NOVI TEDNIK
 NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek
ST.11 - LETOSef - CEUEJ6.3.'95 - CENA 170SIT
Odgovorni urednik NT Branko Stamejdč

Bodo štirje gorski
reševalci iz Zgornje
Savinjske doline
izstopili iz celjske
gorske reševalne
postaje? Stran 9.
Kdo se še
spomni
kmetov?
Macesnikov plaz nad Solčavo In ostra
zima omrtvičila življenje na petih gorskih
kmetijah. Vroča tema na strani 8.
Nagradna igra ob 100
4 p Igor Bahor Iz Topolšice seje lončarskih veščin učil
Binici Tlima na strani 15. tudiprlameriškihlndijancih.Reportažanastranl21.
TEMA TEDNA
Rezervat narave viosprsU dolini. Stran 7.
KDO DA VEČ?
z druge javne dražt»SldadaRSza razvoj.
Strani
POmNALE V VELENJU
Rokomet: Gorenje in Polyot.
Stranie.
AVTOROTIČER
ZeBew85.Straii28.
RBONIRA .
DOGODKI
ì
Zidanšek ostaja predsednik
v Celju se je minuli petek sestal 13-članski novoizvolje-
ni odbor Slovenskih krščanskih demokratov in iz svoji
vrst za predsednika občinskega odbora ponovno izvolil
Marka Zidanška.
Podpredsednik OO SKD Celje ostaja Alojz Oset, za
tajnika so v odboru izvolili Braneta Nezmana, za blagaj-
ničarko pa Ano Kolar. V SKD bodo poskrbeli za reden
stik svojih občinskih svetnikov z občani (na sedežu
stranke v Prešernovi 20) ob sobotah dopoldne med a. in
11. uro, vsako zadnjo soboto v mesecu pa bo v tem času
občanom na voljo predsednik celjskega mestnega sveta
Alojz Oset. Dežurstva na sedežu stranke sta si razdelila še
predsednik in tajnik občinskega odbora, tako bo Zidanšek
dežural ob ponedeljkih med 11. in 13. uro, Nezman pa ob
sredah med 15. in 17. uro.	IS
Žalec potrebuje
drugo osnovno šolo
Neenaki родоИ za delo, pravijo učlieljl,
učenci in tutii starši
Pogovori o gradnji nove os-
novne šole oziroma dograditvi
podružnične šole v Gotovljah
se v Žalcu vlečejo kot jara ka-
ča. Možnosti, da bi problem
rešili, pa še vedno ni.
Žalsko osnovno šolo obisku-
je tisoč otrok. Da bi se izognili
dvoizmenskemu pouku, so že
pred časom del otrok (drugi,
tretji in četrti razred) preu-
smerili na staro žalsko osnov-
no šolo oziroma sedanjo delav-
sko univerzo. Razmere, v ka-
kršnih se šolajo učenci in dela-
jo učitelji, med obema šolama
še zdaleč niso primerljive in
javna tajna je, da bi sanitarni
inšpektor kadar koli lahko
prepovedal pouk v prostorih
bivše osnovne šole nasproti že-
lezniške postaje. Veliko težav
se med drugim pojavlja tudi
zato, ker je na stari šoli orga-
niziran le pouk, večina inte-
resnih dejavnosti je na novi
šoli, v jedilnico nove šole pa
učenci vsak dan hodijo na ko-
silo, kar je s stališča prometne
varnosti vse prej kot ugodno.
Prostorski stiski je bil na-
menjen precejšen del razprave
tudi na zadnji seji sveta zavo-
da, ki je bila v Žalcu v minu-
lem tednu. Več ali manj je bilo
slišati znane stvari. Ravnatelj
Adi Vidmajer že dolgo časa
opozarja na problem in pred-
laga, da bi dogradili sedanjo
podružnično šolo v Gotovljah,
s čimer bi razbremenili osnov-
no šolo v Žalcu. Takšni pred-
logi so bili že večkrat potrjeni
na svetu zavoda in posebej za
to imenovani komisiji, a se
stvari ne premaknejo z mrtve
točke. Predvsem pa vodstvo
žalske osnove šole težko razu-
me dejstvo, da za resnično ve-
liko prostorsko stisko ni imela
razimievanja niti prejšnja ob-
činska vlada niti občinski par-
lament, na nič bolj spodbuden
odnos pa niso naleteli pri se-
danjem občinskem vodstvu.
Pa čeprav je župan tudi šolnik
po stroki.
Ш
Upoštevajo svetovne
ekološke standarde
v petek, 10. marca, je bil na
obisku v Gorenju minister za
okolje in prostor dr. Pavle
Gantar. Predstavniki Gorenja
so ga seznanili z uveljavlja-
njem sistema za upravljanje
z okoljem in s prizadevanji, da
bi bili njihovi veliki gospo-
dinjski aparati ekološko pri-
merni in energetsko varčni.
Opozorili so ga, da morajo
tako pri osvajanju novih izdel-
kov kot pri proizvodnji upo-
števati svetovne standarde
s področja varstva okolja, žal
pa ta prizadevanja niso delež-
na večje podpore države. Med
drugim so ga seznanili s pri-
pravami na celovito okoljevar-
stveno presojo Gorenja, s ka-
tero naj bi pridobili certifikat
Evropske skupnosti, ki omo-
goča vpis v evropski register
tistih podjetij, ki so takšno
presojo že opravila. V Sloveni-
ji pa za zdaj še nimamo pred-
pisa, ki bi od podjetij terjal
okoljevarstveno presojo. Pred-
stavniki Gorenja so tudi ugo-
tovili, da bi bilo zaželeno, če bi
imela ekološka inšpekcijska
služba sedež v Velenju. M. L.
Očistimo Celje
v dogovoru z mestno obči-
no Celje so v Poslovni enoti
Javne naprave Javnega po-
djetja Komunala tudi letos
pripravili vse potrebno za
redno spomladansko očišče-
valno akcijo.
Podobno kot pretekla leta
so tudi letos program očišče-
valne akcije pripravili v do-
govoru s krajevnimi skup-
nostmi, kjer bodo tudi po-
skrbeli za najprimernejša
mesta za postavitev kontej-
nerjev. Ob rednem zbiranju
kosovnih odpadkov, ki se jih
s spomladanskim čiščenjem
vsepovsod precej nabere,
v Javnih napravah ponujajo
tudi možnost ločenega odvo-
za odpadkov. V dogovoru
s Surovino in Dinosom lahko
v krajevnih skupnostih na-
ročijo posebne odvoze od-
padkov, ki so namenjeni pre-
delavi (papir, steklo, železo).
Z odvozom kosovnih od-
padkov iz krajevnih skupno-
sti bodo delavci Javnih na-
prav začeli v ponedeljek, 27.
marca. Kontejnerji bodo tri
dni nameščeni v krajevnih
skupnostih Aljažev hrib in
Pod gradom, nato pa po vseh
ostalih krajevnih skupno-
stih, vse do 26. aprila, ko naj
bi akcijo zaključili.
Po besedah Slavka Marša
in Janeza Kara, ki sta v Jav-
nih napravah zadolžena za
izvedbo akcije, lahko ob več-
jih očiščevalnih delih ter
morebitnih prenovah stano-
vanj občani tudi sami odpe-
ljejo odpadke na komunalno
odlagališče. Seveda je brez-
plačen le odvoz manjših ko-
ličin odpadkov, v Javnih na-
pravah pa bodo letos v okvi-
ru svojih možnosti poskušali
poskrbeti tudi za odpravo
čimveč divjih odlagališč od-
padkov. Prav tako pa so na
petkovi novinarski konfe-
renci pozvali tudi vse celjske
osnovne in srednje šole, naj
v prihajajočih dneh očistijo
okolico šol.
I.STAMEJČIČ
Zdaj še desettisoč tolarski bankovec
Banka Slovenije je z včerajšnjim dnem dala v obtok deveti in nominalno najvišji bankovec
v vrednosti 10 tisoč tolarjev. Na njem so upodobljeni Ivan Cankar in nekateri simboli v zvezi
z njegovo literarno in narodnopolitično zapuščino. Novi bankovec je tiskala tiskarna v Münchnu,
čeprav Banka Slovenije ni prekinila poslovnih povezav z angleško tiskarno, kjer so tiskali
dosedanje slovenske tolarske bankovce. V Banki Slovenije namreč menijo, da je bolje, če nismo
odvisni zgolj od ene same tiskarne. V zvezi z izdajo desettisočaka so mnenja deljena, nekateri
namreč menijo, da je izdaja nominalno tako visokega bankovca preuranjena, saj v dnevnem
prometu še vedno prevladujejo tisočaki.	Foto: SHERPA
V Vojniku devet zaposlenih
3. seja občinskega sveta Voj-
nik je bila v Novi Cerkvi. Svet-
niki niso sprejeli poročila
o stroških za organizacijo in
financiranje volilne kampanje,
so pa sprejeli financiranje še-
stih političnih strank in sicer
za obdobje pol leta oziroma do
sprejetja občinskega proraču-
na. Mesečno naj bi stranke do-
bile 203 tisoč tolarjev, do spre-
jetja proračuna pa polovico te -
vsote.
Največ pozornosti so name-
nili zaposlovanju v občinski
upravi, kjer bodo imeli devet
zaposlenih. Za tajnico občine
so imenovali Marijo Bombek,
za računovodjo Jelko Samec.
Obe bosta svoje delo začeli
opravljati takoj, ko bo to mo-
goče, medtem ko se bo župan
Beno Podergajs profesionali-
zira! s 1. majem. V občinski
upravi bodo vodeni tudi tajni-
ki v štirih krajevnih skupno-
stih.
Sprejeli so sejnino, ki znaša
5000 tolarjev, nadomestilo pa
bodo prejemali tudi predsed-
niki odborov za pripravo in iz-
vedbo sej. Imenovali so komi-
sijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja, ki jo
vodi Rudi Čebule, medtem ko
bo komisijo za turizem vodila
Marija Deu, v njej pa so pred-
stavniki vseh štirih krajevnih
skupnosti.
Pod točko razno je bila še
informacija o pripravi za
gradnjo nove šole v Socki, kjer
so imeli določene pomisleke
predstavniki LDS, češ da je
novogradnja neumestna zara-
di bližine šole v Novi Cerkvi in
premajhnega števila otrok.
Vendar bodo šolo vseeno gra-
dili, saj so podpisane vse po-
godbe, v izdelavi so idejni na-
črti, zagotovljen pa je tudi de-
nar v višini 32 milijonov to-
larjev.
T.VRABL
Koristni predlogi s terena
Osnuteii statuta bodo gornjegraisiii svetniiii predstavili tudi
v kraievnilt skupnostih
Gornjegrajski svetniki bodo
poskrbeli za predstavitev os-
nutka statuta v vseh treh kra-
jevnih skupnostih, kolikor jih
deluje na območju občine Gor-
nji Grad. Tako so sklenili mi-
nuli petek na svoji zadnji seji
zato, da bi lahko v besedilu
statuta upoštevali tudi pri-
pombe s terena, predvsem pa
se na ta način nadejajo predlo-
gov glede organiziranja in de-
lovanja krajevnih skupnosti.
V krajevnih skupnostih
Bočna, Gornji Grad in Nova
Štifta bodo sklicali razširjene
seje, na katerih bo občinska
statutarna komisija podrobne-
je predstavila osnutek statuta.
Pripombe in predloge bo spre-
jemala do 19. marca, nato pa
do konca tega meseca pripra-
vila pregled predlogov za
obravnavo statuta. Sejo občin-
skega sveta, ki bo predvidoma
14. aprila, bodo svetniki v ce-
loti namenili razpravi o sta-
tutu.
Na seji gomjegrajskega občin-
skega sveta niso sprejeli skle-
pa o določitvi višine letnih po-
vračil za uporabo cest za trak-
torje, pač pa so sklepanje
o tem preložili za eno leto.
Glede na to, da so lokalne ce-
ste gradili tudi s pomočjo upo-
rabnikov cest, ki so prispevali
tretjino denarja, ob tem pa tu-
di udarniško delali, so svetniki
menili, da bi bilo prav, če bi
domačine oprostili plačevanja
pristojbine vsaj do takrat, ko
zakon o cestah ne določi dru-
gače.
Med pomembnejšimi tema-
mi, ki so jih obravnavali svet-
niki, je bil tudi predlog pro-
grama dela občinskega sveta
v prvi polovici leta. Razdelili
so ga v dva temeljna dela.
V prvem delu so določili vsebi-
no aktov v začetnem obdobju
(začasni poslovnik, statutarni
sklep, odlok o organizaciji in
delovanju občinske uprave,
načrt o delovnih mestih v ob-
činski upravi, odlok o prora-
čunu za leto 1995 in zaključni
račun za lani), medtem ko so
za delovanje, ki je časovno bolj
odmaknjeno, določili le posa-
mezna področja za sprejema-
nje aktov in delovanje (na pri-
mer področje družbenih de-
javnosti, urejanje in varstvo
okolja ter področje turizma,
podjetništva in obrti). V drugi
del programa pa so svetniki
razvrstili področje upravlja-
nja, kakršno je na primer po-
dročje urejanja cest in uprav-
ljanja z občinskim premože-
njem.	KL
Župan Štor se bo zaposlil
Po nekajmesečnem razmi-
šljanju se je tudi župan občine
Štore Franc Jazbec odločil, da
se bo profesionalizira!, saj je
dela toliko, da ga ne uspe do-
bro opraviti ob redni sedanji
zaposlitvi.
Franc Jazbec se bo redno
zaposlil 1. maja, občinska
uprava pa naj bi imela pet za-
poslenih. V prvi fazi bodo po-
leg župana zaposlili še tajnika
občine in računovodjo ter kas-
neje morda še pripravnika kot
pisarniško moč. Sicer pa se na
občini Štore pripravljajo na
prvo branje statuta ter priča-
kujejo takšne odločitve zako-
nodaje, da bi se čimprej osa-
mosvojili od prejšnje občine.
Sestajajo se že tudi občinski
odbori, ki so jih potrdili na
prejšnji seji občinskega sveta.
Prvi se je sestal finančni od-
bor, prihodnji teden pa se bo-
sta še odbora za družbene de-
javnosti in komunalno po-
dročje. Jazbec je tudi povedal,
da naj bi bila 31. marca po-
poldne skupna seja mestne ob-
čine Celje in novih občin Voj-
nik in Štore, kjer naj bi potrdi-
li zaključni račun, ko so bili še
skupaj pod eno streho.
T.VRABL
Slovenske ladje
Ljubljana, 15. m^j^
(Delo) - V nadaljevanju?
bruarske seje so poslaß.
državnega zbora razprg^
Ijali o reševanju portorošt
Splošne plovbe. Kot prç^
laga vlada, naj bi drža»
z zakonom, ki ga poslauj
obravnavajo po hitrem p^
stopku, prevzela nekaj vj
kot 74 milijonov dolarj^j
dolga, ki ga bo mora],
prevzeti tudi v primeru st¿
čaja Splošne plovbe. Čet
zakon zavrnili, bi v takojš
nje plačilo zapadlo 96 mili
jonov dolarjev posojila, ij
gubili pa bi tudi dvajsetla
di j. Minister za gospodai
ske dejavnosti Tajnikar j
pojasnil, da bi bila za dav
koplačevalce cenejša resi
tev slovenskega ladjarji
saj bi s tem prihranili naj
manj 21 milijonov dolarje\
Zopet France
Arhar
Ljubljana, 15. marc
(Večer) - Predsednik Mila
Kučan je predlagal držav
nemu zboru, da za guvei
nerja Banke Slovenije ime
nuje dr. Franceta Arharji
Pred svojo odločitvijo sej
posvetoval z nekaterim
strokovnjaki za finančnoi
monetarno področje, ki a
mu sedanjega guvernerji
priporočili kot naj primaj
nejšo osebnost za opravlj^
nje te funkcije. Ponovnoiz-
volitev Arharja podpiral-J
di predsednik vlade Ја1\
Drnovšek.	^
Končno sporazumi
Ljubljana, 15. mai(
(Delo) - Če ne bo sklen^
dogovor o politiki plač i
drugih prejemkov zaposle
nih v gospodarstvu, ne b
podpisan niti socialni spo
razum, so povedali v uprai
nem odboru Združenja de
lodajalcev Slovenije. Svo
bodni sindikati bi nami*
sporazum za leto 1995 pod
pisali takoj, medtem ko)
dogovor o plačah zanje i
vedno problematičen. Ce J
obe strani o politiki plači
bosta dogovorili, bodo àt
loda j alci predlagali sprt
jem zakona.
Groza v Kollzeju
LJUBLJANA, 13. ma«
(Dnevnik) - Stanovalci K»
lizeja, 150 let stare stavbj
v središču Ljubljane, so de
živeli pravi pekel. Natan»
ob 15.30 se je precejšnji Ч
zgradbe sesedel, pod rušf'
vinami pa naj bi po pp^
podatkih ostale tri ali šttt
osebe. Eno od njih so ga®
ci dve uri po nesreči usp»
izvleči še živo, odkrili pa^
tudi že prvo smrtno žrteV'
Odgovorni urednik: Bra»»
Stamejčič.
Pomočnica odgovornega o**'!
nika: MUena Brečko-Poklič |
Uredništvo: Marjela AS^
Irena Baša, Tatjana Cvirft
nj a Intihar, Brane Jeran**
Ksenija Lekič, Edi Masnec-^f
ška Selišnik, Ivana Starne]"^
Željko Zule. Tehnično ui^
nje: Franjo Bogadi,
Kojterer, Igor Šarlah. Obi»»
vanje: Minja Bajagič. Taj®"^
uredništva: Mojca Marot-
Naslov uredništva: Prešeren
19, Celje. Telefon: (063)
500, fax 441-032.	j
Št. 11. - 16. marec 1995
■NOVI TEDNIK

DOGODKI	ì
ladeče - na lastne noge
^ poklicna članica nove občinske uprave le Jožica Novak
y občini Radeče se morajo ob vseh
..yah in novostih, ki jih je prinesla
taln^ samouprava, ubadati še z obli-
' gpjem občinske uprave in iska-
sedeža nove občine.
Cecej zadev sicer še vedno urejajo
osednji laški občini, v veliko pomoč
,'tudi krajevna skupnost Radeče, ven-
[ f se bo občina tudi organizacijsko
l^j ali slej morala postaviti na lastne
lOge.
pred dnevi so v Radečah že zaposlili
prvo poklicno članico nove občinske
uprave Jožico Novak, ki je doslej v ra-
deški papirnici vodila službo za var-
stvo okolja. Novakovo je s pooblasti-
lom občinskega sveta na novo delovno
mesto imenoval župan Janez Zahrast-
nik, trenutno pa opravlja vse nujne
zadeve. Potem, ko bodo dokončno for-
mirali upravo, naj bi v občini vodila
področje družbenih dejavnosti in va-
rovanja okolja. Koliko stalno zaposle-
nih bo v novi občinski upravi, za sedaj
v Radečah še ne vedo. Občinski svet, ki
se ni sestal že dva meseca, naj bi zopet
zasedal prihodnji teden, takrat pa naj
bi spregovorili tudi o občinskem statu-
tu in o sistemizaciji občinske uprave.
V Radečah doslej še niso uredili pro-
storov za svoj občinski sedež, zagotovo
pa jih bodo v nekdanji zgradbi Kore,
kjer imajo trenutno začasno pisarno.
Do konca tega meseca bodo v pritličju
stavbe uredili tri pisarne, vendar zopet
le začasno.	Ji
Težav še ni konec
Dvaßset novih plazov v laški občini — Po prvih ocenah le
škode za 200 mllllonov
Zadnje deže\'je je v občini
Laško zopet naredilo precejš-
njo škodo. Že lansko poletje
sta dve neurji na območju ob-
čine povzročili za več kot 500
milijonov tolarjev škode, ki so
jo s pomočjo države ter z de-
narjem iz občinskega proraču-
na in nekaterih domačih po-
djetij v glavnem že omilili.
Po podatkih, ki še niso po-
polni, saj komisija še vedno
ocenjuje posledice neurja, so
narasle vode in obilne padavi-
ne na krajevnih in lokalnih ce-
stah zopet sprožile dvajset ze-
meljskih plazov. Najbolj hudo
je bilo v Laškem in v Rimskih
Toplicah, precej škode pa je
tudi v krajevnih skupnostih
Rečica, Sedraž, Zidani Most in
Sentrupert. Zaradi plazu sta
se delno porušili dve gospo-
darski poslopji v naseljih
Olešče in Strma, ogroženih je
tudi deset stanovanjskih hiš.
Najbolj je prizadeta stano-
vanjska hiša 6-članske druži-
ne Petra Markovška v bližini
Rimskih Toplic. Vodna ujma je
poškodovala nekaj vodovod-
nih zajetij in pretrgala kraiev-
na vodovoda v naseljih Reka
in Globoko. Pretrganih je bilo
tudi več telefonskih linij in
električnih vodov, znova pa so
bile poškodovane številne lo-
kalne ceste. Za ves promet sta
bili nekaj dni zaprti cesti La-
ško-Tovsto in cesta v zaselek
Trnovo v krajevni skupnosti
Sedraž.
Po prvih ocenah znaša ško-
da okrog 200 milijonov tolar-
jev, vendar so v občini prepri-
čani, da bodo končne številke
precej višje. Minuli teden so si '
najbolj kritična mesta v občini
že ogledali predstavniki repu-
bliškega geološkega zavoda in
predlagali nujne ukrepe, to pa
je za sedaj edina pomoč, ki so
jo v Laškem dobili od države.
Oktobra lani je namreč država
z novim zakonom o odpravlja-
nju posledic naravnih nesreč
ukinila dosedanji sistem soli-
darnosti in občinske komisije
za oceno škode, zakonodajalec
pa je vse pristojnosti prenesel
na regionalne komisije, ki pa,
ker pač še ni regij, niso usta-
novljene.
V Laškem so se zato morali
organizirati kar po svoje m so
na lastno pest pozvali prejšnjo
občinsko komisijo, ki je s po-
močjo predstavnika Komunal-
nega podjetja in občinskega
sveta v preteklih dneh brez-
plačno ocenjevala škodo po
vsej občini. S pomočjo občin-
skih strokovnih služb so tako
že organizirali najnujnejša po-
pravila in izvedli varnostne
ukrepe, kdo bo plačal vse stro-
ške pa ni znano, ne vedo pa
tudi, koliko denarja bo dala
država. Državno komisijo za
odpravo posledic naravnih ne-
sreč so o škodi že obvestili, to-
da iz Ljubljane so jim sporoči-.
li, da bodo njihove ocene vzeli
le na znanje, o denaiju pa se
bodo pogovarjali šele potem,
ko bo sprejet državni pro-
račun.
»V minulih dneh se je pri
meni oglasilo veliko občanov,
ki so spraševali, komu naj pri-
javijo škodo. Lahko sem jih le
tolažil, saj odgovora ne vem,«
komentira vse zaplete zaradi
neurejenosti odnosov med dr-
žavo in občino laški župan Pe-
ter Hrastelj. J. INTIMAR
iržavni svet na
okalno raven
pržavni svet nadaljuje se-
(aiike 1 novoizvoljenimi žu-
uni in predsedniki občinskih
çetov po sedežih volilnih enot
J volitve državnih svetnikov,
ij velenjskem srečanju v za-
ftku marca bodo predstavni-
j državnega sveta v ponede-
20. marca, gostovali
Celju.
Tema pogovora bo tudi to-
jat spoznavanje novih občin,
b tem pa še predstavitev dela
ižavnega sveta in možnosti
a tesnejše in konstrukti vnejše
jdelovanje. Predstavnikom
ove lokalne samouprave
Celjskega so državni svetniki
kupaj z vabilom za srečanje
losredovali tudi poročilo
I svojem delu v preteklem
Iveletnem obdobju.
IS
ležave
^pokopališkim
fedom
1 .Vijeji občinskega sveta ob-
(W Ljubno so se minuli četr-
ti med drugim posvetili
okavnavi pokopališke pro-
linatike in sklenili, da bodo
»ali na starem ljubenskem
ikopališču zagotoviti večji
id.
Odlok o pokopališkem redu
I sicer že izdala bivša občina
lozirje, v novi občinski upra-
ipa bodo poskrbeli za njego-
0 izvajanje. Ravno zato so
fedlagali tudi imenovanje
We pokopališke uprave.
Svetniki so razpravljali tudi
'pomladanski očiščevalni ak-
i¡i, ki naj bi jo izvedli v kraju
" bližnjih zaselkih ter ob re-
^ in potokih. Imenovali so
*lbor, ki bo akcijo organizi-
in sklenili, da bodo v očiš-
«valno akcijo skušali priteg-
"ti še razna društva v občini
"osnovno šolo.
KL
Največ D denarju
Občinski svet občine Slovenske Konjice bo danes, v četrtek,
na svoji tretji seji največ govoril o denarju.
Med drugim bodo obravnavali odlok o zaključnem račvmu
proračuna bivše občine za preteklo leto, težkem 842 milijonov
tolarjev^ v osnutku izhodišč javne porabe za letos pa je zapisa-
nih 471 milijonov tolarjev. Komisija, ki so jo imenovali na
zadnji seji, pa je tudi že pripravila poročilo o še nerealiziranih
finančnih obveznostih bivše občine, ki bodo očitno bremenile
sedanjo. Obravnavali bodo tudi vrsto odlokov. Pomembni so na
primer odloki o varovanju območja izvira pitne vode zajetja
Skrbinšek v Konjiški vasi, o ustanovitvi stanovanjskega sklada
občine in o organizaciji ter delavcih v občinski upravi. Po
načrtu bodo v njej delalo 15 delavcev.	MBP
Stoletnica
Celjskega
gimnazijskega
vprašanja
Pred štirimi leti se je kot pr-
vo v Sloveniji ustanovilo zdru-
ženje celjskih gimnazijcev
vseh generacij, ki je kot eno
svojih odmevnejših akcij pri-
pravilo uspelo srečanje nekda-
njih in zdajšnjih gimnazijcev.
Trenutno pa imajo v združenju
veliko dela s pripravo medna-
rodnega simpozija Celjsko
gimnazijsko vprašanje (1895-
1995), ki bo v Celju med 19. in
21. aprilom.
Gimnazija Celje je v mestu
ob Savinji zrasla leta 1808, do-
bre tričetrt stoletja kasneje pa
je že bila povod za padec du-
najske Windischgraetzove vla-
de. Leta 1895 so bile namreč
na Gimnaziji Celje uvedene
slovensko-nemške vzporedni-
ce, kar je bil rezultat dolgolet-
nega boja za uvedbo slovenšči-
ne kot učnega jezika v celjsko
gimnazijo. Zaradi »celjskega
gimnazijskega vprašanja« je
tako tega leta — čeprav skoraj-
da nihče v takratni Evropi ni
vedel niti tega, kje je Celje
- padla dunajska vlada.
Združenje celjskih gimna-
zijcev vseh generacij priprav-
lja v sodelovanju z Zgodovin-
skim društvom Celje, ljubljan-
sko izpostavo dunajskega Av-
strijskega instituta za vzhodno
in jugovzhodno Evropo ter
Gimnazijo Celje med 19. in 21.
aprilom slovensko-avstrijski
simpozij. V okviru simpozija
bodo slovenski in avstrijski
strokovnjaki predstavili 10 re-
feratov, organizatorji simpozi-
ja pa bodo kasneje izdali tudi
zbornik referatov in razprav.
IS
^rotl razpršenosti zbornice
^^ ^Biah veleniske gospodarske zbornice In regijskega združenja
ђ^ткоу so razpravljali o predlogu statuta GZS
. ^Iinuli petek so se sestali
^"«odbora Območne zborni-
ђ ,.*®'enje in oblikovali te-
j^ Jna stališča do predloga
Sin" Gospodarske zbornice
Člani odbora so bili
,, da potrebujemo v Slo-
ЈђД'. «notno zbornico, ki bo
^ tnočna partnerica drža-
Ntf	P® nastopili
tijj- j^^'j razpršeni organiza-
"» delovanju zbornice.
itut!)?^^ obravnava predloga
GZS bo trajala do 24.
^jsk^ takrat pa imajo re-
^sreri ^^'"rnice možnost, da
ij^j kujejo svoje pripombe,
itatu,^^.^ za pripravo novega
Vrik^ več, eden izmed naj-
ovo ^onejših pa je prav go-
'ŽS ' bil zadnji zakon
ÎSU	l^ta 1990. v tem
Harsik je v godpodarstvu
ђ J^aj spremenilo. Podjetja
liUU, spreminjala tako po
^n jp kot številu. Ilustrati-
primer podatek, ki
^ • aa je bilo v Sloveniji
pred petimi leti okoli 3 tisoč
podjetij, danes pa jih je pri-
bližno desetkrat več. Vedno
več je manjših podjetij, potem-
takem je drugačno tudi delo-
vanje združenj in območnih
zbornic. Vse to je terjalo prila-
goditev notranje strukture
zbornice in njenega delovanja.
Statut GZŠ naj bi zapolnil
praznino v prehodnem obdob-
ju, vsaj do novega zakona
GZS, ki bi lahko zajel še kore-
nitejše spremebe na področju
gospodarskega življenja. Po
besedah Boža Ledni ka, direk-
torja Območne zbornice Vele-
nje, je najvažnejši vsebinski
element statuta v decentrali-
zaciji zbornice in njeni avto-
nomiji, poleg tega pa je pred-
videna tudi sprememba pri vo-
denju zbornice, saj naj bi uva-
jali novo skupščino zbornice
in ožji upravni odbor. Po tem
predlogu statuta naj bi v za-
četni fazi ohranjali tudi pa-
nožna združenja in regionalne
zbornice. Kot že rečeno, so se
člani odbora velenjske zborni-
ce zavzeli za enotno in močno
zbornico. Strinjali so se
s predlogom, da bi imela zbor-
nica novo skupščino in uprav-
ni odbor. Več članov odbora
pa je poudarilo potrebo po
krepitvi regionalnih zbornic,
saj so po njihovem mnenju
ravno to tisti mehanizmi, ki
lahko poskrbijo za usmerjanje
razvoja v posameznih regijah.
K. LEKIĆ
O predlogu statuta GZS so
razpravljali tudi člani uprav-
nega odbora Združenja po-
djetnikov Savinjsko-šaleške
regije, ki deluje p'od okriljem
Območne zbornice Velenje.
Menili so, da bi morali v statu-
tu opredeliti veto na tiste skle-
pe, ki zadevajo mala podjetja.
Zavzeli so se še, da bi imelo
Združenje podjetnikov Slove-
nije znotraj GZS status pravne
osebe.
Konec mafijskega
premirja
Po 15. letih premirja, ki
so ga sklenili poglavarji
najpomembnejših mafij-
skih družin na Siciliji, je
tam izbruhnil nov val nasi-
lja. Od sredine februarja se
vrstijo umori in obračuni,
ki so v glavnem povezani
z mafijskimi skesanci.
V Italiji je v teh dneh naj-
bolj odmeval napad na ne-
čaka najslavnejšega mafij-
skega skesanca Tommasa
Buscette. Z novimi uboji
naj bi mafija pokazala, da
je pripravljena ubiti vse
najbližje sorodnike skesan-
cev, če bodo le-ti preveč so-
delovali z oblastmi. Zaradi
pričevanj nekdanjih mafij-
cev, zdaj skesancev, je poli-
cija namreč aretirala več
mafijskih družin in tolp,
med takšne akcije policije
pa sodi tudi aretacija naj-
slavnejšega mafijskega
bossa Salvatoreja Totoja
Riina. Ta je zdaj spet na
udaru javnosti, saj je zara-
di govoric palermskega žu-
pana, da je sodeloval z ma-
fijo, naredil samomor ka-
rabinjer Lombardo, ki je
pred dvema letoma aretiral
Riino.
Svetovni vrli
o revščini
v Koebenhavnu je pote-
kala konferenca Združenih
narodov o socialnem raz-
voju. Poleg številnih pred-
stavnikov nevladnih orga-
nizacij (bilo jih je 15 tisoč
iz 180 držav), ki se ukvar-
jajo s socialnimi vprašanji,
je na njej sodelovalo okoli
130 predsednikov vlad in
držav. Na konferenci sta
spregovorila tudi slovenski
premier Drnovšek in mini-
strica za delo, družino in
socialne zadeve Klinarjeva.
Udeleženci srečanja so
sprejeli sklepno izjavo, ki
vsebuje deset predlogov za
reševanje problematike
revščine, brezposelnosti in
družbenega razslojevanja.
Program ukrepov pa vse-
buje pet po^avij: o ustvar-
janju primernega okolja za
razvoj, odpravljanju revš-
čine, odprtju novih delov-
nih mest, družbeni integra-
ciji in izvajanju sklepov vr-
hunskega srečanja. Vendar
pa je bila konferenca bolj
načelne narave, saj so se
njeni udeleženci bolj sez-
nanili s problemi, kot so
naraščanje števila svetov-
nega prebivalstva in zato
pomanjkanje hrane in dela,
niso pa našli dolgoročnih
rešitev. Številne razprave
so izzvenele le v poudarja-
nju problemov, predvsem
ženske udeleženke pa so
poudarjale, da so ženske ti-
sti del prebivalstva, ki ga
najbolj prizadevata revšči-
na in neenakost. Kar 70 od-
stotkov od 1,2 milijarde
revnih so ženske, ki pred-
stavljajo tudi kar dve tret-
jini nepismenega prebival-
stva.
Denarna pomoč
Rusiji
v Moskvi so bili na obi-
sku ministri t.i. evropske
trojke - Francije, Nemčije
in Španije. V pogovorih
s predsednikom Jelcinom
in zunanjim ministrom Ko-
zirjevom je bila v ospredju
začasna preložitev podpisa
predhodnega trgovinskega
sporazuma med Rusijo in
Evropsko unijo. Evropski
sogovorniki so menili, da
kriza v Cečeniji ruši part-
nerske odnose med Rusijo
in EU. V Kremlju so evrop-
ski trojki zato zagotovili,
da si bodo prizadevali za
politično rešitev čečenske
krize. Jelcin pa je sogovor-
nikom obljubil, da bo Rusi-
ja Čečeni j i omogočila de-
mokratično zakonodajo in
pomagala izpeljati svobod-
ne volitve. Če bo Rusija
pravočasno rešila čečensko
krizo, naj bi začasni trgo-
vinski sporazum z EU pod-
pisala konec aprila. Jelcin
je privolil tudi v ustanovi-
tev stalne misije Organiza-
cije za varnost in sodelova-
nje v Evropi na ozemlju
Ruske federacije. V Moskvi
pa se je mudil tudi direktor
Mednarodnega denarnega
sklada (IMF) Camdessus,
ki je z Jelcinom podpisal
sporazum o dodelitvi do-
brih 6 milijard dolarjev po-
sojila IMF Rusiji.
Grčija ima novega
predsednilca
Grški parlament je po
dveh neuspelih poskusih
naposled izvolil novega
predsednika države. Grčijo
bo naslednjih pet let vodil
kandidat vladajočih soci-
alistov in nacionalistične
desnice, 69-letni pravnik
Kostis Stefanopulos. Znan
je kot eden najbolj umirje-
nih in poštenih grških poli-
tikov, saj ni bil vpleten
v nobeno od številnih gr-
ških političnih afer. Stefa-
nopulos je na univerzi
v Atenah študiral pravo,
nato pa je v Patrasu 20 let
uspešno opravljal odvetni-
ško prakso. Leta 1964 je bil
prvič izvoljen v parlament,
deset let kasneje pa je zaprl
odvetniško pisarno in se
povsem posvetil politiki.
Tako je bil do leta 1985
član stranke Nova demo-
kracija, opravljal pa je vr-
sto državniških dolžnosti;
med drugim je bil tudi no-
tranji minister in minister
za socialne zadeve. Leta
1985 je izstopil iz stranke
Nova demokracija in usta-
novil svojo stranko Demo-
kratična prenova, s katero
je leta 1989 tudi prišel
v parlament.
ZgodovinsIcI padec
dolarja
Ameriški dolar je dose-
gel najnižjo vrednost vse
od ustanovitve sodobnega
sistema menjalniških teča-
jev v 40 letih. Tako je bila
najnižja vrednost zelene
ameriške valute na tokijski
borzi 88,75 japonskega je-
na, dolar pa je tudi veljal le
1,34 nemške marke. Zaradi
naraščajoče nemške marke
so padle druge evropske
valute, tako da sta franco-
ska in belgijska banka mo-
rali zvišati obrestne mere.
Nemška Bundesbanka se
na naraščanje nacionalne
valute ni odzvala, ravno ta-
ko z morebitnimi višjimi
obrestnimi merami ni po-
segla ameriška centralna
banka. S padanjem dolarja
se je nanu-eč bolj cenil
ameriški izvoz, po drugi
strani pa zmanjševal trgo-
vinski primanjkljaj z Ja-
ponsko. Kljub pasivnosti
centralne banke se je dolar
malo okrepil, vendar se
poznavalci bojijo, da ne za
dolgo, saj je z njim povezan
nevaren finančni položaj
v Mehiki. Ameriški pred-
sednik Clinton je namreč iz
denarnih rezerv namenil 20
milijard dolarjev posojila
Mehiki, tako da je v denar-
nem skladu ostala pre-
majhna masa denarja za
okrepitev dolarja. Padajoči
dolar je povzročil težave
predvsem japonskim izvoz-
nikom.
Št. 11. - 16. marec 1995
GOSPODARSTVO

Nova telefonska centrala na
Svetini
Potrebe po novih telefonih na Svetini se kažejo že več
let. Nezadostno število telefonskih priključkov ter nezgra-
jeno omrežje doslej nista omogočala vključevanja novih
naročnikov.
