej sama! In odkrito povedano: ako bi bolela storiti pravično, bilo bi lo še najbolje, (temu tratiti čas in denar?! Deželni zbor istrski je preložen iz Poroča v P ulj. S tem je vlada ustregla zahtevi slovanskih poslancev, ki niso bili varni v Porcču niti svojega življenja. O tem vladnem činu piše »Ed.": S tem je ustreženo ne le iskreni, ampak tudi povsem opravičeni želji slovenskih in hrvatskih poslancev, katerim je bilo v Poreču pravo mtiče-ništvo izvrševanje od naroda podeljenega jim mandata. Pulj je največe mesto, ima ugodno komunikacijo na vse strani in — kar je prvo — vladajo tam vendar nekolika bolj — evropski odnošaji. Italijanska stranka, ki bi kmalu prišla ob veljavo, ako bi povsodi zavladali evropski odnošaji, ni mogla drugače, nego da je uprizorila prazno demonstracijo proti tej pravični odredbi. Celvorica laških deželnozborskih poslsncev. je namreč odložila mandate. Prazna demonstracija je to, pravimo, kajti gotovo je, da bodo zopet izvoljeni oni ali mesto njih jednako misleči jednako srditi in jednako — krivični, kakor je istntako gotovo, da dotičniki pojdejo potem lepo — v Pulj! Direttissiiiia. — V nedeljo torej se svečano olvoii železniška zveza Cervinjana Zvečer okoli 7. ure smo dospeli v G ru ž. Ker parnik «Stephanie» ne vozi do Metko v i6 a, sem moral tu izstopiti, dasi sem imel listek za vso progo do Trsta. In ker je imel odpluti do Met-kovičev parnik «Gravosa« Cesarove družbe v Trstu šele naslednjega dne, sva morala (vojni ataše" in jaz, ki sva si naredila načrt skupnega potovanja do Sarajeva) prenočiti v Gružu ali v Dubrovniku. Ker je Dubrovnik oddaljen le kakih 10 minut vožnje od Gruža, peljala sva se skupno v «Hotel deli a Ville» v sredini staroslavnega — Dubrovnika. Izvošček se nama je ponudil, da pride drugo jutro po naju pred hotel, češ, čemu bova iskala koga drugega; tudi plačila ni hotel za vožnjo do Dubrovnika, saj plačava vse skupaj naslednjega dne. S tem naju je ujel v svojo zvito nastavljeno past. — V hotelu sva dobila sobo za dve osebi v I. nadstropju; opravljena je bila uprav potratno; tlak — dragocen mozaik. No, zato pa sva tudi plačala 3 gld. 40 kr. za jedno samo noč! Našla sva takoj dva slovenska profesorja, ki sta nas vodila po mestu in okolici. In v družbi teh ljubeznivih c: ceronov sva si oglodala vse znatnem tosti tega sloveeega starega mesta, ki ima za seboj Javno preteklost, vspo-redno s slavo in močjo podobnih mu Benetk. — O tem pa prihodnjič. (Dalje pride). s postajo San Giorgio d i Nogaro v Ita-r liji. Po tej progi se skrajša vožnja med Trstom in Benetkami skoro za poldrugo uro z brzovlakom. Gorica in Komun nimata nikakega razloga, veseliti se te proge. Toda če je Lahom tako prav, um bo tudi! — Uredništvo našega lista se seveda dosledno prezira pri razpošiljanju naznanil, vabit itd., da moramo take reči poročali svojim bralcem še-Ie po italijanskih listih. »Šolski doio" v Gorlei. (IV. izkaz doneskov do 14. oktobra.) — Oglasili so se kot uslanovniki, ki plačajo 100 gld.: Kofol Franc, vikar v Kalu; dr. Karol Triller, odvetnik v Tolminu; monsig. dr. Fr. Sedej na Dunaju; Berlot Anton, župnik na Voger-skem; Fon Jakob, vikar v Kredu; Abram Janez, kanonik in c. kr. dvorni kaplan v Gorici; Zega Mihael, nadučitelj v Kanalu. Vj Jčali so: Vodopivec Franc, c. kr. okr. šol. gld. nadz. inces. svetnik (še) . . . . , .3«N3 Flrovalm Jus. vpofc. učit. v Gorici . . 122- - Kofol Franc, vikar v Kalu.....100'— Dr. Karol Triller odv. v Tolminu , . 25'— Kosovel Jo?'p v Cniičah*/ ..... 1*— Poni/. Ambrož, nadnč. v Riheiubergu 20-— Dtigiiiin Ivan, župnik v Ajdovščini . . 5-— llineliifc Franc, veltlrž. v Lokavcu . . tO-— Gror Alfred (toronini-CVonberg (prej 800 gld.. zdaj še) ...... . 200 — Mon.s. dr. Franc Sedej na Dunaju . . J00*— Bori«,t ban, /upnik na Vogerskem . . >>'— linbbiu Jos., oskrbnik na Vogcrskem . 2'— Poljšak Alfonz, vikar pri Sv. Tomažu 10 — tligon Karol, vikar v VojSčici .... 3'— Trpin Filip pri Sv. Križu...... 1*— Golja Fraiijo, župan ua Grahovem , . I'— Križnic .Š!< t'., c. kr. okr. šol. nadz. v Pulj i'— Buditi Ant. nabral po tomboli v St. Petru 29 35 .Matejijevic" v Gorici.......50'— Cigoj Josip, kiipl.iu v Tolminu . . . 5* — Kr.snik-[{ott Leopoldina, učiteljica v liihcmbergu . ,........10'— Kopač Jernej nabral v St. Andrcžu . 0*32 Ivančič Matija, kurat na Srpenici . . 10"— Fon Jakob, vikar v Kredu.....2.V Abram Janez, kanonik in c. kr. dvorni kaplan v GorLi.........100* Roječ Ivan, kurat v Biljah .... 3* — Kaučič Janez, trgovec v Gorici . . . 5'—¦ Žoga Mihael, nadnč. v Kanalu . . , 20* - Reja Ivan v Gorici........ 5#— Pelemcl Jurij, dekan v Kobaridu . . "»•-— Abram Filip, kaplan v f!rničah . . . 3*— Dr. Alcksij Hojie v Gorici (še) . . . 100'-Nabrano v Si. Petru dne 10. t. m. . 22 24 Karol Priučič v Gorici......—'50 Čchoviti Florijan iz Branice .... 2'— Kerkoč Štefan v Lokavcu.....Ti na uho. Vsi ti pomagali so Širiti tujstva veljavo; niso se pa več spomnili naroda trpina, ki jim ni mogel dali slave in blaga. Kdo nam' bo zameril, akb nas to boli? Saj boli tudi oc*:Lu, ako um sin, potem ko se je ozrl neke* o po svetu, začne zaničevati domačo hišo in se je ogibati. Zato nam pa tudi posebno zadovoljstvo in čut hvaležnosti navdajata srce, ko se spominjamo mož, ki so — dasi na tujem živeč zvesti ostali svojemu rodu in domu in ¦ katerih vse delovanje nam priča, da jih je vodila vedno iskrena želja koristiti mu, Jeden teh bil je tudi Jernej Kopitar. Obdarjen '/. velikim umom. kakorsnega deležni postajajo !c oni, nad katerimi glavami se razliva posebna milost božja; spoštovan in čislan od vseh, s katerimi je pri lajal v dotiku; odlikovan od maziljonih glav in od prvakov učenosti: ii vendar nikdar poz ibil, da je sin slovensko matere, hi knko hvaležnega so je izkazal tej maleri! rglobiv.