Telekom je predlani začel akcijo pridobivanja sredstev
in izdelave projektov za izgradnjo telefonije na območju
Svetine. Za celoten projekt je bilo premalo denarja, zato je
Telekom pri bivši občini Celje najel kredit s subvencioni-
rano obrestno mero v višini 6 milijonov 773 tisoč tolarjev.
Svoj prispevek k izgradnji telefonskega omrežja so
v obliki kredita prispevali tudi novi telefonski naročniki.
Lani so bile sklenjene vse pogodbe za dobavo in montažo
telekomunikacijske opreme ter izgradnjo krajevnega tele-
fonskega omrežja in dela so se konec leta lahko začela. Za
povezavo avtomatske telefonske centrale Svetina s Celjem
je zgrajen tudi nov radijski sistem, vključena je centrala
z zmogljivostjo 152 priključkov, kar zadošča pričakova-
nemu povpraševanju po novih telefonskih priključkih na
tem območju.
Vključevanje novozgrajenih priključkov teče v teh dneh
in tako je odpravljena še ena temna lisa pri zagotavljanju
sodobne telefonije na območju, ki ga pokriva Poslovna
enota Celje.
BRANKA BIZJAK
Radeče Papir išče
novega direiitorja
Od 1. marca Janez Za-
hrastnik ni več generalni di-
rektor radeške papirnice.
Tovarno je zapustil na lastno
željo in bo odslej poklicno
opravljal funkcijo župana
nove občine Radeče.
Janez Zahrastnik je v Ra-
deče papirju delal dobrih de-
set let, sprva kot pomočnik
generalnega direktorja, nato
pa je bil osem let generalni
direktor. Podjetje je želel za-
pustiti že aprila lani in je
takrat tudi že napisal odpo-
ved, vendar so ga poslovodne
strukture in delavski svet
prepričali, naj tovarne ne za-
pusti v njenih najhujših tre-
nutkih. Papirnica je namreč
bila lani zaradi izgube trga
in prevelike zadolženosti
pred popolnim zlomom, brez
pomoči republiške vlade in
parlamenta zagotovo ne bi
preživela. Zahrastnik je tako
v podjetju ostal še naprej,
vendar pa svoje odpovedi ni
preklical, ampak jo je samo
deponiral. Za dokončni od-
hod iz tovarne se je, kot pra-
vi sam, odločil potem, ko so
ga na lanskih lokalnih voli-
tvah izvolili za prvega župa-
na nove radeške občine. Ker
obeh odgovornih funkcij ne
bi mogel opravljati hkrati in
dobro, se bo v prihodnje raje
posvetil županovanju, še zla-
sti zato, ker je v občini po-
trebno rešiti vrsto perečih
problemov.
Janeza Zahrastnika je na
direktorskem mestu za ta
mesec kot vršilec dolžnosti
zamenjal dosedanji pomoč-
nik direktorja za proizvodna
in tehnična vprašanja ing.
Boris Knavs, kdo bo novi di-
rektor radeške Papirnice, pa
za sedaj še ni znano. Razpis
je sicer že zaključen, izbor
najustreznejšega kandidata,
ki naj bi funkcijo prevzel 1.
aprila, pa spremljajo tudi
Banka Slovenije in najvišji
republiški organi.	JI
Kdo da več?
Na tìrugi iavni dražbi Sklada RS za razvoj so številna
poaietja dobila nove solastnike
Na parketu Ljubljanske
borze se je odvijala druga
dražba delnic Sklada RS za
razvoj. Na njej je sodelovalo
108 podjetij, na razpolago pa
je bilo 124 paketov njihovih
delnic. Skupna vrednost po-
nujenih paketov po izklicni
ceni je bila slabih 12 milijard
tolarjev. Kupci so bile poo-
blaščene družbe za upravlja-
nje, teh je bilo kar 22, v svoji
lasti pa imajo 36 pooblaščenih
investicijskih družb. Družbe,
ki so kupovale delnice so raz-
polagale s kapitalom v višini
okoli 173 milijard tolarjev.
Na dražbi se ni dogajalo nič
pretresljivega, potekala je po-
vsem mimo in se končala v uri
in pol. Na njej so lahko poo-
blaščene investicijske družbe
(PID) zamenjale certifikate
državljanov za delnice podje-
tij, ki so na podlagi Zakona
o lastninskem preoblikovanju
podjetij prešla v last Sklada za
razvoj. Predmet prodaje je bil
posamezen paket delnic, v ka-
terem je büo opredeljeno šte-
vilo delnic posameznega po-
djetja. Izklicno ceno delnic je
določila posebna komisija za
cene, na podlagi ocenjene
vrednosti podjetij. Na drugi
dražbi trgovanja z gotovino ni
bilo, medtem ko je sklad na
prvi dražbi, ki je büa decem-
bra lani, investicijskim druž-
bam prodajal dvajset odstotne
svežnje delnic za gotovino
v obliki blagajniških zapisov
Banke Slovenije. Kdaj bo
sklad spet ponudil gotovino, ni
znano. To se lahko zgodi šele
na zadnji dražbi oziroma ob
koncu lastninjenja.
Kako je bil Sklad RS za raz-
voj zadovoljen z dražbo, nam
je povedal njihov finančni sve-
tovalec Franc Šinmovec:
»Dražba je bila presenetljivo
hitro končana, čeprav je bilo
na razpolago dvakrat več pa-
ketov delnic kot na prvi draž-
bi. Glede same izvedbe smo
zelo zadovoljni, tehnično je
dražba potekala brezhibno.
Povpraševanje družb je bilo
prilagojeno njihovim anali-
zam, ki jih pripravljajo za vsa-
ko podjetje, na osnovi podat-
kov, ki so jim na razpolago. Na
osnovi teh analiz se družbe od-
ločajo, katere pakete delnic
podjetij bodo kupile oziroma
do katere cene so pripravljene
kupovati. To smo lahko videli
tudi tokrat, saj je büo umak-
njenih 16 paketov delnic, kar
pomeni, da družbe niso bile
pripravljene plačati cene, po
kateri so ponujali pakete. Mo-
ram seveda poudariti, da smo
pravilnik o javni dražbi neko-
liko spremenili. Na prvi javni
dražbi so lahko sodelovale sa-
mo pooblaščene investicijske
družbe, tiste seveda, ki so regi-
strirane. Tokrat pa smo spre-
menili način trgovanja in
omogočili tistim pooblaščenim
družbam za upravljanje, ki
imajo več PID, da lahko nasto-
pijo s skupnim pooblaščen-
cem. To pomeni, da med sa-
mim trgovanjem ne vemo, ka-
tera PID je kupec posamezne-
ga paketa. Predstavniki si pa-
kete razdelijo po dražbi.«
Za nakup delnic podjetji se
je potegovalo kar precej poo-
blaščenih investicijskih družb
- Nacionalna finančna družba.
Atena, Krona, Triglav, KBM-
Infond, Probanka, Setev, Vipa
invest. Kompas sklad, DPB
Vizija, Modra Linija, Pomur-
ska investicijska družba, Ca-
pinvest. Maksima, Mercata,
Arkada Ena, Kmečki sklad,
Pulsar, Aktiva Avant I, PID
Zvon, Certius in Nika. Vsa po-
djetja za družbe niso bila zani-
miva, tako da je nekaj podjetij
ostalo neprodanih. Iz ponudbe
so umaknili 16 paketov delnic,
cene nekaterih pa so padle
precej nizko.
Branko Pavlin, direktor PID
KBM-Infond iz Maribora je
povedal: »S kupčijo smo zelo
zadovoljni, kupili smo za ne-
kaj več kot milijardo tolarjev
delnic. Pričakovanja smo v ce-
loti izpolnili, saj smo delnice
kupili pod ugodnimi pogoji,
tako da lahko računamo na
ugodne donose.«
Kdaj bodo te delnice dejan-
sko lahko kotirale na borzi in
kakšno je trenutno vzdušje na
torkovih borznih sestankih,
nam je pojasnil direktor Ljub-
ljanske borze mag. Draško Ve-
selinbvič: »Delnice, ki so iz
javne prodaje, se lahko znaj-
dejo na trgu vrednostnih pa-
pirjev že v tem trenutku. Pogoj
je, da so te družbe zaključile
lastninsko preoblikovanje in
da so že registrirane na sodiš-
ču. Takšna družba mora svojo
knjigo delničarjev prinesti
v register na borzi. Sicer pa je
redni trg na borzi zdaj nekoli-
ko umirjen. Trenutno se naj-
več trguje z vrednostnimi pa-
pirji, ki jih je izdala Banka
Slovenije, to so tako imenova-
ni nakupni boni, s katerimi se
trguje izključno preko elek-
tronskega sistema na borzi. Od
nadaljnjih potez Banke Slove-
nije je odvisno, kaj se bo s tr-
gom vrednostnih papirjev do-
gajalo, saj lahko s svojimi
ukrepi zelo poseže na ta trg.
Seveda s ciljem, da usmerja te-
čaj slovenskega tolarja, v smi-
slu boljšega tečaja za izvozni-
ke in na drugi strani obvlado-
vanje inflacije. To ima tudi ne-
kaj stranskih učinkov, dvigo-
vanje obrestne mere, večanje
nadaljnjih deviznih rezerv in
veliko špekulantskega pretoka
denarja tudi iz tujine. To vse-
kakor vpliva na trgovanje na
borzi.«
DAMJANA SEME
Na dražbi je sodelovalo iudi enajst podjetij iz celjske regije. Vsa so bila prodana. Po izklicni ceni
so prodali delnice podjetji Comet Holding Zreče in Liko Liboje, medtem koje Dimnikarstvo Celje
za štiri odstotke preseglo izklicno ceno. Najslabše se je odrezal M Club Velenje, ki je delnice
prodal po 76 odstotni vrednosti. Aurea Celje je bila pri prodaji uspešnejša le za dva odstotka.
Tekstilna tovarna Prebold je delnice prodala po 98 odstotni vrednosti, Minerva Žalec po 96
odstotni vrednosti, Zavod za urbanizem Velenje in Unimont iz Slovenjskih Konjic po 92 odstotni
vrednosti, Remont Celje in Tkanina pa po 88 odstotni vrednosti izklicne cené.
Kmalu obrtna dovoljenja
Obrtna zbornica Slovenije
bo v kratkem začela izdajati
obrtna dovoljenja, ki jih mora
imeti po lani sprejeten zakonu
vsakdo, ki opravlja obrtno ali
obrti podobno dejavnost. Brez
tega dovoljenja ne bodo mogli
več delati, potrebovali pa ga
bodo tako obrtniki kot vsi ti-
sti, ki se ukvarjajo s svojo de-
javnostjo kot obrtjo in so regi-
strirani po zakonu o gospodar-
skih družbah.
Vsem tistim, ki obrtno ali
obrti podobno dejavnost že
opravljajo, bo obrtna zbornica
dovoljenja podelila avtomatič-
no. V prihodnjih dveh mesecih
naj bi jih na podlagi podatkov
iz obrtnega registra dobilo
približno 50 tisoč pravdnih in
fizičnih oseb. Obrtno dovolje-
nje mora torej zbornica izdati
vsem tistim, ki so obrtno ali
njej podobno dejavnost ter do-
mačo ali umetno obrt oprav-
ljali že ob uveljavitvi obrtnega
zakona. Vsakdo, ki se bo na
novo odločil za obrtno ali njej
podobno dejavnost, bo moral
najprej na ustrezni upravni
enoti zaprositi za izdajo odloč-
be o izpolnjevanju minimalnih
pogojev za opravljanje tega
dela. Z njo bo potem odšel na
območno obrtno zbornico, kjer
bo oddal vlogo za obrtno do-
voljenje, priložiti pa bo moral
tudi dokazila o izobrazbi in
povedati ime nosilca dejavno-
sti. Obrtna zbornica mu bo na-
to izdala dovoljenje, ki bo po-
goj za priglasitev pri pristojni
davčni izpostavi. Tisti, ki se
bodo odločili, da bodo obrt ali
njej podobno dejavnost oprav-
ljali organizirani v eno izmed
gospodarskih družb, pa bodo
morali najprej registrirati
družbo z vpisom v sodni regi-
ster. Šele nato bo upravna
enota izdala odločbo o izpol-
njevanju minimalnih pogojev,
območna obrtna zbornica pa
obrtno dovoljenje.
Biti obrtnik, pravijo na
zbornici, ne pomeni več imeti
zgolj status obrtnika, temveč
opravljati obrtno in njej po-
dobno dejavnost na obrtni na-
čin. Obrtnih dovoljenj ne bodo
dobili tisti, ki so sicer bili po
stari zakonodaji obrtniki, ven-
dar opravljajo dejavnost, ki po
obrtnem zakonu ne sodi
v obrt, na primer trgovci in
vsi, ki opravljajo intelektualne
storitve.
IB
Znižanje
izhodiščne
obrestne mere
Hmezad banka d.d. ¿j,
lec je na marčevski seji
upravnega odbora batiitç
podprla prizadevanja
Združenja bank Slovenija
in sprejela sklep o ponov.
nem podpisu Dogovora
o določanju zgornje meje
pasivnih obrestnih
v bankah in hranilnici
Ta med drugim zavezuj
podpisnice, da bodo pozü
tivne učinke, ki izhajajo d
znižanja pasivnih obresU
nih mer, namenile ргел
vsem za znižanje aktivM
obrestnih mer. V Hmezd
banki d.d. pričakujejo, 3
bo dogovor sprejet, zato a
sedaj znižujejo izhodišča
obrestno mero za розојШ
pravnim osebam na 11 оЛ
stotkov letno. Prepričaj
so, da bodo ugodnejša po.
soj ila pripomogla k žago-
tavljanju pogojev za gospo-
darski napredek ter cenej-
šo proizvodnjo in distribu-
cijo blaga.
Za razvoj
podeželja
v laški občini namerava-
jo letos uresničiti program
razvoja podeželja in obno-
ve vasi. Tamkajšnji izvršni
svet je namreč že lani spre-'
jel sklep o izdelavi progr»j
ma, denar zanj, po prw
ocenah bo to 990 tisoč»
larjev, pa naj bi zagoto^
v letošnjem proračuil
Podpisana je tudi pogodbi
o sofinanciranju s kmetij
skim ministrstvom, prfr
gram razvoja pa naj bi di
konca letošnjega maja iz-
delalo podjetje Novn'0
Studio podeželje d.o.a
z Raven na Koroškem.
Tajnikar v Žalcu
Minister za gospodarski
dejavnosti dr. Maks Tajni-
kar se je sinoči v žalski
skupščinski dvorani pogo-
varjal s člani Kluba mana-
ger Žalec, občinskim vod-
stvom ter vodstvom držav-
ne uprave v Žalcu. Temi
pogovora so bile aktualn«
gospodarske razmere te
problem vzpostavitve sa-
mostojne notranje organi-
zacijske enote za področji
gospodarstva v Upravni
enoti Žalec.
m
it. 11. - 16. marec 1995
5
GOSPODARSTVO
Za čistejšo Slovenijo
^огеИ botío na celjskem sejmišču odprli 3. sejem EKO 95
v torek, 21. marca, bo ob 10.
•minister za okolje in pro-
f jj Pavle Gantar na celj-
'"m sejmišču odprl tradici-
sejem EKO 95. Gre za
'tii specializirani sejem, na
'^tltetn bo 88 domačih in tu-
1 podjetij predstavilo svoje
^аше, izdelke in rešitve
'^ročja varovanja okolja,
^nji sejem bo potekal do
Í Diarca pod geslom: »Dobro
ifo, Slovenija, kaj bom storil
^gs, da bo moja dežela či-
.iša?«____________________________
fía sejmu se bodo predstavi-
večinoma razstavljalci iz
lovenije, Avstrije in Italije,
teko zastopnikov pa bodo so-
elovala podjetja iz Avstrije,
lelgije, Italije, Nemčije, Veli-
ke Britanije, Švice in ZDA.
Hkrati se bo zaključila tudi
akcija Ekološki izdelek 1995,
ki so jo pripravili na Ministr-
stvu za okolje in prostor v so-
delovanju z Gospodarskim
vestnikom. Zvezo inovatorjev
in Uradom za varstvo indu-
strijske lastnine. Na razpis se
je prijavilo 36 podjetij oziroma
posameznikov, komisija pa bo
izbrala 12 najboljših in jih
predstavila na sejmu.
Razstavni program bo zaje-
mal več sklopov: predstavitve
različnih ekoloških projektov,
ekološki inženiring, program
komunalne opreme za zbiranje
in odvoz odpadkov v gospo-
dinjstvu in industriji, predsta-
vitev komvmalnih storitev,
cestne opreme, opreme za go-
spodarno izrabo energije, za
čiščenje in pripravo vod, za
čiščenje zraka ter naprave za
ekološke meritve.
Posebej zanimiva bodo
spremljevalna strokovna po-
svetovanja, ki bodo v dvorani
E in se bodo vsak dan zaklju-
čila s širšo razpravo in izme-
njavo mnenj.
O zakonodaji, ki zadeva
varstvo okolja, bodo govorili
v sredo dopoldne, posvet pa bo
vodil mag. Radovan Tavzes,
državni sekretar ministrstva
za okolje. Pod vodstvom dr-
žavnega sekretarja Marka Slo-
karja bo v četrtek dopoldne
posvet o ravnanju z odpadki
v Sloveniji, na katerem bo
predstavljen tudi predlog stra-
tegije ravnanja z odpadki
v Celju. V četrtek popoldne
bodo pod vodstvom Dušana
Hrčka, direktorja Hidromete-
orološkega zavoda Slovenije,
govorili o obremenitvi okolja
v celjski regiji. Obdelali bodo
onesnaženost zraka in dosežke
pri njenem zmanjševanju, ka-
kovost voda in onesnaženost
tal.
Zadnji sklop posvetovanja
bo namenjen varstvu narave.
Pod vodstvom mag. Mitje
Briclja iz Zavoda RS za var-
stvo okolja in vodni režim bo-
do govorili o strategiji varstva
narave v Sloveniji, evropskem
letu varstva narave, o poveza-
vi te teme z gradnjo avtocest
v Sloveniji in njenih negativ-
nih vplivüi na živalske vrste. '
Govorili bodo tudi o savskih
elektrarnah in njihovem vpli-
vu na okolje ter o regijskih
parkih kot instrumentih za va-
rovanje narave. Mednje naj bi
se uvrstila tudi območja Kam-
niško-Savinjskih Alp, Pohorja
in Kozjanskega.
V okviru sejma bo še nekaj
strokovnih predstavitev. V to-
rek ob 9. uri bo Ekološki fo-
rum, v sredo ob 12.30 predsta-
vitev borze sekundarnih suro-
vin v organizaciji Marineta in
SEG, ob 13. uri pa še forum
z naslovom Okolje - država
- nevladne organizacije in dru-
štva. V četrtek opoldne bodo
predstavili nekatere novosti
v komunalnih podjetjih, zad-
nji dan sejma, to je v petek, 24.
marca, pa bo še Zelena imi-
verza.	X. CVIRN
I sejem EKO
Lip pred lastninsifim preoblilcovanjem
Lip, eno zadnjih večjih ko-
njiških podjetij, ki mu je po
razpadu jugoslovanskega tr-
žišča uspela preusmeritev na
zahodnoevropsko tržišče in ki
v zadnjih letih ponovno uspeš-
no posluje, je bil v minulem
mesecu zaradi nezaupnice di-
rektorju Stanetu Kokelju tema
številnih pogovorov.
V	podjetju je zaposlenih
preko 380 delavcev, samo
v preteklem letu je v njem na-
šlo delo 73 ljudi, nikogar pa
niso odpustili ali napotili na
čakanje. Nova delovna mesta
so lahko odprli predvsem za-
radi osvajanja novih tržišč,
prizadevanja za večjo kako-
vost in večjega povpraševanja
po njihovih izdelkih. Po mne-
nju direktorja ima tovarna da-
nes čvrst program razvoja, so-
cialne varnosti, zagotovitve
dela in nadaljnjega stabilnega
gospodarjenja.
V	Lipu so se odločili za no-
tranji odkup, s čimer bodo de-
lavci postali večinski lastniki,
dobili so že prvo soglasje
Agencije. Certifikate je v po-
djetje vložila večina zaposle-
nih in približno polovica upo-
kojencev.. Vrednost podjetja je
ocenjena na približno 398 mi-
lijonov tolarjev, od tega imajo
za nekaj manj kot 3,5 milijona
denacionalizacijskih zahtev-
kov, ostalo vreàiost, približno
395 milijonov tolarjev, bodo
prenesli na sklade, 20 odstot-
kov premoženja bodo namenili
za interno razdelitev, 40 od-
stotkov pa za notranji odkup.
Skupna vrednost doslej zbra-
nih certifikatov znaša približ-
no 130 milijonov tolarjev,
manjka še okrog 30 milijonov
tolarjev, zato se odločajo za
zakonsko možnost, da porabi-
jo razliko plač do 100 odstot-
kov po kolektivni pogodbi.
Svoje bo o tem povedal delav-
ski svet, zatem pa bodo, kot je
dejal direktor Stane Kokelj,
izračunali, koliko bo v podjet-
je lahko vložil vsak delavec, ki
se je odločil za notranji odkup.
Ta delež, ki se sicer ne more
izplačati, lahko pa se porabi
za notranji odkup, ima pred-
nost pred certifikati, morebit-
ni ostanek certifikatov pa bo-
do vrnili delavcem. Po bese-
dah Staneta Kokelja v podjet-
ju račimajo, da drugih formal-
nih zapletov in sprememb za-
kona ne bo, v prihodnjih dveh
mesecih pa nameravajo prido-
biti še drugo soglasje Agencije
za prestrukturiranje in priva-
tizacijo.	TASK
NOVO NA BORZI
fío podjetij doliilo
Aove solastnilce
Na drugi javni dražbi pake-
)vdelnic podjetij, ki je bila 8.
1995 v prostorih Ljubljan-
№ borze, je približno 100 po-
letij dobilo nove solastnike,
tíadi so za pakete delnic od-
leli okoli 11 miljard tolarjev
ertifikatov. Neprodanih je
stalo 14 podjetij. Po obeh
fažbah (decembra in marca)
Ч pooblaščeni investicijski
'ladi solastniki že približno
esetine slovenskih podjetij,
^imanja za delnice, ki jih na
fažbah kupujejo skladi, je
>fnda zelo veliko. Narobe pa
M da še vedno ni pravil, kald-
® naj bi bilo trgovanje. In ta
"■ävila bi bila nujno potrebna.
Na borzi je bilo v torek vide-
' veliko bledih obrazov. Vzrok
® seveda v padanju kuponov
¡«gajniških zapisov Banke
«ovenije. Borzni tečaj kupo-
^^ blagajniških zapisov je
'Чек 7. 3. dosegel najvišji
^ај 20.600 SIT in nato začel
J^o padati. V četrtek 9. 3. je
^vprečni tečaj kupona padel
J, 15.530,00 SIT. S kuponi je
C prometa kar za 404 mio
t-f: ^ petek se sicer tečaj za-
poizkusa špekulantov
Jignil za 13,3%, vendar je bi-
Proineta z njimi'manj in si-
¿^^ 349 mio SIT. Naslednje
J' Sino bili priče samo še pa-
cen in prometa. Tudi
je bil pri nakupnih
ђЈ "^zelo nezanimiv. Razen
l^j^amem začetku je tečaj ni-
ojjj, za nekaj sto tolarjev
Ig srednje vrednosti
Prometa je bilo si-
vj Vedno veliko v primerja-
delnicami, vendar le za
(Ц Vico običajnega. Očitno je,
^t^^ t^ni tečaju nihče noče
taijQ ^ti večje količine, prav
ti nihče ne želi realizira-
(I5 ^be. Skratka na trgu vla-
Л	negotovost.
cene kuponov pred
Podl-^^c^ni. ko bo mogoče na
apri® ^EM izračunati
M P^P^^st za vpis deviz-
liiaf^.^l^gajniški zapisov, je
freJ'^aterega špekulanta
•^etil. Ker se je zadnje dni
veliko govorilo o tem, da šte-
vilni imetniki kuponov ne na-
meravajo izkoristiti pravice do
popusta za vpis blagajniških
zapisov, je to pognalo cene ku-
ponov navzdol. In kadar letijo
cene enih papirjev navzdol, si
kapital poišče iste papirje, ki
so že dovolj poceni za nakup.
Kapital se je iz nakupnih bo-
nov začel seliti v delnice. Po-
novno se najhitreje dviguje ce-
na delnic Dadas-a, ki je od 8.
3. do 14. 3. narasla kar za 24%.
Na torkovem sestanku se je
z njo trgovalo po maksimalno
možni ceni 142.500,00 SIT.
Tudi cene večine drugih delnic
so se začele dvigati. Tako je
slovenski borzni indeks (SBI)
v enem tednu porasel iz 1.155
točk na 1.240 oz. 7,3%
Večina borznih posrednikov
smo mnenja, da je pametno
poleg delnic vlagati denar tudi
v državne papirje, še zlasti če
se bodo še znižale pasivne
obresti v bankah.
Piše: Darja Orožim
steklarno tepe dolar
Vodstvo razmišlja o nižjih plačah
Padanje vrednosti dolarja
povzroča sive lase številnim
izvoznikom, na Celjskem zla-
sti Steklarni v Rogaški Slatini.
V letu dni je namreč dolar pa-
del s 133 na 112 tolarjev.
Da bi ublažili likvidnostne
težave, ki jih povzroča pada-
nje vrednosti dolarja, v Ste-
klarni razmišljajo o znižanju
plač, za začetek za desetino.
Steklarna proda na dolarsko
tržišče preko 70 odstotkov
svojih izdelkov, z izvozom
v ZDA, Kanado in na Japon-
sko pa zasluži 25 milijonov do-
larjev. Padec tečaja dolarja in
domača inflacija sta steklar-
jem odvzela kar 6 do 7 milijo-
nov dolarjev, ta primanjkljaj
pa je povzročil tudi rdeče šte-
vilke ob koncu lanskega po-
slovnega leta. Na nedavnem
pogovoru s predsednikom vla-
de so v steklarfti podprli pred-
loge za izboljšanje položaja
največjih slovenskih izvozni-
kov, predvsem davčne olajša-
ve, posojila po ugodnejših
obrestnih merah, nižje bančne
stroške in podaljšanje plačil-
nih rokov. Brez pomoči države
v Steklarni ne bodo izboljšali
svojega položaja, je prepriča-
no vodstvo podjetja.
Več telefonov na Dobrni
Obstoječa telefonska centrala na Dobmi premore nekaj več
kot 520 telefonskih priključkov, vendar njena zmogljivost že
nekaj časa ne zadošča več vsem potrebam.
Postavitev centrale omogoča njeno dograditev, kar je v pri-
merjavi z novogradnjo enostavnejši postopek. V Telekom PE
Celje predvidevajo vključitev 260 novih telefonskih priključ-
kov. Vključevanje novih zmogljivosti skoraj ne ovira telefon-
skega prometa. Postopno dograjevanje telefonske centrale je
racionalnejše, saj po nepotrebnem ne veže denarja za izgradnjo
neaktivnih zmogljivosti. Istočasno gradijo tudi tretjo fazo kra-
jevnega telefonskega omrežja. Montaža razširitve telefonske
centrale je v zaključni fazi, omrežje pa bo v celoti zgrajeno do
konca prve polovice leta.	g BIZJAK
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
-Japonsko podjetje SDC In-
ternational nudi Alphone video
varnostne sisteme za vhodna
vrata in naprave za varovanje
hiše. Iščejo podjetja, ki so zain-
teresirana za tovrstne posle in so
uvozno-izvozno usmerjena. In-
formacije: tel. in fax 0081/3-
3846-8415 (Shigehito Shiga).
—	Kanadskamultidisciplinama
družba International Commerce
Corporation nudi izdelke in
usluge iz poljedeljstva, rudni-
štva, naftništva, plinarstva, me-
dicinske opreme, telekomunika-
cijskega softwarea, gradbeništva
in različne oblike prečiščevanja
in predelave industrijskih od-
padkov in odpadnih voda. Infor-
macije: tel. 001/604-782-8952 in
fax 001/604-782-3733 (Donald
A. Lumsden).
-	HongkongskopodjetjeTwin-
kle Industries Limited, Id se uk-
varja s prodajo krznenih oblačil,
želi vzpostaviti poslovne stike
v Sloveniji. Informacije: tel.
00852/759-0055 in fax 00852/
798-7217 (Cheung Lu-Woon).
-	Češko podjetje Aba Šumperk
nudi žaluzije in lamelna zgiblji-
va vrata lastne proizvodnje. In-
formacije: tel. 0042/649-50-014
(G. Doubravsky).
-Slovaško podjetje ZTS Vy-
skumno nudi vozila (pluge) za
zimsko čiščenje cest. Informaci-
je: tel. 0042/842-32-506 in fax
0042/842-33-024 (Vladimir
Kavec).
-	Poljska firma PPH Seafood
Trading nudi zamrznjene ribe in
druge ribje izdelke. Hkrati iščejo
poslovne partnerje v Sloveniji.
Informacije: tel. in fax 0048/36-
23-682 (Marcin Kabaj).
-	Češko podjetje Vitkovice nu-
di standardna in specialna jekla
(koks in izdelke iz koksa - ka-
tran, benzol, amonijev sulfat,
polproizvode iz jekla - gredi, pa-
lice, cevi, pločevino ter refrak-
cijsko opeko in neoblikovani re-
frakcijski material). Informaci-
je: tel. 0042/69-2922-122 in fax
0042/69-521-76 (František
Hromek).
Povpraševanje:
- Poljska firma Tatry Hurtow-
nia Obuwia (grosist s področja
obutve in z razvejano trgovsko
mrežo na Poljskem) išče poslov-
ne partnerje v Sloveniji, zlasti
dobavitelje (trgovce in proizva-
jalce obutve), uvoznike in po-
'djetja, ki so zainteresirana za so-
financiranje trgovske mreže na
Poljskem ali poljske obutvene
industrije. Informacije: tel.
0048/58-41-10-65 in fax 0048/
58-41-15-83 (Jacek Kapturski).
Nazaj Ic naravi
Ljubljana, 15. marca
(Večer) - Vodja SNS Zma-
go Jelinčič je na vlado na-
slovil poslansko pobudo za
oblikovanje 11 narodnih
parkov, ki naj bi jih podob-
no kot Triglavskega zašči-
tili z zakonom. Na ta način
bi preprečili nenadzorovan
odkup in prehajanje slo-
venske naravne in kulturne
dediščine v tuje roke. Jelin-
čič predlaga ustanovitev
kočevskega, notranjskega,
obsoškega, kraškega, kopr-
sko-primorskega, pohor-
skega, prekmurskega, slo-
venskogoriškega, savinj-
skega, kozjanskega narod-
nega parka ter narodnega
parka Gorjanci.
Kaplja čez rob
LJUBLJANA, 13. marca
(Večer) - Janez Janša je na
tiskovni konferenci SDSS
odločno obsodil ravnanje
slovenskih oblasti, ki po
njegovih podatkih dopuš-
čajo vračanje bivših oficir-
jev JLA, ki so leta 1991 so-
delovali v agresiji na Slo-
venijo. Primer vrnitve
razvpitega generala JLA
Milana Aksentijeviča, go-
rečega in aktivnega na-
sprotnika slovenske osa-
mosvojitve, je po Janševem
mnenju prelilo kapljo čez
rob, ravnanje slovenske
oblasti pa nima nobene
zveze niti s pravno državo
in še manj s človekovimi
pravicami. SDSS od slo-
venske vlade pričakuje, da
bo v primerih vračanja biv-
ših oficirjev ravnala
v skladu s slovenskimi na-
cionalnimi in varnostnimi
interesi.
Dan Društva
novinarjev
LJUBLJANA, 9. marca
(Delo) - Društvo novinarjev
Slovenije je na občnem
zboru za predsednika dru-
štva zopet izvolilo novinar-
ja Republike Marjana Sed-
maka, podelilo pa je tudi
priznanja in nagrade za
dosežke v preteklem letu in
srebrne plakete za 25 let
dela v novinarstvu. Nagra-
do za življenjsko delo je
prejel upokojeni novinar
Radia Slovenija Dušan
Benko, za delo v minulem
letu pa so nagrade prejeli
Jože Poglajen, Tine Golob
in Nada Ravter. Za dosežke
v podjetniškem časopisu je
bila nagrajena Katja Šti-
mac, debitantski nagradi
pa sta prejeli Suzana Kos
Dimitrović in Sonja Ribo-
lica.
Ostanovili
Sokolsko zvezo
LJUBLJANA, 9. marca
(Delo) - Več zakonskih dru-
štev, ki že delujejo v Slove-
niji, je ustanovilo Sokolsko
zvezo Slovenije. Zveza bo
nadaljevala dolgo tradicijo
sokolskih društev, pri delu
pa jo bosta vodili predvsem
vzgoja v duhu sokolskih
vrednot in vsestFanska
športna vadba. Za starosto
sokolske zveze je bil izvo-
ljen danijel Knaus.
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbomice
Stovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za Informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
(061) 150-122 interno 290, 292,
293 ali direktno 215-631.
Sff. 11. - 16. marec 1995
DOGODKI	ì

Neresnične obijube Teieicoma
Tako se JezUo krajani GoiovelJ, v Telekomu pa so prepričani, da so ravnali pravilno
Zaradi telefonije kar pogo-
sto zavre med ljudmi. V zad-
njem času se nad delavci Tele-
koma jezijo v Gotovljah, kjer
prestavljajo telefonske kable
iz zraka v zemljo. Krajani se
pritožujejo, vodilni Telekoma
pa kot običajno očitke odločno
zavračajo.
O gotoveljski telefoniji je
pripovedoval Jože Četina,
z njegovimi očitki na račun
Telekoma so se strinjali tudi
drugi krajani, ki so se udeležili
pogovora. Četina je med dru-
^m povedal: »V Gotovljah se
je že lani začela akcija za pola-
ganje PTT kablov po zemlji,
rečeno nam je bilo, da bodo
istočasno položili še vse po-
trebno za kabelsko televizijo.
V kraju smo sicer telefon zgra-
dili leta 1989. Ko so po vasi
začeli hoditi ljudje iz Teleko-
ma, so me prepričevali, da pre-
stavitev kablov iz zraka
v zemljo ne bo predstavljala
nobenih dodatnih stroškov,
zato sem tudi pristal na zame-
njavo. Potem so kabel položili
do hiše in me novembra lani
obvestili, da bodo konec mese-
ca uredili priključek in da naj
na svoje stroške uredim notra-
njo napeljavo ter napeljavo po
zunanjem delu hiše. Delavci
Telekoma so namesto novem-
bra lani prišli konec letošnjega
januarja. Natančneje, 23. ja-
nuarja je prišel monter, ker pa
je ugotovil, da napeljave ni, mi
je telefon preprosto izključil
za dva dni. Mislim, da tega ne
bi smel storiti. Ni nam preo-
stalo drugega kot to, da smo
napeljavo uredili, namesto pr-
votno obljubljene brezplačne
nai^ljave pa smo morali pla-
čati preko osem tisoč tolarjev.
Morda se to nekomu ne bo zdel
velik strošek, zame je to četrti-
na pokojnine,« se jezi Četina,
nad ravnanjem delavcev Tele-
koma pa so nejevoljni tudi
drugi krajani Gotovelj.
V pogovoru so opozorili še
na drug problem. V Gotovljah
so telefon napeljevali leta 1989
in takrat naj bi po trditvah
ljudi poleg potrebnega števila
priključkov morali kupiti še
dodatnih 30 telefonskih šte-
vilk. Za koga in s kakšnim na-
menom, ljudje ne vedo. Hkrati
naj bi jim bilo obljubljeno, da
bodo naročniki kasneje dobili
vrnjen denar, govorilo se je
o približno tisoč markah. Lju-
dje danes nimajo v rokah no-
benega papirja, vse obljube
pravijo, so bile le ustne, zame-
njalo se je krajevno vodstvo.
Skratka, nihče ničesar ne ve,
krajani pa menijo, da so upra-
vičeni do vračila denarja.
Nobenih dolgov do
naročnikov
Pomočnik generalnega di-
rektorja Telekom Slovenije
Jože Palčnik v zvezi s pritož-
bami krajanov Gotovelj trdi,
da naročniki niso upravičeni
do povračila stroškov za iz-
gradnjo telefonskega omrežja.
»Vse do konca tretjega kvarta-
la leta 1993,« pojasnjuje Palč-
nik, smo gradili telefonsko
omrežje po dejanskih stroških
in z delno udeležbo sredstev
krajanov. Konec leta 1993 in
v letu 1994 smo v poslovni
enoti prešli na enotno ceno te-
lefonskega priključka 1500
DEM v tolarski protivredno-
sti. Gradnjo krajevnih telefon-
skih omrežij pa smo financira-
li z omenjeno enotno ceno ter
s posojilom krajanov v višini-
od tisoč do 2 tisoč DEM, ki je
bil različen glede na območje
in konfiguracijo terena. Na
območju krajevne skupnosti
Gotovlje je potekala samo iz-
gradnja distribucijskega in
razvodnega telefonskega
omrežja, takratna izgradnja je
bila glede na dobavo telefon-
skih kablov in ostalega mate-
riala tudi dražja. Prepričan
sem, da krajani v Gotovljah
niso bili oškodovani, saj smo
glede na takratne razmere in
pogodbena določila izpolnili
vse obveznosti.«
V zvezi z zadnjimi zapleti pa
Jože Palčnik dodaja: «Z re-
konstrukcijo telefonskih
omrežij na območju naše po-
slovne enote, kamor spada tu-
di krajevna skupnost Gotovlje,
saniramo obstoječe telefonsko
omrežje in hkrati izboljšujemo
kvaliteto telefonskih storitev,
varnost omrežja in vseh na-
prav. Istočasno prispevamo
k boljši komunalni ureditvi in
lepšemu izgledu ter dovoljuje-
mo sopolaganje kablov za ka-
belsko televizijo. Po veljavni
zakonodaji mora naročnik no-
siti stroške zgraditve in vzdr-
ževanja naročniške telefonske
napeljave, ki se začenja pri na-
ročnikovem telefonu in se
konča na razvodnem stebričku
krajevnega	telefonskega
omrežja. Ne glede na ta dolo-
čila pa PE Telekom Celje nosi
stroške preusmeritve naročni-
škega telefonskega priključka
(telefonski kabel, zaščitni
trak, izkop, položitev kabla,
zasip in izdelavo tehnične do-
kumentacije ter dobavo oma-
rice). Vsak naročnik pa si je
dolžan v lastni režiji izvesti
samo preusmeritev hišne in-
stalacije ter vgraditev uvodne
telefonske omarice. PE Tele-
kom Celje se pri tej rekon-
strukciji torej ne obnaša kot
monopolist, ampak s svojim
ravnanjem prispeva k zniža-
nju stroškov, obenem pa še do-
datno znižujemo stroške bodo-
čim naročnikom kabelske tele-
vizije,« še dodaja Palčnik. ш
Gneča v šolah
v vseh srednjih šolah celj-
skega območja so minuli petek
in soboto pripravili informa-
tivna dneva.