ši se v najtajnejše tajnosti sladke {'ovorice, katero je prvikrat ftul iz njenih u-t, prizade«a si je ~ oprt na prepričevalne dokaze, k; p.-re j" zajemal iz nev-s;ilii,fp'cga vira globoke svojec učenosti — posadili jo ua prvo mes'0 mej" sorulniini jej ji-ziki. Moja naloga m- more bili — in Indi moje moči so preslal o za to da bi preiskoval, v koliko «o j > učenem'1 našemu rojaku posrečil dokaz, da je govori, a, ki se glasi iz n:i*ih ust, mali slovanskih jezikov; jedno pa vem in čutim: da nikdo pred njim iu nikdo za njim ni slovenskega imena v učeneu svelu tako proslavil, ko Jernej Kopitar. Bela Ljubljana, mati ^oven^kih mest, je v 'rajni spomin hvaležnost* imenovala po Kopitarju jedno svojih ulic. Danes u.-ihlal.i jej je pa dolžnost, da lelcsnv o-t.nke slavnega rojaka spivjui" k počitku v rodni zemlji, ker ji rit ga tuja zemlja ni mo;'!.i d.di. Iu zgodilo se bode to ua slowsnej4i način, ko bi se bilo moglo zgodili dne *JS. avgusla t Ml. Takr.it v namililo mrtvilo pogreznjena Ljubljana čuti dane.s, tla ni samo 4olno ineMo kranjske Vojvodino, lemveč, da je duševno središče slovenskega naroda, Zdi se mi, ko d,i |e previdnost bo/ju hotela, da m» po« i-lednje častno spremstvo, katero ho Kopitarju dolžni njegovi rojaki, odloži do naših dnij. V imenu bele Ljubljane prevzemam sedaj od Velecenjellega gospoda zastopnika dunaj^ke^a odbora" tttftfljivo ostanke neumrljivega pokojnika, ita jih k večin mu počitku položimo .V *>iiilji i.l..v. nsL..j. v |>m|.a!.vj driMi. Kiilri-op^r.-«.! j" Ijuhil v., .Ms'. Iu tako bode mož, katerega sr duševni velikani njegovih dnij imenovali .monstrum FeiuMitianuu", na skromnem naViii pokopališči mirno smrtno spanje spal ne daleč od mesta, kjer leži njegov prijatelj Vodnik. Duhova obeh pu naj v jasnih višavah plavala nad nami in blagoslavljata svoj rod. da mu po složnem prizadevanji vseh bl.igumislcčih sinov napoči zora boljših dnij". Pevski zbor »Glasbene Matice1, broječ 70 pevcev, ;. zapel na to »Beati mor'i»i". Krsto so polem prenesli na čveterovpiežni gaia-voz in žalni sprevod se je pomika! na pokopališče. Na obeh straneh cest so gorele plinove svetilke in nebrojno občinst' - je tvorilo Spalir. Za križem je stopal \jteranski kor, veliko število ljubljanske duhovščine, dijaštvo ljubljanskih srednjih Sol z velikanskim lovorjevim vencem in krasnimi trakovi z napisom: Učenjaku slavistu višjeghnnazijci; pred temi katoliško delavsko društvo, društvo katoliških pomočnikov z zastavo, Šišenska čitalnica z zastavo, pevsko društvo »Ljubljana" z zastavo, pevsko društvo »Slavec* z zastavo in vencem, telovadno društvo ,Sokol* z zastavo in vencem, pred krsto so nosile tri gospice (Kersnikova, Javomikovu iu Pro-senčeva) prekrasen venec ženskih podružnic sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, magistralni siugc so nosili venec mesta Ljubljane z dragocenimi bctozelenimi trakovi, neposredno pred mrtvaškim vozom pa so nosili na blazini srebrni venec Srbov. Tikoma za krsto je stopal zastopnik dež. predsedniku dvorni svetnik Schemerl z deželnosodnimi svetniki, dež. glavar Deteia, deželni odbornik dr. Tavčar in predsednik kmetijske družbe ces. svetnik Murnik, notar dr. Jernej Župane, jedini še živeči znanec Kopitarjev, nadalje prost dr. Klofutar z mnogimi cerkvenimi dostojanstveniki, predsednik dež. sodišča Ko-čevar, drž. pravdnik Pajk, finančni ravnatelj Ptochkv, višji postni oskrbnik Sorti z mnogimi uradniki, dalje zastopnik c. kr. dvorne knjižnice Mantuani, vseučiliškt docent dr. M. Murko, zastopniki jugoslovanske akademije in ,Hrvatske Malice«, g. župan Iv. Hribar z gg. občinskimi svetniki in magistralnimi uradniki, predsednik trgovinske zbornice Perdan, deputacija kmetijske družbe z ravnateljem G. Pircem, ravnatelji ljubi, gimnazij in kranjske gimnazije, ravnatelja realke In učiteljišča, dr. vitez Blehveis, slov. učit. društvo, muzejsko društvo, »Slovenska Matica" s pre he n kom ptof. Fr. Levctun in po 1-predsednikoma, ravnateljem Grassellijem in dr. Lampetom na čelu, vseučil. profesor dr. Gt. Krek, deputacija podružnic sv. Cirila in Metoda, »Glasbena Matica*, »pisateljsko društvo«, zastopniki zdravniške zbornice, odposlanci društev v Novem mestu, Škofji Loki, Kranju, v Celju in iz drugih kjev. Končno prelepo število najodličnejših ljubljanskih dam, na čelu jim odbornice podružnic sv. ^'nia in Metoda, "mnogo mestnih učiteljic in . Sprevod, kateri je vodil 2 asistenco J«, gosp. župnik M. MalenSek, se je vršil v najlepšem redu. za kar imata posebne zasluge g. policijski komisar Fr. Podgoršek in zastopnik pogrebne tvrdke- Dobertet. Na' pokopališču je g. župnik MalenSek blagoslovil grob, na kar so spustili rakev v globočino. Ob odprtem grobu je govoril še predsednik »Matice Slovenske*. Ta govor priobčimo v prihodnji številki. Ko so je imenom dvorne knjižnice poslovil še dr. Mantuani od pokojnika, zapelje »Matični* zbor »Blagor mu", in pogrebno slavlje je bilo izvršeno. Na grob je bilo položeno neštevilo vencev. Bilo je že pozno v mraku, ko so se razšli rodoljubi in rodoljubkinje. Le trije so ostali še na pokojnikovem grobu zatopljeni v. molitev: stara ženica s svojima hčeritna — , Kopitarjevi bližnji sorodniki, porojeni prav v I hiši, kjer je zagledal luč sveta preslavni I Jernej. ! Ljubljanski župan g. Ivan M r i b a r, ki j zna vedno visoko drža dostojanstvenost prestolnice Slovenije, je priredil zunanjim gostom po gledališki predstavi prijateljski večer »pri Slonu*. Da so se tu govorili važni govori, umeje se samo po sebi. Huda obsodba. — »C o r r i e r e* od četrtka je zabrusil Slovencem v obraz to-le obsodbo: »Kakd hočete, da vas bomo spoštovali drugi, ko sami sebe ne spoštujete!