Priložnost za spoznavanje
z novimi šolami, učnimi pro-
grami in pogoji šolanja so
osmošolci skupaj s svojimi
starši dodobra izkoristili, zdaj
pa imajo za odločitev o tem,
kje in kako nadaljevati šola-
nje, še nekaj časa. Do petka,
24. marca, je namreč potrebno
vložiti prvo prijavo za vpis
v izbrano srednjo šolo. Ta pri-
java bo dosti pomembnejša
kot prejšnja leta, saj bodo
v šolah, kjer bodo zaradi pre-
velikega zanimanja omejili
vpis, med prvoprijavljenimi
izbrali kar 90 odstotkov vpisa-
nih učencev.
Po besedah ravnatelja Sred-
nje ekonomske šole Celje Jan-
ka Poklica je bilo tudi letos
veliko zanimanje osmošolcev
za nadaljevanje šolanja v nji-
hovih izobraževalnih progra-
mih. Vseh treh informativnih
srečanj se je udeležilo blizu
500 ljudi, letos pa je bilo
z osmošolci tudi izredno veliko
staršev. »Kar prav je tako, če-
prav je bila gneča zaradi tega
še večja in smo svojim bodo-
čim učencem lahko povedali in
pokazali manj kot bi želeli,«
pravi Poklič, ki pojasnjuje, da
je vpisnih mest za novince
v Srednji ekonomski šoli 240.
Srednja ekonomska šola (na
sliki gneča ob informativnem
dnevu v šolski telovadnici) bo
tako verjetno ena tistih, ki bo-
do morale zaprositi za omeji-
tev vpisa.
IS, Foto: SHERPA
Stoletje sprememb
Zveza ekonomistov Sloveni-
je in Inštitut za novejšo zgodo-
vino iz Ljubljane sta pred dne-
vi v Celjanki Celjskih sejmov
pripravila posvet z naslovom
Stoletje gospodarskih spre-
memb v Sloveniji in prelomni-
ce 1918-1945-1991. Udeležili
so se ga številni ugledni slo-
venski zgodovinarji in ekono-
misti.
Izhodišče posveta je bila
ugotovitev, da je slovensko
dvajseto stoletje polno najraz-
novrstnejših gospodarskih in
socialnih prelomov, ki so bili
na videz posledica političnih
odločitev in smo jih vedno ra-
zumeli kot nekakšne ostre di-
skontinuitete. V ozadju pa so
potekali procesi, ki jih zaje-
majo pojmi tranzicija, trans-
formacija, prehod. Pri tem iz-
stopa zanimivo dejstvo, da so
Slovenci svojo vsakokratno
državnost pričenjali z lastnin-
skimi spremembami, socialni-
mi programi, dolžniškimi kri-
zami in denarnimi reformami.
To se je dogajalo v letih 1918
in 1945 in se dogaja tudi po
letu 1991. Primerjava teh
ukrepov, njihovih ciljev in po-
sledic v različnih obdobjih je
zanimiva tako z zgodovinske-
ga kot z ekonomskega vidika
in tega so se lotili udeleženci
posveta v Celju.
TC
Foto: SHERPA
Sestali se bodo
velenjski
svetnilfi
v torek, 21. marca, se bodo
velenjski svetniki sestali na
drugi seji, ki so jo na predhod-
nem usklajevalnem sestanku
predstavnikov list, ki imajo
svetnike v svetu mestne občine
Velenje, načrtovali zelo de-
lavno.
Tako bodo v skrajšanem po-
stopku odločali o predlogu od-
loka o financiranju političnih
strank, o delni povrnitvi stro-
škov volilne kampanje organi-
zatorjem, o spremembi in do-
polnitvi odloka o zazidalnem
načrtu Staro Velenje, nekaj
več časa in razprave pa bodo
morali nameniti odločanju
o predlogu odloka o zaključ-
nem računu občinskega prora-
čuna za lansko leto, o ureditvi
medsebojnih pravic in obvez-
nosti na področju zdravstva
ter o soglasju k finančnem na-
črtu Sklada stavbnih zemljišč
občine za minulo leto. Če svet-
nikom morda ne bi uspelo seje
sveta dokončati ta dan, jo bo-
do nadaljevali naslednji torek.
KL
Plazovi
ogrožajo
Šmarsifo
v občini Šmarje pri Jel-
šah so se zadnji mesec
sprožili številni novi ze-
meljski plazovi. Na drugi
izredni seji sveta občine, ki
bo danes, v četrtek, bodo
spregovorili o škodi, ki jo je
povzročilo	štirinajst
plazov.
Na seji pa bodo obliko-
vali tudi predhodno mne-
nje k imenovanju načelni-
ka Upravne enote Šmarje
pri Jelšah. Kandidat zanj je
Marjan Aralica. Sprejeli bi
naj še sklep o organizaciji
občinske uprave in načrtu
delovnih mest, odločili o fi-
nančni pomoči pri nabavi
gasilske avtocisteme za
Kristan Vrh, o financiranju
označitve ulic v Šmarju pri
Jelšah, o sponzorstvu med-
narodne tekme v motokro-
su v Lembergu, pa tudi
o prijavi na natečaj za sofi-
nanciranje investicij v vrt-
cih ter prijavi za razpis za
javna dela.
Poslovni sistem DAS
Biro DAS - Celje
Takoj zaposlimo
Administratorko
na sedežu podjetja v Celju, Zagrad 61
Od kandidatk pričakujemo:
-	dobro pisanje na elektronskem pisalnem stroju - samo-
stojno in preko diktafona (zaželeno znanje stenografije in
hitrega branja)
-	delo z računalnikom
-	organizacijske sposobnosti
-	smisel za stike s poslovnimi partnerji
-	vozniški izpit B kategorije in lastno vozilo
-	znanje tujega jezika - nemščina ali angleščina
Zainteresirane kandidatke bodo pred izbiro opravile preizkus
znanja strojepisja.
Poskusno delo traja tri mesece, po uspešno opravljenem
preizkusu je zaposlitev za nedoločen čas.
Plača v višini V. skupina po kolektivni pogodbi, stimulacija
glede na uspešnost pri delu, povrnjen prevoz na delo in
z dela, regres za mairco, regres za letni oddih, božičnica...
Prijave z op som delovnih veščin in znanja pošljite v roku
8 dni od dneva objave na naslov: Poslovni sistem DAS - Biro
DAS, 63000 Celje, Zagrad 61.
Šest let SKD '
LJUBLJANA, 10. nia^
(Republika) - SlovtnJ
krščanski demokrati, ¿
bili ustanovljeni leta 19!
kot Slovensko krščanst
socialno gibanje in se i^
ga leta preimenoval
v SKD, so proslavili šest
obletnico obstoja. Na novj
narski konferenci so pi^
stavniki stranke povedal
da je stranka v tem čas
povečala svoje članstvo ц
33 tisoč, iz leta v leto pa,
boljši tudi njeni volilni Г(
zultati. Ocenili so, da \
stranka v prihodnje na vo
litvah morala preseči njej
20 odstotkov glasov. Krj
čanski demokrati naj \
v prihodnje imeli tri reg
onalne tajnike, ki bo(j
stranko pripravljali na na
slednje parlamentarne vo
litve.
Pogrešani rudar
mrtev
TRBOVLJE, 12. marc
(Delo) - Jamski reševalci ti
boveljskega rudnika so s
v noči s petka na soboto p
dvajsetih urah iskanj
končno prebili do pogress
nega rudarja Antona Deja
novica, vendar mu nit
mogli več pomagati. Deja
novic je bil med šestnajsfr
mi rudarji nočne izmenet^
boveljskega rudnika, ш
katere se je v petek zjutq
vsula 200 do 300 kubiiTi*
težka gmota blata in
Večini rudarjev je uspelo»
pravočasno ubežati, Ekit
ma Sakiča so skoraj nepo
škodovanega potegnili i
jame po šestih urah isla
nja, iskanje in reševanj
rudarja Dejanoviča pa j
bilo zaradi nenehnega do
tekanja vode in mulj
skrajno oteženo.
Inflacija in tečai
LJUBLJANA, 8. man
(Republika) — Na sestani
s predstavniki vlade i
Banke Slovenije je 18 na;
večjih slovenskih izvoza
kov opozorilo na težave, 1
jih imajo zaradi velike ri
zlike med inflacijo in teâ
jem, zaradi presežka devi
in visokih obresti. Premif
Janez Drnovšek je poveds
da vlada in Banka Sloveni
je zelo resno jemljeta opo
zorila izvoznikov in že pti
pravljata možne ukrepe*
pomoč, pri tem pa opozori
da bi zgolj ukrepi v (f
smer, na primer glede teč»
ja, prinesli tudi negativi
učinke. Podjetja bi si zal
morala bolj prizadevati»
notranjo racionalizacijo'
na brzdanje plač, ne pa l'I
vsako razbremenitev pi^
nesejo v višje plače naioi
sto v naložb« in razvoj, j
Daljše služenje?
LJUBLJANA, 8. vail¡
(Dnevnik) - Parlamen^
odbor za obrambo je p^
pri predlog krščanskih *
mokratov, naj vlada v
membah in dopolnit^
zakona o vojaški dolžno®
določi, da mora biti voj'
škemu obvezniku med s''
ženjem v miru in ^oi
omogočena verska ozir<"4
duhovna oskrba. Odbor
razpravljal tudi o pre^^'®
Slovenske nacionalne
nice, naj vlada v zako^
določi tudi podaljšanja
ternativnega služenja Vr
škega roka s sedanjih ^
dem mesecev na eno l^t®
Št. 11. - 16. marec 1995
r
TEMA TEDNA
lezervat narave
;a bogato doživetje
logarski dolini si podjetni domačini želUo turistov, obenem pa hočejo ohraniti
- Edina ustrezna pot Je ekološki turizem _
privabiti turista v oazo zele-
¡0 neokrnjene narave, ka-
? se je ohranila v Logarski
lini, lahko postane dvorezen
^ gaj obojega, dohodka iz
^a in zdravega okolja, ni
k|(0 zagotoviti. Pravijo, da bi
L^o dolina v osrčju Kamni-
j,Savinjskih Alp k sloven-
turističnemu produktu
jjpevala veliko več, če bi
¿j prodati njeno lepoto. Pa
i^ar, kako dolgo bi ta ču-
¡¡¡j rezer\'at narave ohranil
gjo neokrnjenost, če bi tja
¡¡eli drveti gostje z vseh ve-
ifj Na tem majhnem kotič-
, ђј nastala velika gneča...
ggtični turizem v Logarski
lini? Ne, to pa ne!
fveč kot 700 letih so ljudje
[/)garski dolini ohranili kra-
p, ki je pravi čudež narave,
[treba, da je sama sebi na-
¡n. neizogibno pa je, da z njo
mamo previdno. Tega se
¡tamo zavedati tisti, ki se
dolino pripeljemo ob viken-
I in počitnicah, kot tudi ti-
I ki nas tam pričakajo s turi-
imo ponudbo. Eni in drugi
jezimo na ozko vijugasto ce-
j, ki je po poplavi, od katere
I minila že štiri leta, še vedno
sanaciji. Nezaslišano, pravi-
lo Vajeni smo udobja. Tudi
lapoti do doline, ki je svet
ose, drugačen in lep. Si lahko
frtdstavljamo, da bi dolina
oááitaksna, kot je, če bi do
tjf indila avtocesta? Kje bi
jáSíie drveti kolone avtomo-
jiiin kje bi se začel tisti
mki je drugačen in lep?
vprašanje je podobno
^jemu: kako imeti v doli-
¡osta, tržiti njeno lepoto in
obenem ohranjati?
Sleni turizem
Pred tremi leti so vsi lastni-
zemljišč in turističnih ob-
rtov v Logarski dolini usta-
ifili podjetje Logarska
Í0., z namenom, da bi ohra-
jiin uredili krajinski park in
Zmogli h gospodarskemu
2voju doline, a le takšnemu,
'bi bil skladen z ohranitvijo
five. Takšna usmeritev je
'«zana z ekološko sprejem-
am turizmom.
'lektor družbe Avgust Le-
sicer gozdarski inženir na
'Vodu za gozdove, pojasnjuje
Važnejše usmeritve, ki si jih
zastavilo šestnajst družbe-
sov: »Ohranjeno naravno
"^Ije je največja prednost tu-
'"'a v tej dolini in prav zato
^amo poskrbeti, da takšno
ostane. Razvoj turizma
"'a upoštevati kmetijstvo in
®*^tvo, ob tem tudi inte-
^.Ijudi, ki v dolini živijo,
pnih novogradenj ne načr-
pač pa smo se odločili
dokončanje nedograjenih
^l^ktov in posodobitev že ob-
Stacionarne kapaci-
laj bi gradili izven krajin-
parka, torej v Solčavi in
5oliških kmetijah.«
J 'reh letih v Logarski d.o.o.
sedeli križem rok. Uspelo
, v veliki meri zaustaviti
precej močno degradacijo
J'^^'ske doline. »Opravili
tisto, kar je bilo v turi-
^^ infrastrukturi najnuj-
nejše,« meni Lenar. »Poskrbeli
smo za vse potrebne oznake,
uredili rekreacijsko progo za
tek in kolesarjenje poleti ter
smučarski tek pozimi, organi-
zirali očiščevalne akcije in sa-
nirali divja odlagališča smeti
v dolini, uredili in označili
parkirišča, zamenjali žičnate
ograje... Naša prva in najnuj-
nejša naloga je bilo čiščenje
doline, šele nato smo se lahko
lotili urejanja propadle komu-
nalne in turistične infrastruk-
ture. Zdaj pa že lahko vismeri-
mo moči v intenzivnejši razvoj
dodatne turistične ponudbe
z željo, da postane turizem re-
sen posel. Do letos je dolini
primanjkovalo predvsem pre-
nočitvenih zmogljivosti, v tej
sezoni pa bo že na voljo okoli
120 postelj v objektih odprte-
ga tipa, na treh kmečkih turiz-
mih, v hotelu Palenk in novem
Plesnikovem hotelu.«
Naslednja velika naloga, ki
je za zdaj le še načrt, pa bo
zaprtje doline za množični
motorni promet: »Ta projekt je
nujno potreben, obenem pa ze-
lo zahteven. Sodelujemo s Tri-
glavskim narodnim parkom,
kjer se srečujejo s podobnimi
problemi, in tudi z mednarod-
no organizacijo Provita Alpi-
na, ki skrbi za življenje v Al-
pah. Promet smo začeli omeje-
vati s pobiranjem parkirnine
leta 1992, dolino naj bi dejan-
sko zaprli do leta 1998, če to
ne bo mogoče, pa prav gotovo
do leta 2000.« To bo zahtevalo
ureditev parkirišč in organizi-
ranega prevoza po dolini.
Vsa prizadevanja domači-
nov, ki se trudijo popestriti tu-
ristično ponudbo, so usmerje-
na v individualni turizem, saj
je jasno, da množičnega turiz-
ma Logarska dolina ne prene-
se. »Denar je treba pridobiti,«
meni Lenar, »a nikakor na
škodo doline. Ekološki turi-
zem prinaša še vrsto drugih
prednosti. Če bodo lastniki
zemljišč in objektov služili tu-
di s turistično dejavnostjo, ne
be več tako velikih potreb po
intenzivnejšem kmetijstvu.
Z manjšo sečnjo bodo gozdovi
razbremenjeni.«
Ravnovesja med turisti in
naravo pa ne bo lahko doseči.
Največje težave so v juliju in
avgustu, ko je dolina marsik-
daj preobremenjena. Ilustra-
tivni so naslednji podatki, ki
pravijo, da je promet od leta
1992 do lani narasel kar za 70
odstotkov. Tako je v lanski se-
zoni v štirih mesecih pripeljalo
v Logarsko dolino 15.500
osebnih avtomobilov, 390 av-
tobusov, 200 motornih koles in
83 kombijev (evidentirana so
le vozila v času med 8. in 17.
uro, ko pobirajo parkirnino),
to je približno 70 tisoč ljudi
v sezoni. Zgodilo se je že, pravi
Lenar, da so v enem dnevu za-
beležili 1200 osebnih avtomo-
bilov. In če naj bi prihodnje
leto odprli mejni prehod Pa-
vličevo sedlo ter posodobili ce-
sto od Ljubnega, situacije ne
bi bilo več mogoče obvladati.
»Ta stihija ne bi vodila nika-
mor,« meni Lenar, »Logarska
dolina ne bi büa več krajinski
park, ampak parkirišče v na-
ravi. Gostu, ki želi videti in
doživeti Logarsko dolino, je
treba to omogočiti. A na način,
ki je sprejemljiv za naravo.«
Cüj vseh podjetnih domači-
nov, ki se lotevajo razdeljeva-
nja turistične pogače, na srečo
ni množični turizem. Ponudijo
lahko marsikaj novega in ka-
kovostnega. Oglejmo si vsaj
dvoje, Ložekarjevo smučišče
in Plesnikov hotel.
Zlmsici raj
z razgiedom
Starim domačijam v Logar-
ski dolini, ki so postale že kar
nekakšen inventar, brez kate-
rega bi dolini manjkalo nekaj
tehtnega, se pridružuje kako-
vostna turistična ponudba.
Tako so na Ložekarjevi kmeti-
ji, ki leži 1125 metrov visoko
ob znEmi panoramski cesti nad
Logarsko dolino, v zadnjih
dveh letih uspeli narediti pra-
vo mini smučarsko središče.
Urejanja se je lotil Aleš Kle-
menšek, sedemindvajsetletni
kmetijski tehnik, sin gospo-
darja Ložekarjeve kmetije.
Ker mu je kraj pri srcu, je iskal
vse možne načine, da bi mu
dolina ponudila tudi možnost
vsakdanjega zaslužka.
Sneg jim je vrsto let povzro-
čal le preglavice, saj jih je
v zimskem času neštetokrat
odrezal od sveta. Sedem kilo-
metrov strme gozdne ceste, ki
jo je zametel sneg, pač ni bilo
lahko premagati. »Razmišljali
smo, kako bi nam ta sneg, Iri je
tolikokrat ponagajal, morda
lahko koristil,« pripoveduje
Aleš Klemenšek, »zato sem se
odločil za izgradnjo smučišča.
Preden smo se podali v to in-
vesticijo, smo se ukvarjali le
z lesom in živinorejo.«
Najprej je postavil tristome-
trsko vlečnico, ob njej pa ure-
dil progi, dolgi 320 in 360 me-
trov. Smučišče Ložekar ponu-
ja med smuko še izjenmo lep
pogled na gore. Po vrsti so na-
nizane Ojstrica, Škarje, Pla-
njava, Kamniško sedlo. Brana,
Ttirška gora, Skuta in Kočna.
»Na naše smučišče prihajajo
predvsem družine, saj je smu-
ka primerna tako za odrasle
kot za otroke. Tudi sprehodi
v neokrnjeni naravi jim veliko
pomenijo in četudi kdaj nima-
mo dovolj snega, vseeno ne
odidejo nezadovoljni,« pravi
Klemenšek. Le slab kilometer
vzdolž panoramske ceste je
znani izvir kisle vode, borih
petsto metrov proč pa odlična
točka, s katere radi poletijo
v dolino jadralni padalci.
Ložekarjev Aleš pa vseh na-
črtov še zdaleč ni uresničil.
V kratkem bo lu-edil še dva-
najstkilometrsko tekaško pro-
go po panoramski cesti, gozd-
na pot pa bo postala sankaška
proga. Veliko dela in naporov
je vložil v postavitev treh ska-
kalnic. Največja, šestdesetme-
trska, je ta čas tik pred zak-
ljučkom. »Na njej bomo lahko
že v prihodnji sezoni prirejali
državne tekme za pionirje, po-
leg tega pa bodo tu lahko tre-
nirali skakalci iz štajerske in
koroške regije, ki so doslej mo-
rali odhajati izključno v Plani-
co. Dokončati moramo še dve
manjši skakalnici, petnajst- in
petintridesetmetrsko,« načr-
tuje Klemenšek. Lani je naj-
večjo investicijo pomenil naj-
sodobnejši stroj za teptanje
snega, s katerim ureja smučar-
ske terene. Zgotovili so tudi
leseno smučarsko hišo, v kate-
ri se lahko gostje pozimi malce
pogrejejo, poleti pa bodo iz nje
odstranili mize in jo spremeni-
li v družinski apartma.
Domiselni in podjetni Aleš
Klemenšek ima še veliko načr-
tov. Uresničuje jih postopoma,
a z veliko zagnanostjo. Poseb-
nost Ložekarjeve kmetije je
tudi mini hidrocentrala, 35-
kilovatna, s katero proizvede-
jo letno okoli .180 tisoč kilo-
vatnih ur električne energije.
Porabijo jih okoli 40 tisoč,
ostalo pa prodajo. »V načrtu
imamo 120-kLlovatno hidro-
elektrarno,« pravi, »vendar
nas že pri stari, za zdaj še ne-
odplačani, obremenjujejo
z davki.« Morda mu bo ravno
davkarija preprečila gradnjo
nove, s katero bi lahko proiz-
vajal elektriko za velik del do-
line.
Ložekarjevo kmetijo, ki je
bila med vojno do tal požgana.
so obdržali pokonci le zavoljo
pridnih rok in ljubezni do do-
line. Vse kmetije v teh predelih
namreč niso preživele, od
dvajsetih jih je kar sedem izu-
mrlo. A življenje se znova
vrača.
Hotel s prvovrstno
ponudbo
Aktivna turistična sezona
v Logarski dolini je doslej tra-
jala le dober mesec in pol, do-
mačini pa jo želijo podaljšati
vsaj na pet mesecev, saj je tudi
zimska ponudba že precej bolj
pestra. Gostje lahko smučajo
na omenjenem Ložekarjevem
smučišču in tudi v kampu, pri-
bližno dvesto metrov pred ce-
sto, ki se odcepi proti hotelu
Palenk. Najemnik kampa, kjer
je tudi smučarska vlečnica za
300 metrov dolgo progo, je že
tretje leto Edo Ikovic iz Solča-
ve. »Kadar imamo dovolj sne-
ga, nas ob vikendih obišče tudi
do 150 gostov. Ob smučanju
jim lahko ponudimo toplo hra-
no in vse, kar sodi zraven,«
pravi Ikovic. Imajo bife, trgo-
vino, otroške gugalnice,
ustrezne sanitarije, od lani te-
lefonsko govorilnico... »Do
naslednje sezone bi radi uredi-
li umetno zasneževanje, no-
vost pa naj bi bila tudi menjal-
nica za tuje goste. Urediti želi-
mo organiziran prevoz iz kam-
pa po dolini in do Solčave.«
V	kampu imajo tudi nogomet-
no igrišče ter igrišče za odboj-
ko na mivki.
Planinci odidejo iz doline
naprej, številni gostje pa želijo
v dolini kaj pKJČeti. Največja
ovira, ki jo je predstavljalo po-
manjkanje prenočitvenih
zmogljivosti, bo z letošnjo tu-
ristično sezono odpravljena,
saj bodo Plesnikov družinski
hotel, ki so ga pričeli graditi
lansko poletje, dokončali
predvidoma do začetka maja.
Glavna investitorka gradnje je
Martina Plesnik, ki živi
v Nemčiji, nad izvajanjem del
pa bdi njen brat Darko Ples-
nik, sicer gospodar znane
Plesnikove domačije. »Po na-
črtih bi morali gradnjo že kon-
čati,« pojasnjuje Darko Ples-
nik. »Zavleklo se je zato, ker je
Zavod za spomeniško varstvo
želel, da ohranimo del kamni-
tega zidu starega Izletnikove-
ga hotela, a se je pokazalo, da
to vendarle ne bo mogoče. Za-
to smo se lotili izdelave načr-
tov na novo, pri tem pa predvi-
deli tudi gradnjo bazena, ki ga
v prvotnem načrtu ni bUo.
V	hotelu bo 32 dvoposteljnih
sob, v spodnjem delu bodo re-
stavracija, pivnica in kmečka
soba, ki Isodo lahko sprejele
okoli 100 gostov. Poskrbeli bo-
mo za dodatno ponudbo, na
primer izposojo športne opre-
me, tudi za gradnjo športnih
igrišč, vendar ne v bližnji oko-
lici hotela, saj mora narava
ostati taka, kot je.«
Turisti bodo radi prišli.
Srečno pot, Logarska, in osta-
ni zelena!
KSENIJA LEKIĆ
Foto: EDI MASNEC
Pogled z Ložekarjeve kmetije na štrleče nosove Savinjsko-Kamniškib Alp.
Podjetni domačin Aleš Klemenšek je v dveh letih zgradil majhen smučarski
center nasproti gora.
V novem Hotelu Plesnik v Logarski dolini bodo maja sprejeli prve turiste.
it. 11. - 1«. mare€ 1995
VROČA TEMA
1
Kdo se še spomni
gorsifiii Icmetov?
Macesnlkov plaz nati Solčavo In ostra zima sta omrtvičila žlvllenle na petih gorskih kmetijah
Kmalu bo deset let, odkar je pričel vidno
drseti Macesnikov plaz izpod Podolševe, in pet
let, odkar kmetje opozarjajo, da ga je treba
sanirati. Vajeni so življenja pod drsečo gmoto
in še nikdar niso jokali, ko jih je zametel sneg.
To so kmetje najtrše vrste, samozadostni in
močni. Nikoli niso tarnali nad svojo usodo.
A niti takrat, ko so prosili za pomoč, jih ni
slišal nihče. Obiskali sp jih geologi, poslanci,
predstavniki krajevnih skupnosti. Plaz pa drsi.
Letošnja ostra zima je življenje na petih gor-
skih kmetijah skoraj povsem onemogočila, sta-
ra pot v dolino pa je zaradi plazu zaprta.
Ne morejo oddajati ne mleka ne lesa, svoje
otroke pa vsak dan pospremijo prek plazu in
po snežnem predoru do doline. »Pridite in si
oglejte, kako živimo,« je dejal pred dnevi eden
izmed kmetov, ki je v skrajni sili poklical v na-
še uredništvo.
Zimska godlja pri Svetem duliu
Da imajo toliko snega? Cesta do Luč je kop-
na, tudi na cesti do Solčave ni kakih večjih
težav. Potem pa začne sneg rahlo naletavati in
pot proti Logarski dolini postaja bela. Ob ka-
pelici pri Treh sestrah je pokrajina že povsem
zimska, skorajda idilična. Tam je treba zaviti
na desno in proti panoramski cesti. Močno je
zasnežena in poti za navaden avto je konec.
Vinko Slapnik, gospodar na Ploderjevi kmeti-
ji, me je pričakal pri odcepu s subarujem, ki
ima pogon na vsa štiri kolesa. Kmetje si lahko
pomagajo le s terenskimi vozili, sicer bi ostali
tam zgoraj od decembra pa do maja, ko prične
sonce počasi jemati sneg.
»Takšne zime ne ponmimo že deset let,« pra-
vi, »letos smo v snegu do vratu. Ponekod, v za-
metih, ga je zapadlo več kot dva metra...«
Mimo vozi naprej in spretno lovi avto, če ga
zanese s poti. Take vožnje so vsi kmetje vajeni.
Glavni vir preživljanja na petih kmetijah, ki
jim je letošnja zima prinesla same križe in
težave, je gozd. Ukvarjajo se predvsem z lesom
in živinorejo. »A odkar nas je odrezal sneg in
ne moremo po krajši poti v dolino, ker jo je
presekal plaz, tudi qileka ne oddajamo več. Se
ne splača,« razmišlja Ploder med drsenjem po
cesti, ki je kot ogronma nesteptana steza za
bob. Obdajajo jo kupi snega, vzpenjajo se nad
avtomobilsko streho. » V teh mesecih ne zaslu-
žimo ničesar in če ne bo kakšne večje otoplitve,
bo tako ostalo vsaj še dva meseca. Skoraj pol
leta bo minilo, ne da bi kaj zaslužili, a nikar si
ne domišljajte, da položnice ne prihajajo.«
Šest kilometrov poti je že za nama, pove ob
Ložekarjevi kmetiji, kjer so se snega prav go-
tovo razveselili, saj imajo smučišče, ki jim daje
kruh. A do ogroženih kmetov je treba prevoziti
še najmanj dvakrat toliko kilometrov. »Na to
stran, v Logarsko dolino, je bila cesta pozimi
za nas običajno zaprta. Do Ložekarjeve kmeti-
je nismo nikoli plužili, saj smo hodili v dolino
po krajši poti v Solčavo. Zdaj, ko nam je to
cesto zasul plaz, pa smo prisiljeni uporabljati
cesto, ki se spusti v Logarsko dolino. Namesto
osmih kilometrov, kolikor smo imeli do Solča-
ve po stari poti, jih moramo prevoziti osem-
najst po drugi strani,« razloži Ploder. Čas je
dragocen, oni pa se letošnjo zimo ukvarjajo
samo s snegom in z ničimer drugim. Ko se
ozrejo v mrzlo zimsko jutro, vedo, kaj bodo
počeli ves dan.
Naključni popotnik, ki zaide v njihov gorski
svet, se ne more upreti občudovanju narave,
oblazinjene z debelimi oblogami snega. A po-
potnik ve, da bo ta isti svet ostal za njegovimi
petami takoj, ko se bo odločil, da odide nazaj
v dolino. Kmetje doživljajo sneg drugače.
Ravno tisti dan jim je priskočil na pomoč
stroj za pluženje. Čakava, da opravi delo in da
se lahko srečamo na ozki cesti. »Pa je le zašel
sem gor,« navrže Ploder in nadaljuje vožnjo
proti pobočju, s katerega se že odpira pogled
na cerkev pri Svetem duhu. Tam je tudi prva
izmed petih kmetij, Strelčeva po domače. Plo-
derjeva je naslednja, za njo Rogarjeva, pa Po-
točnikova in zadnja Macesnikova. Vse je plaz,
ki meri v dolžino najmanj kilometer in pol,
obsega pa okoli deset hektarov, odrezal od
Solčave.
Živa zemeljska gmota
Prek plazu kmetje vsak dan spravljajo otro-
ke v šolo. Pripeljejo jih do plazu, jim ga poma-
gajo prečkati, na drugi strani pa jih pričaka
kdo iz doline. Plaz se v enem dnevu pomakne
približno za meter navzdol, zato morajo vsak
dan iskati nove poti. Pod debelo zimsko odejo
se skrivajo grde globoke jame, skale in ugrez-
Ijiva ilovnata tla.
»Sosed se je že odpravil čakat otroke,« ugo-
tovi Ploder po svežih sledovih avtomobilskih
gum v snegu, odpelk proti plazu in kmalu
dohiti sosedov avto. Se slaba dva kilometra in
smo tam. Na prvi pogled ni kaj videti. Kamor
seže pogled, je vse belo. »Ravno danes smo
otrokom zgradili brv, da bodo laže prišli čez,«
pojasnjuje Ploderjev sosed Strelcev Božo, »še
včeraj so skakali čez jame in kamenje...«
Na drugi strani plazu je pot v dolino, v Sol-
čavo. Tam se prikaže terensko vozilo in se
počasi bliža plazu. V njem so štirje otroci.
Najmlajša je Ploderjeva Bojana, ki hodi v dru-
gi razred, Rogarjeva Lidija je sedmošolka, dva
Strelčeva fanta. Franjo in Ш1ап, pa obiskujeta
sedmi in šesti razred. Jeep se bliža koncu poti.
Ko naj bi obstal, prične zadenjsko drseti navz-
dol. Nese ga postrani, vse se dogaja zelo poča-
si. Vozniku, tisti dan je otroke pripeljal gospo-
dar Bukovnikove kmetije, naposled uspe ujeti
avto. Šolarji izstopijo in se napotijo proti brvi.
Že so na drugi strani. A kdo ve, če bo naslednji
dan brv še stala, saj se bo gmota zemlje spet
pomaknila navzdol.
Ustavimo se pri Rogarju, Strelčeva fanta in
Ploderjeva deldica pa odidejo proti domu.
V prostorni kuhinji, kjer se vrti Rogarjeva
Marjeta, se nam pridruži še njen mož Peter.
Prisede k Ploderju in Strelcu. Besede se u
šejo.
»Ste nas prišli pogledat,« pravi Rogarjevt
ter, »saj si nas ogledujejo že vrsto let, narçi
pa nič. Kvečjemu kakšnega novinarja še ^
mamo, a še tisti ne more sam sem gor.
plaz opozarjamo že najmanj pet let, saniv
ga ne. Septembra so sicer pričeli delay '
smo poleti zagrozili, da bomo v največji ti!
stični sezoni zablokirali panoramsko cesto
A vsega skupaj so delali le kakšen mesec «
tem je zapadel sneg in delo onemogočil, n^
odrezal od Solčave.«
»S tremi traktorji smo se prebijali v
smer štiri ure, da smo si odprli vsaj pot t^
Logarski dolini,« pravi Strelčev Božo in dg^
ja, da so porabili že toliko goriva, kot bj
sicer v celi zimi. »Sploh pa,« dodaja RoJ
»smo hoteli sami rešiti problem. Čez plaz ^
želeli zgraditi zasilen lesen most, tako da bj,
lahko prečkali z avtom in prišli po krajši ti
v dolino, vendar nam Podjetje za urejanje},
doumikov tega ni dovolilo.«
Plaz drsi naprej, dnevi minevajo, otrociц
rajo v šolo, kmetje pa morajo ohranjati st
z dolino že zaradi oddajanja mleka in ц
Jezni so na položnice in državo, pa na obè^
Kam sploh še spadamo, se sprašujejo. Povsj
upravičeno. Mozirska občina se je odgovoru
sti in skrbi za sanacijo Macesnikovega рЦ
z novo lokalno upravo otresla. Na občini Ц
kmetje niso niti prosili za pomoč, saj žel
imeti Solčavani svojo občino...
Na teh gorskih kmetijah živijo s plazovii
velikanom že več let. To poletje sta bila
vožnjo čez kritični del ceste obvezna kramp
lopata, pravijo kmetje. Nekateri med njimi
se radi pričeli ukvarjati tudi s turizmom, a k
ko gostov ne bo, če je cesta neurejena. »С«ј
sešteli vse ure, v katerih smo se ukvarjali s^
zom,« naveličano zamahne z roko Božo S|
nik, »saj ni račimice. Na nas se prav nihS
ozira.« Naj nam že končno pomagajo ali pri
povejo prej, da se spravimo od tod... 1
meni Ploderjev Vinko. Na telefonski priq
ček, na primer, čaka že deseto leto. Md
v teh strmih bregovih bogu za hrbtom telel
ne potrebujem, se sprašuje. Ravno pred m
dnevi mu je ponoči zbolela živina. Na pomi
poklical veterinarja iz Ljubnega, ki se je ol
polnoči podal na pot iz Solčave. Zelo kora
možakar je bil, po Ploderjevih besedah, ж
drugi strani plazu se kar ni mogel načuij
v kakšni zimski godlji se nahajajo. A loj
edini človek, ki ga kmetje potrebujejo. Čel
lijo otroci, poleg omenjenih šolarjev so še ša
mlajši, morajo na hitro v dolino. Nekateri
morajo prihajati k njim, kot denimo patrott
na sestra k Macesnikovemu osemdeset let i
remu bratu, da mu vsak drugi dan prev<
odprte rane na nogah. Eni in di^gi se prebiji
prek plazu. Le tistih, ki bi morali omogoi
sanacijo plazu, ni od nikoder, robantijo zbn
za Rogarjevo mizo. Se še sploh kdo spoD
gorskih kmetov?
Pot v dolino je podobna poti navzgor,
snega je vedno več. Ves čas se je usipal z fl
glenega neba. Čez noč ga bo zapadlo vsaj I
metra... Podolševa pa je za naključnega (
potnika že naslednji dan oddaljena prav totì
kot trdo življenje in na tone snega, Id pritisJ
jo na gorjance.
KSENIJA LEÍ
Po mnenju Aleša Horvata, pomočnika direk-
torja v Podjetju za urejanje hudournikov,
kmetje zasilnega mostu ne morejo zgraditi za-
to, ker so tla premehka. Za soliden most iz
betonske konstrukcije, ki bi stal na pilotih, bi
potrebovali najmanj tri mesece. »Septembra
lani smo pričeli sanirati plaz, ki je bil že
v krepkem aktivnem gibanju. S sanacijo bomo
površinsko vodo speljali s plazu, tako da bo
čim manj zamakala. Del kanalet smo že polo-
žili, splanirali nekaj površine, potem pa nam je
vreme preprečilo nadaljnje delo. Dela bomo
skušali nadaljevati v dogovorjenem obsegu ta-
koj, ko nam bo to dopustilo vreme. Peš prehod
čez plaz do ceste pa bomo skušali urediti že
naslednji teden.«
Kdo je dolžan poskrbeti za plaz? Znotraj re|
bliških virov je za sanacijo plazov v Slovet
namenjen le denar iz sklada solidarnosti. D;
gega denarja ni. Na ministrstvo za okolje
prostor bodo morali z združenimi močmi p
tisniti v občini Luče in Podjetju za ureja
hudournikov, na stisko gorskih kmetov pa
odziva že več let. Dragoceni čas, ko bi I
lahko sanacija plazu precej cenejša, je že i
ШО. Če se plaz začne gibati, se v njem aktiv
žitka gmota. Vedno teže jo je krotiti. Če bi
odgovorni zganili prej, bi bila sanacija pii
veliko lažja in cenejša.
Panoramsko cesto, razgledno pot na Kamniško-Savinjske Alpe in edino povezavo koroške strani
z Logarsko dolino, je razpolovil ogromen plaz. To je stara težava z novimi razsežnostmi.
Macesnikov plaz je eden največjih aktivnih plazov v Sloveniji. V dolžino meri dober kilometer in
pol, zemeljske gmote je za milijon in pol do dva milijona kubikov, zdrizasta zemlja se ugreza
nekaj metrov v globino.
Ura je dve. Šolape so pribijali po cesti iz solčavske strani. Tisti dan so plaz prvič pref^^J
leseni brvi. Čez štiriindvajset ur je najbrž že ni bilo več, saj se plaz v enem dnevu premak^^ i
za en meter.	:
Sff. 11. - 16. marec 1995

VROČA TEMA - FELJTON
ISorniško tovarištvo
lia preizicušnii
gfio Štirje gorski reševalci Iz Zgornje Savinjske doline Izstopili Iz celjske gorske
,jßvalne postaje?
f^tetn ko je maja lani iz
Ijske gorske reševalne služ-
! izstopil dr. Anton Žunter iz
!^ice, ki je sodeloval devet-
^jt let kot zdravnik v števil-
■¡I, reševalnih akcijah v Sa-
^jsko-Kamniških alpah, so
j3Četku tega leta podpisali
piopno izjavo še štiije preo-
Ф gorski reševalci iz Zgor-
if Savinjske doline. Jedrnato
^2apisali, da iz postaje izsto-
jjo zaradi neurejenih razmer,
¡jčelnik celjske gorske reše-
iloe postaje Danijel Kopušar
, poudarja, da kakšnih ne-
^jenih razmer ni bilo in da
gdo skušali najti z reševalci
; Zgornje Savinjske doline
Иреп jezik.
»Zaradi neurejenih razmer,
a kar sta v izstopni izjavi
tózarjala tudi zdravnika po-
aje GRS Celje dr. Anton
jnter in dr. Stanko Ošep, iz-
jpamo iz te postaje tudi
¡tali reševalci iz Zgornje Sa-
¡njske doline,« so 20. januarja
tos v izstopni izjavi zapisali
ligoletni gorski reševalci Jo-
¡Ošep iz Robanovega kota,
addk Petek iz Luč, Avgust
¿nar iz Logarske doline in
^nko Ciglar iz Solčave,
toenjeni reševalci pravijo, da
okoliščin, ki so jih privedle do
izstopne izjave, zaradi narave
jda v gorski reševalni službi
šiia javnosti ne želijo pojas-
Bjevái.
Wizstopne izjave dr. Anto-
na Žunterja (dr. Stanko Ošep
jDçksedah načelnika celjske
»ke reševalne postaje urad-
no ni bil član reševalne službe,
čeprav je večkrat sodeloval
v reševalnih akcijah) je minilo
že skoraj leto dni. Dr. Žunter
je takrat zapisal, da zaradi ne-
urejenih razmer ne more več
prevzemati soodgovornosti za
reševanje v gorah. Svojega iz-
stopa tudi on ne želi komenti-
rati, saj poudarja, da je zanj ta
zgodba končana.
Približno pred dvema leto-
ma so pričeli gorski reševalci
iz Zgornje Savinjske doline
kazati željo po večji samostoj-
nosti, tudi ustanovitvi samo-
stojne gorske reševalne službe
v zgornjem delu doline. Ker so
bližje gora, imajo potemtakem
tudi večje možnosti za hitrejše
posredovanje v primeru nesreč
v gorah. Prav zato so menili,
da bi bilo prav, če bi bila reše-
valna ekipa v zgornjem delu
doline močnejša in tudi stro-
kovno dobro usposobljena.
Prizadevali so si, da bi se te-
žišče reševalne službe posto-
poma prenašalo pod hribe. In
ker z omenjenimi predlogi in
idejami, ki bi terjale korenito
reorganizacijo reševalne služ-
be niso uspeU, je najverjetneje
prav to najvažnejši rćizlog za
izstopno izjavo štirih gorskih
reševalcev iz Zgornje Savinj-
ske doline. Predloga o samo-
stojni postaji namreč v GRS
Slovenije niso podprli.
Kako do strpne
rešitve?
»GRS Slovenije je ugotovi-
la,« pravi načelnik celjske gor-
ske reševalne postaje Danijel
Kopušar, »da za ustanovitev
samostojne postaje nimajo
ustreznih pogojev. Po republi-
ških kriterijih mora imeti na
primer naša postaja glede na
število reševalnih akcij pri-
bližno 21 gorskih reševalcev.
V takem obsegu lahko učinko-
vito delamo, saj jih mora
v klasični stenski reševalni ak-
ciji sodelovati okoli 15. Ko
smo ugotovili, da bi želeli ime-
ti reševalci iz Zgornje Savinj-
ske doline večjo samostojnost,
smo bili pripravljeni najti
skupno rešitev. Dejali smo, da
bi morali pogoje za ustanovi-
tev samostojne postaje vzpo-
staviti, saj jih za zdaj še nima-
jo. Poleg dovolj velikega števi-
la reševalcev in ustrezne uspo-
sobljenosti pa morajo biti za
delo postaje zagotovoljeni še
nekateri drugi pogoji, od fi-
nanciranja do dobre tehnične
opreme,« dodaja Kopušar in se
obenem sprašuje, kakšna uso-
da bi doletela celjsko postajo,
če bi v zgornjem delu doline
imeli samostojno gorsko
službo.
»Prednost samostojne reše-
valne postaje pod gorami bi
bila v lokaciji, v neposredni
bližini goram,« meni Kopušar.
»A le nekaj manjših akcij so
reševalci iz Zgornje Savinjske
doline opravili sami, vse težje
akcije pa je reševala celotna
postaja.« Kopušar tudi pojas-
njuje, da je delo gorske reše-
valne postaje večplastno: »Na-
ša prva naloga je reševanje
v gorah, ni pa edina. Člani po-
staje morajo opravljati tudi
preventivno delo, torej voditi
razna predavanja in tečaje,
skrbeti za kontrolo reševalne-
ga področja in postaj, dolžni
so sodelovati v vajah in prika-
zih reševanj. Spodbujati mo-
ramo tudi druga dela, ne le
reševanje.« So bili gorski reše-
valci iz Zgornje Savinjske do-
line aktivni predvsem pri prvi
nalogi, v opravljenih reševal-
nih akcijah? Delo v postaji se
po pravilniku točkuje tudi
z drugimi nalogami. Glede na
zbrano število točk pa odloča-
jo, denimo, o višini participa-
cije pri nakupu opreme. Za
težjo reševalno akcijo dobi
gorski reševalec 15 točk, za
stensko vajo 10 točk, za ude-
ležbo na mesečnem sestanku
pa, na primer, eno točko. Tisti
reševalci, ki so točke dobivali
predvsem za reševalne akcije
(brez potnih stroškov in dnev-
nice), včasih kar niso mogli ra-
zumeti, kako je mogoče, da
morajo za ene same čevlje, ki
jih morajo v veliki meri še do-
plačati, opraviti dve reševalni
akciji... Ali so se gorski reše-
valci iz Zgornje Savinjske do-
line čutili kakorkoli zapostav-
ljene, ostaja odprto vprašanje.
»Vsekakor potrebujemo lju-
di, ki so pripravljeni delati,«
zagotavlja načelnik celjske
gorske reševalne postaje, »tudi
sposobne mlade alpiniste, ki
jüi je ta čas v Zgornji Savinj-
ski dolini kar nekaj, smo pri-
pravljeni sprejeti, saj se zave-
damo, da v naših vrstah potre-
bujemo podmladek. Vendar
bodo za vse člane veljali enaki
pogoji. Poleg sodelovanja v re-
ševalnih akcijah bodo morali
redno opravljati tudi obnovi-
tvene izpite, izobraževalne in
ostale naloge. Seveda si želimo
ostati znotraj postaje enotni.«
O izstopni izjavi gorskih re-
ševalcev iz Zgornje Savinjske
doline bodo razpravljali na
občnem zboru GRS Celje, ki
bo predvidoma naslednji te-
den. Skupno rešitev bodo mo-
rali poiskati že zavoljo vseh, ki
bodo vedno znova potrebovali
pomoč in znanje gorskih reše-
valcev. Prepričani smo, da člo- .
vekoljubnega poslanstva, ki ga '
s srcem opravljajo že vrsto let,
ne bodo zanemarili. Žal je ta-
ko, da nesreča v gorah nikoli
ne počiva. Ti ljudje pa so edini,
ki zmorejo priskočiti na
pomoč.
KSENIJA LEKIĆ
Kaj če pride do nesreče v gorah?
I í'JUSe:
Milko Mikola
ШШ1 îmi сшшш somsGi
v CELJU v LETIH 1945 -1951

še ostrejše kazni kot navedenim obsojencem je celjsko
i krožno sodišče izreklo pripadnikom skupine, ki so jo, kot
: f navajala obtožnica, ustanovili Jakob Zaje iz Žalca, Lud-
ii Puncer iz Braslovč, Jože Mlinaric iz Sv. Petra v Savinj-
¡ ^ dolini, Ivan Plahuta z Ostrožnega pri Celju in Ivan
»eligovšek iz Sv. Petra v Savinjski dolini. Glavna obrav-
nava proti njim in še enajstim soobtoženim je bila 10. 5.
'948. Navedene je sodni senat pod predsedstvom sodnika
jjanca Soka obsodil na smrt z ustrelitvijo, ker naj bi marca
ustanovili oboroženo skupino. Kot je v obtožnici
■■avajal javni tožilec, so se zgoraj navedeni »znašli dne 15. 3.
na zbornem mestu vsi oboroženi. Od tod so šli mobili-
"■^at, in sicer v dveh grupah. Mobilizirali so mladeniče, ki
'»bili poklicani v JA. Vsaka gmpa za sebe je šla in obiskala
^ hiš, da bi tamkaj mobilizirala in da bi s tem povečali
^ојо družbo. Po neuspelih mobilizacijah v noči od 15. 3. na
1948, ko so tudi hoteli povečati svojo oborožitev, so se
Pjäknili v drugi kraj in preživeli preostali del noči pri
^btoženemu Jezemik Ivanu. Ta odmor je izrabil organi-
^tor in vodja Zaje Jakob za to, da je ostalim prej navede-
^ obtožencem pojasnil svoje namere in jih tudi moralno
^Prl. Pravil jim je, da mora v najkrajšem času nastopiti
P'^l^s preobrat, da bodo prišli Angleži, Amerikanci, ustaši
križarji.« Po navedbah obtožnice so člani Zajčeve sku-
zatem napadli sedež krajevnega ljudskega odbora
Sornja Ponikva in tam vzeli pisalni stroj in papir. Nato so
skušali mobilizirati mladeniče, ki so imeli pozive za
v JA. Naslednji dan, to je 17. 3. 1948, so »krenili
l^oti Belim vodam, kjer jih je nato doletela po dveumi
rbi 2 organi javne varnosti ter NM aretacija.«
pj^Prav je v tem primeru dejansko šlo za oboroženo sku-
p3 ki bi naj razpolagala s tremi brzostrelkami, dvema
ђо dvema pištolama in z več sto kosi municije, ni
¡ђ l^® z gotovostjo trditi, da je bil njen namen tudi ostati
Vgj lavati na žalskem območju oziroma v Sloveniji sploh,
•^eiii	' Jakoba Zajca, so namreč v preiskoval-
Hj postopku in na glavni obravnavi trdili, da je bU njihov
v A^'^ samo pobeliti preko meje v Avstrijo. S pobegom
»{¡j.^^'^jo so se verjetno nameravali izogniti služenju v JA.
ïV^'^® Prvoobtoženi Zaje Jakob je,« kot navaja sodnik
ђдц ^ obrazložitvi sodbe, »moral pri razpravi priz-
^rit -	namen s svojo družbo ostati na domačem
Diç^^ju ter tamkaj rušiti obstoječi družbeni red. Le v pri-
РгеК-ì ^^ ^^ postalo tukaj vroče, bi se sam z drugimi vred
preko meje.«
Jožg^^^^i smo že, da so bili Jakob Zaje, Ludvik Puncer,
Mlinaric in Ivan Plahuta obsojeni na smrt z ustreli-
tvijo. Jakob Zaje je bil obosojen tudi na zaplembo premože-
nja. Ostalih enajst soobtoženih, med katerimi so bile tudi
tri ženske, je bilo obsojenih na zaporne kazni s prisilnim
delom v trajanju od enega do dvajset let; nekaterim pa je
bilo tudi zaplenjeno premoženje. Na najdaljšo zaporno
kazen s prisilnim delom (20 let) je bil obsojen Ivan Veligov-
šek. Nekaj jih je bilo obsojenih samo na nekaj mesecev
prisilnega dela.
Drugo ilegalno oboroženo skupino, ki je delovala na
širšem žalskem območju, sta jeseni 1949 ustanovila dezer-
terja iz JA Anton Levičnik in Ivan Kajzer. Težišče njimega
delovanja je bilo na območju Podgore pri Galiciji, kjer se
jima je tudi pridružilo največ posameznikov. Tako kot za
ostale skupine, se tudi za to navaja, da je bil njen cilj zrušiti
obstoječi družbeni red. Prvo akcijo sta Levičnik in Kajzer
izvedla v noči s 14. na 15. november 1949, ko sta vlomila
v žalsko odkupno postajo, »kjer sta odnesla poleg drugih
predmetov tudi 350.000 din gotovine in usmrtila Polenška
Mirka.« S tem denarjem naj bi nakupila večjo količino
orožja za oborožitev ilegalne skupine.
Večina tistih, ki so se jima pridružili, oziroma so z njima
kakor koli sodelovali, je bila aretiranih v začetku februarja
1950. Glavna obravnava proti njim je bila 13., 14. in 15.
aprila 1950 pred senatom ljubljanskega okrožnega sodišča
v Celju. Vseh obtožencev je bilo šestnajst. Kot njuni glavni
sodelavci so bili obtoženi: Stanko in Hilda Krempuš iz
Podgore, Anica Pecelj iz Podgore, Anton Grobelnik st. iz
Podgore, Stanko Žolnir iz Podgore, Ivan Krajno iz Novske
in Ivan Veber iz Zavrha. V tem primeru sodišče nobenemu
izmed šestnajstih obsojencev ni izreklo smrtne kazni, pač
pa zaporne kazni s prisilnim delom in nekaterim tudi
zaplembo premoženja. Na najvišjo zaporno kazen sta bila
obsojena Anton Grobelnik st. in Stanko Krempuš. Prvi je
bil obsojen na osemnajst, dirugi pa na šestnajst le zapora
s prisilnim delom. Na deset let zapora s prisilnim delom sta
bila obsojena Stanislav Žobiir in Ivan Krajne; Hilda Krem-
puš in Ivan Veber pa sta bila obsojena na osem let. Na
zaplembo celotnega premožema so bili obsojeni: Anton in
Neža Grobelnik ter Stanislav Žolnir. Ostalim obsojencem je
sodišče izreklo zaporno kazen s prisilnim delom v trajanju
od enega do petih let, nekaterim pa samo eno ali dve leti
poboljševalnega dela.
Eden zadnjih večjih sodnih procesov proti pripadnikom
ilegalnih skupin in organizacij na Celjskem je bil pred
senatom ljubljanskega okrožnega sodišča 22., 23. in 24.
marca 1950 v Šoštanju. Pred senatom navedenega sodišča
se je tedaj zagovarjalo štirinajst obtožencev, ki so bili
obtoženi, da so se združili v ilegalno skupino, ki je delovala
na območju šoštanjskega okraja, in je imela za cilj s silo
zrušiti obstoječo di^avno ureditev. Po podatkih, zbranih
v obremenilnem gradivu zoper pripadnike te skupine, naj
bi se že leta 1946 na območju Podgorja pojavil neki »major
križarske vojske Slovenije« z imenom Anton Janže in za
svoje cilje pridobil kmete Ivana Podkrižnika ter Ivana in
Miho Šumaha iz Razborja. Ker naj bi pri prebivalstvu ne
dobili podpore, njihovega delovanja do leta 1949 na terenu
ni bilo opaziti. Stanje se je spremenilo šele koncem leta
1949,	ko se je skupini pridružil Franc Požar, ki je postal
tudi njen vodja. Njemu je uspelo pridobiti večje število
novih sodelavcev - predvsem iz vrst kmetov - in organizirati
večje število terorističnih akcij. Njegova skupina naj bi za
svoj cilj ne imela samo napade na zadruge, krajevne ljudske
odbore in na aktiviste, temveč celo rušenje prog, mostov in
predorov. Računala pa naj bi tudi na vojaško intervencijo
tujih sil. Tako kot organizacija »GROM« je tudi Požarjeva
skupina imela svoj žig (krog, v katerem so bili peterokraka
zvezda, križ in polmesec). Ta žig so tiskali na lepake,
s katerimi so pozivali ljudi na oborožen upor.
Požarjeva skupina je prenehala delovati v začetku leta
1950,	ko je prišlo do aretacije njenih članov.
Po treh dneh, kolikor je trajala glavna obravnava proti
pripadnikom Požarjeve skupine, je sodišče štirim obsojen-
cem izreklo smrtno kazen z ustrelitvijo. Poleg Franca
Požarja so bili na smrt obsojeni še: Miha Šumah, kmet iz
Razborja; Ivan Podkrižnik, kmet iz Razborja in Ivan Berič-
nik, zidar iz Brezja. Devetim obsojencem je sodišče izreklo
zaporne kazni v trajanju od enajst do osemnajst let, enemu
pa dve leti poboljševalnega dela. Vseh štirinajst pa je bilo
obsojenih tudi na zaplembo premoženja.
Pri obravnavanju sodnih procesov proti pripadnikom ue-
galnih skupin in organizacij se ni mogoče izogniti vpraša-
nju, kakšno vlogo je pri organiziranju in delovanju teh
skupin in organizacij imela oblast. Domnevati je namreč
mogoče, da je bila v ustanavljanje in delovanje nekaterih
takšnih skupin in organizacij verjetno aktivno vključena
tudi OZNA oziroma kasneje Uprava državne varnosti
(UDV). Iz gradiva, ki se pod oznako »Bande« hrani v Arhivu
Ministrstva za notranje zadeve, je sicer mogogoče ugotoviti,
da je UDV v že obstoječe ilegalne skupine in organizacije
infiltrirala svoje agente, ni pa mogoče ugotoviti, ali so bili
agenti UDV tudi njihovi ustanovitelji in voditelji. Sumi, da
so to bili, so pri posameznikih obstajali že takrat, ko so te
Uegalne skupine in organizacije še delovale. Zlasti to velja
za Ivana Lavbiča-Palčka. Agentka UDV, ki je bila zadol-
žena za člana ilegalne organizacije GROM Alberta Žagarja
poroča, da ji je ta izjavil, da je Palček najbrž podkupljen od
strani UDV in da mu ni zaupati. Tudi v poročilu UDV
o aretaciji Palčka navaja, kako se je med ljudmi pojavila
govorica, »da je OZNA poslala na teren provokatorje, kate-
rim je ljudstvo nasedlo in se sedaj vsled tega vršijo masovne
aretacije.«
it. 11. - 1«. marec 1995
KULTURA
-Jä
Zvoki strun za zlati jubilej
Celiskl godalni orkester pod pokroviteißstwom predsednika Repul¡iike
Celjski godalni orkester, ki
ga zadnjih sedem let vodi pro-
fesor Nenad First, bo v torek,
21. marca na slavnostnem
koncertu v Narodnem domu,
ki bo hkrati redni letni kon-
cert godalcev, prosla\'il častit-
ljivih 50 let obstoja. Iz kabine-
ta predsednika Republike Mi-
lana Kučana, je prišlo sporoči-
lo, da predsednik prevzema
pokroviteljstvo nad koncer-
tom Celjskega godalnega or-
kestra. Slavnostni govornik pa
bo župan Mestne občine Celje
Jože Zimšek.
Za celjsko, pa tudi za slo-
vensko glasbeno življenje je
brez dvoma pol stoletja glas-
bene ustvarjalnosti orkestra
pomemben jubilej.
Orkester so ustanovili 12.
maja 1945, ko se je okrog pro-
fesorja Dušana Sancina zbralo
deset glasbenikov. Ti so v pol-
ni unionski dvorani v Celju za-
igrali navdušeni množici...
V	začetku so nastopali pred-
vsem na mitingih in drugih
prireditvah, ki so bile poveza-
ne s koncem druge svetovne
vojne, a so se hitro začeli pri-
pravljati še na druge glasbene
nastope. Naloge mentorja in
vodje orkestra je prevzel violi-
nist in glasbeni pedagog Du-
šan Sancin. Orkester je nato
vodil polnih 23 let. Sestavljal
je tudi repertoar, aranžiral
skladbe za manjši godalni se-
stav in instrumentalne pesmi.
Orkester je imel svoj prvi sa-
mostojni koncert 1. maja 1947,
potem pa jih je bilo v veselje
občinstva vse več in več.
Minevala so leta, priljublje-
nost orkestra je naraščala, me-
njavali so se tudi dirigenti, pa
tudi člani orkestra, ki je že
osvajal občinstvo in nagrade
doma in v tujini.
V	začetku sezone 1970/71 je
vodstvo orkestra prevzel pro-
fesor Valter Ratej in prav pod
njegovim vodstvom se je orke- _
ster preimenoval v Celjski go-
dalni orkester. Spet so se niza-
li novi uspehi in priznanja. Po
mednarodnem uspehu in dru-
gem mestu na tekmovanju na
Nizozemskem leta 1981 je pro-
fesor Ratej zapustil orkester in
njegovo vodstvo je prevzel
profesor Radovan Marvin in
ga prav tako uspešno vodil na
tekmovanjih in gostovanjih
doma in na tujem.
Dirigentsko palico Celjske-
ga godalnega orkestra je nato
leta 1988 prevzel profesor Ne-
nad First, mladi dirigent in
skladatelj, ki je s svojo oseb-
nostjo pritegnil mlade sode-
lavce in ki danes nadaljuje
tradicijo orkestra z intenziv-
nim delom in na večih nasto-
pih letno. V sezoni 91/92 se je
orkester prvič predstavil tudi
z abonmajem, ki zajema pet
celovečernih koncertnih pro-
gramov. Pred petimi leti je or-
kester izdal svojo drugo veliko
ploščo, pripravljajo pa izid
tretje, zdaj CD plošče. Takšni
so okruški zgodovine Celjske-
ga godalnega orkestra.
Zlati jubilej pa je vsekakor
pomemben praznik, ki bo
v Celju povezan še s slavnost-
nim dogodkom. V prijatelj-
skem pismu orkestru je akade-
mik, skladatelj Primož Ra-
movš, katerega krstno skladbo
je orkester izvedel pred dvema
letoma prav v Celju, med dru-
gim zapisal, da je pol stoletni
jubilej, sicer ljubiteljskega or-
kestra »pomemben dogodek
na glasbenem polju našega na-
roda.!«
Na slavnostnem koncertu bo
Celjski godalni orkester zai-
gral tudi krstno izvedbo dela
Iva Petriča: Jubilee concerto
for Celea. Skladatelj Ivo Petrič
je jubilejni program koncerta
komentiral z besedami:
».. .gre za veliko dejanje, saj
bodo izvajali dela, ki jih tudi
stalni profesionalni ansambli
ne bi mogli vzeti zlahka. Pro-
gram terja veliko tehnične pri-
pravljenosti in muzikalnih
kvalitet. Z deli Bacha, Lipov-
ška in noviteto Iva Petriča se
bodo lahko dokazali, da živijo
s slovensko muziko...«
Torej, v slavnostnem pro-
gramu bo ob glasbi Iva Petriča
zazvenel še Bachov Koncert za
violino in godala v E-duru in
Marjana Lipovška Druga suita
za godala. Brez dvoma glasbe-
ni in zgodovinski dogodek pod
štukaturnim stropom Narod-
nega doma v Celju, kjer bo
Celjski godalni orkester prvič
v zgodovini podelil priznanja
Dušana Sancina za dolgoletno
predano delovanje orkestru.
Prejeli jih bodo: Breda Pilih,
dr Rado Pilih, Ivana Veršnak,
Štefan Jug in Ferdinand
Kunej.
Jubilantom, seveda pa Celj-
skemu godalnemu orkestru,
njegovim nekdanjim članom
in dirigentom, kakor tudi
zdajšnjim, veljajo iskrene če-
stitke !
MATEJA PODJED
Celjski godalni orkester danes pod vodstvom prof. Nenada Firšta na enem izmed koncertov pod
stropom Pokrajinskega muzeja
ZAPISOVANJA
Eurosong
Da so naši jugovzhodni so-
sedje in slovanski bratje Hrva-
ti pravi mojstri, kar zadeva
show business, je pravzaprav
jasno vsakomur, ki je kdaj
prestopil prag tega ničkaj za-
vidljivega sveta. O tem, da so
podelitve Oscar j ev v Los An-
gelesu spretno režirane pred-
stave, pri katerih niti ploska-
nja in vzkhki navdušenja niso
stvar spontanosti in iskreno-
sti, najbrž ni treba izgubljati
besed. David Leiterman, ki bo
27. marca moderiral to prire-
ditev, si ne bo smel dovoliti
niti enega samega stavka, ki
ne bi bil že vnaprej vpisan
v scenarij. Nasmejal se bo toč-
no takrat, ko bo za to prišel
čas, ki je seveda določen v sce-
nariju. Tom Hanks kot more-
bitni dobitnik nagrade, že ima
pripravljene besede, ki jih bo
o tem spregovoril in, če bi svoj
tekst kakorkoli spremenil, bi
»zameštral« ves vnaprej pri-
pravljeni scenarij. Organiza-
torji so torej kot vsako drugo
tudi letošnjo podelitev Oscar-
jev pripravili že vnaprej. Jo
scenaristično in režisersko ob-
delali, naučili gledalce v stu-
diu kako se obnašati, kdaj plo-
skati, kako dolgo ploskati,
kdaj »spuščati« navdušujoče
vzMike itd. Pravzaprav so re-
žirane tudi oddaje slovenske
televizije; na primer, oddaja
Presodite bi bila popolnoma
neizvedljiva, če bi se denimo
vsi trije gostje odločili, da bo-
do zagovarjali isto varianto.
Treba se je torej vnaprej dogo-
voriti, pozabiti na svoja čustva
in na svoj razum. In tudi Euro-
song je režirana predstava, pri
kateri edinole zmagovalec ni
znan.
Lansko pomlad je bilo v Za-
pisovanjih nekaj govora tudi
o Eurosongu, ki ga je organizi-
rala postaja MTV. Letos se
menda tega ne bodo lotili, kar
pa niti ni tako zelo bistveno.
Bolj nas zanima slovenska
kvalifikacijska prireditev za
nastop na Eurosongu. Še več,
zanima nas, zakaj smo celo
z večjim zanimanjem sprem-
ljali hrvaške kvalifikacije za
nastop na Eurosongu, kakor
slovenske, ko pa bo izključno
slovenski predstavnik tisti, ki
bo tam na Irskem zastopal
barve naše države? Preprosto.
Hrvatje so mojstri show busi-
nessa in Eurosong ni popoj
ma nič drugega kot del si
businessa. Slovenska prj^,
tev je bila malodane dolgQ^
na. Pa zato niso krivi nask
joči glasbeniki, marveč i
ser j i prireditve, ki so vodita
ci dovoljevali občutno рц\
»svobode«. In paradoks^,
ravno »svoboda« je bila ђ
ki je pogoltnila slovensko |
movanje. Kot da bi bila ш
teljica vajena biti »nesvo^
na«, zatirana takorekoč jj
v navalu občutkov »svobo,
ne bi najbolj znašla. Toda
Slovenski kvalìfikacìi
Eurosong se je sesul, ker j]|
režiran, ker je bil slabo
ran, ker ni upošteval ргеџ
stega dejstva, da so takšni
podobna tekmovanja na¡¡
njena izključno gledale
pred televizijskimi zasloni,
so tisti gostje v studiu ц
kulisa, ne pa heroji, ki moi
vedeti več kot gledalci ck
pred televizijskim ekrani
Eurosong je pač samo tek
zijska oddaja in kot takai
show businessa.
Kako so se tega lotili Дјј
ti? Enostavno so upoštn
dejstvo, da so v službi teln
zijskih gledalcev, da пазЏ
joči glasbeniki in pevci sM
le za kratkočasje televiziji
gledalcev in da, če se že bš
komu prilagajal, potem
do izključno tisti v studini
ko nastopajoči kot tisti v
terju. Vse za dobro pò
gledalca doma pred tele
skim ekranom. Gostje v
diu, voditelja in nastopajo
le scenski element, ki ga]
postavlja režiser, da bi |
oddaja bolj učinkovita
predvsem bolj gledljiva. Ù
v studio denimo povabi pi¡
sednika države ali pa naj
mer predsednika vlade, poi
se ga zato, da bi bila scenal
popolna. Seveda mu teg¡
treba v obraz povedati
kaj pa kakšen predsednik
zave ve o show businessu.
Piše: Tadej ćaj
Celjski komedilanti v Kranlu
Teden siovenske drame v znamenju SLG Ceiie
v Kranju se je minulo nede-
ljo zvečer s celjsko predstavo
Ta veseli dan, ali Matiček se
ženi, končal Teden slovenske
drame.
Letošnji, bil je jubilejni, pe-
tindvajseti, je trajal kar deset
dni. Toliko je bilo namreč
predstav, oziroma gledališč, ki
so prijavila svoje predstave za
festival.
Celjsko gledališče je bilo na
kranjskem festivalu dobro za-
stopano, saj se je predstavilo
kar dvakrat. Najprej z letošnjo
uspelo komedijo Jožeta Kranj-
ca, Detektiv Megla, v režiji
Francija Križaja. Kranjsko
občinstvo je predstavo izjem-
no lepo sprejelo, kar velja tudi
za v nedeljo odigrano komedi-
jo Antona Tomaža Linharta,
Ta veseli dan ali Matiček se
ženi, v režiji Vita Tauferja.
Z njo se je tudi končal Teden
slovenske drame v Kranju.
Predstava je iz lanske produk-
cije, letos pa se ji je smejalo in
jo dobro ocenilo tudi občin-
stvo na Dnevih komedije.
Kranjski gledališčniki, ki so
festival začeli, pa so zaigrali
Dominika Smoleta delo Zlati
čeveljčki. V predstavi je kot
gostja nastopila tudi stalna
članica celjskega gledališča
Darja Reichman. Čeprav so se
po tem njenem gostovanju
v kranjskem teatru razširile
govorice, da bo igralka presto-
pila v kranjski ansambel, to ne
drži, saj ostaja Darja Reich-
man še vedno stalna članica
celjskega gledališča.
Celjani so torej potem, ko je
v domači dvorani komaj dobro
utihnil aplavz za Dnevi kome-
dije, s svojima predstavama
ogreli še kranjsko občinstvo.
Obakrat s komedijo, po kateri
se zdaj celjski ansambel že od-
likuje, občinstvo pa jo z vese-
ljem sprejema.
Sicer pa v času kranjskega
festivala podeljujejo tudi Gru-
movo nagrado za najboljši slo-
venski tekst. Na razpis je pri-
spelo letos več kot sto besedil
za nove uprizoritve. Grumovo
nagrado pa je prejel pisatelj
Drago Jančar za tekst Halstat."
Med teksti (skorajda) ni bilo
komedij in zato ostaja najbrž
priložnost celjskemu teatru,
da za Dneve komedije, ko bo-
do razmišljali o novostih, raz-
pišejo še nagrado za najboljši
komedij antski tekst.
Sicer pa imajo do konca se-
zone v celjskem gledališču še
veliko dela. Za 7. april najav-
Ijajo premiero Shakespearove-
ga Beneškega trgovca v režiji
gosta iz Zagreba, Ivice Kunče-
viča. Maloštevilčen umetniški
zbor čakajo še vaje in premi-
era Zupančičeve Veronike De-
seniške na celjskem gradu,
vmes pa številna gostovanja
predstav iz redne produkcije
in predstave na domačem odru
in Odrupododrom.
MATEJA PODJED
Konjiške legende v grafiki
Grafična mapa Arpada Šaiamona na ogied v Siov. Konjicaii
»Samo popolna svoboda pri
ustvarjanju mi je omogočila,
da sem lahko izrazil svoje vi-
denje srednjega veka in da so
nastala dela, ki so objavljena
v knjigi gospoda Vinka Zdov-
ca, Legende in pripovedke na
Konjiškem.«
S temi besedami je umetnik
Arpad Šalamon v petek v Slo-
venskih Konjicah številnemu
občinstvu predstavil svojo
grafično mapo linorezov. Če-
prav so slike tematsko vezane
na legende, ki jih je izbral Vin-
ko Zdovc, neumorni razisko-
valec konjiške zgodovine, pa
so nastale grafike izraz umet-
nikovega videnja takratnega
časa. Zbirko sestavlja šest gra-
fičnih listov. Kustosinja gale-
rije Ivan Napotnik iz Velenja,
gospa Milena Koren B., je
v svojem govoru opozorila na
velik napredek v grafičnem
izražanju umetnika Salamona,
ki je v teh linorezih dosegel
pravo izpovedno moč linoreza.
To tehniko je uporabil v vsej
njeni preprostosti in jasnosti,
kjer se umetnik poigrava s črto
in ploskvijo in tako doseže cilj.
Linorez je osvobodil vsega ne-
potrebnega balasta. Ta grafič-
na mapa je rezultat umetniko-
vega dolgoletnega iskanja na
področju linoreza.
Jože Hudeček je poudaril,
da je izdaja te knjižice in li-
kovne mape pomemben kul-
turni dogodek, ki izraža pove-
zanost Konjičanov z njihovo
kulturno dediščino. Z izdajo
knjige pa je ustno izročilo iztr-
gano pozabi in bo tako ohra-
njeno tudi za prihodnje ro-
dove.
Organizator prireditve, žu-
pan Janez Jazbec je poudaril,
da je zgodovina na Konjiškem
sicer bogata, hkrati pa je izra-
zil tudi kritiko nad malomar-
nim odnosom do zgodovinsko
kulturnih spomenikov na tem
območju, saj so nekateri v zelo
slabem stanju in bo njihova
ohranitev zahtevala velika
materialna sredstva.
Kljub pomembnemu dosež-
ku slikarja Arpada Šaiamona
pa le-ta ostaja še naprej skoraj
neznan slovenski metropoli, ki
ne odpira dovolj svojih vrat
tudi umetnikom iz drugih slo-
venskih pokrajin. Na to je
opozoril tudi Jože Hudeček.
Konjičani so upravičeno
lahko ponosni na izdajo le-
gend, za kar gre zasluga pred-
vsem domačemu zgodovinske-
mu društvu, še posebej pa nje-
govemu predsedniku Jožetu
Baragi.
J. H.
Navaden človek
Nova premiera na Ponikvi pri Groiieini
Domača gledališka skupina
»Anton Martin Slomšek« Pro-
svetnega društva »Oton Žup-
načič« je pred petimi leti po-
novno oživela gledališko
ustvarjalnost v tem kraju na
pobudo Jerneja Košaka, Bošt-
jana Pisanca ter domače reži-
serke Irene Zevnik in še neka-
terih somišljenikov.
Vsako leto pripravijo eno
gledališko delo, v skupini pa
sodelujejo mladi domačini,
v glavnem študentje in dijaki.
Peto obletnico so proslavili
v soboto, 11. marca 1995 z no-
vo premiero, komedijo Brani-
slava Nušiča: »Navaden člo-
vek«, ki so jo začeli pripravlja-
ti novembra lani. Poleg reži-
serke Irene Zevnik, devetih
igralk in igralcev, sta pri pred-
stavi pomagala še: pri izdelavi
scene Dušan Kundih ter znani
celjski gledališki masker in la-
sulj ar Vinko Tajnšek, ob asi-
stenci domačinke Mojce Sitar.
Komediografa Branislava
Nušiča seveda ni potrebno po-
sebej predstavljati. Njegov
»Navadni človek« ponuja do-
volj lahkotne zabave in smeha.
Igralci in režiserka so ta ko-
medijski element sicer dokaj
dobro razumeli. Lahko pä
bilo več gledališkosti "
v uprizoritvenem mome*
kot tudi v sami interpretai
posameznih likov, kar pä
skupina lahko dosegla z in^
zivnejšimi pripravami. O "
pa bi seveda morali kaj'
razmisliti tudi na obctf
Zvezi kulturnih organiz*
v Šentjurju. Brez dvoma p^
tako sobotna premiera,
di dosedanje njihovo petj®
delovanje pokazalo, da
stvo spoštuje in ceni njfj
delo in ne nazadnje, da jih
potrebuje. Dvorana kultU^
ga doma na Ponikvi f
polna do zadnjega kotički
Na sobotni premieri so Á
de igralce na Ponikvi s
obiskom počastili tudi nj^
prijatelji, gledališčniki iz *
ke Nedelje, s katerimi žep"^
tično vsa ta leta sodeluj^)'
jih tudi povabili v goste '
reprizo »Navadnega člo^',^
bodo Ponkovljani pripray
soboto ob 19. uri na Sl^
Gori ter v nedeljo, 19.
ob treh popoldan v kulti''^
domu v Sentjuiju.