* — Ali ni ta-obsodba v mogočem resnična,? I Kličc_inevedno; »svoji k svojim!" — ali vsi se luTruviiiimo po tem geslu! Dolžnega spoštovanja med seboj pa ukazujemo res premalo! O tem bi se dalo mnogo govorili! Naši nasprotniki nam včasih povedo marsikako skelečo resnico. Poholj-šujmo se! To Je mož ! — Krčmar g Knrol Dej a na Dobravem, doma iz Vipolž, ima laški napis mul svojo krčmo! V nedeljo je bil nudi ples, a vstopnice so nosile besede: „lu-gresso al ballo" ! Urici, kaj vendar delate, ali spite, da ne vidite lakih sramoiilni!) rečij v svoji hiši V ! To Je župan ! »Corriere* pripoveduje, da neki slovenski župan v bližnjih hribih toži s pomočjo laškega odvetnika d lili o v n i k a iu učitelja v svoji županiji, ki sla ga bojkotovalu vsled tega, ker kupuje blago še vedno pri Lahih v Gorici, • - Mi bi radi vedeli za ime tega vrlega župana! Kdor ve zanj, naj ga vendar ua/naiii, da razširimo njegovo slavo dalje po svetu. Veljavno ni'1/.iiauje. — Dne S. ', m. je bila pred najvišjim sodiščem na Dunaju rasprava o pritožbi ničnosti 10 1 h valov iz Istre radi dogodkov pred Porečom. Generalni proknrator Strnit je zatrdil izrecno, da jo splošno znano in da gotovo vedo liuii rleui najvišega sodišča o dogokih med 10. in ll>, majceni v Porečii, dogodkih, ki kažejo nfe-viduo, da Hrvatje niso bili varni one dni v Porečii. Dodal je še, da uili deželni poslanci niso varni pred napadi v 1'orcču. Nemška sodba o Slovanih. V seji zbornice poslancev je prosil besede med drugimi tudi zastopnik, dunajski dvorni svetnik Karais, lVijiovedov.il je, da mu je bila prilika kakor uradniku, da je spoznal vso monarhijo od skrajnega juga do skajuega severa ter od skr.ijnga '/.upada pa do s.¦-urnega vzhoda. Pri-pozua.Mi se Nememu, ali pripozuati mora: zbral je v sebi po svojih močeh duševnih zakladov nemške liluralure, ali brez ovinkov mora povedati, da ji; ua--el med Cehi človeškega čustvovanja, blagosti in dobrosrčnosti. Na strani Slovanov sta blago čul-s t v o v a n j e i n p r i z a n e s i j i v o s t d o s 1 a-b o s t i so č I o v e k a. Po ,Ed". Cirkus Henry. — Kakor v Ljubljani, Trstu in povsod, kjer poslavlja svoje torišče, vzbuja tudi v Gorici ta odlična družba veliko zaminanje. Program je vsak večer tuli različen in zanimiv, da je vredno obiskali predstave. Kdor je videl eno, si vedno poželi še jedenkrat posetiti bogati vspored. Prv'e moči cirkusa Henrvja so res iz-borne in predstavljajo vse točke precizno in joko eksaktno. {/.borni in elegantni jez-dalki miss M e r c c d c r, črnolasa špn-njolska lepotica in zlatolasa Angležkinja miss E l i s e se posebno odlikujete. Veliko zanimanja vzbuja dražestna žonglerka na konju nilte-P i a 11 i; do najvišjega občudovanja pa umeje privesti občinstvo jako simpatična signorina E11 a C r i s c o n 1 o, kot uedo-sežna plesalka na žici. lzmej moških moči nam posebno ugaja Mr. D u v e nek — tako zvani »kavčuk-mož", ki se zvija pred občinstvom liki kači, kolikor v kretanji toliko v kostumi. Nič manj smo zadovoljni z 4 akrobati, ki s svojim vrlim telovadnim kre-tanjeni zabavajo vsak večer občinstvo. — Povsem izborno, občudovanja vredno mirnostjo se nam kaže g. S c h u m a n n na konju. Predstave so bile doslej, razen v ponedeljek zvečer, vse dobro obiskane, kar je najboljše spričevalo cirkusu! Domača umetnost. — Gospod Ivan Grohar, slikar, ki se je naseli! v svojem tojslnem kraji, v Selcih nad Škofjo Loko, je naslikal cerkveno sliko in sicer »Sveto Družino* za župno cerkev v Brusnicah pri Novem Mestu na Dolenjskem. Kakor poroča »Slovenec", je ta slika delo, ki so samo hvali. Iz vse njene kompozicije, ki je povsem originalna, veje zdrava realistika v cerkvenem slogu r Marija sedi na otesanem brunu in prede, ob njenem vznožju sedi Jezus, imajoči na kolenih desko, katero meri s šeslilom. Zadaj za njima teše sv. Jožef hlod. Ta obileljska skupina ima podobo piramide. Pravilno risanje, naravno gibanje, posebno krasni kolorit dičijo sliko. Kolikor posamični obrazi, njih milobni inkamat, toliko i obleka vseh treh podob, kakor tudi vse njihovo ozadje z označtijočo štafažo — vse jo izdelano estetiški pravilno. Gosp. Iv. Grohar, ki je pohajal slikarsko šolo — štajersko akad. v Gradci, je razstavil že lani v Ljubljani jednako nabožno sliko, predstavljajočo takisto »Sveto Družino*. Tista slika je takrat naredila senzacionalen utis, zlasti po čarobni Svoji osvetljavi in dra-žeslnih lučinih odsevih na Marijinem in Jo-žefovem obličju. Gospod Grohar je torej zopet iz onega klasičnega kola slikovitega Gorenjskega, v katerem se nam je narodih), že mnogo velcnadarjonih, in kulturno umet-'* niškem polju delujočih mo/i, kakoršni spi Ivan Josenko, dr. Gregor Krek, dr. Ivan'' Tavčar, brata Janez in Jurij Subič itd. Povodom razstave one Grohorjove slike smo čitali v nekem ljubljanskem listu, da ime^vani slikar nima nikskoršnih naročil! Da-si je takšna pritožba povsem opravičena, ipak smo uverjeni, da v tem oziru naši umetniki sami ne store svoje dolžnosti! Premalo skrbe namreč za — reklamo, brez katero dandanes, vzpričo toli živahnega prometa in po njem povspeševane konkurencijo ne uspeva niti nobena obrt. ali trgovina, kamoli »božanska umetnost!" O tem bode v kratkem obširnega razgovora ! »Ed.s Veliki dobrodelni bazar. — Sporočilo se nam je, da se priredi prihodnjega meseca dobrodelni bazar v Dreherjevem salonu v prid gospojinske podpirajoče družbe v Gorici. — Darove v to svrho sprejemljeti že visokorodni gospi Oktavija pl. Bosi z i-jeva (v glavarstvom hiši) ter de fiocfc-s 1 a f f v ulici Proti soškemu mostu št. 2:J. — Slovenci smo sicer preobloženi — ker prepuščeni smo sami sebi —• z narodnim davkom na vse strani, vendar; kdor more, naj doprinese žrlev! (»oso. tiiašpar Likar nam je poslal tale popravek: Cenjenemu uredništvu »Soče" v Gorici 7, ozirom na ločko V.) tiskovnega zakona pričakujem, da sprejmete v prihodnji li.il »Soče* la-le Popravek: Kar javlja „Soča" v predzadnji številki 0 meni, in iv>s, namreč da som že ,*>—O lel v zvezi z ono laško tvrdko, katero sem leta 18S7. in 1S8S. v »Soči* bojkotov«! in sploh ni res, da sem z isto tvrdko v kaki drugi zvezi, nego da mi dve leti izdeluje šolske zvezke; ravno tako ni res. da s pomočjo is!« tvrdke delam nečuveno iu uničevalno konkurenco dveevt slovenskima Ivrdkaiua; aiupuk res je, da razni) šolskih zvezkov dobivam vse blago, kakor ga dobivajo drugo Goriške tvrdke le vrste naravnost, iz tvorniških zalog ter da ž njim konkuriram ravno lako namiMoni laški, kol slovenskima Ivrdkamu s pomočjo lega, ker imam manj upravnih stroškov nego jih imajo drugi in se zadovoljujem z majhnim dobičkom. Dalje ni res, da je moral g. ,le-relič opustili zavod za črlanje vsled moje uečiivene konkurence s pomočjo Nkcrlu in tudi ni res, da ko cene tako uničene, dn se delo ne splača; ampak res jo, du jaz prodajani knjižice še prav po isti coni, kakor sem prodajal Gnilbauorjevo iz Muca, ko g. Jerelič še ni imel »zavoda" za črtanje. Ko-liečno (udi ni res, da so jaz nisem liolelzve-zali Z g. .lereličem ; ampak res je, da som se mu pred dvomi loti iu pred enim letom zopet ponudil v zvezo ; a stavil mi je pismeno nemogoče pogoje, katere lahko pokažem. V Gorici, 'dne (i. oktobra 1SD7. (i. Likar, trgovec. I) o s t a v e k u r e d n i š t v a. — Gospod L. v bitslvn sani potrjuje naše trditve, le da jih skuša ublažili. On priznava, da je v zvezi s S k e r l o m. ali le d v e leti iu edino za izdelovanje šolskih z v e z k o v. Bes pa je, da g. L. se je sprijaleljil s Sker-tom že preti 5 - G leti, ko jo bil nastopil g. Jerelič s svojo vseskozi solidno trgovino. S kakošuim u a m eno m, to vemo vsi, ki ne živimo z glavo v mehu! Ali g. L. ni zalagal naših šol le s S ker lov i m i pisan-k a m i, marveč od njega je kupoval v s e, česar sam ni imel v zalogi. In takih slučajev se je primerjalo včasih po več na dan! Ka-košna je L. zaloga, to pa tudi vemo. Da bi bil šel g. L. pogledat k Slovencu g. J e r e- 1 i č u, ali more pri njem kupiti ono blago, kaj takega pa mu ni padlo niti na um. Zakaj ne? I— Kar se pa tiče one L. k on k lire n c e, češ, da se zadovoljuje z manjšim dobičkom itd., moramo reči, da v Gorici je tako govorjenje skrajno neumestno! Govorili smo že z mnogimi tvorničarji, trgovskimi potovalnimi zastopniki itd., ki pričajo, da kupčija s papirjem in šolskimi ter pisarniškimi potrebščinami v Gorici je že povsem pri koncu, cone so vse uničene, da je težko tvorničar-jem kupčevati na goriškem trgu in da goriški trgovci morajo le Životariti ali pa propadati. O tem priča lahko g. L. sam. Njega so naši ljudje v resnici požrtvovalno podpirali, večinoma sebi na škodo, on ima še posebne dohodke izven kupčije, toda kaj si je pridobil tekom let?! Na lak način ne pridemo v Gorici posebno daleč, s svojim trgovskim stanom. Trgovec naj postreže pošteno po p o š t e n i h cenah ! Gosp. L. pa se primerja laškim delavcem, ki tudi izpodrivajo povsod naše ljudi, ker delajo ceneje vsled »manjših upravnih stroškov"......... Kar se tiče g. Jerelič a, naj pove s.un resnico! Mi vemo le toliko, da razni L. ožji prijatelji so ga sami nagovarjali, naj zapusti S k e r t a; reklo se mu je tudi, da »Soča* utegne kaj reči v tem pogledu, kar mu ne bo v korist, — ali g. L. je odgovarjal samozavestno, do se nikogar ne boji, da »Soči* že posveti, itd. itd. Nam pa se je povedalo, da z L. se ne da nič storiti, da on ostane še redno s S k e r t o m v zvezi. In ker so »Soči* prihajale v tem pogledu ostre opazke, je konečno »Soča* vendarle od daleč namignila na zvezo Slovenca z našim nasprotnikom, kar je morala storiti, toliko bolj, ker je že prej »Brivec* žigosal ono zares pre-čudno zvezo! Sicer pa se je L. spravil s pomočjo Sk e r t a in druge laške tiskarne celo na našo tiskarno. In tu velja geslo: Raje delati v zgubo, le da »Goriška tiskarna* nič ne zasluži! O tem bi znali marsikaj povedali!