ZIVKO BEŠKOVi
St. 11. - 16. marec 1995
fíL
KULTURA
Jenski zbori so
;apeii
y petek, 10. marca je
v kulturnem domu
glovenskih Konjicah že
^ aiodvajseto tradici-
\alno srečanje ženskih
Lvskih zborov. Priredi-
^jj vsakoletnega sreča-
ia j®	pevski zbor
jj Slovenskih Konjic.
ifokratnega srečanja so
se poleg zbora gostitelja
udeležili še ženski zbori
ј2 Slovenske Bistrice,
Oplotnice, Zreč, Šentjur-
ja pri Celju in Rogaške
Slatine......
Razveseljivo je, da se
^aliteta teh zborov iz le-
ta v leto dviga, repertoar
pa postaja vse zahtevne j-
Ji. Pri tem prijetno prese-
neča skrb zborov za pod-
iadek, saj poje v njih iz
leta v leto več mladih
Živahno v Studiu
za ples
Na letošnjem 3. republi-
škem tekmovanju mladih
plesnih ustvarjalcev Opus
1 - plesna miniatiu-a, ki bo
12. maja v Celju, se tema
imenuje Likovna umetnost
20. stoletja. ZKOS in ZKO
Celje ter Plesni studio Celje
vabijo mlade plesalce, da
pripravijo avtorski ples, ki
traja tri minute.
Studio za ples razpisuje
Ï svoji petnajsti sezoni tudi
i\imetniški vikend na Ble-
du,là bo od 24. do 27. junija
iñ I plesno kolonijo Piran,
bi» od 21. do 29. avgusta.
Vltešlfi ples na Ceijsifem
Gostovanje tollilome sifupine JVIorešlia z otoka Korčule
Na teden dni dolgo turnejo po
krajih na našem območju pri-
hajajo od 16. do 21. marca
v goste Celjski folklorni skupi-
ne ŽPD France Prešeren Celje
znameniti Moreškanti. Brez
dvoma bo njihov atraktiven
nastop, sodelovala pa bo tudi
dalmatinska klapa, na našem
območju obogatil kulturno po-
nudbo. Prvi nastop bo že 16.
marca ob pol osmih zvečer
v kulturnem domu v Žalcu,
dan kasneje v Zrečah, 19. mar-
ca bodo korčulanski folkloristi
v dvorani SLG Celje nastopili
skupaj s celjskimi. Turnejo
v občinah na našem območju
bodo končali 21. marca v La-
škem, vmes pa je pričakovati
še kakšen nastop.
Moreška je znamenita, 400
let stara viteška igra, ki se je
ohranila samo na otoku Kor-
čuli v Dalmaciji. Simbolično
prikazuje boj med dobrim in
zlim. Skozi ples z meči in v sli-
kovitih, čmo rdečih kostumih
moških plesalcev, se bije bitka
(pri kateri se iz težkih mečev
dobesedno krešejo iskre) za le-
po Bulo, zaročenko rdečega
kralja. Deklica ponazarja do-
bro med čmim in zlim kra-
ljem, ki je ujel Bulo. Ta pa ga
zavrača.
Ples Moreška je sestavljen iz
sedmih mečevalskih figur in
z njimi je prikazan boj dveh
vojska. Cma vojska je poraže-
na, rdeči kralj Osman pa kot
zmagovalec dobi nazaj svojo
zaročenko. Moreško so plesali
Korčulani nekoč, ko je bü tu-
rizem v Dalmaciji na vrhimcu,
"konec julija, nato pa so ples,
zavoljo velikega zanimanja
gostov s celega sveta, ponav-
ljali vsak četrtek zvečer.
Vstopnico za to slikovito,
atraktivno predstavo, je bilo
težko dobiti. Zvečer se je ob
pljuskanju morja in šumenju
palm in oleandrov na stadi-
onu, trlo gostov. Kresale so se
iskre mečev za nevesto Bulo.
Moreškanti so nekoč tudi
veliko gostovali po deželah
Evrope in s starodavnim ple-
som z dobrim in zlim preleteli
tudi Atlantski ocean. Danes bi
bili pravzaprav tako v Evropi
kot v Ameriki s svojim folklor-
nim izročilom pravi ambasa-
dorji miru in ljubezni. Pa so
v času vojne na Hrvaško iskre
na mečih v folklorni igri More-
škantov ugasnile. Mlada de-
mokracija na Hrvaškem je po-
segla tudi v ljubiteljske vrste
folkloristov in poti v svet so
postale sila kratke.
Gostovanje v Sloveniji bo
zato obojestransko kulturno
doživetje, ki so ga podprla in
ga pomagala uresničiti tudi
nekatera podjetja na našem
območju, ki bodo gostila in
prenočila Moreškante, prav
tako tudi celjski folkloristi.
Brez dvoma bo gostovanje fol-
klorne skupine Moreška z oto-
ka Korčule izpopolnil zlasti
obisk gledalcev v krajih od
Žalca, Celja, Laškega in Zreč
(od koder bodo gostitelji pelja-
li Dalmatince na Roglo potipat
tudi pravi sneg). Celjski fol-
kloristi naj bi po dogovoru
Moreškantom in domačinom
ter turistom na Korčuli poleti
vrnili obisk. Kako se bo pod
vročim dalmatinskim soncem
na otoku počutil kurent z Lan-
cove vasi, bomo poročali
tedaj?!
Tokrat kličemo dobrodošli-
co korčulanskim More-
škantom!
MATEJA PODJED
Starodavni viteški ples Moreška živi samo še na otoku Korčuli.
Te dni bodo folkloristi na obisku pri nas.
Celjsko pevsko društvo in njegovih st<
Dvajset let petja in
potovanj
želja po gostovanju v inozemstvu in
uveljavitvi zbora tudi izven meja drža^
fe se je uresničila v jeseni 1969. leta.
Zbor je dobil ponudbo za sodelovanje
priznanem mednarodnem tekmo-
vanju pevskih zborov v italijanski Go-
rici, znanem pod imenom Seghizzi.
Tekmoval je v dveh kategorijah in se
v skupini polifone glasbe, kjer je tek-
movalo 18 zborov iz raznih krajev
даоре, uvrstil na osmo mesto, v sku-
pini narodnih pesmi pa je bil nekoliko
^'abši, med drugim tudi zaradi prelah-
programa. Kljub razmeroma
''^elemu nastopu na tem tekmovanju
je prišlo v zboru do rahlih trenj.
Vzrok je bila v največji meri selekcija
ад pevci, kajti dirigent je moral za-
tekmovalnih propozicij pripeljati
tekmovanje omejeno število pevcev,
pbo voljo je izgladilo kak mesec poz-
®]e lepo izpeljano in uspešno gosto-
na avstrijskem Koroškem, kjer
"üi na dveh koncertih gostje celov-
J'^ega zbora GaUus. O tem je kritik
Koroškem časopisu Naš tednik zapi-
»Kar se tiče podajanja, je treba
da nas je celjski zbor v celoti
ђ ^tno presenetil: lepo je zapel. Kaj-
, če bo zbor hotel više in o tem ne
^^niimo, saj ima pogoje za to, muzi-
'Učnega pevovodjo in dober pevski
^j^terial - bo moral priti še do večjega
j^^^ga v dinamiki...« Celovški pevci
vrnili v letu 1972.
lahu^ 1970 pa se je Prešernov zbor
ko preizkusil tudi na domačem tek-
¿çj^anju. V Mariboru se je namreč za-
^^ fedni tekmovalni festival z naslo-
Uc}*^ ^aša pesem. Celjski zbor se ga je
®žil in osvojil bronasto plaketo,
je K i '^^izikalno dobro izveden spored
ђек mnenju ocenjevalne komisije
Na ] prelahek za vidnejši dosežek.
Slednje leto je delo zbora nekoliko
zastalo. Zaradi hude prometne nesreče
dirigenta je vodstvo začasno prevzel
Pavle Bukovac, zbor pa je pod njego-
vim vodstvom zapel na nekaj manjših
prireditvah in koncertih. Zato pa je
bilo leto 1972 spet vsebinsko bogato,
saj je zbor nastopil kar na petih celo-
večernih koncertih, mnogih proslavah,
na tekmovanju v Mariboru pa uspešno
tekmoval in osvojil srebrno plaketo.
Nasploh so búa sedemdeseta leta
v delovanju zbora precej pestra in bur-
na. Najprej je Borisa Kmeta na pred-
sedniškem mestu zamenjal Janko Po-
klič. V letu 1973 je zbor prvič po vojni
nastopil v akustičnem cerkvenem oko-
lju, v okviru Šmarskega kulturnega
tedna je imel koncert pri Sv. Roku nad
Šmarjem. Udeleževal se je mnogih
pevsko-političnih manifestacij, na ka-
tere je bil povabljen, in sicer festivala
Revolucija in glasba v Ajdovščini
(1973), pa prireditve ob prihodu Vlaka
bratstva v Ćupriji (1974), množične
proslave v Ljubljani in Kranju pa
v Celju pri Joštovem mlinu itd. V ta
čas spada tudi prvi nastop pred televi-
zijskimi kamerami. Televizija Zagreb
je namreč posnela film o življenju
v Celju, rdeča nit celotne oddaje pa je
bila prepevanje zbora ïYance Pre-
.šeren.
Po uspelem letnem koncertu 1974.
leta, ko je zbor prvikrat nastopil tudi
s Celjskim godalnim orkestrom z in-
terpretacijo Schwabovih skladb Zlata
kanglica in Dobro jutro, je kritik Egon
Kunej v Celjskem tedniku zapisal:
»Blizu 50-članski zbor je skupina, ki
se loteva resnega programa z uspe-
hom. Muzicira prepričljivo in sprošče-
no. Za dodatek je pripravil dirigent
zbor iz opere Trubadur s spremljavo
orkestra, ki ga je občinstvo v polno
zasedeni dvorani nagradilo z burnim
ploskanjem.« Zboru je po koncertu
v prisrčnem pismu čestitala tudi Jelka
Mikuš, hči skladatelja dr. Antona
Schwaba. Toda namesto da bi ta uspe-
šen nastop spodbudil delo v zboru, je
disciplina občutno padla. Morda je to
povzročila tudi (kljub vsem časopis-
nim pohvalam) dirigentova kritična
analiza koncerta, saj ni bil z vsem za-
dovoljen, zlasti ne z disciplino med
nastopanjem. Kakor koli že, nezado-
voljstvo je bilo obojestransko in diri-
gent je po 13 letih dal odpoved. Toda
tudi tokrat so se navsezadnje le pobo-
tali in zbor je že v naslednjem letu spet
uspešno koncertiral — tokrat ob 80-let-
nici delovanja. Ob tej priložnosti je
zbor prejel najvišje občinsko priznanje
Šlandrovo nagrado. Poseben pečat
slavnostnemu vzdušju pa je dal s svojo
prisotnostjo dolgoletni dirigent Pec
Seguía. Pohvalil je koncert in delo
zbora ter živahno popestril tudi po-
koncertno vzdušje. V tem letu je zbor
nastopil s celovečernim koncertom tu-
di v mariborski dvorani.
Naslednje leto je prišla s strani Ko-
mornega moškega zbora zanimiva po-
nudba, da bi izpraznjeno mesto diri-
genta pri njih prevzel Goršič. Egon
Kunej je namreč že pred časom prene-
hal nastopati, novi dirigent Ciril Ver-
tačnik pa je prav tako zapustil zbor.
Po nekajkratnih dogovorih pa so mo-
rali komoraši vendarle poiskati dru-
gačno rešitev, ker se je Goršič odločil,
da bo poleg Prešernovega zbora raje
prevzel še mesto dirigenta mešanega
mladinskega zbora na celjski gimnazi-
ji, ki je bilo prav tako izpraznjeno.
Pomemben mejnik v delovanju zbo-
ra je bilo sredi sedemdesetih let tudi
srečanje dirigenta Goršiča z zborov-
skim strokovnjakom dr. Görgyjem Mi-
halko iz Szegeda na Madžarskem.
Njuno prijateljstvo in strokovno sode-
lovanje je vneslo v delo zbora nov elan
in več discipline, posebno pa se je to
odražalo v vsakoletnih skupnih zim-
skih vajah na slovenski ali hrvaški ri-
vieri. Marsikakšen uspeh zbora v zad-
njih dvajsetih letih je prav gotovo tudi
sad Mihalkovega mentorskega delova-
nja.
PRIREDITVE
Rmledališče
v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo danes, v četrtek, ob
11.30 za abonma Vlll. mladinski in izven, ob 17. uri pa za tretji
abonma Gimnazije Celje, uprizorili Bobne v noči Bertolda Brechta.
Na Odrupododrom bo jutri, v petek, ob 17. uri zaključena predstava
Smejči, ob 20.30 pa jo bodo ponovih še za abonma Oderpododrom.
Za abormia Oderpododrom 2 jo bodo ponovili še v soboto ob 20.30.
V	ponedeljek ob 17. uri bodo za aboruna Srednje šole za gostinstvo
in turizem Celje, v torek ob 11. uri pa še za abonma Ginmazije
Center Celje zaigrali Detektiva Meglo.
V	Kulturnem domu v Sladki Gori bo v soboto ob 19. uri gostovala
v gledališka skupina Antona Martina Slomška s Ponikve s komedijo
Branislava Nušiča Navaden človek. V nedeljo ob 15. uri bodo nasto-
pili še v v kulturnem domu Šentjur.
V	Kulturnem domu v Vojniku bo jutri, v petek, ob 19. uri premiera
komedije T. Partljiča Ščuke pa ne v režiji Dušana Gorkiča.
Qomcertí
V	dvorani Glasbene šole v Celju bo drevi ob 19.30 koncert Komor-
nega moškega zbora Celje, ki ga vodi prof. Ciril Vertačnik, v torek,
21. marca ob 18. pa koncert dijakov srednje stopnje Glasbene šole
Celje.
V	Narodnem domu v Celju bo v torek, 21. marca, ob 19.30 slavnostni
koncert ob 50-letnici Celjskega godalnega orkestra. Orkester vodi
Nenad First, solist bo violinist Tomaž Lorenz.
V	dvorani Zdraviliškega doma na Dobmi bo jutri, v petek, ob 19.30
koncert Mešanega pevskega zbora Toplice Dobrna pod vodstvom
Mitje Bervarja.
V	Kulturnem centru Laško bo drevi ob 19.30 abonmajski koncert
Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije.
V	Glasbeni šoli v Velenju bo jutri, v petek, ob 19.30 občinska revija
odraslih pevskih zborov z naslovom Pozdrav pomladi.
V	Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo v soboto ob
20. uri koncert Pihalnega kvinteta Slowind iz Ljubljane.

V	razstavišču Laški dvorec bodo jutri, v petek, ob 17. uri odprli
riizstavo akademskega slikarja Leona Koporca. V umetniškem pro-
gramu se bo predstavü pianist Benjamin Govže, razstava pa bo
odprta do 31. marca.
V	galeriji Mozaik v Celju bo do 6. aprila na ogled razstava likovnih
del skupine Pin - Rudnika Ugnita Velenje.
V	Muzeju novejše zgodovine v Celju si lahko do petka, 25. marca,
ogledate razstavo ob 20-letnici obstoja likovne sekcije Februar.
V	prostorih otroškega muzeja Hermanov brlog pa bo jutri, v petek,
ob 10. uri druga muzejska delavnica na temo Kovanci.
V	Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini si lahko do 1. aprila
ogledate razstavo starih grafičnih listov iz 19. stoletja iz zbirke
Okrasno cvetje.
y Domu svobode v Zidanem Mostu bodo jutri, v petek, ob 17. uri
odprli razstavo likovnih del slikarja Jožeta Barachinija iz Radeč.
Razstava bo odprta do nedelje.
V	Teatru na Ljubljanski cesti 3 a razstavlja svoje fotografije Roman
Fonda. Razstava nosi naslov Dotik.
V	Galeriji sodobne umetnosti v Celju si lahko do 31. marca ogledate
pregledno razstavo slik Avgusta Lavrenčiča. Danes, v četrtek, 16.
marca, bo ob 19. uri predstavitev slikarjeve umetniške poti skozi
štiri desetletja, ki jo je pripravila Alenka Domjan, gosta večera pa
bosta Avgust Lavrenčič in dr. Ivan Sedej.
V	knjižnici v Šentjurju je na ogled slikarska razstava akademskega
slikarja Francija Karasa na temo Rože.
V	Levstikovi sobi Osrednje knjižnice v Celju je odprta razstava
Sokoli na Celjskem.
V	prostorih nove pošte v Rogatcu so do konca marca na ogled dela
Vlada Renčlja^Vera.
V	zdravilišču Dobrna si lahko od sobote, 18. marca, do petka, 7.
aprila, ogledate razstavo slikarja Vlada Geršaka, člana Likovne
sekcije Februar DPD Svoboda Celje.
V	Zdravstvenem domu v Celju so do konca tega meseca na ogled
likovna dela dr. Rajka Livia.
13 I MO
Union od 16. do 22.3. ob 16., 18.30 in 21. uri ameriški fihn Razkritje;
Mali Union od 16. do 22.3. ob 20. uri novozelandski film Nekoč so
bili bojevniki; Metropol od 16. do 18.3. ob 16.30 in 18.30 ameriški
film Samo ti, ob 20.30 ameriški film Barva noči, od 19. do 22.3. ob
16.30, 18.30 in 20.30 pa ameriški film Samo ti; Dom od 19. do 22.3.
ob 18. in 20.15 ameriški film Barva noči.
Kino Rogaška Slatina 17. in 18.3. ob 17. in 19.15, ameriški füm
Intervju z vampirjem.
Kino Žalec 16.3. ob 20. uri francoski film Germinal, 17.3. ob 20. uri
in 18.3. ob 18. in 20. lui ameriški film Hitre tarče. 19.3. ob 18. in 20.
uri pa bodo vrteli ameriški film Končna hitrost.
ms TALO
V	kulturnem domu v Žalcu bo drevi ob 18. uri gostovala folklorna
skupina Moreška z otoka Korčula na Hrvaškem.
Na odru Slovenskega ljudskega gledališča v Celju bo v nedeljo ob
19.30, v okviru 3. ljubiteljskega kulturnega abonmaja ZKO, fol-
klorni večer s Celjsko folklorno skupino, ki jo vodi Mihaela Guben-
šek, ter gosti, folklorno skupino Moreška.
V	Kulturnem centru v Laškem bodo v ponedeljek ob 9., 10. in 11. uri
zaključne predstave za učence nižje stopnje. Predstavili se bodo
plesalci Studia za ples Celje s predstavo Smeško med črkami ali
Plesna abeceda.
V	Kulturnem domu Zidani Most bo v soboto ob 18. uri prireditev
z naslovom Veselo v pomlad in poletje, ki jo bodo pripravili naj-
mlajši iz vrtca, učenci osnovne šole in plesalci z gostom Petrom
Napretom, citrarjem iz Sedraža.
V	Razsta\'nem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini bo v torek ob 20.
uri večer plesov, pesmi in običajev z Dravskega polja v izvedbi
Folklorne skupine Vinka Koržeta iz Cirkovcev.
V	knjižnici Gimnazije Center Celje bo v sredo ob 18. uri Marko
Pogačnik predaval o nevidni ekologiji.
Sff. 11. - 16. marec 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
Jì
Vrata, ki se odpirajo za pomoči
-—-—-li—
Doktor Marjan Hrušovar Je aktiven na mnoga področjih - Največja ljubezen - medicina, sledijo konji, poslovnost... _ ^
»Najprej podatki iz leksikona?« vpraša, ko
po dopoldanski službi v ambulanti, ki ji je
sledilo uradno kosilo, in pred nočnim dežur-
stvom v celjskem Zdravstvenem domu, vstopi
v pisarno.
Doktor Marjan Hrušovar, zdravnik, speci-
alist medicine dela, ob vsem ostalem dela tudi
v Zdravstvenem domu v Štorah. Aktiven je na
številnih področjih - vse je kar težko našteti.
Ampak, poln je življenjske energije, v iskanju
novega, vsega tistega, kar zanj pomeni izziv in
izboljšanje dela. Videti je srečen. Zato mu ni-
česar od stvari, s katerimi se ukvarja, ni težko
počenjati.
Odiočitev
»Mogoče mi bo kdo čestital za rojstni dan,
saj sem rojen 22. marca 1946,« začne. »Tri leta
in pol sem v šolo hodil v Socki; to je tam, kjer
sedaj čakajo na novo šolo, pa je še ni, ker
nekdo upravlja z denarjem, namenjenim zanjo,
problema pa se ne da rešiti...« Šolanje je na-
daljeval v Celju, kjer je končal tudi gimnazijo.
sledila je medicinska fakulteta v Ljubljani, pa
magisterij v Zagrebu... S tem pa se ni konča-
lo; na medicinski fakulteti v Ljubljani so mu
pred tremi leti podelili tudi naziv asistenta.
»Odločitev za študij medicine je padla po
osemletki, med študijem pa sem se odločil za
medicino dela, iz katere sem v Ljubljani opra-
vil tudi specializacijo. Ukvarjam se tudi s pe-
dagoškim delom; predavam varnostnim inže-
nirjem za strokovni izpit v Mariboru, študente,
ki so na šoli za varnostne inženirje v Ljubljani,
pa poučujem patologijo dela.
Poklicna pot
»Kmalu po končanem študiju, ob začetku
specializacije, sem začel delati v Zdravstve-
nem domu. V času študija sem spoznal delo
s področja ekonomije, tri leta pa sem delal tudi
v turizmu,« se doktor Marjan Hrušovar spomi-
nja začetkov svoje poklicne poti. V času speci-
alizacije je postal pomočnik direktorja Zdrav-
stvenega doma, po združitvi v Združene
zdravstvene zavode Celje pa je dobil nalogo,
da v Vojniku in v Štorah ustanovi zdravstveni
dom. V tistem času je kot specialist medicine
dela odšel v Štore, kjer so bile takrat velike
potrebe in je bilo, kot pravi sam, mogoče nare-
diti marsikaj. »To je trajalo nekaj časa, potem
pa me je pot zanesla deloma v upravne in
v ekonomske smeri. Najprej sem postal po-
močnik direktorja za osnovno zdravstvo
v Zdravstvenem centru, potem sem prevzel
strokovne zadeve v celotnem zdravstvu. Ves ta
čas sem ohranjal stik s Štorami; najmanj dva-
krat tedensko sem delal v ambulanti in odloči-
tev, ko sem se spet vrnil tja, ni bila težka.
Seveda pa so se sedaj, glede na situacijo v žele-
zarni, razmere tam bistveno spremenile. Z ozi-
rom na zdmžitev zdravstvéne službe na po-
dročje celotne občine bi rekel, da je to, vsaj
z mojega stališča gledano, dobro, ker se v času,
ko sem v ambulanti, tako lahko posvečam
predvsem delu s pacienti. Čas pa bo pokazal,
kako bo, ko bo zdravstveni dom na treh lokaci-
jah; zanimivo bo videti, kakšna bo prihodnost
treh občinskih zdravstvenih domov...«
Zasebno
Družina Marjana Hrušovarja je trenutno na
različnih koncih, saj otroka študirata. Oba, hči
in sin, študirata veterino. Sin je tudi član Ko-
njeniškega kluba Celje, katerega predsednik je
Marjan Hrušovar.
»Ta klub se je pred leti znašel tik pred tem,
da bi ga razpustili. Z ekipo, ki trenutno vodi
Konjeniški klub v Škof j i vasi, pa smo lani
postali najuspešnejši klub v državi. Letos, ko
praznujemo petdesetletnico kluba, se je zgodi-
lo nekaj bistvenih sprememb. Postali smo me-
dijsko zanimivi, letos bomo pripravili državno
prvenstvo, evropski pokal... Mislim, da ima
Celje danes konjeniški klub, na katerega je
lahko ponosno. Vrata, ki se odpirajo za pomoč,
nikjer ne ostajajo zaprta. V Celju namreč ne-
kateri vendarle čutijo, da se morajo stvari raz-
vijati naprej na več področjih - ne samo na
"ekonomskem,« se Marjan Hrušovar razgovori
o svoji veliki ljubezni, ki ji nameni ves svoj
prosti čas. Čeprav slednjem izraza ne more
ravno dostikrat omenjati. Še posebej od ta-
krat, ko je postal solastnik firme Medico tour,
ne.
Podjetnik
»Naša firma širi svojo dejavnost na različna
•področja. Gre za zdraviliški turizem, pa medi-
cinsko kozmetiko, katere uvozniki smo. Žal pa
ljudi še vedno bolj zanimajo ličila kot tisto, kar
koži ohranja zdrav videz in ji vrača funkci-
onalnost.
Gre za naravne izvlečke delov rastlin ali
plodov. Druga pomembna sestavina je voda,
namen tega pa je, da kožo, ki odraža notra-
njost telesa, lahko ohranimo zdravo. Te stvari
ponujamo predvsem strokovnim kadrom i
govinam, kozmetičnim salonom... Imamo v
veterinarsko linijo, ki je primerna za vzd«
vanje kože in dlake pri domačih prijateljih^
sedežu firme, ki se seli na Kopitarjevo
prodajalne nimamo. Če prodajalci ne najlji
odgovora na kakšno vprašanje stranke, se u
ko takoj obrnejo na naß, če odgovora niti w
vemo, pa se posvetujemo z dermatologom, a
veda pa smo v stiku tudi s proizvajalcem iz(2
kov - firmo Cosmedi iz Italije. Skratka,!^
kovnost je pri našem delu prisotna v'm
meri.
Smo tudi soorganizator sejma Senior, lg
namenjen pomoči ljudem v tretjem življoj
skem obdobju. Računamo, da bo letošnji, сеђ
sejem, segel preko meja Slovenije. Poleg u
pa soorganiziramo tudi tečaje tujih jezikov^
katerih s pomočjo posebnega aparata sprošj
mo ljudi, ki so preobremenjeni in na ta nač
dosežemo, da lahko v dvajsetih urah opravij
precejšen del pouka in se v kratkem času ta|
naučijo tujega jezika.«
Načrti
Ob medicini, zdravstvu, hišnih obiskih, d
žurstvih, firmi, konjeniškem klubu, predav
njih in še čem, mu prostega časa resnično p
manjkuje. Časa za nove načrte, za razmišljaj
o prihodnosti, pa je za ljudi s toliko energ
vedno dovolj...
»V vsakem primeru bom ostal v zdravsU
saj mi to delo pomeni sprostitev - ne glede i
število pacientov. Nikoli nimam občutka,!
jih je preveč, saj vselej prihajajo tisti, ki pott
bujejo pomoč. In, če lahko pomagaš, se preb
jajo v tebi prijetni občutki...
Če se bodo v življenju pojavile še kaks
druge možnosti, jih bom sprejel, če se mi ba
zdele zanimive. Praviloma namreč sprejema
tiste stvari, ki niso utečene, ki nimajo neke|
stereotipa. Vsekakor pa niti to ne more prev
siti tehtnice stran od dela v ambulanti,« koni
doktor Marjan Hrušovar, in odhiti delu napn
ti. Delo, izboljšave in ideje namreč čakajo«
koga, ki jih je pripravljen uresničiti, in kil
tudi počenja.
NINA M. SEDÜÍ
KS Center v zrela leta
V	dneh, ko se po spremenjeni lokalni
samoupravi v Sloveniji še išče pravo mesto
in vloga krajevnim skupnostim, se v celjski
KS Center pripravljajo na praznovanje 30-
letnice obstoja in dela.
V	KS Center so v spomin na daljne leto
1862 in ustanovitev Narodne čitalnice leta
1980 za svoj praznik izbrali 19. marec.
Odtlej v dneh okoli 19. marca vselej pri-
pravijo priložnostno slovesnost, letos pa
bodo praznik ter 30-letnico obstoja in dela
krajevne skupnosti obeležili v petek, 17.
marca, ob 19,30 uri s prireditvijo v dvorani
Glasbene šole. V kulturnem programu bo
s slovenskimi pesmimi nastopil Celjski ok-
tet pod vodstvom prof. Alenke Firšt ter
s koncertom znanih melodij orkester
Akord pod vodstvom dirigenta Matjaža
Brežnika.
V KS Center so ob letošnjem prazniku
izdali informativni bilten z natančnim
pregledom razvoja krajevne skupnosti.
Pripravljajo pa tudi akcijo obdaritve 20
socialno ogroženih družin in posamezni-
kov, ki so jo v sodelovanju s Centrom za
socialno delo in krajevno organizacijo
Rdečega križa v svoje redno delo vpeljali
pred leti.
IS
SlavJjenka je obiskovalce sprejela na pragu domače hiše. Izročili so ji šopek cvetja in izrekli
številne lepe želje.
Korenova Francka najstarejša Šempetrčanka
Prejšnji teden je dopolnila 93 let Frančiška Žohar, po domače Korenova Francka. V krajevni
organizaciji RK in krajevni skupnosti so se odločili, da bodo svojo najstarejšo krajanko ob tej
priložnosti obiskali.
Bili so prijetno presenečeni, saj je gospa kljub visokim letom še čila in opravlja še marsikatero
gospodinjsko delo. Živi pri nečaku Ivanu Kovaču in njegovi družini, sama pa ni bila nikoli
poročena.
V prijetnem klepetu s predsednikom KS Šempeter Vikijem Cilinškom in predstavniki Rdečega
križa Gizelo Khan, Francem Tekavcem in Vladom Dolarjem je povedala številne zanimivosti iz
svojega dolgega življenja. Prav živo se spominja tudi mnogih podrobnosti iz svoje mladosti.
T. TAVČAR
Gneča v laški knjižnici
Knjižnica Laško bo kmalu
postala javni zavod, še bolj kot
samostojnosti pa si zaposleni
želijo izboljšanja delovnih
razmer in kadrovske okre-
pitve.
Podatki kažejo, da Laščani
radi berejo knjige in sploh za-
hajajo v svojo matično knjiž-
nico. V knjižnici imajo zadnje
čase okrog 40 tisoč obiskoval-
cev na leto in še dvakrat toliko
izposoj, potrebe prebivalcev
po tovrstni dejavnosti, zlasti
informativni, pa še naraščajo.
Zaradi prostorske stiske in
premalo strokovnih kadrov
knjižnica še zdaleč ne more
ustreči željam bralcev in obi-
skovalcev, zato je v svojem
razvoju nekoliko zastala. Vse-
kakor bi morali najprej rešiti
prostorske težave. V laškem
dvorcu, kjer domuje knjižnica
od leta 1981, imajo le 149 kva-
dratnih metrov, kar ni niti po-
lovica normativa, ki ga pri nas
za tako razvito dejavnost, kot
jo imajo v Laškem, določajo na
področju knjižničarstva. Poleg
tega so sedanji prostori zelo
nefunkcionalni, saj primanj-
kuje polic, knjige skladiščijo
v vlažni kleti, ni prostora za
interdisciplinarno delo, zelo
slabe pogoje za redno delo pa
imajo tudi zaposleni.
O prostorski stiski je že lani
razpravljala občinska vlada in
predlagala razširitev knjižnice
še v zgornje nadstropje dvor-
ca, ki je sedaj namenjeno gale-
rijski in muzejski dejavnosti.
Le-to naj bi preselili v sosed-
njo Kislingerjevo hišo, za ce-
lotno razširitev in preselitev
pa bi potrebovali okrog 13 mi-
lijonov tolarjev. S pridobitvijo
dodatnih prostorov bi knjižni-
ca lahko zagotovila strokovno
bolj ustrezno hrambo knjiž-
ničnega gradiva, med drugim
pa bi uredili tudi čitalnico,
igralni kotiček za najmlajše,
stalni razstavni prostor za do-
moznansko gradivo in za no-
vosti, radi pa bi imeli še pro-
stor za prireditve, ki bi lahko
sprejel do 120 ljudi. Laška
loijižnica namreč pripravlja
vsako leto vrsto predstav za
starejše in mlajše obiskovalce.
Lani, na primer, so za odrasle
pripravili deset predstav,
otrokom pa jih je bilo name-
njenih štirideset.
Poleg novih prostorov j*
trebujejo v laški knjižnici!
knjižničarja in bibliotekarj
Da je kadrovska stiska res fl
lika, pove že podatek, dal
glede na število izposojen
knjig po normativih lahko a
poslili pet ljudi.
Slovenec Mirko Lebar je prvi invalid brez
nog, ki je priplezal na Mt Blanc.
Na najvišjem vrhu Evrope je bil 21. julija lani
ob dvanajsti uri po srednjeevropskem času.
Njegove podvige si lahko ogledate na video
kaseti, ki jo je mogoče naročiti na naslovu:
Mirko Lebar, Ložnica 16,63310 ŽALEC,
telefon: 063/713 985
Sff. 11. - 16. marec 1995
fi
NASI KRAJI IN LJUDJE
Od Čevlja do tihožitij
^еИи prva likovna kolonija učencev osnovnih šol s prilagojenim programom
v celjski osnovni šoli Glazi-
je v torek zbralo 60 učen-
¡^^¡д 30 mentorjev osnovnih
prilagojenim programom
f'vs« Slovenije. Dopoldansko
,go kolonijo so zaključili
'jrtžabnim srečanjem in po-
< litvijo priznanj, otroške ris-
na bodo kmalu na ogled
^ jjjtavnih prostorih celjske-
^ Hluzeja novejše zgodovine.
P^a pripravo likovne koloni-
učencev slovenskih osnov-
ihšol s prilagojenim progra-
so se v OS Glazija odloči-
^po vzoru številnih športnih
'glasbenih tekmovanj ter
ličnih srečanj slovenskih
¡^ovnošolcev. Torkova likov-
^ kolonija je bila prva, a vod-
.•a šol s prilagojenim progra-
jom so se že dogovorila, da bo
«stala tradicionalna. Bienal-
no naj bi jo pripravljali širom
po Sloveniji ter tudi na ta na-
čin vzpodbujali otroško
ustvarjalnost.
V	Celju so mladi likovniki
ustvarjali risbe, tema pa je bi-
la prosta. Nekaj šolarjev se je
odločilo za risanje po predlogi
-	na klopeh je bilo videti vse od
čevlja do številnih tihožitij
-	drugi spet pa so risali prosto.
Vseh 60 je dobilo po zaključku
kolonije priznanja, desetim
najboljšim pa so podelili tudi
skrorrme nagrade.
V	OS Glazija so poskrbeli še
za otroško zabavo, saj so na
slovesen zaključek kolonije
povabili številne goste, mlade
likovnike pa je zabaval Miki
IS, Foto: SHERPA
gan Savinjske doiine
Na sejmu Alpe Adria-Svoboda gibanja, ki je ravno ta teden,
¿13. do 19. marca na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani,
m v petek tudi dan Savinjske doline. Na stojnici, ki so jo
«imenovali kar Savinjska dolina, se predstavljajo Logarska
I O.G., RTC Golte, Kovinotehna-Dom Palenk, TK Govc-Vršnik,
igomjesavinjska turistična zveza, Glin-Žagarstvo, EPSI in
■uristična zveza Spodnje Savinjske doline.
KL
Irski večer na
dan Sv. Patrika
v celjskem Pop teatru bo
v petek, 17. marca, trski
večer.
Ponosni in veseljaški Irci
ta dan praznujejo v čast
siojega zaščitnika sv. Pa-
tás. Legenda pravi, da je
menjeni patron uspel oči-
sti Irsko strupenih kač,
//laznovanje tega dne pa je
pomenilo simbolno obliko
odpora proti angleški tira-
niji. Zato dan Sv. Patrika
predstavlja najpomemb-
nejši irski praznik.
Organizatorji so pripra-
vili izbor irske ljudske
glasbe, po promocijski ceni
pa bodo točili znameniti
temni pivi Guinness, ki ga
varijo že od leta 1759 in
Kilkermy ter irsko kavo.
Legenda pravi, da se na ta
dan Guinnessova pena
obarva zeleno.
E.V.
Oferske bajte za turiste
Letni ohčni zbor društva Vitanje
V soboto, 11. marca so se na
občnem zboru zbrali člani tu-
rističnega društva Vitanje.
Posebno podrobno je poro-
čal predsednik Slavko Krajne,
sicer vitanjski župan, o oprav-
ljenem delu. Vse naloge, ki si
jih je društvo zadalo na lan-
skem občnem zboru, so tudi
v celoti izpolnili. Te pa so se
nanašale predvsem na turi-
stično urejanje, čiščenje in
lepšanje kraja, nameščanje tu-
rističnih klopi, urejevanje poti
itd. Zelo uspela je tudi osred-
nja turistična prireditev, večd-
nevna vitanjska Holcerija.
Še naprej bodo skrbeli za či-
sto okolje. Pripravili bodo
očiščevalno akcijo, v kateri
bodo počistili divja odlagališ-
ča in pozneje z občinskim od-
lokom tako onesnaževanje
prepovedali. Popravili bodo
klopi in uredili sprehajalno'
pot na Goležev grad in dalje
mimo Grilca in skozi Žimoret
nazaj v Vitanje. Za prizadevne
turistične delavce pa bodo or-
ganizirali dvodnevni izlet. Še
naprej pa je v veljavi tekmova-
nje za najbolj urejeno domači-
jo. Tudi na tem občnem zboru
so za najbolje vuejene podelili
priznanja.
Letos pa želijo stopiti korak
naprej. Načrte, kako omogoči-
ti bivanje turistom v Vitanju,
da ne bodo samo prehodni obi-
skovalci, že imajo. Do sedaj so
največ naredili lovci, ki so vsa-
ko leto gostili lovce iz tujine in
iz drugih krajev Slovenije.
Vendar so tudi ti imeli težave
z nastanitvijo. Rešitev vidijo
v razvoju kmečkega turizma.
Potrebno pa bo misliti tudi na
primerno izobrazbo gospodinj
in vseh, ki se bodo s turizmom
ukvarjali. Za enkrat so sousta-
novitelji kuharske šole. Naj-
bolj se je na občnem zboru pri-
jela zamisel, da bi uredili ne-
kaj koč, ali oferskih bajt, ki jih
imajo posamezne kmetije, ki
so jih starejši zgradili za svoj
preužitek, pa sedaj običajno
samevajo prazne. Po navadi
stojijo na lepem samotnem
mestu ob kmetiji. Notranjost
bi lahko posodobili in jih od-
dajali na ključ. Hrano pa bi
dobili na kmetiji, aU bi si jo
gostje sami skuhali. Nekaj ta-
kih koč pri kmetijah naj bi že
letos ш-edili in te bi bile vaba
za druge. Nekaj posebnega pa
imajo v načrtu za lepi Rako-
vec, kjer naj bi uredili sto le-
žišč za poseben turizem.
FRANJO MAROŠEK
Vitanjski gasilci zadovoljni
tlani gasilskega društva Vi-
?®ie so na nedavni letni kon-
'fenci kritično pregledali
Speh enoletnega dela in spre-
program dela za v pri-
KKinje.
izčrpnega poročila pred-
JJ^ka društva Shnona Kot-
J^a, je bilo razbrati, da so vi-
^]ski gasilci v minulem letu
;,*'spehom izvedli akcijo zbi-
sredstev po vsej krajevni
^Pnosti za nabavo nove av-
^terne in tako zbrali 1,5
Ј^Чопа tolarjev. Pri nabavi
, jim priskočili na pomoč
J ^arovalnica Triglav, ki jim
^^obrila kredit, odplačilo
l^ga pa je prevzela krajevna
Pnost oziroma sedanja ob-
Vitanje, delovna organi-
la Unior iz Zreč, občinska
¡jjlska zveza Slovenske Ko-
(jv^in Republiška uprava za
iz-Ljubljane,
јђ^^г pa vitanjski gasilci čuti-
Цј^^апјет gasilskem domu
v ig^® prostorsko stisko, so že
Јгм Î začeli razmišljati o do-
'^^i garaže, za kar imajo
ђ Jfejeno gradbeno doku-
fefA^cijo. Poleg dograditve
ÍQ^ dopuščale finančne mož-
W	centrahio
feri^^^^i® celotnega gasilske-
^^ilci pa si na tokratni
redni letni konferenci niso za-
dali obširnega programa dela.
Vso skrb bodo posvetili pred-
vsem gradnji prizidka in ure-
ditvi centralne kurjave v gasil-
skem domu, kot prednostno
nalogo pa so si zadali okrepi-
tev društva s pomladkom. Tes-
no bodo sodelovali tudi s so-
sednjimi gasilskimi društvi,
posebno še z GZ Zreče-Vita-
nje. Ob koncu so najzaslužnej-
šim članom podelili priznanja
občinske gasilske zveze in
društvena priznanja. Eno
slednjih je prejel tudi častni
član Konrad Kajtner.
F. J.
Upokojenski zbor na pripravali
Pevke in pevci zbora upokojencev iz Celja so bili marca na intenzivnih pevskih vajah v Izoli,
kjer so se v prenovljenem hotelu Delfin pripravljali na letni koncert. Razen na vajah so zapeli
tudi na nastopu v Kopru ter v Piranu in Bernardinu. Vaje so po zaslugi hotelskega osebja
v Delfinu in vseh drugih, ki so pevskemu zboru omogočili dneve v Izoh, odlično uspele. ž. P.
Srečanje na
Resevni
Planinsko društvo, Kra-
jevna skupnost in KO Zve-
ze borcev Šentjur organizi-
rajo tradicionalno sreča-
nje, kjer se bodo spomnili
padlih na Resevni. Sreča-
nje bo pri tamkajšnjem
Planinskem domu v soboto,
18. marca 1995 ob 15. uri.
D.S.
Izžrebane bodo
znane v petek
Do torka dopoldne (kupone smo sprejemali še v sre-
do), smo za sodelovanje v javnem žrebanju za 23. izlet
100 kmečkih žensk na morje dobili 1778 prijav! Naj-
več, 458, jih je iz različnih krajev šentjurske občine,
torej tiste, kjer je bila tudi rojena ideja za odmevno
akcijo.
Začetnica akcije je bila kmetica Anica Pevec iz Sla-
tine, ki so ji lahko kmečke ženske hvaležne, da vsako
leto sto izmed njih sodeluje v izletu na morje. Letos bo
odločitev padla v petek zvečer v gostišču Erjavec na
Kalobju. V zabavnem programu bodo nastopili ansam-
bel Vigred in kantuator Rihard Kotar iz Laškega ter
ljudski pevci Veseli prijatelji iz Reke. Sodeloval bo
tudi župan šentjurske občine in poslanec državnega
zbora Jurij Malovrh, ki je prevzel pokroviteljstvo nad
žrebanjem na Kalobju.
Prireditev se bo začela točno ob 18. uri.
Po žrebanju za sodelovanje na morju na izletu 100
kmečkih žensk pa bo še tekmovanje štirih krajev, ki se
potegujejo za organizatorja srečanja ljudskih godcev
in šaljivcev Novega tednika. Lani je bilo to srečanje
v Loki pri Žusmu, letos pa se bodo s posebnimi pro-
grami potegovali za organizacijo Loka pri Žusmu,
Matke, Liboje in Šentvid pri Grobelnem. T.VRABL
VABI V SEMINAR
za pripravo kandidatov na preizkus strokovne
usposobljenosti za opravljanje trgovinske
dejavnosti ( (Ur. 1. št. 28/93)
ZA TRGOVCE (64 UR)
IN POSLOVODJE (120 UR)
PRIJAVE SPREJEMA Ljudska
univerza Celje, Cankarjeva uL 1,
do zapolnitve skupine.
Informacije na telefon: 25-620 in
25-631.
SVETOVALNO IZOBRAŽEVALNI
CENTER
SLOVENSKE KONJICE
OE LJUDSKA UNIVERZA LAŠKO
LaSko, Titova 3, tel: 063/731-745
Ponujamo vam izredno priložnost za vključitev v
naslednje izobraževalne oblike pri nas:
ekonomsko-komercialno šolo
za vse tiste, ki imate dokončan vsajen letnik
srednje Sole, pa bi
si želeli pridobiti poklic
izobraževanje zaračunovodjo
za vse tiste, ki imate dokončano srednjo šolo V.
stopnje in bi želeli opravljati dela računovodje
brezplačniprogram osnovne šole za
odrasle
za vse, Id nimate končane osnovne šole.
Vse prijave zbiramo na upravi Ljudske univerze
Laško, Titova 3, kjer lahko dobite tudi vse
dodatne informacije!
Ponujamo vam tudi številne druge oblike
izobraževanja.
Oglasite se pri nas!
Sff. 11. - 16. marec 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
Jì
Bisernoporočcnca Terezija in Miha Ojsteršek.
Poroka na svečnico
Praznovala sta /o Terezija In Mllta Ojsteršek
Bilo je davnega leta 1935, pa
še svečnica je bila, ko sta se
vzela Terezija in Miha Ojster-
šek iz Ojstrega nad Laškim.
Tako se, kot v pravljici, pri-
čenja zgodba Volavškovih
dveh, ki preživljata jesen živ-
ljenja na dvajsetih hektarjih
zemlje. Čeprav v hlevu ne mu-
ka več dvanajst glav živine, ni-
ti ne naprešajo 30 »polovnja-
kov« jabolčnika in 10 »polov-
njakov« vina, tudi ne pridelajo
vsega ostalega kot nekdaj, so
spomini na tiste čase sveži in
lepi, kot bi bilo danes. Mihi pri
85 in Tereziji pri 89 letih se
večkrat orosijo oči, ko se
spomnita na tiste čase, ko so
pri njih zmogli postoriti še vse,
ko je njvmih sedem otrok še
tekalo okrog hišnih vogalov in
ko so vsi, če je bilo treba, z ve-
seljem popri j eli za delo. Žal
danes ni nikogar, ki bi se bil
pripravljen spoprijeti z »grun-
tom« v celoti, čeprav otroci
pomagajo, če jim le čas do-
pušča.
Kljub letom, ki sta si jih
oprtala, sta prijetna sogovor-
nika, ata Miha pa vmes vse
zabeli še s kakšno šalo, da je
bolj zanimivo. Se pač vidi, da
sta živela med veselimi otroki,
med katerimi je nekaj pravih
muzikantov.
»Še petelin me več ne uboga.
Namesto da bi šel z našimi ku-
rami spat, gre še k sosedovim,
ki jih na večer spustijo, da ni
zamere. A jih ima doma do-
volj ! Jaz pa ga moram čakati,«
je ena od njegovih zgodbic.
Mihi pa vendarle ostajajo
najbolj živo v spominu leta
druge svetovne vojne, ko se je
julija 1943 priključil Kozjan-
skemu odredu in postal borec
II. VDV bataljona. Mnogo noči
sploh ne spi, ker mu po glavi še
vedno rojijo najbolj strašni
prizori iz tistih časov. Njegov
prispevek znajo ceniti tudi
predstavniki Zveze borcev iz
Laškega, ki so ju ob jubileju
tudi počastili z obiskom.
V desetih letih, odkar smo
pisali o njuni zlati poroki, se
pri njiju ni veliko spremenilo.
Le še bolj sta v letih, dolgčas je
vsak dan večji in še bolj je nju-
na skrb usmerjena v zemljo, ki
ji nista več kos. Njun rod pa se
je v tem času povečal še za
enega vnuka, tako da jih je
vseh zdaj šestnajst. Svoj jubi-
lej sta proslavila kar doma,
v krogu najljubših.
VLADO MAROT
Kapelica ni v ponos
Kapela, ki stoji v naselju Debro tik ob magi-
stralni cesti Celje-Laško, po mnenju Zavoda
za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje
sodi v kakovostno kulturno dediščino, vendar
ji tega že nekaj časa ni moč pripisati.
Kot je razvidno iz fotografije, je kapelo,
zgrajeno v neoklasicističnem slogu v drugi po-
lovici devetnajstega stoletja, že močno načel
zob časa, svoje pa je opravil še tovornjak. Leta
1991 se je namreč tako silovito zaletel vanjo,
da je v celoti počila v višini enega metra in se
za več kot petnajst centimetrov zamaknila.
Objekt pa brez dvoma predstavlja veliko oviro
tudi za vse tovornjake, ki vsak dan vozijo
mimo.
Domačini so prvi opozorili, da kapela pred-
stavlja pravo sramoto za naselje in Laško sa-
mo, vendar dlje od tega niso prišli, čeprav so
bili pripravljeni vložiti lastno delo in material
za obnovo. Zato so se - z Bernardom Potočni-
kom na čelu - oktobra 1991 obrnili na laško
krajevno skupnost, ki je njihovo idejo podprla
in pripravila vlogo za predlokacijsko razpra-
vo. Ugotovljeno je bilo, da kapele ni možno
obnoviti, lahko pa bi jo prestavili stran od
magistralne in lokalne ceste.
Od marca 1992 do danes je nastalo še nekaj
dokumentov, med katerimi kaže omeniti ela-
borat spomeniškovarstvenih izhodišč za po-
stavitev nadomestne kapelice. Po razgovoru
z Dragico Lapomik, hčerko lastnika, pa gre
v tem primeru za kompleksnejši problem, saj
je cesta iz dneva v dan bolj prometna obvozni-
ca, čedalje več je tovornjakov. Poleg kapele je
ogroženo tudi gospodarsko poslopje. Laporni-
kovi se zavedajo, da njihova kapela ni v ponos
kraju, zato so bili v obnovo pripravljeni vložiti
tudi del lastnih sredstev, vendar jim je zaradi
nekorektnega odnosa odgovornih na občini
volja usahnila.
Kapelica pa kljubuje zobu časa in morda
tudi vsem tistim, ki bi raje videli, da bi se
podrla in tako rešila osnovni problem križis
Lapornikovi pričakujejo, da bodo na obo
končno le uvideli njihove težave. Vsekakorj
bo treba rešiti, sicer bo škoda še večja. Sti
kapelo pa bodo dovolili podreti šele, ko¡
nova že stala na ustreznejši lokaciji.
VLADO MAR(
Na pol podrta kapela tik ob magistralni сц
Celje-Laško.
Viteško vino so
predstavili doma
Laskav naziv prvega slo-
venskega viteškega vina je
dobil renski rizling, pozna
trgatev, letnik 1993, ki je do-
zorel v vinski kleti Zlati grič
v Slovenskih Konjicah. Ko-
njičanom so ga predstavili
prejšnji petek v hotelu Dra-
vinja, hkrati s predstavitvijo
grafične mape Arpada Šaia-
mona.
Grozdje za to vino je bilo
natrgano v vinogradih sonč-
nih Skale. Po besedah kle-
tarja Jožeta Topolška, ki vo-
di vinsko klet Zlati grič, gre
zasluga tako srečnim okoliš-
činam z vremenom, ki je dalo
dovolj toplih in sončnih dni.
kakor tudi trdemu delu in
strokovnemu znanju. Le
ugodni vremenski pogoji in
veliko znanja kletarja so po-
rok za vrhunsko vino.
Predstavitve prvega slo-
venskega viteškega vina
v Slovenskih Konjicah se je
med drugimi udeležil tudi
prokonzul Gradiščansko-
panonskega viteškega reda
Fedor Pirkmajer. V svojem
govoru je poudaril, da so bili
prav vitezi Gradiščansko-
panonskega reda tisti, ki so
pred štirimi leti v Ptuju od-
prli prvi konzulat v samo-
stojni Sloveniji.
J. H.
Za šolane gospodinje na Konjiškem
V Svetovalno-izobraževal-
nem centru v Slovenskih Ko-
njicah skušajo zadnji dve leti
čim bolj približati srednješol-
sko izobraževanje tudi učen-
kam. Zanje je trenutno naj-
bližja možnost šolanja Poklic-
na kovinarska šola v Zrečah,
kjer je vpisanih 80 deklet, sep-
tembra pa naj bi na Konjiškem
zaživel tudi oddelek šole za
gospodinjske storitve.
Zanimanje deklet za Poklic-
no kovinarsko šolo, kjer je
v tem šolskem letu vpisanih 40
odstotkov učenk, je po izkuš-
njah SIC v veliki meri posledi-
ca šibkejšega ekonomskega
položaja v družinah. Dekleta
se neodvisno od svojih poklic-
nih namer in želja odločajo za
šolanje v najbližjem kraju. Ne-
sorazmerje na tem področju bi
v precejšnji meri odpravila
oživitev šole za gospodinjske
storitve, ki je sicer še vedno
vodena kot šola v postopku, na
širšem konjiškem območju pa
vendarle računajo, da bo zaži-
vela že letos septembra.
Zdaj v Sloveniji delujejo tri
tovrstne šole: v Velenju,
Hrastniku in na Gorenjskem,
konjiška oziroma zreška šola
pa naj bi bila samostojen ozi-
roma dislociran oddelek ve-
lenjske. V SIC kot možni loka-
ciji za novo šolo omenjajo Slo-
venske Konjice ali Zreče, za
ureditev prostorov in opremo
za pouk pa bi potrebovali pri-
bližno 200 tisoč nemških
mark. Približno polovico de-
narja - delno s prostorsko
opremljenostjo kovinarske šo-
le v Zrečah - je zagotovljenega.
za začetek naj bi šola odpi
3 oddelke, njene absolveiil|
pa bi bile po triletnem
usposobljene za vodenje хгц
še restavracije ali hotela. 1
novne učne vsebine zajein|
osnove strežbe, kuhanje, 4
janje prostorov, strojepisje,}
vanje, likanje in tuj jezik.
Ustanovitev šole za gosp
din j ske storitve podpin
v konjiški, zreški, vitanjsl
vojniški in načelno tudi bisti
ški občini, pogovori z minisi
stvom za šolstvo in šport o d
delitvi koncesije pa naj bi b
zaključeni v enem mesecu.
B..
Poti dO vitkosti
Založba Forma 7 iz
Ljubljane je pred kratkim
izdala prevod ameriške
uspešnice 50 poti do vit-
kosti.
Gre za delo, v katerem
avtorica Joan Horbiak, ki
je po stroki dietetičarka in
priznana strokovnjakinja
na področju raziskav o na-
činu življenja z nizko teles-
no težo, svetuje, kako ures-
ničiti sanje milijonov — po-
stati spet vitek. Knjiga pri-
naša novo filozofijo hujša-
nja, pri čemer ni odločilno,
koliko ješ, ampak kaj in
kako, vse pa je tesno pove-
zano s telesnimi aktiv-
nostmi.
Marjan Remic, ki je knji-
gi napisal predgovdr, ugo-
tavlja, da je v razvitem sve-
tu dve tretjini ljudi prede-
belih in da v prizadevanjih
za vitkost tudi v Sloveniji
lovimo korak s svetom. Gre
za različne programe huj-
šanja v zdraviliščih, zdrava
živila z manj maščobami in
sladkorja, fitnes studie...
Zato je v slovenskem pre-
vodu knjige tudi predstavi-
tev dela te ponudbe.
Obnova partizanske
bolnice Zima
v začetku marca smo se
v zaselku Tanik zbrali pred-
stavniki organizacij ZB NOB
Hudinja in Skofja vas ter kra-
jani Cerovca pri Dramljah
z namenom, da si ogledamo
kraj v gozdu Šohta, kjer je bila
leta 1944 partizanska bolniš-
nica Zima.
Vodja te bolnišnice je bil dr.
Gabrijel Hrušovar-Drago.
V njej se je zdravilo petinštiri-
deset ranjenih borcev parti-
zanskih brigad in aktivistov
OF. Bolnišnica je bila obnov-
ljena v prvotni obliki leta 1959
in pozneje še enkrat leta 1976.
Objekt je spet dotrajan. Za-
to smo prisotni sklenili, da bo-
mo zemljanko obnovili in po-
stavili spominsko obeležje
z napisom »Tu je jeseni leta
1944 delovala partizanska
bolnica Zima.«
Tako bomo uresničili tudi
željo, ki jo je izrazil dr. Hrušo-
var v spominski knjigi: »Ob
tretji otvoritvi bolnice Zima
(15. avgusta 1976) se znova in
znova spominjam junaških
ljudi tega območja, ki so bol-
nico smatrali za svojo, jo gra-
dili in skrbeli zanjo. Moja želja
je, da bi mladina nadaljevala
s skrbjo svojih staršev za to
bolnico, da bo tam kot trajni
spomenik na naše velike dni.«
LJUBO ZELIČ
Zadovoljni vinogradniki
Člani društva Savinjskih vi-
nogradnikov so se pretekli pe-
tek sešli na prvem rednem
zboru, na katerem so pregle-
dali rezultate dela in sprejeli
smernice za v prihodnje.
Društvo šteje 53 članov, ki
se imenujejo »ljubiteljski vi-
nogradniki«, saj v žalski obči-
ni ni večjih površin, ki bi bile
zasajene z vinsko trto. Koliko
je malih vinogradnikov, bo
najbrž znano še to leto, kajti
v društvu bodo letos popisali
vse lastnike vinogradov in
prešteli hektarje zasajene s tr-
to. Društvo bi letos najbolj po-
trebovalo laboratorij, v kate-
rem bi vsaj enkrat tedensko
opravljali strokovne analize.
Ceno analize naj bi določil
Upravni odbor, rezultate pa
naj bi pošiljali po pošti. Letos
bodo nadaljevali s strokovni-
mi predavanji, ki so bila doslej
dobro obiskana, poleg tega bo-
do pripravili še strokovni izlet
na Gradiščansko in obisk
Mednarodnega ljubljanskega
vinskega sejma.
Prejšnji petek so objavili tu-
di rezultate ocenjevanja vin.
Petčlanska komisija je namreč
8. marca med petnajstimi
vzorci belih in šestimi vzorci
rdečih vin izbrala tri najbolj-
še. Prva tri mesta pri belih'
nih so zasedli Rudi Gevzar
Andraža ter Franc in Bof
Podkrajšek iz Latkove vasi,
so dosegli kategorijo kak
vostnih vin. Med rdečimi vi
so vsa dosegla samo kategoi
vin za prodajo, prva tri ше
pa so pripadla Bojanu in Ffl
cu Podkrajšku iz Latkove J
ter Vinku Ušenu iz Zgornji
Grušovja.
Priznanja za udeležbo
podelili že prejšnji petek, P
trije pa bodo plakete prejeli
nedeljo na Jožefovem sejmU'
VESNA LEJ
Strelska družina v Mali Brezi, da ali ne?
V Mali Brezi nad Laškim že
več kot štirideset let deluje
strelska družina. V teh letih se
je med člani odlikovalo tudi
nekaj posameznikov, ki so do-
segli vidne uspehe v strelskem
športu, tako na občinski kot
na republiški ravni. Kljub
skromnim možnostim za delo-
vanje je družina z vztrajnim
delom vseh svojih članov in
pomočjo širše skupnosti zgra-
dila lep Dom strelcev, kjer je
tudi edini večnamenski pro-
stor v kraju.
Kot posebnost kaže omeniti,
da je v okviru strelske družine
delovala tudi sekcija za kul-
turno dejavnost in pripravlja-
la številne prireditve. Vsa bo-
gata dejavnost pa je pred ne-
kaj leti usahnila.
V nedeljo so se po daljšem
premoru na občnem zboru se-
stali vsi tisti člani strelske
družine, ki jim ni vseeno, da
dejavnost ni več takšna, kot je
bila pred leti, želijo pa si, da
družina ne bi zamrla. Iz vabila
na zbor je bilo moč razbrati,
da dosedanji predsednik Vi-
ljem Videč nepreklicno odsto-
pa in da se bodo odločali o ob-
stoju strelske družine nasploh.
Zbor je razrešil dosedanje
vodstvo in imenoval devet-
članski iniciativni odbor, ki bo
pripravil predlog novega vj*
stva družine in program ^^
ter v najkrajšem času skli*^
ponovni zbor vseh članovj
krajanov. Zbora sta se ud^
žila tudi predsednik Občii^
strelske zveze Laško B^jJ
Ma tek in tehnični vodja V»»
Lavrinc. Spregovorila
o novem statutu strelcev
izrazila željo, da bi delo di^
ne čim prej oživelo.
Kot kaže, bodo člani najj
namenili f)ozornost
ženjsko- pravnim zade^
družine, saj so bile pr^^
v zadnjem času predmet
zličnih ugibanj in razlag ,
VLADO
3. sejem EKO
Sff. 11. - 16. marec 1995

NASI KRAJI IN UUPJE
rednik je domaćin!
^по Pangerl Iz LJubečne Novi tetinih spremißa že skoraß
lemuenje__
——
tfpa redkih stvari, ki se jih Marija Pangerl iz
inbečne pri Celju ne spominja, je, da bi v nje-
¿ivljenju minil kakšen teden, ko je v nabi-
:u ne bi čakal Novi tednik.
je časopis, ki je z njo že od najzgodnejših
irt)ških let. Sama bo letos stopila v šestdeseto,
^уј tednik, ki je od takrat ime nekajkrat
jemenil, pa letos praznuje zlat jubilej - izha-
namreč že pol stoletja.
»Najprej se je nanj naročil ata,« se spominja
Ijrija in doda, da si sploh ne more predstav-
kako bi bilo brez tega in drugih časopi-
И, V glavnem jih kupuje, ob Tedniku pa je
počena še na Kmečki glas. »Tednik je pri nas
jjiačin in tudi zato mi je tako všeč. Vedno ga
zberem od začetka do konca. Vse me zanima
tudi oglasi in pisma bralcev. Najraje pa be-
ji o ubogih ljudeh, o tistih, ki so revni, nima-
lelektrike...« pravi Marija, ki živi v svoji hiši
upaj s sinom. Hčerka si je dom ustvarila
Žalcu, Marijin mož pa je pred dvema letoma
jirl, »Ko je umrl ata, je hotel biti na Novi
(inik naročen moj mož. Po moževi smrti s si-
im nisva niti pomislila, da bi ga odpovedala,
.prav naju kdaj pa kdaj >stisne< tudi za de-
jr,« pripoveduje Marija. Spominja se, da je
ilo včasih še huje. Takrat, ko je bilo potrebno
[iravnati naročnino za tri mesece skupaj, vča-
liskorajda ne bi šlo, saj sta z možem kupova-
ihišo... Sicer pa je Marija Pangerl devetnajst
et delala v LIK Savinja. Potem je zbolela,
imožem sta podedovala zemljo - in tako je
ostala doma. Odkar sta živela v svoji hiši, je
¿vedno dovolj dela, tako prej kot sedaj, ko
fpomaga sin. »Imam nekaj živine, s sinom, ki
tttudi delat, predvsem kmetujeva.« Marija
sfffljaje spominja otroških let. Doma je bilo
kdevet otrok, ampak njihovo hišo sta polnili
Ifáezen in sreča.
îsako življenje piše svoje zgodbe; starši so
игН, bratje in sestre pa so se poročili, si
stvarili družine. Marijo je zasnubil fant iz
iednje vasi. Rodila sta se jima dva otroka;
in živi doma, hčerka je poročena in prihaja
omov na obisk, Marija pa ima tudi že tri
lukinje in vsak teden z veseljem pričakuje
lihov obisk. V soboto, ko smo jo obiskali, je
lila malo zaskrbljena, ker je še niso poklicale.
»Saj veste kako je,« pove razumevajoče. »Dioi-
žina je petčlanska, nimajo toliko časa...«
In kaj Marija počne v prostem času? Ravno
veliko ga nima; nekaj uric zase si ukrade zve-
čer, ko najraje plete, gleda televizijo in tudi
prebere vse tisto v časopisu, za kar čez dan ni
bilo časa.
Sicer pa je, ob otrocih, njena velika ljubezen
tudi zemlja. »Na zemlji sem vedno rada delala
in tudi bom - dokler bom živa,« zatrdi Marija
Pangerl. Zemlja je v njej že od nekdaj. Zemlja
je tisto, kar ljubi, s čimer se ukvarja s ponosom
in ljubeznijo.
Ko se poslavljam, še enkrat pove, da Novega
tednika ne bo nikoli odpovedala. »Dokler bom
pri hiši jaz, bo tudi ta časopis,« zatrdi, potem
pa, malo tiše, spet omeni sina, ki je na dopustu:
»vem pa, da ga sin zelo rad prebira in da ga
tudi on ne bo nikoli odpovedal. Novi tednik je
pri nas družinski član.«
NINA M. SEDLAR
so se naučila, kako pripravljati dietne jedi, pa tudi mnoge domače dobrote, ki so prav
o okusne, četudi so narejene iz ajdove ali sojine moke in podobnih, manj kaloričnih in bolj
^^^^ih sestavin.
^^mt nadvse dobro sprejeta
ђЈ laški in radeški občini je trenutno kar 96 občanov, ki jim
L^ ali občasno prihaja na pomoč devetnajstih delavk, vklju-
"i v javna dela nege in pomoči na domu.
ta način se je zmanjšalo število oskrbovancev v javnih
ki so že sicer prepolni, starejši in bolni ljudje pa so še
jI Zadovoljni, saj lahko ostajajo v svojem domačem okolju.
fj,''?gram javnih del preko Zavoda za zaposlovanje v laški in
^j^ski občini teče že tretje leto in se je zelo dobro uveljavil. Kot
Vjç'^J^iejo v strokovnih krogih, ga bodo poskušali nadaljevati
j^^flotlej, dokler bodo imeli razumevanje tistih, ki prispevajo
1 delež, oziroma dokler ne bodo našli drugačna oblika
Vjj Poleg redne nege in pomoči oskrbovancem si prizade-
Ц tudi za to, da bi bile delavke čim bolj usposobljene. Pred
Èfç^^fiim se jih je večina udeležila tečaja o pripravi dietne
бђ ''^ne in enostavnih jedi, ki ga je uspešno vodila Slavica
•■C, organiziral pa laški Rdeči križ.
V.MAROT
Najlepši filmi
Na naslovnici Tednikovega
TV vodiča je bil igralec Kevin
Costner, prizor pa iz filma Ro-
bin Hood — Princ tatov. Zza
žreb je prispelo 109 rešitev,
med kuponi so bili le trije ne-
pravilni.
Izžrebali smo: Mileno Seni-
ca iz Trubarjeve 10 v Šentjur-
ju, ki naj se čim prej oglasi
v našem oglasnem oddelku,
kjer jo čaka sodček laškega pi-
va; Irma Jurkovšek iz Zagrada
70 v Celju, bo po pošti prejela
majico. Romanu Ca futi iz Lok
12, pa bomo po pošti poslali
kapo.
V nedeljo na Jožefov sejem
Letos preiio sto protiajaicev — Ponovno razstava
če bo to nedeljo organiza-
torjem, Hmezadovi Kmetijski
zadrugi Petrovce ter Kmetijski
svetovalni službi Žalec, naklo-
njeno še vreme, potem bo sed-
mi Jožefov sejem zagotovo ena
največjih sejemskih in tudi
družabnih prireditev v Pe-
trovčah.
Sejemski vrvež se bo na pro-
storu v okolici kmetijske za-
druge začel že v jutranjih
urah, ob osmih pa bo sveta
maša v petrovški baziliki.
Uradno bodo Jožefov sejem
odprli ob desetih, ko naj bi
obiskovalce in razstavljavce
pozdravil tudi žalski župan
prof. Milan Dobnik. Kot obi-
čajno bo tudi letos mogoče ku-
piti vse potrebno za kmetoval-
ce in vrtičkarje pred pomla-
danskimi opravili, do začetka
tega tedna pa se je prijavilo
110 prodajalcev raznovrstnega
blaga. Podobno kot prejšnja
leta bodo tudi letos v Petrov-
čah organizirali licitacijo in
demonstracijo kmetijskih
strojev ter podelili nagrade za
najboljše kmečke salame, do-
mač kruh ter najboljše vino
savinjskih vinogradnikov.
Obiskovalci Jožefovega sej-
ma so lani precej negodovali,
ker so se organizatorji odločili,
da ne bodo pripravili sicer
vsakoletne razstave domačih
dobrot. Za letos obljubljajo,
da razstava dobrot v dvorani
zadruge ponovno bo, razen te-
ga pa v Kmetijski svetovalni
družbi Žalec pripravljajo še
bogato razstavo orodja, pove-
zanega s kmečkim življenjem.
Organizatorji tudi obljubljajo,
da bo dovolj parkirišč, za
vstopnico na sejmišče pa bodo
odrasli plačali 200 tolarjev.
IB
Proti sladicorni
bolezni
Društvo za boj proti slad-
korni bolezni Celje bo imelo
danes, v četrtek, ob 16. uri
v dvorani Zavoda za zdrav-
stveno zavarovanje Celje, Gre-
gorčičeva ulica 5a, redni letni
občni zbor. Po njem bo višja
medicinska sestra Silva Mikuš
predavala o uporabi sladkorne
tabele pri dieti in o uporabi
različnih brizg pri insulinski
terapiji. Po predavanju bo de-
gustaci j a naravnih sadnih so-
kov Vipi.
R.A.
Presenečenje za župnika
V	nedeljo se je v Šentrupertu nad Laškim znova zbrala velika
množica ljudi. Prišli so, da bi župniku Izidorju Pečovniku izka-
zali čast in spoštovanje ob njegovem osebnem prazniku.
Farani in krajani krajevne skupnosti Šentrupert so mu pri-
pravili lep kulturni program in pravo presenečenje. V skupno
voščilo, ki ga je prebral tajnik KS, so zapisali: »Ko tu v fari
dobra dela delaš', smo hvaležni ti za vse, zato naj ti življenje
mimo teče samo pri nas in nikjer drugje. Bodi zdrav in nasme-
jan, saj takšen najbolj sodiš k nam. Zato, Dori - še mnogo
srečnih let Bog ti daj v Šentrupertu živet'.«
V	prijetnem vzdušju, ki so ga spodbujale kar tri godčevske
zasedbe, so farani skupaj s slavijencem pred cerkvijo preživeli
veselo popoldne.
Dosejevanje in
varstvo
travnikov
Jutri bo v Hmeljarskem
domu v Žalcu zadnje od
predavanj, ki jih je Kmetij-
ska svetovalna služba Ža-
lec v zimskem času pripra-
vila za kmetovalce. Dipl.
inženirja Tatjana Pevec in
Andrej Simončič bosta
predavala o dosejevanju in
varstvu travnikov. V sveto-
valni službi so zadovoljni,
saj so bila predavanja do-
kaj dobro obiskana.
T. T.
Mladi
o kmetijstvu
Laška enota kmetijsko- sve-
tovalne službe in Društvo po-
deželske mladine sta minuli
konec tedna v Rečici pri La-
škem pripravila občinski kviz
z naslovom Mladi in kmetij-
stvo.
Tekmovanja se je udeležilo
deset ekip iz laške in radeške
občine. Zmagala je ekipa iz
Grahovš, ki so jo sestavljali
Janko Deželak, Herbij Blatnik
in Sabina Blatnik, drugi so bili
mladi iz Svibnega, tretji pa
domačini iz Rečice. Prvouvrš-
čena ekipa se bo udeležila re-
gijskega tekmovanja, ki bo že
to soboto v Škalah pri Velenju.
Večer so popestrili folklori-
sti skupine Lipa iz Rečice, čla-
ni Društva podeželske mladi-
ne in instrumentalna skupina
Vesele Štajerke.
V.MAROT
Se dva izleta v marcu, aprila na Peco
Planinsko društvo Zlatarne Celje pripravlja za konec marca
še dva izleta. V soboto, 25. marca, se bodo planinci podali na
kulturno- zgodovinski pohod z Rifnika na Resevno in v Šentjur.
Ob 7.16 se bodo z železniške postaje v Celju odpeljali do Šent-
jurja, od tam pa je v obe smeri za približno 7 ur hoje. Opoldne bo
pri križu na Resevni, ob grobu Cvetke Jerinove in Dušana Laha,
tudi krajša slovesnost.
V	nedeljo, 26. marca, pa bo še tradicionalni zimski pohod na
Porezen. Avtobus bo odpeljal ob 6. uri s parkirišča na Glaziji, do
doma na Poreznu pa se bodo planinci povzpeli s Petrovega brda.
Obiskali bodo tudi Stražišče in bolnišnico Franjo. Hoje je za
približno pet ur in pol. Tura je še zimska, zato je zimska oprema
obvezna.
V	soboto, 1. aprila, pa vabijo na zimski pohod na Peco. Odhod
bo ob 6. uri s posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji. Vse
informacije dobite po telefonu 31-711, int. 355, ali 452-927.
MOJCA MAROT
Št. 11. - 16. marec 1995
SPORT

Kmalu novi simholi
član Izvršnega odbora Ollmpliskega komiteja Slovenije, Združenja športnih zvez,
Jože Geršak, o tekočI problematiki krovne organizacije
Od združitve Olimpijskega
komiteja in Športne zveze so
minili trije meseci, neolimpij-
sko leto pa bo v znamenju po-
enotenja nove krovne organi-
zacije in nekaterih vsebinskih
sprememb. Celjska regija je
v izvršnem odboru Olimpij-
skega komiteja Slovenije,
Združenja športnih zvez Slo-
venije, zastopana z Jožetom
Geršakom, ki se bo v kratkem
vključil tudi v enega izmed po-
dodborov OKS-ZSZ.
»Združitev pomeni vsebin-
ski premik, v enotni organiza-
ciji pa so nekoliko privilegira-
ni olimpijski športi. Tudi v si-
stemu glasovanja, konkreten
dokaz pa je kandidatura
športnih zvez za podpredsed-
nika, ko je bila naša pobuda
gladko zavrnjena. Ob celjski
sta zastopani še ljubljanska in
koprska regija, za vse pa je
najbolj zanimivo vprašanje,
kako ohraniti šport v okviru
lokalne samouprave,« uvodo-
ma svoje izkušnje predstavlja
Jože Geršak.
V katero smer se gibljejo
razprave?
Nekatera izhodišča so pri-
pravljena, povečini pa še vsi
iščejo najbolj idealno rešitev.
Zavodi za šport naj bi združe-
vali območja večih občin in
svoj delokrog omejili na stare
meje. V nasprotnem bodo
v manjših občinah še naprej
športne zveze, čeprav so stališ-
ča zelo raznolika in se tudi
spreminjajo.
Kako boste regijo zastopali
v OKS-ZŠZ?
Pred tedni smo v Celju pri-
pravili regijsko srečanje z dr-
žavnim sekretarjem za šport
dr. Jankom Strelom, ki je bilo
zelo dobro obiskano. Prereše-
tali smo predloga zakona
o športu in nacionalnega pro-
grama, s strokovnimi posveti
pa bi nadaljevali tudi v bodo-
če. Povezovanje bo potrebno,
saj so že indici, da bi celjski
zavod za šport vkhučeval tudi
občini Šentjur in Šmarje.
Celje naj ne bi bilo samo re-
gijski, marveč za določene
športe tudi državni center. Bo
ostalo samo pri atletiki?
Nacionalni program predvi-
deva Celje kot vrhunski center
za atletiko, naša dodatna
predloga pa sta rokomet in
kegljanje. Vse je še v osnovni
fazi postopka, izvršni odbor se
podrobnosti še ni lotil, kajti
v športni sferi je najbolj pri-
marno sprejetje zakona in na-
cionalnega programa.
Rokomet in kegljanje sta oz-
ko povezana z Golovcem, kjer
razmere za šport niso idealne.
Potemtakem prihaja do pre-
mikov?
Po eni strani že. Športna
zveza Celja je pri Agenciji za
prestrukturiranje vložila ugo-
vor zoper lastninjenje Celjskih
sejmov. Dvorana A in B ter
zunanja igrišča bi morali biti
izvzeti iz procesa lastninjenja,
dejstva govorijo edinole v prid
občini in s tem bi del Golovca
spet dobil veliko bolj športno
podobo.