— Mi smo doslej vedno molčali o taki pre-čudni Likarjevi špekulaciji, ker naše podjetje je tak6 solidno v postrežbi in zmerno v cenah, da je vsakdo zadovoljen, kdor se pri nas poslužuje. Zatcgadel naj bo g. L. zaradi nas le še nadalje v zvezi s Skerlom, ali z obče narod nega stališča je »Soča* morala tako zvezo obsoditi! Oves za vojaške zaloge. — C. in kr. intendancija 3. voja v Gradcu nam je poslala obširen razglas o nakupovanju raznega žita za vojaške zaloge. Naše čilatelje utegr^ zanimati to-le: V Gorici in v Trstu bodo potrebovali do konca marca po 200 meterskih centov ovsa; v Pulju pa ga bodo potrebovali Q00 m. c, in sicer do konca novembra 450 in do konca decembra še 450 m. c. Oddajanje tega ovsa se lahko ponudi tudi s kolodvorov v Mariboru ali v Ljubljani. — Ponudbe je uložiti v obliki pisma, koleko-vane s 50 kr., zapečatene in na ovitku kot take označene do 21 t. m. pri omenjeni intendanciji. — Natančneji pogoji se izvedo lahko tudi pri nas. Oddaja sadik iz erarskih drevesnic. — Od c. kr. okr. glavarstva v Gorici smo prejeli v ponatis to le okrožnico, ki je bila razposlana vsem županstvom v okraju: Po-^ sestniki.katčrržeTe dobiti v jeseni 1897. ali spomladi 1808. iz erarskih drevesnic Primorskega gozdno, listnato požlahtnjeno sadno drevje ali sadne divjake, imajo uložiti prošnje do 3 0. oktobra t. I. po županstvu pri tukajšnjemu c. kr. okrajnemu glavarstvu. Oddajajoče sadike so: I. Jelovo drevje od ti—3 let, in sicer: bori, smreke, mecosno in ciprese. 11. Listnato drevje a) od 1-—4 lel, in sicer: akcije, javori, glodičja, jesene, jelše, koprivce, lipo, murve (divjakov), kostanje, orehe, brestje. h) od 4 8 let, in sicer: javori, jeseni, orehi, jerebičje. III. Cepljeno sadno drevje od 3—(i lel i/, c. kr. sadne drevesnice v Pazitm (Istra) iu sicer: jabolka, hruške, kajsijo, breskve in murve. IV. Sadnih divjakov in sicer: jabolku, hruške, mandelne, prošnje in kulne. Oddajale so bor pod L, H. n) in IV. (izjomši akacije; oavi,..eno sadike b r e z p I ti č u o. Akacijo po 1 gld. od tisoč; pod H. a) navedene po 3 kr. za kos; in pod III. navedene za ceno od 20 kr. za kos, oziroma 10 kr. in 3 kr. za manj imovile ali ubožne posestnike. V slučaju, ko bj stranke njim dovoljene sadike no odnesle iz drevesnice v Gorici, imajo slroško m pro-vožujo povrniti. Prepozno došlo prošnjo sn bodo vpušlevale samo izjomši in takrat, nko bo zalog dreves na razpolagi, Prošnje zu sadiko, katere se želijo dobili že v jeseni 18117., imajo so koj posebej predložili, Obvezna nosa obleke iu olmtulu v HoligiirlJI. • - V »Državnem Vjostuiku", listu kneževini! bolgarsko, je obelodanil knez ukaz, da morajo nosili ob delavnikih vsi uradniki in slugo državnih, občinskih in okrožnih oblaslij, knlori imajo rodno mesečno plačo ter vsa gospoda narodnih poslanikov svojo posebno nošo, Blago in usnje mora bili do-iu.,1'0, tudi naj bodo obleka iu obutalo doma narejeno. Vse domačo lovaruo blaga Iu usnju ter vse domače dolclnico oblek in čevljev so morajo do koncu oktobra t. 1. oglasiti pri oblaslvih, katera bodo pritisnila ua njih delu znak. Oblike teh znakov objavijo polom vsem carinskim uradom, da ti no bi pripuščali (njih predmetov s podobnimi znaki v deželo. Tako jo pravi Svoji k svojimi Tržaška posojilnica tu hranilnica, regisirovana zadruga z omejenim poroštvom, je imela prometa od 1. jauuvarja t. 1. do 30. septembra t. I. gld. SiO.887'22; lela 18'Jti. v isti dobi pa gld. 410.188-24. Naraščaj zu Sa torej gld. 130.UU8-98. V ojrenj je padla v soboto neka 52-letna Katarina Vončina in so hudo opekla. Prenesli so jo v goriško bolnišnico. »Slovanska knjižnica". — Dne 15. t. m. je izšel roman gospo Pavline Pajkove (s sliko) podnaslovom -Slučaji usode*; obsega 22 pol ali 352 slranij prav zanimivega berila. Roman se kaj prijetno čila in je poln prav zanimivih zapletkov. Pripovedovanje je živahno in lchkolno. — Ta roman je napolnil štiri snopiče »Slovanske knjižnice", t. j. za avgust, september, oktober in november. — Naročnikom jo raz pošljemo še-le 2 0. t. m., kajti knjigoveško delo zahteva več dnevov opravka. Toliko na znanje I Ker prihodnjič izide zopet izvirno delo, ki bo obsegalo tudi 3 do 4 snopiče, izide torej prihodnja »Slovanska knjižnica" najprej 15. februarja. Vabilo k veselici, katero priredi »Možka podružnica sv. Cirila in Metoda" v Ajdovščini s sodelovanjem »Ajdovsko-slurskega tamburaškega zbora" v nedeljo dne 17. oktobra 1897. v blagohotno odstopljeni dvorani si. društva »Edinost*. Vspored je enak onemn, kateri smo prinesli zadnjič v vabilu »Slurskega pevskega društva. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina 20 kr„ sedež 20 kr. Po veselici prosta zabava. K mnogobrojiii udeležbi uljudno vabi Odbor. Opozarjamo prebivalstvo na Krasu na g. zdravnika dr. Karola Linharta, ki se je nastanil v Sežani. Isti je na dobren- glasu in zajedno vrl sin bratskega n; m naroda češkega. Naročnikom. — Naš zadnji opomin nemarnim plačnikom je sicer nekoliko pomagal, ali še veliko je naročnikov, ki so ostali slepi in gluhi. Mi nikogar ne silimo, naj bo naročnik; le nazaj z listom, kdor ga ne mara. Kdor ga pa prijema, naj ga tudi redno plačuje. Vse zaostanke bomo strogo izterjevali, če drugače ne pojde, pa sodnim potom. Naj ne misli nikdo, da pozabimo na ono, kar nam tiče. Vsakemu svoje. Iz Šcmpasa. — Rosnih očij smo so poslavljali Šempasci pretekli teden ob dič-nega našega bivšega kaplana č. gosp. G u -zelja. Bridka nam je bila ločitev, lo tem bolj, ker smo v svojem kaplanu poznali značaj neprestrašnega borilca za naš dušni in delesni blagor. Službena pokorščina ga je poklicala na višjo stopinjo, in mi mu in srca voščimo vso srečo. Dozdevnim zmagovalcem izven občino pa kličemo: »Ni se Vam posrečila nakana in dušek vašemu veselju je bridka prevara, ki vam donese sad, katerega vam bode težko užiti, tem manj prebaviti.". Več Sempascov v imenu drugih*. Zalivala. — Skupni veselični odsek »Slurskega pevskega društva" ter zasebnega »Ajdovsko-Šlurskega tamburaškega zbora", dovoljuje si tem potom presrčno zahvaliti vse one udeležileljc veselice dne 10 okt., kateri so nas v tolikem številu s svojo navzočnostjo počastili. Presrčno zalivalo izrc-kano vsem društvom, ki so bila pri veselici zastopana, posebno pa »Rokodelskemu podpornemu društvu" v Ajdovščini, »Rokodelskemu podpornemu društvu" v Lokavcu, »Bralnemu društvu" v Seiu, vrlim narodnjakom iz Brji, ter vrlemu Sokolskemu društvu iz Prvačine; nadalje vsem onim, kateri so prihiteli na pomoč s svojo radodarno roko društvu od daleč kakor od blizu ter za brzojavne in pismene častitke. Le tako naprej! Koder kaj slovenskega, naj bodo v polnem številu zastopan, ker v društvu je moč, s kaloro se da vso doseči. Sturskc pevski ter Ajdovsko Šlurski veselični odsek. --------Zahvala.