Lastninjenje športnih ob-
jektov je nasploh velik pro-
blem. So težave tudi drugod?
Morali bi imeli poseben za-
kon, v reševanje težav pa se
končno vključujejo tudi stro-
kovnjaki. V Celju bomo najbrž
izgubili Griček z objekti vred,
ki je v postopku denacionali-
zacije. Športna unija želi dvo-
rani Partizana Gaberja in Voj-
nika, najbolj kritično pa je
v Mozirju. Pet planinskih do-
mov je na zemlji, ki jo želi cer-
kev in jo bo verjetno tudi do-
bila.
V preteklosti se je zapletalo
tudi s simboli: sporni sta bili
zelena barva in plamenica
z rusko zastavo?
Skupščina OKS-ZŠZ bo že
konec meseca sprejemala nove
simbole. Predlagani so trije
znaki, bai-vnih variant pa je
deset in vsak član izvršnega
odbora se lahko odloči za tri.
Osebno še nisem izbral barve,
glede na razpoloženje pa slo-
venska barva v prihodnje za-
nesljivo ne bo več zelena.
ŽELJKO ZULE
OKS-ZŠZ vključuje 31 olim-
pijskih športov, 8 olimpijskih
športov v mednarodnem meri-
lu, 3 predstavnike miselnih
iger in 48 športnih zvez. Pred-
sednik s štiriletnim mandatom
je Janez Kocijančič, podpred-
sednika pa sta Matjaž Jemec
(vrhunski šport) in Janez Ma-
toh (šport za vse).
Jože Geršak.
Relfordi Bevca in Uranicarja
Na štartu ekipnega državnega prvenstva v dviganja
uteži sta Marko Urankar in Tomaž Beve izboljšala po t^j
državne rekorde, Sandi Podrgajs osebne, v moštvu pa so
bili še Tine Beve, Andrej Privšek in Silvo Škornik.
Urankar je rekorder v vseh konkurencah kategorije (Jq
99 kg (poteg 145 kg, sunek 180 kg, biatlon 325 kg), mladj
Beve v kategoriji do 70 kg v potegu (82,5 kg) in biatloцц
(182 kg), v sunku (100 kg) pa je izboljšal mladinski rekord
Po 1. krogu vodi Olimpija s 1200 točkami pred Celjem
1170, četrto pa je Velenje 597. »Zanesljivo se bom udeležil
evropskega prvenstva, z dodatnimi desetimi kilograrnj
v obeh konkurencah pa lahko računam na uvrstitev med
najboljših deset. Olimpijo bi lahko premagali že v primeru
mojega nastopa v nižji kategoriji, na popoln uspeh pa
z okrepljeno ekipo računamo čez mesec dni v Velenju,« jg
štart zadovoljno komentiral Marko Urankar.
Kolesarji v Črno Goro
Kolesarska ekipa Celja bo
v nedeljo štartala na enodnev-
ni dirki v Italiji, nakar bo sle-
dila balkanska turneja: veče-
tapne tekme v Čmi Grori, Tur-
čiji in Bolgariji.
»Na kombinirani tekmi po
Čmi Gori in kalabrijskem delu
Italije bomo od 25. marca do 1.
aprila nastopili kot edina slo-
venska ekipa. Sledil bo sredo-
zemski pokal v Turčiji, za ko-
nec pa še dirka Sofija-Vama,«
načrte predstavlja Edi Kranjc.
»V Beogradu je že precej zani-
manja za naš štart v Črni Gori,
ekipa pa je na prvih tekmah
izpolnila pričakovanja. Me-
lanšek je daleč pred vsemi, Ba-
loh v dobri formi, Autka je
onemogočilo neprijetno vnetje
sluznice, Odrinski je zelo hvj
ležen kolesar, Lauk še pres]^
bo pripravljen, Šmerc pa ¡ц
neke vrste status >svobodneg
umetnika<. Njegovi načrti soj
vedno povezani z reprezentau
co, vendar se vzporedno uk
varja tudi z zasebnim џ
djetjem.«
Tiselj v Žalcu .
Nekdanji selektor moške j
kometne reprezentance тј
Tiselj je minuli teden iz osa
nih razlogov predčasno prj
nil treniranje drugoligaša sl
nice. V soboto je že vodil roW
metašice Žalca, kjer so odsj
vili Aleša Filipčiča.	1
RANÖRAMA
Rokomet
l.liga
ženske — 17. krog: Žalec-
Olimpija 22:24 (10:12); Popo-
vič 10, Hudej 4, Randl 3, V.
Dolar 2, Brekalo, Derčar,
Kline 1; Vegrad-Bakovci 25:19
(13:19); Vujovič 7, Medar,
Kranjc 4, Topič, Raukovič,
Karaman 3, Draganovič 1;
Krim-Mlinotest 25:22, Bra-
nik-Burja 19.18,Kranj-Izola
15:23, Piran-Kočevje 24:18.
Vrstni red:Krim 32, Olimpija
30, Burja 26, Branik 22, Mli-
notest, Žalec 21, Vegrad 14,
Piran, Kočevje 13, Izola 8, Ba-
kovci 3, Kranj 1.
Košarka
A-1 liga
Moški - 3. krog: Litostroj-
Kovinotehna 85:93 (52:48);
Petranovič 33, Jagodnik, Tiller
17, Stavrov 12, Cizej 8, Urba-
nija 4, Čmer 2; Triglav-Roga-
ška 61:65 (24:33); Mičunovič
24, Jurkovič 11, Novakovič 10,
Sušin, Nikitovič 6, Petrovič 5,
Kosovec 3; BWC-01impija
81:79, Postojna-Satex 82:98;
4. krog: Kovinotehna-BWC
91:83 (42:50); Tiller 29, Jagod-
nik 25, Petranovič 15, Stavrov,
Cizej 10, Rovšnik 2; Satex-Ro-
gaška 96:95 (45:42); Novako-
vič, Jurkovič 27, Mičunovič 16,
Nikitovič 10, Sušin 8, Petrovič
4, Tabak 2, Petovar 1; Olimpi-
ja-Triglav 76:57, Postojna-Li-
tostroj 82:86. Vrstni red:
Olimpija 33, Kovinotehna 30,
Satex, BWC, Rogaška 27, Li-
tostroj 25, Triglav 24, Postojna
23.
Ženske - 7. krog: Celje-Co-
met 87:72 (34:33); Polutnik 30,
Jurak 20, Obrovnik 14, Vodo-
pivec 12, Potočnik 7, Jug, Haj-
dinjak 2 za domač^ Račič 27,
U. Groleger 19, Šporar 12,
Olup 6, Temnik 5, Brglez 2,
Koželj 1 za gostje; Ilirija-Ma-
ribor 68:66, Ježica-Odeja
89:71. Vrstni red: Ježica 33,
Maribor 29, Ilirija, Odeja 24.
Celje 22, Comet 21.
Za uvrstitev v A-1 ligo - 3.
krog: Pivovarna Laško-Interi-
er 87:97 (47:45); Govc 22, Vu-
jovič 19, Starovasnik 18, Gole,
Dumik 11, 11, G. Čop 6; Liti-
ja-K. zidar 89:61, Idrija-Heli-
os 79:56, Ilirija-Koper 109:75;
4. krog: Litija-Pivovama La-
ško 99:79 (45:41); Vujovič 25,
Gole 19, Govc 14, G. Čop 7,
Blagotinšek 6, Starovasnik 5,
Šoštarič 3, izključen trener Je-
rič; Koper-Idrija 71:88, Interi-
er-Ilirija 85:68, K. zidar-Heli-
os 82:64. Vrstni red: Litija, Pi-
vovarna Laško, K. zidar 7, In-
terier, Ilirija 6, Helios 5, Kop>er
4.
A-2 liga
Moški - 3. krog: Comet-Ježi-
ca 86:74 (41:36); Plevnik 23,
Sporar, Nerat 18, Sivka 12,
Kozar 9, Železnikar 6; Gorica-
Elektra 70:68 (32:28); Rizman
30, Tajnik 8, Mrzel, Lipnik 7,
Bogataj 6, Pečovnik 5, Tomic
3, Brešar 2; Medvode-Olimpija
ml. 60.91, Shvnica-Loka
88:100; 4. krog: Comet-Gorica
94:66 (46:33); Plevnik 24, Ko-
zar 16, Nerat 15, Šporar 14,
Železnikar 10, Sivka 7, Šrot,
Temnik 3, Šafhalter 2; Elek-
tra-Medvode 99:81 (49:37);
Rizman 36, Mrzel 17, Tomic
10,	Mališevič 9, Lipnik 8, Bri-
no všek 7, Tajnik 4, Pečovnik,
Nežmah 3, Brešar 2; Olimpija
ml-Slivnica 84:73, Ježica-Lo-
ka 94:91. Vrstni red: Olimpija
ml. 33, Loka 31, Comet 30,
Slivrüca 28, Ježica, Elektra 26,
Gorica 23, Medvode 19.
B liga
13. krog: Celje-Radovljica
85:75, Bistrica-Borovnica
69:77, Zagorje-N. mesto 71:77,
Maribor-Brežice 72:75, Star-
še-Vrhnika 100:86. Vrstni red:
N. mesto 24, Celje 23, Zagorje,
Radovljica 21, Brežice 19, Bo-
rovnica, Starše, Maribor 18,
Bistrica 17, Vrhnika 16.
Skupina od 11. do 19. mesta:
Janče-Mik Prebold 82:69,
Unika-Kemoplast 90:87,
Snežnik-Ruše 117:76, Tolmin-
Sl. Gradec 83:65, Feniks prost.
Vrstni red: Janče 23, Snežnik,
Unika 19, Feniks, Mik Prebold
18, Tolmin 17, Ruše 15, SI.
Gradec 14, Kemoplast 13.
Nogomet
1. liga
18. krog: Publikum-Naklo
3:0 (2:0); Car (31), Bajraktare-
vič (45, 75); Olimpija-Rudar
2:1 (1:1); ostalo je le pri vod-
stvu prek Komarja (6); Kočev-
je-Maribor 1:1, Mura-Jadran
2:0, Korotan-Beltinci 1:0, Ko-
per-Gorica 0:1, Vevče-Želez-
ničar 0.1, Primorje-Izola 2:0.
Vrstni red: Olimpija 29, Mura,
Publikum, Maribor 24, Želez-
ničar 22, Beltinci, Gorica 21,
Rudar 19, Koro tan 18, Primor-
je 17, Koper, Izola 15, Kočevje
14, Vevče 12, Naklo 9, Jadran
3.
11.	liga
17. krog: Era Šmartno-Naf-
ta 2:1 (0:0); vodstvo gostov sta
v zmago spremenila Mešano-
vič (52) in Jerman (69); Dravi-
nja-Slovan 1:0 (0:0); Koražija
(73); Tumišče-Steklar 2:0
(0:0), Radeče-Drava 0:0, Ru-
dar-Beltrans 0:0, Železničar-
Napredek 3:0, Piran-Elan 1:0,
Mengeš-Zagorje 0:1. Vrstni
red: Zagorje, Era Šmartno 26,
Rudar (T) 24, Nafta 22, Piran
20, Dravinja, Radeče 18, Men-
geš, Domžale, Tumišče, Drava
15, Slovan 14, Železničar (Mb)
13, Beltrans 12, Steklar 11,
Elan 5.
m. liga
14. krog: Šentjur-Pobrežje
3:1 (3:0); Žilnik (19)m Blatnik
(28, 39, obakrat iz 11 m); Bi-
strica-Pohorje 2:0, Starše-Sl.
Gradec 3:1, Dravograd-Ren-
kovci 0:0, Kovinar-Kungota
1:1, Bakovci in Aluminij pro-
sta. Vrstni red: Alvuninij (—) 19,
Šentjur 18, Dravograd 17, Ba-
kovci (-), Kungota 16, Bistrica
15,	Pohorje 14, Starše, Kovi-
nar (M) 12, Renkovci 11, SI.
Gradec 5, Pobrežje 3.
MNZ Celle
11. krog: Krško-Kovinar (Š)
1:1, Usnjar-Unior 0:6, Tim La-
ško-Kiv Vransko 1:0. Vrstni
red: Unior 19, Tim Laško 17,
Kovinar (Š) 11, Usnjar 7, Kr-
ško, Kiv Vransko 6.
Kegljanje
I. liga
Moški - 17. krog: Triglav-
Celje 7:1 (5384:5051; zmagal:
Salobir 863; izgubili: Brglez
864, Vodeb 850, Klinar 843,
Sivka 815, Cene 816), Brest-
Žalec 8:0 (5608:5057; izgubili:
M. Kompan 772, B. Kompan
824, Dobrajc 862, Mileč 903,
Podkrajšek 873, Jakopovič
823), Gradis-Tekstina 3:5,
Konstruktor-Fužinar 6:2, Pro-
teus-Rudar 6:2. Vrstni red
pred zadnjim krogom: Triglav
34, Konstruktor 29, Proteus,
Tekstina 19, Fužinar, Rudar,
Gradiš 14, Celje 13, Brest 8,
Žalec 7.
Ženske - 17. krog: Triglav-
Miroteks 2:6 (2428:2538; zma-
gale: Tkalčič 436, Zupane 414,
Kardinar 465, Petak 433, izgu-
bili: Šeško 412, Grobelnik
378), Norik-Gorica 7:1, Adria-
Korotan 5:3, Konstruktor-
Kamnik 6:2, SI. Gradec-Rudar
7:1. Vrstni red pred zadnjim
krogom: Miroteks 32, Norik
30, Rudar 21, Adria 18, Triglav
16,	SI. Gradec 14, Konstruktor
13, Gorica 10, Korotan 9,
Kamnik 7.
U. liga	I
Ženske - 17. krog: Miroti
II-Komcel 7:1 (2429:2282;|
zlag-T. Filipčič 394:384, Špi
Ijar-Štampar 375:382, Stai
Oblak 416:381, V. Filip«
Jurše 394:358, Lesjak-Vengi
410:378, Ledinek-Šalarf
440:399), Kočevje-Lzola J
Norik II-Tekstina 7:1, liC
Krško 6:2, Proteus-SlovaiS
Vrstni red: Izola 28, Miröi
II 26, Proteus 20, МТТ 19, H
čevje 17, Slovan, Norik II1
Krško 13, Tekstina 9, Koma
6.
Območna liga
Končnica: 2. krog - finai
skupina: Rogaška-Izletn
4758:4738, Dobma-Konjii
4939:4945; vrstni red: Konj«
4, Dobrna, Rogaška 2, Izleta
0; od 5. do 8. mesta: Žični
Kovinar 7:1, Metka-KoviM
tehna 7:1; vrstni red: MetkaJ
Žična, Kovinotehna 2, Ko«
nar 0; od 9. do 12. mesta: Pf
trol-Ljubno 5:3, Avto Celjf
Obrtnik 0:8; vrstni red: Obij
nik 4, Petrol, Avto Celje!
Ljubno 0; od 13. do 16. mes»
Kvit-Demit 6:2, KomceU
Laško 7:1; vrstni red: Koint
4, Kvit, P. Laško 2, Demit 0.
Odbojka__
I. liga
Moški: za A-1 ligo - 1. to'!
Topolšica-Fi Prom 3:2 ( - U -
15, 11, 11), Bled-Pionir
Kamnik-Ljutomer 0:3; za
stanek: Brezovica-Šempe®
3:l(-5,13,13,6),Granit-FuS
nar 2:3. Vrstni red: Fužinar'
Brezovica 6, Granit 2, Šemp'
ter 0.
Ženske: za prvaka -
Celje-Bled3:0(ll, 11, 12), >
vo mesto-Paloma 0:3; za У
ligo: Zg. Savinjska-Krim ;
(-12, 3, 10, 0), Kočevje-St
2:3, Cimos-Gorica 3:0.
Vaš intervju: Dušan Hauptman
V naslednji številki Petice
bo na vprašanja bralcev odgo-
varjal košarkarski reprezen-
tant Dušan Hauptman, ki je že
nekaj let najboljši igralec in
strelec Smeha Olimpije.
Med predloganimi so bili še
atletinja Nataša Erjavec, ja-
dralec Dušan Puh, kolesar Iz-
tok Melanšek, košarkarja
Matjaž Cizej in Boris Gorenc,
košarkarski trener Zmago Sa-
gadin, smučarski direktor To-
ne Vogrinec ter nekdanja atle-
ta Roman Lešek in Branko Vi-
vod. Za pogovor v Petici ste še
enkrat predlagali Francija
Petka, Katjo Koren, Špelo
F*retnar in Boštjana Straška.
Med bralce, ki so svoje vpra-
šanje zastavili rokometašu
Urošu Šerbcu, smo razdelili tri
darilne bone v skupni vredno-
sti 6000 tolarjev. Nagrajenci:
Zdenka Drobne iz Šentjurja,
Jože Lipuš iz Šmarja in Mitja
Valenčak iz Pesnice.
MACJCLé
LOKAL NAD LOKAH
Telefon/fax: 0637J328Í
it. 11. - 16. marec 1995
if
SPORT
Preset razlike tudi v finalu?
f^eđeUo ob 17.50 prva finalna tekma rokometnega prvenstva med Celjem
^ovarno Laško In Jadranom — Strašek podpisal za Prevent
««kometna sezona se izteka, pred obe-
gpaloma pa je aktualno le eno vpra-
-'■g: bo Celje Pivovarna Laško pr\'ak
poraza? »Tretja tekma z Jadranom
. oorušila koncept reprezentančnih pri-
'' * dolgoročno razmišlja trener Po-
igralci pa so konkretni: »Da, doma-
^"егопо bomo končali brez poraza!«
polfinalu z Gorenjem je bilo celjsko
flštvo prvič popolno šele v ponedeljek,
í'rbec je imel težave s hrbtenico, Puc
'orsno mišico, Jeršič in Ocvirk s koleni,
iLćkodba je pestila tudi Straška, Šafarič
^zbolel, Načinovič in Ivandija sta bila
l^ljrvasko reprezentanco na Švedskem,
^a daljše odsotnosti naj se ne bi preveč
^ale. »V Celju bo lažje, do povratne
^e v Hrpeljah pa je dovolj časa za
^itev v vrhimsko formo,« pravi prvi
.j^lec ekipe Uroš Šerbec.
^Celjani bodo v nedeljo - vstopnice so
predprodaji po enotni ceni 500 tolarjev
a bazenu Golovca - začeli z obrambo 6-
Ifl se je v zadnjih treh tekmah z Jadra-
pokazala za najbolj uspešno. »No-
uno tesno pokrivanje ne pride v poštev.
Naj se tudi Likavec in Spende ukvarjata
z obrambo na črti,« trdi trener Požun, ki
ima le dve neznanki: začeti z Načinovi-
čem ali Tomšičem in koga postaviti
v vrata?
»Ekipi se predobro poznata, zato vra-
tarji v večini primerov pri strelih reagi-
rajo na pamet. I\išnik, Strašek in Lapaj-
ne so v približno enaki formi, ustaljeno
kolobarjenje odpade in odločil se bom
šele po zadnjem treningu,« pravi Požun.
Ob lešniku bo najbrž v ekipi Strašek, saj
gre pri njem računati na ekstra motiv.
Pred dnevi je podpisal pogodbo s Pre-
ventom, drugi dejavnik pa bo neposredni
dvoboj z Valenčičeni za pot na svetovno
prvenstvo.
Najboljši strelec prvenstva je dobovski
legionar Mijačinovič, med domačimi
igralci pa sta brez konkurence Šerbec in
Likavec. »Najin strelski dvoboj ne bo
odločal. Nikoli nisem lovil naslova naj-
boljšega strelca, goli so pač stvar trenut-
nega navdiha in razmerja v ekipi,« umir-
ja napetost Šerbec, ki bo tudi v naslednji
sezoni igral v Celju.
Najbolj spektakulären finale končnice
je bil v sezoni 1992/93. Tekmeca enaka,
v prvi tekmi zmaga Jadrana, v povratni
pa rokomet za celjsko dušo. »Težko bo
ponoviti predstavo izpred dveh let, če-
prav je izhodišče podobno. Jadran znova
upa, osebno pa imam raje dve zmagi
z goloma razlike, kot pa plus 15 in poraz
v Hrpeljah,« se spominja Tomaž Jeršič,
tedaj najboljši strelec z osmimi goli.
Pred leti se je že zgodilo, da neporaže-
ni ligaški prvak končnice ni končal kot
prvak. »To je nemogoče,« je kratek kape-
tan, ki poškodbe kolena še ni zacelil.
»Vsak napor spremljajo bolečine, toda
časa za počitek ni več.« Z Jadranom je
bilo letos že kritično (v 38. minuti zao-
stanek 13:19), toda zadevo je rešil Iztok
Puc, ki se je med vsemi prvi veselil naslo-
va slovenskega prvaka.
»Bilo je to v sezoni 1984/85, a v repu-
bliški ligi. Slovan je bil v prvi, Celje
v drugi ligi, zdaj pa je seveda vse bistve-
no drugače,« med smehom pravi Puc, ki
je z Zagrebom sezono že končal brez po-
raza. »Dolgo že vztrajamo neporaženi in
zato bi bilo prav, da sezono končamo
z enkratnim podvigom, ki ga bo težko
ponoviti. Vsaka tekma je težka, vsaka
misel na nujnost zmage je lahko usodna,
toda naslova bosta ostala v Celju.«
Dosedanje tekme v DP (najprej v Ce-
lju): 1991/92 - 37:25, 15:15; 1992/93
-	20:17, 18:16; finale končnice - 33:14,
19:20; 1993/94 - 31:21, 18:22, polfinale
končnice - 34:25,27:25; 1994/95 - 33:23,
31:26; pokal: 1992/93 (četrtfinale)
-	30:23, 16:18; 1994/95 (četrtfinale):
33:27, 32:27.
Finala končnice - 1992/93: Celje Pivo-
varna Laško-Jadran 33:14, 19:20; 1993/
94: Celje Pivovarna Laško-Gorenje 24:21
(18:18), 22:19.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Tekmovalna komisija evropske zveze
EHF bo imela naslednji delovni sestanek
od 28. do 30. aprila v Celju, v šestčlanski
delegaciji pa bodo tudi sekretar lige pr-
vakov Glasser ter šefa sodnikov in dele-
gatov Ambruš in Prause. Celjani bodo tej
priložnosti predlagali spremembo načina
žreba parov prvega in drugega kola.
'izadnjih tednih sta imela največ dela klubski zdravnik dr. Rudi Čajevec (levo) in
bioterapevt Robi Steble (desno), med pacienti pa je bil tudi kapetan Tomaž Jeršič (v
Mini).
Enajsti naslov icegljavlc
Celjske kegljavke so si že pred sobotnim derbijem z Norikom
ugotovile enajsti naslov državnih prvakinj, ki je že deveti
öporedni. Veliko slabše kaže moški ekipi Žalca, ki se bo najbrž
¡e bo rešila izpada, enaka usoda pa bo v drugi ženski ligi
»letela Komcel.
Policija v lioiceju
i^ančno poslovanje Hokejskega kluba Inntal bo v kratkem
№verjala celjska UNZ. »Zahtevek je vložen, primera pa se
wmo lotili v naslednjih dnevih,« je pričakovani zasuk v agoniji
öuba iz Mestnega parka sporočil Lojze Hmčič, predstavnik
"fada kriminalistične službe UNZ Celje.
Selitev MNZ Celje
Medobčinska nogometna zveza Celje se je preselila v nove
?fostore na Ljubljanski 16, nova telefonska številka pa je 481-
215. Pred nadaljevanjem prvenstev mlajših selekcij sta Kiv
*fansko in Žalec sporočila izstop mladinskih ekip. Oboji so bili
I'® jesenskem delu na dnu lestvice, doseženi rezultati pa bodo
»bveljali.
Naslovi v Icrosu in metih
Na zimskem atletskem DP
v metih je v kopju zmagala Re-
nata Strašek z natanko 55 me-
tri, najboljša pa je bila tudi
v suvanju krogle. Najbolj se je
izkazal Sebastjan Grosek (oba
Ki), ki je s kopjem z 61,20 m za
skoraj štiri metre izboljšal la-
sten državni rekord za mlajše
mladince.
Med člani je zmagal Teršek
(Radeče) s 73,88 m. V Čatežu
pa je bilo prvenstvu v krosu,
na katerem so bili v obeh kon-
kurencah najboljši Velenjčani,
med ženskami je bil drugi Kla-
divar Cetis in tretji Šentjur.
Med člani sta prvaka Hrapič
Ln Bahtiri, med mladinci pa
Njenjič in Steblovnikova (vsi
Vel). Odlični so bili tudi atleti
Šentjurja z bronasto kolajno
pionirke Ambroževe ter ekip-
nimi zmagami pionirk in
članic.
TEDNIKOVA PETICA
_-barvni mesečnik-_
SPET V PRODAJI
vabi k sodelovanju
mlade, ustvarjalne delavce z dobrim teoretičnim
znanjem in ustreznimi izkušnjami za delo na področju:
1.	samostojnega trženja opreme za fizikalno
terapijo, nego in transport pacientov
2.	samostojnega trženja montažnih
kopalnic, vodnih toboganov in cestnih
drogov
3.	samostojnega raziskovanja tržišča in
promocije izdelkov
Pogoji:
pod 1. in 2.:
-	visoka ali višja izobrazba ekonomske ali tehnične smeri
-	3 leta izkušenj pri trženju enakih ali podobnih izdelkov
-	aktivno znanje angleškega oziroma nemškega jezika
-	poznavanje Z1 poslovanja in dela z računalnikom
-	vozniški Izpit B kategorije
-	4-mesečno poskusno delo
pod 3:
-	visoka ali višja izobrazba ekonomske ali družboslovne
smeri
-	3 leta izkušenj s področja oglaševanega dela
-	aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika
-	poznavanje dela z računalnikom
-	4-mesečno poskusno delo
Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za
nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjih
izkušenj in znanj ter dokazili pričakujemo v 8. dneh na naslov:
VEPLAS, Štrbenkova 1, 63320 Velenje.
Mesta občina Celje - strokovna
služba za komunalno
gospod rstvo,
Prešernova 27,
objavlja na osnovi 31. a člena Odloka o ureditvi
cestnega prometa v naseljih občine Celje (UL RS 3/93
in 54/94)
JAVNI RAZPIS
za začasno oddajo lokacije za GOSTINSKI VRT v letni
sezoni 1995 za termin od 1. 4. 1995 do 1. 10. 1995.
Na razpolago je lokacija na Glavnem trgu v Celju, površine 70,0 m^.
Mikrolckacije postavitve začasnih objektov bodo določene s pogodbo
o začasni oddaji javne prometne površine. Minimalna zakupnina se t)o
obračunala v skladu z Odlokom o komunalnih taksah v občini Celje
(UL RS 39/92). Javna površina bo oddana tistim ponudnikom, ki bodo
v največji meri izpolnjevali pogoje, ki so navedeni v nadaljevanju:
Vlogi morajo interesenti priložiti;
-	za pravne osebe: sklep sodišča in odločba po 4. členu Zakona
o gospodarskih družbah,
-	za fizične osebe: odločba po 4. členu Zakona o gospodarskih
družbah, potrdilo o registraciji od Uprave za javne prihodke in
-	potrdilo o plačanih družbenih obveznostih od Uprave za javne
prihodke oziroma potrdilo o plačanih komunalnih taksah za upora-
bo javnih prômetnih površin v letu 1994,
-	skico ureditve gostinskega vrta z rešitvijo sanitarnih vprašanj (sani-
tarije, odpadki) in instalacij (elektrika,^ozvočenje...)
-	ponudbeno ceno
Pisne vloge z oznako ZA R/^PIS GOSTINSKIH VRTOV je potrebno
oddati v 8. dneh po objavi tega razpisa na Mestno občino Celje
-	strokovna služba za komunalno gospodarstvo, Prešernova 27, kjer
dobijo interesenti tudi vse potrebne informacije na tel. 28-822, intema
328.
O izbiri najustreznejšega ponudnika bo odločala komisija strokovne
služt>e za komunalno gosf^arstvo. O izbiri bo obvestila vse ponudni-
ke v roku 5 dni. Z izbranimi ponudniki bo Mestna občina Celje sklenila
ustrezne zakupne pogodbe.
' BISTRO
KOŠARICA
Pemovo 17a (pri Veliki Pirešici),
63310 Žalec
Telefon/fax: 063/728-080
^ао UGODNO * AKCIJSKA PRODAJA * ZELO UGODNO
jUDKOR50/1kg	94,90
^0KATIP850.25/1kg	44,90
JlOKATIP500,25/1kg	52,50
2I-JEZVIJEZDA12/1	158,90
:5ASEKPERSIL3kg	849,90
;jAŠEKARIEL2,4kg	689,00
ipALETNl PAPIR 8/1	169,90
g^LO ZAŠČITENO VI N012/1 289,00
W VINO II	159,90
'^UMll	989,00
Halogi motorne žage in kosilnice na laks jonsered - možnost plačila natri čeke
fjazalogi umetna gnojiu, ki jih lahko naročite po telefonu št 063/728-080.
. KDOR VARČUJE ^ V KOŠARICI KUPUJE ***
PIVO-ZABOJ
JUICEFRUCTAL1I
PŠENIČNAKRMILNAMOKA
KRMNA KORUZA
KRMNIJEČMEN
KORITOZAROŽE
HUMOVIT50I
BIOPOST 301
GRABLJE-LESENE
VRTNA MREŽA25mx Im
1.799,00
115,00
17,90
24,90
22,90
350,00
880,00
900,00
790,00
4.770,00
Nogometni zamik
Včerajšnji štajerski polfinale nogometnega
pokala med Publikvunom in Mariborom je bil
peti par 25. kroga Golding lota, zato bomo
rezultate objavili prihodnji teden.
Za sodelovanje v naslednjem krogu (pri ko-
šarkarskih parih tip O pomeni podaljšek) bomo
upoštevali kupone s poštnim žigom sobote, 18.
marca, ali če bodo najkasneje do 12. ure tega
dne oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stav-
bo. Naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 63000
Celje, s pripisom Golding loto.
1.	Rokomet (m): Pivovarna Laško-Jadran	1	O	2
2.	Košarka (m): Kovinotehna-Rogaška	1	O	2
3.	Košarka (m): Novo mesto-Celje	1	O	2
4.	Nogomet: Unior-Tim Laško	1	O	2
5.	Kegljanje (ž):Miroteks-Norik	1	O	2
Ime in priimek:
Naslov:_
št. 11.-16. marec 1995
ŠPORT
Ji
Slovo od Evrope s porazom
RokometašI Gorenja doma s Polyotom Izgubili prvo polfinalno tekmo pokala EHF
z 29:2U - V sretio v Čeljabinsku le formalnost
Velenjski rokometaši bodo
po pričakovanju ostali pri pol-
hnalu pokala EHF, potem ko
so z Polyotom doma izgubili že
prvo tekmo. Sredino gostova-
nje v Čeljabinsku bo tako le
formalnost, drugi kandidat za
lovoriko pa bo zmagovalec fi-
nala pred finalom Hameln-
Granollers.
»Osnovni cilj je bila uvrsti-
tev v 2. krog, z izločitvijo Sel-
fossa, Tatrana in Prata pa smo
presegli tudi najbolj optimi-
stična pričakovanja. Rusi so
s tremi reprezentanti in izred-
no visoko ekipo enostavno
premočni, nam pa se je zlasti
v drugem polčasu poznala
skromna izbira kvalitetnih
igralcev,« so v torek zvečer
brez priokusa grenkobe raz-
mišljali vodilni možje šaleške-
ga rokometa Franc Plaskan,
Bruno Zagode, Bojan Požim in
drugi.
Gorenje-Polyot 24:29 (13:12)
Rdeča dvorana, gledalcev
2000, sodnika Načevski in Na-
- čevski (oba Mak).
GORENJE: Anžič, Čater 1,
Ocvirk 1, German 8 (4), Ojster-
šek, Plaskan 2, Oštir, Rozman
2, Tome 4, Cvetko 6, Sovič,
Stropnik.
Gibanje rezultata: 7:9, 10:9,
15:14, 15:17, 16:20, 20:21,
21:23, 21:27, 22:29, 24:29.
Zmaga je bila tiha želja,
šampanjec pa je po tekmi ven-
darle počil. Obramba 4-2 se na
začetku ni najbolj obnesla,
prehod k varianti 3-3 pa je na-
kazal nekaj upanja. Ob vod-
stvu z golom razlike (od 10:9
do 15:14) se nikakor ni odprlo
vratarju Anžiču, brez njegove
serije obramb pa je bila usod-
na že vsaka napaka v napadu.
Ruski zid je bil iz minute v mi-
nuto previsok, dva nasprotna
napada pa sta dokončno poko-
pala še zadnje upe.
Rekordno obiskana Rdeča
dvorana je v torek v vsakem
primeru doživela še enega ro-
kometnih spektaklov, ki so ga
po svoje zabelile še združene
navijaške skupine. Ekipa brez
izrazitih zvezdnikov, a s toliko
bolj poudarjeno kolektivno
noto, brez dvoma ni razočara-
la in s poskusi privlačnih akcij
napovedala nove cilje.
»V prvenstvu si želimo 3.
mesto, v finalu pokala pa bodo
imeli Celjani težko delo. Poz-
nam igralce, ki v primeru le
ene tekme niso na svoji usta-
ljeni ravni. V Golovcu bo še
vroče, o finalu pokala EHF pa
objektivno nismo računali.
Polyot je vendarle ena najbolj-
ših ruskih ekip,« meni velenj-
ski trener Bojan Požun.
ŽELJKO ZULE
Foto: SHERPA
Krožni napadalec Marko Cvetko (levo) je s črte zgrešil le enkrat.
Brez točk le enkrat
Svetovni pokal je zame kon-
čan, v naslednjih dveh tednih
pa me čakajo še štarti na av-
strijskem prvenstvu v super-
veleslalomu in dveh slalomih
za naše prvenstvo. Z zadnjim
delom sezone sem zadovoljen,
po drugi strani pa bi bilo lah-
ko še bolje.
V Kvitfjellu sem osvojil še
eno superveleslalomsko točko,
zaostanek za zmagovalcem pa
ni bil niti poldrugo sekundo.
Od vrha me torej loči le nekaj
desetink, na štirih tekmah pa
med dobitniki točk nisem bil
samo v Tignesu. Zato bosta
v novi sezoni moji udarni dis-
ciplini SG in veleslalom, zara-
di hitrosti bom štartal tudi na
smukih, nekaj manj pa v sla-
lomih.
Sodelovanje s trenerjem Jo-
žetom Gazvodo se že pozna
v mojem smučanju, saj sem bil
po ogledu posnetka smuka
v Kvitfjellu zelo presenečen.
Lahkotno sem obvladoval
smukaški položaj, potihem pa
sem upal celo na točko. Na tre-
ningu sem na srednjem odseku
imel celo četrti čas, čeprav mi
kombinacije hitrih zavojev do-
slej niso uspevale.
Smuk sem končal na 45. me-
stu, kar je moja najboljša uvr-
stitev. Tekma je bila izpeljana
po sili razmer, dvakrat je \
celo prekinjena, hudih pade
pa ogromno. Poškodovali so
Vitalini, Moe, trije Kanadčs
so imeli opornice na zap^j
in še nekateri so jo skupili,
Z dvema uvrstitvama ц
dobitnike točk sem izpol
zahtevo Cerkovnika, saj
v nasprotnem moral plač
polovico stroškov. V supen
leslalomu je štartal tudi Koš
ki je bil zelo potrt. Po našlo
državnega prvaka je veli
pričakoval, toda SG za svete
ni pokal je veliko bolj zahl
ven kot mariborska proga.
Piše: Miran Raut,
Končnica samo s Tolmačevo
Po osvojitvi pokalnega na-
slova in pred začetkom odboj-
karske končnice so člani pred-
sedstva Celja na novinarski
konferenci predstavili položaj
kluba in posredovali obsežno
izjavo za javnost, v kateri so
pojasnili nekatere probleme,
ki so zadnje mesece vplivali na
nemoteno delo.
Najbolj sporen je ponaredek
podpisa Barbare Kislinger pri
prijavi za pokal prvakinj.
V klubu so napako priznali
(imena podpisnika niso sporo-
čili), a se ne strinjajo s krivdo,
ki jim jo pripisala naša zveza.
Po mnenju članov predsedstva
(Urbancl, Zupane, Topole) so
prav na zvezi storili nedopust-
no napako, ko so Kislingerjevo
registrirali za dva kluba. Za-
radi ponaredka je tedanji
predsednik kluba Igor Topole
kaznovan s polletno prepove-
djo opravljanja vseh funkcij,
klub pa z denarno kaznijo.
Do novega zapleta je prišlo
že na začetku končnice. Za Ce-
lje zaradi zamude pri plačilu
kotizacije ni smela nastopiti
Kibireva, kar je po mnenju
vodstva kluba absurd. »Konč-
nica bo za nas še posebej na-
»Klubi morajo pred začetkom
sezone najaviti tuje igralce in
vplačati takso v protivrednosti
100 mark. Celje je vložilo zah-
tevek le za eno igralko in zade-
ve v skladu s pravili ni več
mogoče spremeniti,« nov za-
plet pojasnjujejo v pisarni
OZS.
poma, saj smo s težavami ob-
jektivne narave pri OZS nale-
teli na nerazumevanje, name-
sto pomoči pa smo bili deležni
graj in očitkov,« zatrjuje upra-
va Celja.	T. L.