—Za ureditev prostora'okrog "~ nameravanega spomenika Andreja barona Gehovina po načrtu arhitekta g. M. F a b i -janija so dozdaj podarili ti-lo gospodje: 30 gld, slavno županstvo v Gabrijah j' 10 gld. Štefan Habo na Gočah; po 5 gld.: Franc Žvokelj v Branici; Ivan Koruza, kurat v Klani; Pevsko društvo braniško; 3 gld, Franc Fcrjnnčlfi, duhovnik v Ljubljani; po 2 gld.: Matija Sila, dokan v Tomajuj Josip Slrancnr, kurat v Štanjelu; po l gld.: Franc Trčelj v Branici; Ivan Oladnik, kurat; Leopold /gur im Uocnhi po »0 kr.! Jano« Kuiilc, Franc Vidrih, Martin Ukmnr, Anton Cohovin, čevljar, Franc Cohovin iz Branlco, Ivan Jureti iz Gorenj; po 30 kr.t Franc Morciuu, Marija Krajci, Frančišek Vidrih iz Goč j 2C kr, Miro Porhune iz Vipavo; 14 kr. Anton Mezomicl iz Erzoljn, Zn podarjene prispevke so s lom podpisani nujtoplojo zahvaljuje. Ker bodo pa delo mnogo več stalo, kakor so jo v zučolku mislilo, se s tem prosi domoljubno občinstvo, posebno bližnjo rojake, za blagovoljno na-daljno prispevke. 'Cerkveno • skladavnl odbor v Ilranlci, dno 11, oktobra 1897, Vvma NleMbevKttis prmlijutliilk. I/, Skopima ho nam protai Vkljub letošnjo doloma slabo letino, določilo jo lum-kajšno županstvo, odnosno corkvono oskrb-nislvo, primerno svolo, tor naročilo g, Slrnnd-u slikarju iz Komnu okrasili corkov Sv, Mihaelu. Omenjeni mladi slovenski umetnik, jo naslikal na Hlrop tri sliko: naša slovenska brala Sv, Cirilu iu Metodu, Sv, MlluuiU iu> Imngoljii, iu mul orgljumi Sv, CleHljo. V nivuonrosllm pnloljn jo na lom vm uktisno izvršenem dolu moremo lo c^stllall mlademu slikarju, knjli no njom jo corhv na topoli veliko pridobila. Naš znance tudi prosilka v lloponlubor-skoj cerkvi-prosbllorljj nad volicom ollarjoin; v srodi jo na presna naslikana podoba vnobovzoljn Dov. Morijo. Po izreku izvedencev jo delo dobro s kulorim je zudovolii vso, tuko da moramo g, Sir-liad-a iz Komnu za ouaka dolu časlilomu slovenskemu občinstvu priporočali, Vinska letina. — Ugodni dnevi so pospešili, da jo lotos grozdje lepo dozorelo, iu se je tudi trgatev v Brdih v prnv lepem vremenu vršil«. Nudu, kolero smo gojili o letošnji trgatvi, da bode vinski pridelek, kar se kakovosti tiče, izredno dober, se je spolnilu popolnoma, in producont, kojega muči spomin žalostne lanske trgatve, se raduje lom bolje nad krasnim letošnjim pridelkom. Žal, da no bode trgatev po vseh naših krajih do cela povoljna. Omenil sem že v enem prešnjih poročil, da se je pojavila letos še zelo pozno v veliki množini grozdna plesnoba. Kjer so je pravočasno in izdatno žvepljalo, prišlo so je v okom tej bolezni. Reči pa se mora, da selo ni povsod v povoljui meri, ali vsaj ne pravočasno storilo, in dotičui vinogradniki trpe zalo sedaj. Kar se množino tiče, ni sicer letošnja trgatev lako bogata kakor preteklo leto, vsaj no povsod, ¦— v vipavski dolini, prouzročili so pomladanski močni vetrovi precejšno škodo. — Neprimerno boljša pa jo kakovost pridelka, kar dokazuje najbolj primeroma visoka cena. V obče smolo rečemo, da je trgatev v Brdih prav dobra, in povsem povoljna. Ker se pa letos no morejo izkazali vse vinske pokrajine s takimi pridelki, kakoršni so naši,—na Ogerskem je trgatev prav slaba — nudi se producentom krasna prilika, da dosežejo za letošnjo blago dobro ceno, ter si s tem izbrišejo neugodni utis lanske slabe trgatve. Konečno bodi omenjeno, da zboljšajo lahko produ^enti svoja slaba lanska vina — koja niso prodali iz kateregakoli vzroka — s leni, da jih puste še enkrat prevreli na svežih tropinah. Razume se, da velja to ie za črna in trpka vipavska vina. Dr. P. Demonstracije v Rimu. -—12 t. ni. so bile v Rimu velike demonstracije, neprij-jtno proti nameravanemu povišanju pridobnino. Demonstracije so uprizorili trgovci. Isto so izročili minislerskemu predsedniku dotični protest. Vse trgovine so bile zaprte. Ogromna množica se je zbrala pred palačo ministerstva za notranje stvri. Razjarjena množica je metala kamnjo v palačo in je zmerjala vojake gla-doži in tatovi, boleča morožiti iste. Vojaki so streljali na množico. To je bil začetek strašni zmešnjavi, kakor na bojišču je bilo pred palačo. Vse mesto je bilo. kakor v obsednem stajnu. Nekaj je ubitih, na stotine pa ranjenih. S Tolminskega se nam je sporočilo od zaupne strani, da med udi c. kr. pomnoženega okrajnega šolskega sveta je prispela že do vrhunca nejevolja vsled vladajočega terorizma in spletkarenja proti učitelj-slvu. Mogoče je, da nastane pomenljiva kriza, da se namreč odpovedč vsi svobod ni udje, izvoljeni od ok aja. Foiilarc! - Scide 60 Kr. id Farbe iBtheete. sdiu fiirhige Hennehorg-Seido von 35 to. dis II. 14'«o ,,er Meter - plati, gestrcift, kameri, wanustert, M* niasle etc. (ca. 840 vaseh. Qual. unu, 9000 verseh. Farbe«, De«shwelf.l Torto-und sleuerfrm ms Haus.-tfuster umgehend. Doppelles Bnefporto nach der Sciaoii-Fabrlken (J. Heniicberg (k. u» k. Hofl.), ZflRICH. Sloveli, poiraite le svojetrpvce. oMife, zMe, Gttfce M, držite se strogo gesla „Sto]j k svojim"! MATTONI-jev GIESSHUBLER je najčistejši alkaliom KISLI VRELEC. idina slov, zaloga dežnikov in šolnikov „ katerimi j.- v.Niik.™i m..«.*.- k;-jiti x^ik..i*n.« «.l.l«-kf-llin-.'1/.i-i teli htrnji-v m- riizpr.nl.ijaj.i za \m. <>i.IH>o po eld. K.ii. ym \muYi ilni^i komad pa 1'" f.1'1- » l'nt\v..ki M.POYEBAJ kro|aiki mojster i« (rgoves v Borlci n Travniki v hodniku in v I. nadstropju v h. M. d3. J!>7 l ,u.ril.i. wd'i priprl al' nl.l.-k"' xi ^:ij.i "-tuii |>» »aj-L,.j;i modi. |l|iW. s,, pn.li.jii t ii .1 i 11» in <• t.-r in sicer le o prvem ¦ tdsiropju kjer m> sprejema tudi naročila mi i/.'l"l'A:uij;i raznih oblek. - Odjemalci blaga na meter si morejo dati namilili obleko tudi pri drugih krojači«. Velika novost! Plin „Aeetylen« (solnčm žarki). au«, 10 i To Čudovito »votlo ponuja razen svojo lepoto tudi ugodnost, da sojo moro imeti v-vsaki hiši radi svojo loliko upravljajoče pripravo in splošno koristi. Zaloga ton priprav, kakor tudi vseh potrebščini, kot n. \n: apnom karburij, lnfl, liro, brncnlo, kljuncko sta luPi itd. so nahaja pri ovlaidoni agenciji za raisvočavo na Kornu it. 12 v Gorici, kjor ko provzomujo tudi popolno upo-ljnvo. — Agont jo g. Anton Nanut (p. d. Blažou),___________ P. Draščefc trgovec z jedilnim blagom r stolni ulici št. 2. v Gorici (tam, kjor j« tobakarnica) priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v 67 Gorici in z dežele. Prodaja kavino primeso iz tovarne ARNOLD & GUTMAHN z Dunaja. Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila in Metoda. Slovenska gostilna v Trstu Pri Petelinu <^- ' L MHNINMHIIN(NMn : jedjo in pivec jepreskibel v!•?.«• i;ii piva, Spiejuie V SVOJe lepe piosloi i« utrujene;:« jr.e-la, kt i-M |>»r'"-l' jačo, da I«. zadovolje.,. io-.podur gostilne A. V(.e na krasno lul.lo ,,1'ri Petelinu" • nll«a «Uega Štev. 7. Popotnik, k< 3 E. Riessner 3 Nunsko ulico št. 3 nasproti cerkve priporočit slani, občinstvu nagrobne vence z umetnih cvetlic, biserno vence, trakove 7. venci z napisom ali brc/, v vseh barvah, v največji izbori in po najnižjih cenah. 201,3—t P. n. Vsojain si naznaniti slavnemu občinstvu, da imam zalogo sprejme pod vgotlnimi pogoji takoj v svojo pisarno dr. Matej Pretner, odvetnik ' v Trstu na Gorsii, Piana S. Biacsno it. I. Garantirano pristni gorenjski brinovec jo dobili 2N3 S-1 v vsaki meri iti vsak čas pri Antonu Jailliir-jli, kuharju brinovca iti posestniku na Hlodu (Veldes) ita Kranj-kem. Cena in ir/.oroe zastonj na zaUovanp. Gabrijel Piccali lekarnar pri angelu vjjiibjjani. iMr-aj-ka«,-^ $ Prodaja naravne i« pristne driske pridelke tfjS po zmernih reiiah. i Zaloga pristnih briških vin. | !i3» nccPDTMA VINA. Ss^ DESERTNA VINA. JJS Uiupoi^a na vso krajo od M litrov naprej. jg( ^ Uzorco vin poSilja na zalituvo. rjS/ P Sedež dru§lva je v Gorici: ulica Barzellini št.20. jgj JljUj katero prodajam v zabojih od 25, 50 in 100 kg. po zmerni ceni. Zelje priporočam kolikor zasebnim rodbinam toliko tudi gg. gostilničarjem in pro-(lajalničarjein. Za obila naročila se priporoča udani Ivan Reja, Gostilna „pri golobu* v vojaški ulici št. 7 f Go: Seznam blaga tvrdke B. Ferd. Resberg v Gorici. Glavna zaloga: v ^apudnsfel ut\d |t. U (stara cukrnrna). Podružnica: na Kornu št. I (Alteiasova palača). Doslej ima v zalogi to-le blago: Sladkor — kavo — riž — mast poper — sveče — olje — škrob — ječmen — kavino primeso — moko — gris — drobne in debele otrobe — turšico — zob — sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement — bakreni vitrijol Itd. 169—1 V podružnici na Kornu prodaja tudi moko, otrobe, ovs, turšico itd, Vozniki v Gorici in z dežele, pozer! Sedlar Valentin Ferjančiž naznanja, da je odprl svojo 241 sedlarsko delavnico v Gorici v Vrtni uliei v hiši grofa Thurnsi nasproti odprtemu sadnemu trgu. V svoji delavnici prodaja vse potrebščine za zasebnike, voznike, jahalce. torbice, kovčege itd., izdeluje navadne in najfinejše vprege in oprave za jahanje. Priporoča se toplo svojim rojakom v Gorici in z dežele. Kajiišjc piiiznaiije na II. iin-jtiai-o.ini firm. r>ix>tiivi v F'i:.!.'i IN%. l.ou.I.m Pariz Z.- iirvn- lS'.t-,-I«,i:;. Njr»oru Svclo.-I. Papež I.eon XIII. j.- spon.ril |>(. Miij.-r.i ziliavnikii pr .Vmujii dr. I. a p p o u i-j u t iikaj'si.ji-trn i U>kaniarju l'IC(:(ll.l-ju v Ljubljani i.aJMVn.'!'-«. z.ibval.i za iNj,T"vi Svclosli vposliinn tinkturo za želodec. Om^nji-iii prof.vfirj.-v i!i.-;li ž u j., t .-k. t,. vrliko .ini-ili (»lli.-nil, ¦o tinktur', z.i ž.-I<..|,-c izvrstn.i kn-pil.i za k r«,..-a z.-Io.I.m-. p,,,,,,,... sp.s;ujv pr.-b mk. kakor ' r. l'i,Tolij,v .n.fiij.. kol (i »M - i I jrl.l. :!U i.-LI.-ti ., poslu;, pošiljal.-v .. l-.'.-l.'k|.-ii trklni Najvišje priznanje bkarju PICCOLI-ju v Ljub Ijarii kol. prircjcviilni fca':ljie za zone, kiilcn- je -Zii.lovr.ljniii. uspehom Nj. c. iu kr. Visok. pi.-juMi: p.spa pn-sloloiuislnlli-vdova riiidvnj\oil ŠN'1'illliJ! izvolila opctovauo uporabili. Cciia slrJJeiii.-i •_'(! kr, 10 sh-kli-iiii- I -lil. :>i'> srebrno stulilljo -d j Is Tovarn uzorsili Manili priprav JOS. YINDYS- * Jm.$ Novourejena kavarna in gostilna se odda v najem pnd dobrimi pogoji. Več pri upravniStvu. trgovec z vinom na veliko Hiiton Pečenko Vrtna ulica S GORICA — Via Giardin-- 8 12 a. priporoča dalmatinsko vina iz Jelše in Svoji k svojim! t0 Ambrož Furlan trgovec 1*1 z jedilnim blagom na tržaški cesti -t v Gorici priporoča kavo, riž, sladkor, moko, žito, otrobe, vse poljske in domače pridelke. &W 1'ustrc/e vestno iu po zmerni ceni. ~^hl (ha v Pragri na Smihovu a-Sniu-liov) Vinohradska ulice ftlu 811». Ivan lomicelj v Korminu na glavnem sadnem trgu (bivša hiša Pallova) priporoča svojim rojakom sladkor, kavo, riž, olje, kamenoolje, moko, otrobe, vsakovrstne sveče iz Kopačeve tovarne, potem špirit vinski in domače žganje. Dalje prodaja vi-trijol (modro galico) in pravo romansko trtno žveplo, narodne žveplenke. Vso prodaja po tako zmorni coni, da se ne Jioji tekmovanja (konkurence). 143 srebrar v Gorici, ulica Morclli St. 17. Pr.porora se prc>*astili du-hovSfiui za izjrolovljenji! trkvenih poMid in orodij po najnovejem uzorcu in najnižji ceni. kot: .Moiištninc, kelihor, svečnikov, il.l. itd. Stare reči popravlja ler jih v ojinjli po-srelueni m pozlati. Da bi pi ii.uorili cerkvenega ko\in>.ke^ii i>"nt-r«. oliij&uje jim to zirorej omenjeni s tem. da jim je pi-i-pravljutipoJiljiiliblaKO. akotnu potem to i/.pkuiijojo ua obroku Ol.i oke « j.a narorevalcc »aui lahko določi. Strelovode iz bakra v Obilju pozl.rcue najboljše iznajdbe, kakor tudi v^;ikovr>Iuo enako popravo in pozlačenje prlpr-rorii tudi po n;ij-nižjih cenah. — Pošilja v.sako blago dobro spi-uvljciio in poštnine franku! 1« (Cl. k popolnemu uzornernu prirejevanju soliolsfii!! in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavili. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpomču-očih spričnl domačih in inc^einskih. ;Yavadne priprave so vedno v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telovadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnin, prosto. L0, M i>! 1'op.avc izvršnje po najnižjih /iu»h. [Odlikovanja: 4 zlate in 18 srebrnih kolajn. 30 častnih in pohvalnih diplom. Veliki prazni sadovi iz Srbije, iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od 2, 7, 20 30 do 70 liektov, 6-7 cm. debelosti v glavi, popolnoma zdravi, so na prodaj. Natančneje poizvedbe, pri uprai-ništvu, ali v hiši na Franc JoŽcfovi cesti št. 9. pri g. L. K.ttl U. „... 7|,. -0 „ . n restitucijski fluid. vo.la za uniivatijo konj. C bk-kleniri I pld. 4i)kr. *# f 1'a voda mi uporablji že :::. kt v dvornih hlevih, i.stolako v večjih hlevih >oja>tva inciiiInihpo>e>iiiikov z najbolj;!,., u-pehoru za okrepcnnje pred iu po telikili iiiijiorih konja, pii t/.vinenju udov. otrplosti kit il«].. ler omogoči iz redno u.-i-elie konju u. dirkališču. 1'risten ?e dobiva le . znamko v wh leUr lilnicah A-.nro.ngei.-ke. <;iiivuo /aloiro ima f() ^1) Franc Ivan Kvvisda avslr.-..gei>ki in k.-aij. luiiiui^ki ri \si|t pi .hlajenjih «111 s n iii organov, f er je n a jb ol j Se s re.l s 1 vo za prsn k al ar, ka- I ftelj, prsnimi, firipavost iu v r» t oboi. Tudi zastaral i kašelj se s 1 eni zdravilom v najkrajšem č a s u d a << d pr a v i 1 i; >«iiiiki .In- l.ijo 1 <-k Zit jolo, lahko spi jo i u u a ta način hitro o *n»v,, |i.. - I t/med množili zabviil s p o mi n j a m 1 u k a j s it m o eno: 1 «V e 1 <• e e n j eni gospod 1 e k a r It i k ! I Pošljite mi So tri s t ekle iiico Vase-a izvrstno d< lojočega 1 l.rpotčevc},'ii soka; potrebo i e m jih za moje pozn ance. .hi/. I sem od dveh steklenic od nesiiosiio^a k asi | a po p ol n on. a I i ozdrav.-l. Hvala Vam. Priporočil bo.iem ta zdra vihti sok I vsim prsobolitim. S spoštovanjem — Hndolf A u s i n. Na D.t- I naju, dn. m are a t.SU7.» j Pazi n.i\ se toraj, da je na vsaki steklenici v a r s t v e n a j znamka. 1. j. stika bana Nikoie Zrinjske k r. — HazpoSil a se vsaki 1 dan s pošto na vsa mesta in sicer proti j> red plači ti (p rim č ii- i na vsi 20 k r. za zamotek) ali pa no postnem povzetj i. — Ceniki i raznovrstnih domačih preskusanth zdravil razpos 1 j.-ijo se- na j zahtevo za sto »i iti posln > ne pros t o. Lekarna k Zrii j sk eni ii, II. j lUodjovin, Zagreb, Zriojski trg sle v. H). 2H5 :w—1 .. Velika zaloga Kolesarji! šivalnili strojev in dvokoles se nahaja pri tvrdki SAUNIG & DEKLEVA v Nunski ulici šl. 11-10 v (»orici. t ., Dvokolesa so iz raznih sistemov in iz bambusa. Lastna mehanična delalnica za popravljanje in pol)lesčan.'e t niklom. POZOR! Vse stroje za poljedelstvo. Vnovič m\/. -lilni stroji za žilo) v natančni izvršitvi. Sušitntee za sadje iu z peronospori. pol>i>tj;.m» >.-t-n.- Vermnrelo Mlatiinics, mlini xa žito. stiskalnico ipivie) za vino in sadje r.vzli.Vth >o-lav. iTe -likalni.-.- imijo -koi-o orni llačilno tuo-- kakor hi-iir.ivli*iie vodovodne p;v;.-.i. Slamoreznico jato lahko za goniti in po zelo zmernih cenab. Stiskalnico, za seno in slamo, ter v-» potrebne. v-.'.kow~;n" p..l;e.I.-l>ke *•*<¦:? pio.i.i-u , naj.o^i i-vl;-!vi \z. Hrller na JJtm.iju II j Praterstrasse 49. Za.-topniki >e i^Vju. znižano cene! ¦lenjavo. škropilnice proti «;:: -Ji t r,. Dr. Rosa balzam I Pražko hišno mazilo za želodec UH -^<1 iz lekarne B. FRAGHER-ja V PRftGl je splošno, že :t(l tet znano domače zdravilo. kal..-o uzroča tek. olajSuje prebavo in kbko odvaja. Pri rednemu vporabljanju oja'«je prebavne oriranc in iiU drli v pravem toku. Velika steklen. 1 gid.. mala 50 kr. S pošto 20 kr. več. jo staro, najprej v P vilo, kalen, "z.lržuj ruje nečistobe !er iu bolečine. V ob dkih po 35 in 25 kr. S pošto 6 ' f. več. Glavna zaloga: Lekarna B. PRAGNER-ja „pri črnem orlu" v Pragi, Mala strana, ra voglu SpmerovB ulice, potem v Gorici v lekarnah Cristofolelti, Gliubich, Vontoni i« pi. Girone."" "| JU l>ncv«o ražpuSiljaiije po pošti. Zaloga v vseli lekarnah Avstro-Ogerske. s\