Konjenišico DP
v Celju
Nova konjeniška se:
bo s tekmovanji zelo raz^
bana tudi na celjskem à-
močju. Najbolj pomemba
bodo državno prvenst«
(Celje, 30. julija) in tekni
pokala Samsung (Velenji
22. julija; Celje, 9. septe»
bra) v preskakovanju z»
prek. V Gotovljah bost)
tumirski prireditvi 21. m»
ja in 8. oktobra, v Rogašk
Slatini pa 16. julija.
Hokej za malčki
V Celju vedno bolj intens
no deluje hokejska šola, ki
bila ustanovljena pred pribi
no letom dni. Šola je povsi
ločena od kluba, vodijo
starši otrok, denar pa pridd
vajo s pomočjo pokrovitelja
Trenerja Krivonosov
Smrkolj vadita s petnajsti
upi, v soboto pa bo v Celju tu
prvi turnir malčkov. Začel
bo že ob 8. uri, finale pa'
popoldne. Sodelovala W
moštva Jesenic, Olimpije, »
vije, Maribora in seveda Cef
Število igralcev v najmW
celjski ekipi je v primer^
z ostalimi slovenskimi če»
zelo skromno, zato vodstvo'
le vabi k vpisu dečke rof
leta 1986 in mlajše ter njilj
starše. Treningi so ob torkü
četrtkih ob 14.45 uri.
TJ
Smučanje
veteranov
Na Rogli je bilo vetera^
prvenstvo smučarjev v vele?
lomu. Ml. veterani: 7. SÜ'j
šek, 9. Zorko (oba Vel), '
Klemen (Un); veterani:
Zgozdnik, 5. Tanjšek, 6.
na (vsi Un), 8. Detela (VeD'
Prosenik (Snež); st. veter^
1. Nunčič, 2. Vončina, 3.
5. Mak (vsi Un); ml. veterai^
1. Čater, 2. Pajk, 3. Kr<^
(vse Un), 4. Kovše (Копјј^
Orač; veteranke: 1. ZgoZ®'
(obe Un).	I
Zadovoljna tudi brez finala
Na dvoranskem SP v atleti-
ki se Gregor Cankar in Anja
Valant nista uvrstila v finale
daljave in troskoka, najboljši
slovenski uvTstitvi pa sta sre-
bro Brite Bilač v skoku v viši-
no in bron Brigite Bukovec
v teku na 60 metrov z ovirami.
»Nekoliko sem razočaran,
čeprav 19. mesto na svetovnem
prvenstvu ni neuspeh,« oce-
njuje Gregor Cankar. Rezultat
je soliden, saj sem imel veliko
težav. Tartan je bil položen na
deske in na takšni podlagi še
nisem skakal. Možni so le dol-
gi ali kratki skoki, kar je bilo
opazno tudi v finalu. Šele
v Barceloni sem se zavedel po-
manjkanja močnih tekem. Ve-
liko sem kriv tudi sam, skakal
pa bom Še najmanj deset let in
to je bilo šele moje prvo član-
sko SP.«
Anja Valant je tekmovanje
v troskoku končala na 16. me-
stu. »Nikakor nisem ujela za-
leta. V drugem skoku sem de-
sko zgrešila za dve stopali,
v tretjem pa sem se znova
odrinila pred desko. Osebnega
rekorda nisem dosegla, toda
s skokoma prek trinajstice sem
zadovoljna,« pravi najmlajša
udeleženka tekmovanja. Dm-
ga mladinka Ren (leto dni sta-
rejša) iz Kitajske je s 14,37
m izboljšala svetovni mladin-
ski rekord, ki ga ima tudi na
prostem s 14,32 m.
Ž. Z.
NA KRATKO
Braslovče: na marčevski
svetovni lestvici igralcev bad-
mintona je Kristjan Hanjšek
na 371. mestu.
Maribor: kandidata za kva-
lifikacijsko tekme EP v nogo-
metu z Estonijo (29. marca
v Mariboru) sta tudi Zupan in
Blatnik.
Celje: v 7. krogu DP v vater-
polu Neptun-Maribor 7:22
(0:5,3:4,1:3, 3:10; Glavan3, T.
Matešič 2, Jeranko in Košar 1),
Triglav-Koper 9:8, Portorož-
Kranj 13:19. Vrstni red: Tri-
glav 14, Koper, Maribor 10,
Kranj 6, Portorož 2, Neptun 0.
Zreče: v 6. krogu C košar-
karske lige Rogla-Jesenice
65:59. Vrstni red: Portorož,
Hrastnik 16, Rudar, BP, Cer-
knica, Vič 15, Jesenice, Rogla
14.
Ljubljana: vil. krogu D ko-
šarkarske lige Parklji-Podče-
trtek 107:91. Vrstni red: Park-
Iji, Radenci 19, Šenčur, Podče-
trtek 18, Grosuplje 17, Toplice
15,	Pragersko 14, Ješovnik 14.
Krvavec: na pokalni tekmi
akrobatskih smučarjev v sko-
kih je zmagal Kramer (Mont),
favoriziram Ivačič (Celje) pa je
obakrat padel in zasedel šele
3. mesto.
Kranjska Gora: veleslalom-
ski del pokalnega tekmovanja
v snowboardu je dobil Boštjan
Verdnik, četrti pa je Matej
Krušnik (oba Griže).
Trbovlje: najuspešnejši ude-
leženec zimskega DP v plava-
nju za dečke je Rok Hudohmet
(Neptun) z zmagami na 100,
200, 400 in 1500 m kravi ter
100 m hrbtno. Celjani so bili
najboljši med dečki, ekipno pa
tretji.
Petek, 17.3,
Bokomet
Velenje: Gorenje-Rudar
(druga tekma končnice za
3. mesto, 19).
Sobota, 18-3.
Keglianje
Celje: Celje-Gradis, Žalec:
Žalec-Proteus (18. krog I. mo-
ške lige, obe 16); Celje: Mifo-
teks-Norik (18. krog I. ženske
lige, 13.30); Komcel-Norik II
(15), Kočevje: Kočevje-Miro-
teks II (18. krog II. ženske lige,
13. 30)
Košarka
Polzela: Kovinotehna-Ro-
gaška (6. krog A-1 moške lige
19. 30), Hrastnik: Pivovama
Laško-Ilirija (6. krog lige za
A-1, 20), Slovenske Konjice:
Comet-Slivnica (19), Velenje:
Elektra-Loka (6. krog A-2 mo-
ške lige, 20); Slovenske Konji-
ce: Comet-Ježica (16. 30), Ma-
ribor: Maribor-Celje (8. krog I.
ženske lige); Novo mesto: No-
vo mesto-Celje (19), Šentjur.
Kemoplast-Tolmin, Prebold:
Mik Prebold-Unika (6. krog
B moške lige, obe 18); Podčetr-
tek: Podčetrtek-Grosuplje (12.
krog D moške lige, 19).
Nogomet
Slovenj Gradec: SI. Gradec-
Šentjur (15. krog III. lige);
Štore: Kovinar-Kiv Vransko,
Zreče: Unior-Tim Laško, Kr-
ško: Krško-Usnjar (12. krog
MNZ Celje, vse 15).
Bokomet
Kočevje: Kočevje-Vegrad
П.7), Murska Sobota: Bakovci-
Zalec (18. krog I. ženske lige,
18).
Vaterpolo
Kranj: Kranj-Neptun (8.
krog L lige, 19).
Nedelja, 19,3.
Košarka
Zreče: Rogla-Portorož (11.
krog C moške lige, 17).
Nogomet
Velenje: Rudar-Kočevje,
Nova Gorica: Gorica-Publi-
kum (19. krog I. lig^, Rogaška
Slatina: Steklar-Železničar,
Trbovlje: Zagorje-Era Šmart-
no, Novo mesto: Elan-Dravi-
nja, Lendava: Nafta-Radeče
(18. krog П. lige, vse 15).
Bokomet
Celje: Celje Pivovama La-
ško-Jadran (prva finalna tek-
ma končnice, 17. 50).
Smučanje
Rogla: slovenski pokal
v akrobatskih skokih (od 11.
ure).
Sreda, 22,3.
Košarka
Rogaška Slatina: Rogaška-
Postojna (19), Ljubljana:
Olimpija-Kovinotehna (7.
krog A-1 moške lige, 19. 30);
Idrija: Idrija-Pivovama Laško
(7. krog liga za A-1, 19); Ljub-
ljana: Olimpija ml-Elektra
(17), Škofja Loka: Loka-Co-
met (7. krog A-1 moške lige,
20); Ljubljana: Ježica-Celje,
nirija-Comet (9. krog I. ženske
lige, obe 19).
Nogomet
Slovenske Konjice: Dravi-
nja-Radeče (polfinale pokala
MNZ Ceje, 15).
Bokomet
Čeljabinsk: Polyot-Gorenje
(povratna tekma polfinala po-
kala EHF, 13).
Št. 11. - 1«. marec 1995

RADIO
gallean me ne zanima
na Ratllu Celje Zmago Sagatiln
VečC"' sream prugram na
^¡,1 Celje je po novi pro-
mski shemi športno obar-
^^ našem studiu pa je go-
'"al najuspešnejši slovenski
kar tiče skupinskih
'^rto'v, Zmago Sagadin. Za
f je, kot je dejal, »sioven-
' gpizoda« v karieri, ki je
■la do sedaj izjemno uspešna,
rihodnji sezoni pa bo skoraj
tfotovo sedel na klop enega
ed evropskih klubov. Zma-
""gagadin je omenil, da ga
'^lo na Balkanu ne zanima,
bi nadaljeval s kariero
jtalijj. Španiji...
po odstopu z mesta treneta
lanske ekipe Smelta Olimpije
je dobil nakaj ponudb, vendar
se je odločil za enomesečni od-
dih v zdravilišču, kjer je na-
bral novih moči, saj je bil po
napornih dneh na ljubljanski
klopi popolnoma izčrpan. Eki-
pa zeleno-belih mu bo ostala
v lepem spominu, saj so »pra-
vi« fantje, s katerimi je dobro
sodeloval, kar se je odražalo
tudi na rezultatih, ampak pri-
šel je čas za slovo in takrat se
je odločil za odstop, tudi zara-
di nekaterih, ki so imeli svojo
vizijo in predstavo o najbolj-
šem slovenskem košarkarskem
kolektivu.
Zaenkrat Zmago Sagadin še
ostaja prvi mož naše reprezen-
tance, ki jo bo vodil na evrop-
skem prvenstvu v Grčiji, od
21. junija do 2. julija letos. Ko
omenimo reprezentanco, ne
moremo mimo primera Zdovc,
o katerem je Sagadin dejal, da
ga ne bi bilo, če ne bi zanj
poskrbeli novinarji. Reprezen-
tančni trener je za Radio Celje
povedal, da se z najboljšim
slovenskim košarkarjem od-
lično razume, med njima do
spora ni prišlo. Jure Zdovc naj
bi bil le žrtev novinarskih ma-
nipulacij in brez njega bodo
cilji reprezentance mnogo tež-
je uresničljivi. CUji pa so do-
kaj visoki, saj bo izbrana vrsta
v Grčiji startala na uvrstitev
med prve štiri, kar bi ji že za-
gotovilo nastop na olimpijadi
prihodnje leto v Atlanti.
*Šele maja se bom odločil, kje bo moj naslednji klub.* Zmago Sagadin v studiu Radia Celje
v pogovoru z nasim novinarjem Tomažem Lukačom.

J H ri 4 [€□■ •'^INcIi
Celjani, ne ga lomit!
Srčno upam, da je zadnjo
ddajo poslušal tudi kdo od
estavljavcev novega odloka
I komunalno informacij-
feem sistemu in kdo od
lestnih svetnikov, ki bodo
I kratkem sprejemali ta od-
ok. Med drugim naj bi bilo
Ï njem določeno obvezno
p^ljučevanje na kabelski
sistem in odstranjevanje sa-
telitskih krožnikov s fasad
vKstanovanjskih hiš.
teje kdo potihem upal, da
iDoiaj takšnega naletelo na
Äavanje meščanov, se je
topko uštel. Celjanom na-
Mtčše na misel ne pride, da
biptem, ko so leta zaman
ikali na kabelsko televizijo
«si navsezadnje sami omo-
čili sprejem satelitskih te-
vizijskih programov, kup-
ene krožnike zamenjali za
abelski priključek. Saj res
¡gleda kot norčevanje. Če se
medtem menjavala oblast
I izvajalci kabelskega
Drežja, je to problem obla-
sti, ne uporabnikov anten.
Šestintrideset ogorčenih
odmevov na takšen predlog
je bilo slišati v Celjskem ma-
gazinu. Da gre pri vsem sku-
paj zgolj za strankarsko pro-
mocijo, za zasebne interese,
monopolizem, celo za nadzi-
ranje sistema. Recimo takole
(v nekoliko zbanalizirani
inačici): danes te prisilijo, da
se priključiš na kabelski si-
stem, jutri ukinejo določene
programe, pojutrišnjem
ostaneš le s programom celj-
ske kabelske televizije. Nek-
do je zahteval celo odstop
župana v primeru, da bo svet
sprejel takšen predpis. Drugi
je spraševal o ustavni zako-
nitosti tovrstnega razlašče-
vanja. Kdo ima pravico uki-
njati ali pod prisilo odkupo-
vati zasebno lastnino obča-
nov. Navsezadnje je mnogo
občanov prepričanih tudi
o tem, da jim individualne
satelitske antene omogočajo
mnogo večji izbor različnih
programov kot kabelski
priključek.
Utemeljitev, češ da krož-
niki kazijo izgled fasad, so
poslušalci odpravili z mne-
nji, da je potrebno najprej
poskrbeti za veliko drugih,
mnogo bolj motečih in oko-
lju neprijaznih reči. Pa še to
so pribili, da naj bi se tudi
mestni svetniki lotili kakš-
nega pametnejšega dela in
rešili kakšen bolj temeljit
problem. Drugi pa je menil,
da kaj več tako ali tako ne
zmorejo.
V program smo dobili tudi
gosta: mimovozečega Jeseni-
čana, ki je ob poslušanju na-
še oddaje poklical kar iz av-
tomobila. Njegov komentar
je bil jedrnat, nekako takole:
Celjani, ne ga lomit!
Dva poslušalca sta predlo-
gu o zamenjavi anten s ka-
belskimi priključki pritrdila.
Zdaj pa počakajmo in videli
bomo, aH glas volivcev kaj
vpliva na voljo izvoljenih tu-
di po volitvah.
NADA KUMER
№li in trendi
finska Slovenija v enem letu
Tokrat objavljamo drugo
®gradno vprašanje v okviru
^daje Stili in trendi, v akci-
"îadia Celje in Novega ted-
^^ »Z avtobusom na med-
örodni vinski sejem Ljub-
зпа 1995.« V naslednjih
'^vilkah bomo objavili še
'^l^aj nagradnih kuponov,
•"tem pa bomo iz vseh pri-
Wih kuponov na spomla-
®^skem obrtnem sejmu na
^stavnem prostoru Poslov-
skupnosti za vinogradni-
in vinarstvo Slovenije
koncu maja izžrebali za
pobus udeležencev, ki bo-
jj®, obiskali mednarodni vin-
^sejem v Ljubljani, kjer se
bodo udeležili tudi strokov-
no vodene degustaci j e izbra-
nih vin. Poleg tega bomo iz
prispelih kuponov v oddaji
Stili in trendi tudi izžrebali
nekoga, ki bo prejel ličen
barvni zemljevid slovenskih
vinorodnih okolišev.

Odgovorni urednik: Mitja Umnik.
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc.
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Vesna Lejič, Mateja Podjed, Vida
Tanko, Janez Vedenik in Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon: 442-500.
Studio: 441-310, 441-510.
INTERSPAR d.o.o. Ljubljana, Slovenija
Trgovina INTERSPAR Celje
zaposli
HIŠNEGA TEHNIKA
Pogoji:
-	srednja ali poklicna izobrazba elektro
smeri
-	vozniški izpit B kategorije
-	zaželeno znanje nemščine
-	starost do 35 let
Informacij po telefonu ne dajemo.
Pisne ponudbe pošljite na naslov:
Interspar d.o.o., Šmartinska 152 g,
61122 Ljubljana,
najkasneje do 23. 3. 1995.
Da. Pokukali so pod tančico najinih žeija.
Kupon
Nagradno vprašanje:
•^öQj bo letos mednarodni vinski
^iem V Ljubljani? (napišite mesec):
in priimek:
Naslov:_
P<^govore pošljite do 23. marca na
[ipslov: NT&RC, Prešernova 19. 63000
i^lie. za oddajo Stili in trendi.
20. avgust 1994
Erika, dipl. org. dela - Informatik:
"Taki seznami želja so v tujini priljubljeni in prav
gotovo za to obstajajo razlogi. Svatje bi
mladoporočencema radi pomagali. Pomoč pa v
primeru, ko jih več kupi enako darilo izgubi pravi
pomen. Gospodinjskih predmetov ne obrabimo
hitro, uporabljamo jih vrsto let. Če nimaš krožnikov
In ti jih podarijo, jih boš seveda uporabljal. Toda
zakaj ne bi uporabljal krožnikov, ki so ti všeč, če
je to mogoče?"
Robert, Ing. letalstva:
"Strah, kako bodo povabljeni sprejeli najino Knjigo
želja mladoporočencev, je bil odveč. Prav bi bilo,
da mladi pari premagajo psihološke ovire in
preženejo misli na to, kaj bodo rekli drugi.
Mladoporočencema knjiga zagotavlja, da se
podarjeni predmeti vključujejo v njuno bivalno
okolje. Knjiga želja tudi svatom olajša izbiro, cene
so konkurenčne, še ugodnejše pa z Merkurjevo
kartico zaupanja."
KNJIGA
ŽELJA MLADOPOROČENCEV
Sff. 11. - 16. marec 1995
REPORTAŽA
Naomi Campbell v
obìeiftivu Siierpe
Ena najbolj znanih manekenk, Naomi Campbell, je 9. marca
v Badnu pri Dunaju odprla enega največjih casinojev v Evropi.
Dogodka se je udeležila vsa avstrijska smetana in okoli sto
reporterjev iz vsega sveta.
Naomi v objektivu Sherpe.
Naomi je odvrgla kroglico.
Odprtja se je udeležil tudi
Zaščitni simbolični znak
Savinjsko - pohorski cant
Piše: Jure Krašovec
Prelubi vi svat je,
Le stopte na "stran,
De mojo družico
Po sredi peljam.
(Obredna pesem in ples za krancelj)
Med poročnimi šegcimi je na
naših območjih veliko podob-
nosti, so pa tudi nekatere bi-
stvene razlike, zlasti ob obre-
dju snemanja »kranclja«. Na
Kozjanskem, v Posavju in
v Zasavju ima ob starešini, kot
smo že videli, glavno besedo
godec. K darovanju nevesti
mora pripraviti vsakega svata
— razen seveda ženina. Savinj-
sko-pohorsko obredje pa je
bolj pod vplivom koroške šege
in je zato seveda tudi drugač-
no. Tu mora starešina izbrati
za vlogo camerja (tovar'ša) in
družice neporočen, a pevsko,
plesno in igralsko dojemljiv
par, ki mora kar precej časa
vaditi svoj nastop.
Kot je bilo že povedano, so
svati na savinjsko-pohorskem
območju z denarjem obdaro-
vali nevesto tako, da je vsak
darovalec ob položitvi pri-
spevka izrekel tudi rimano če-
stitko, namenjeno komur koli,
največkrat seveda mlademu
paru. Zaželene so bile špasne
voščilnice. Na (igrani) zreški
ohceti je bilo pred leti slišati
naslednje pesniške domislice:
Nevestin oče:
Na zdravje neveste,
se ji kräncl na glavi blešči.
Naj bo vesela,
dokler bo živela,
najbolj pa tedaj,
ko bo v zibelki kaj. Živijo !
Godce si je kdo sposodil tudi
takole:
Na sosedovem plotu
enegate visijo.
Ne vem, če niso muzikantove,
ko tak nemarno smrdijo. Ži-
vijo!
Glavna »predstava« je bila
vsekakor nastop camerja in
družice. Družica je vzela ca-
merju klobuk in nanj posadila
oba venčka, nevestinega in
svojega. S klobukom se je po-
krila kot s krono, med plesom
in petjem pa se je spretno izo-
gibala camerju, da ji ga ni
vzel. Pri tem je par razširjenih
rok, obrnjen drug proti druge-
mu, vendar precej vsaksebi,
plesal v ritmu poskočnice
- dvogovora. Camer se je hotel
družici čim bolj prikupiti, da
bi prišel do kranclja, ona se
mu je spretno izmikala in ga
s tem še bolj podžigala. To je
gotovo prastara ljubezenska
igra, s katero naj bi družica in
tovarš namigovala ženinu in
nevesti, kaj jima je storiti.
Staro izročilo pred- in zgod
njekrščanske dobe pozna pr
mnogih, tudi slovanskih ljud
stvih, obredni običaj, da s<
sredi noči ženin in nevesta od
dalj ita v zasebnost in se me<
svate vmeta šele proti jutru
Ko so svatje za dne odhajali
so lahko videli razobešene rju
he, na katerih so bili očitn
znaki »konzumiranega zako
na«. Na balkanskem jugu je bi
običaj v rabi še do nedavnega
Neznani zapisovalec je dr
Karlu Štreklju za slovito zbir-
ko slovenskih ljudskih pesm
poslal vzorec dvospeva iz Bra
slovč. Tudi drugod, od Zadreč
ke in Savinjske doline do Ko-
roške in Pohorja, so bili ti dvo-
spevi podobni. Pomembna je
bila dramatska zgradba, ra-
stoča napetost, ki se v poigra-
vanju konča z izpolnitvijo ca-
marjeve želje, kar se pravza-
prav nanaša na ženina in ne-
vesto. Gotovo je malo bralcev,
ki bi pesem poznali, zato jo je
vredno objaviti.
Camar:
Prelubi moji svati
In ohcetari,
Sredi med vami
Sam Jezus sedi.
Prelubi moji svati,
le stopte na stran,
De jaz mojo družico
Po sredi pelam.
Družica:
Po sredi jaz grem.
Pa to dobro vem,
K nesreči mi bo;
Za krancel bo šlo!
Camar:
Iz Lublance na Tarsi
Je lep ajznpon.
Družica peljala
Bo camarjev tron.
Družica:
Moj krancl je frišen.
Moj camar je gvišen,
Moj krancl je zlat
In moj camar je mlad.
Camar:
Marija divica
Brez greha je bla.
Vence ti pletla.
De boš kronala ga.
Sff. 11. - 16. marec 1995
REPORTAŽA
20,21
lirias hlestii (V sreaini/
premeru men 1,6 metra.
I družica
pklonil
fodala
Цепје,
e,
àca,
ifMcei,
b],
aaar,
ibi!
Camar:
Se bom nizko prikloniv,
Poklekniv na tla.
Te prosim, družica.
Le kronaj me ti.
Družica:
Oh Jezus, Marija
Nej bota s teboj:
Le glavo ti nagn
In krancl bo tvoj.
Camar:
Sem se nizko prikloniv,
Poklekniv na tla.
Le vpričo vseh svatov
Mi krancl podaj.
Družica:
Prešmentani camar.
Kak luštn si biv.
Pa tak dolgo si vpiv.
De si krancl dobiv!
Camar:
Prelubi moj svati.
Neč mi kaj ne zamirte.
Če prej se ne vidmo,
v dolini Jezusovi!
Seveda se ta dvospev razli-
kuje od kraja do kraja. V Šale-
ški dolini najdemo tudi kitico
bolj zafrkljive sorte: Ko b' ca-
mar boljš biv, bi ti dala klo-
buk. Si pa takšen falot, ga pa
išči drugot.
Še bolj prevzetna je družica
v mozirski enačici, ko poje:
Gorjanca ko nečem, k'ma
laj ble rdeč. Palanca očem,
k'ma zidanih več.
Koroška družica je še bolj
zvita, ko zapoje: Jas še pa ca-
marji krienčka ne dam, ko ga
še sama zanucati znam!
Najbrž sta morala camar in
družica ob nasvetu starešine
svoj dvospev prilagoditi hiši.
Za ohcet nad Zrečami so mo-
rali biti vsi dojemljivi tudi za
nekoliko zabeljeno poskočnico
družice, saj jo je camerju tako-
le zabrusila:
Pretfirer (tovarš) si bil, ženin
ne boš.
Po mojem trebuhu se plazil ne
boš!
Ko prsti llutiijo glino
Igor Bahor Iz Topolšice se Je lončarskih veščin učil tuđi pri ameriških Indijancih
Preteklo je natanko osem minut
in iz kepe gline je nastal vrč. Us-
klajeni in izkušeni gibi rok in nog.
»Danes sem bolj počasen, saj še
nisem sedel za lončarskim vrete-
nom. Ponavadi delam veliko hi-
treje, več časa porabim le takrat,
ko kakšno stvar delam prvič. Kaj
čutim, ko se s prsti dotaknem gli-
ne? Občutek je prekrasen. Tole
moje početje deluje name zelo te-
rapevtsko. Ko natančno vem, kaj
morajo narediti prsti in kako mo-
rajo noge vrteti VTeteno, se popol-
noma umirim.«
Igor Bahor je Velenjčan, ki dela
in ustvarja v Topolšici, živi pa
v Nazarjah. Lončarstva se je na-
učil v depojih slovenskih etno-
grafskih muzejev, pri starih, še ži-
večih mojstrih, in pri Indijancih
v Ameriki. Seveda pa je najprej
bila velika ljubezen do gline in do
vsega, narejenega iz nje.
Igor Bahor izhaja iz učiteljske
družine, nihče od njegovih se ni-
koli ni ukvarjal z lončarstvom.
Tudi sam je najprej začel študirati
elektrotehniko, a je študij po ne-
kaj letih obesil na klin. Že od nek-
daj ga je privlačila glina in bobi
- izdelovanje drobnih keramičnih
predmetov - je kmalu postal nje-
gov način in smisel življenja. Ker
pred leti pri nas še ni bilo lončar-
skih tečajev, je odšel za vajenca
k lončarju Slavku Škodi v Podu-
tik pri Ljubljani. Tri leta je bil pri
njem. Delal je vse, tudi drva je
cepil, vendar se je v tem času zelo
veliko naučil, saj je bil Škoda pra-
vi mojster oblikovanja. V času
svojega intenzivnega učenja lon-
čarstva se je Igor Bahor pridružil
tudi skupini etnologov in z njimi
prekrižaril Slovenijo. Pred kakš-
nimi štirimi leti sta ga radoved-
nost in uka žeja odpeljali celo do
Amerike, kjer je v izobraževalnem
centru v Baltimoru preživel tri
mesece, deset dni pa je lončaril
z Indijanci v mestu Santa Fe v dr-
žavi New Mexico. V indijanski re-
zervat Santa Clara ga je odpeljal
prijatelj, ki mu je med drugim tu-
di želel pokazati, kako izvirno še
živijo v New Mexicu. Indijanci
delajo lončene posode danes le še
za turiste, vendar na prav takšen
način kot nekoč. Lončevino delajo
le ženske, ves postopek oblikova-
nja gline pa opravijo na kolenih.
Izdelke žgejo v primitivnih kopah,
če pa. želijo, da bi posoda postala
čma, jo za nekaj časa zakopljejo
v kravji gnoj. »Santa Clara je bila
zelo dobra in zanimiva izkušnja,«
trdi danes Igor Bahor. Veliko se je
naučil o primitivnem izdelovanju
keramike, še več pa o tem, kako je
treba krasiti izdelke. Pravi, da
imajo Indijanci tudi na lončenih
posodah zelo močno simboliko.
Vsak znak nekaj pomeni in nekaj
predstavlja.
Ko se je vmil iz Amerike, je
najprej na osnovi ameriških izku-
šenj pri društvu šaleških likovni-
kov organiziral lončarski semi-
nar, vse bolj pa ga je vleklo, da
svoje življenje posveti lončarstvu.
Sprva se je nekoliko bal, vendar je
nazadnje po nasvetu prijatelja le
»skočil v vodo« in povsem spre-
menil način svojega dotedanjega
življenja, za kar mu danes ni prav
nič žal. Želel si je sicer delavnico
v Ljubljani, pa je bilo predrago,
vendar ni nič manj srečen v stari
vili sredi parka v Topolšici. V na-
jem je dobil nekaj prostorov, v ka-
terih ima trenutno dve delavnici
in trgovino. Kmalu bo uredil še
en, bolj reprezentančen prostor,
hodnik pa naj bi postal nekakšen
lončarski muzej. V podjetju Bahor
ima še dva zaposlena in do danes,
pravi, še ni prav nič prislužil. Ves
denar, ki ga dobi s prodajo izdel-
kov, sproti vlaga v razvoj po-
djetja.
»Ne maram strojnih
izdelkov«
Zadnja leta se je odnos ljudi do
starih domačih obrti zelo spreme-
nil. Hvala bogu, na bolje. Izdelki
iz preteklosti vse bolj postajajo
sredstvo za razkrivanje življenj-
skih slogov naših prednikov, obe-
nem pa bogatijo današnji čas in
ponujajo motive za razmislek
o novih oblikah. Lončarski izdelki
postajajo zelo modemi, vendar,
kot pravi Igor Bahor, večina še
vedno ne loči, kaj so izdelale roke
in kaj stroj. »Ne maram strojnih
izdelkov,« pravi, »in prisegam, da
pri svojem delu nikoli ne bom
uporabil ničesar drugega razen
svojih rok. Raje imam manjše se-
rije, pa čeprav zaradi tega zaslu-
žim manj. Je pa zato imidž boljši.«
Igor Bahor je doslej že na veliko
načinov skušal navaditi ljudi na
lončarske izdelke in bil pri tem
včasih bolj, včasih manj uspešen.
S sodelavci je pripravil celostno
ponudbo za opremo turističnih
kmetij, od latvic do pepelnikov,
izdelal je celo lončene lestence,
vendar je bil razočaran nad odzi-
vom. »Ljudje, ki se ukva^ajo
s kmečkim turizmom, po moje ne
razmišljajo pravilno. Kot da ne
vedo, kaj sploh to je,« pravi. Kljub
temu pa njegovi izdelki že krasijo
kmetiji v Robanovem kotu in pod
Roglo. Kupiti jih je mogoče
v Ljubljani, Mariboru, v Celju žal
ne. Pred časom so lončevino Ba-
hor prodajali tudi v Vojniku, ven-
dar so se v podjetju Uniflor raje
odločili za cenejšo hrvaško in
madžarsko. Lončene izdelke ku-
pujejo tudi gostje iz sosednjega
hotela v Topolšici, a jih je zelo
malo, čeprav je galerija od zgrad-
be oddaljena le nekaj deset me-
trov. Do srede februarja so v trgo-
vini našteli le sedem obiskoval-
cev. Precej dela tudi ,po naročilu,
zlasti pred novoletnimi prazniki.
Uresničil je že precej kiparskih
zamisli in želja, njegovi so tudi vsi
keramični gradbeni elementi v eni
od velenjskih kavam.
Čudovita zmes tradicije
in sodobnosti
Igor Bahor zelo spoštuje dediš-
čino domačih mojstrov. Zato do-
sledno pazi, da pri vistvarjanju iz-
delkov ne bi mešal etnografije,
tradicije in lastnih kreacij. Ko
oblikuje izdelke po modelih iz
preteklosti, pazi predvsem na vi-
dez, želi ga čim bolj vemo ohrani-
ti. Tako kot stari lončarji tudi sam
uporablja transparentne glazure,
saj bi bili drugače izdelki videti
preveč industrijski. Sam sicer ne
mara glaziranih izdelkov, ker po
njegovem na neglaziranih sence
padajo veliko lepše. Poskuša se
tudi v izdelovanju tako imenova-
ne raku keramike, ki je nastala
v 15. stoletju na Japonskem in je
zadnjih deset let pravi hit med
keramiki. Izdelki iz raku kerami-
ke so svojevrstni zaradi drugačne-
ga tehnološkega postopka. Tudi
glina mora biti narejena po po-
sebnem receptu, da lahko prenese
zelo velike temperatume razlike;
ko se izdelki pečejo, jih namreč še
vroče prenesejo v komoro brez ki-
sika. Zaradi velike razlike v tem-
peraturi nastanejo na predmetih
čme razpoke, tudi barve emajla se
na prav poseben način prelijejo
med sabo. Za pripravo gline ima
vsak keramik svoj recept in ga
ljubosumno čuva.
Poskuša se tudi v izdelovanju
znamenitega šentjernejskega gli-
nenega petelina. V galeriji ima
poleg izvirnika še svoj model, ki je
nastal tako, da je združil dva vrča
in ju nato z dodatki spremenil
v petelina. Od sto artiklov, ki jih
trenutno izdeluje, je kar 75 etno-
grafskih, to so kopije muzejskih
eksponatov. V Sloveniji je ohra-
njena zelo bogata lončarska de-
diščina, a jo muzeji večinoma
skrivajo po depojih. Igor Bahor
pravi, da prav zgledno sodeluje
z velenjskim muzejem, med njego-
vimi izdelki je kar nekaj posnet-
kov lončenih posod s Kavčnikove
domačije. Iz Kokarij je prinesel
lončen pekač za krvavice in zelje,
klobuk imenovan, ki ga bo posku-
šal prilagoditi sodobnim zahte-
vam. To pomeni, da bo posodo, ki
so jo nekoč dajali na žerjavico,
priredil za uporabo na električ-
nem štedilniku. Pa tudi sicer je
v Bahorjevi delavnici nastalo že
kar nekaj izdelkov, ki predstav-
ljajo nadgradnjo in prilagajanje
dediščine drugačnemu načinu
življenja. Pri oblikovanju in izde-
lovanju modemih uporabnih lon-
čarskih izdelkov je dokaj uspešen.
Med njegovimi novejšimi kreaci-
jami sta posoda za gretje omak, ki
je nastala iz dišavnice, in povsem
lasten izum — lončene posodice za
pečenje jabolk. »Tradicionalno
lončarstvo je sila preprosto in je
čudovita osnova za ustvarjanje
modemih izdelkov,« meni Igor
Bahor. »Če izhajaš iz konkretne-
^ga, to pa tradicionalno lončarstvo
je, je zelo malo verjetnosti, da iz-
delaš kič.«
Včasih so lončarji vse delali sa-
mi. Sami so kopali glino in tudi
sami delali glazure za svoje izdel-
ke. Igor Bahor kupuje glino
v Nemčiji, na leto je porabi kar 12
ton. Tudi glazur, ki se morajo
skladati z glino, ne dela sam. Na-
redili so mu jih v celjskem Emu.
»Pravzaprav je danes skoraj vse
čisto drugače, kot je bilo včasih,«
ugotavlja lončar Bahor. Včasih so
imeli lončarja skoraj v vsaki slo-
venski vasi, danes pa je v celi Slo-
veniji le še kakšnih sedem lončar-
skih mojstrov in še enkrat toliko
registriranih lončarjev. Ko mu je
obrtna zbornica Slovenije podeli-
la registracijo, je imel Igor Bahor
27 let. Danes jih ima pet več in še
vedno sodi med mlajše, če ne že
najmlajše lončarje pri nas.
JANJA INTIHAR
Foto: EDI MASNEC
V delavnici Igorja Bahorja se lahko vsakdo preizkusi v lončarskih
spretnostih.
Lončar Bahor prisega na tradicijo, zato je večino svojih izdelkov prene-
sel iz bogate lončarske dediščine.
Sff. 11. - 16. marec 1995
PISMA BRALCEV

ODMEVI
Izidor Pečovnik:
»Ogorčen sem«
Ko sem v Novem tedniku
prebrala naslov, kako je mod-
na revija v cerkvi Sv. Ruperta
nad Laškim razburkala du-
hovniške kroge nisem mogla
razumeti zakaj? Kako to, pa
v sedanjem času? Tako smo
ljudje občutljivi na vse stvari,
ki bi jih bilo potrebno kazno-
vati pa se ne naredi nič. Za to
prekrasno prireditev, ko sem
prebrala v časopisu, pa toliko
prahu. Škoda, da si revije ni-
sem mogla ogledati zaradi mo-
je bolezni. Zakaj vse to, kaj je
storil napak gospod Izidor Pe-
čovnik? Nič ni naredil narobe,
nič. Ne poznam ga, ampak
o njem sem slišala že mnogo
dobrih stvari, kako je pošten
in razumevajoč. Rekli boste
saj je duhovnik in mora biti
tak. Kaj pa naši politiki in šefi
v službah, ki bi tudi morali
biti vse naj naj in kaj vse poč-
no? Ali je kdo kdaj kaznovan
zato? Zakaj bi gospoda Izidor-
ja kaznovali in črnili? Kdo?
Pomislite, premislite. Srečen
naj bo kraj, ki ima takšnega
duhovnika kot je gospod Izi-
dor. O duhovnikih pa to. Veli-
ko jih poznam, a moram pove-
dati, da sem veliko negativnih
stvari doživela od njih »bese-
de«, no pa tudi nekaj je dobrih
poleg gospoda Izidorja. Vem,
da smo vsi ljudje iz mesa in
krvi in vsi nismo slabi ne vsi
dobri. Ampak nekje naj bo
mera tudi za takšne stvari,
dobre.
Res gospod Izidor ni naredil
nič takšnega, da bi ga smeli
kaznovati ali ga celo odvzeti
fari. Oh, koliko ljudi bi bilo
bolj potrebno menjati, ki pov-
zročajo škodo in gorje, pa jih
ne. Zakaj bi gospoda Izidorja,
saj ni oškodoval nikogar, ne
ljudi in ne boga.
Gk)spod Izidor, prebrala
sem, ko ste rekli: »Če bodo
kaznovali dobroto, bom ve-
sel.« Gospod Izidor ne bodo jo
kaznovaU, kajti potem bi se
spustili prenizko, kar upam,
da to ne bodo storili in ne sme-
jo. Ostanite naprej takšni kot
ste in vaši farani vas ne bodo
dali. Farani, ne dajte svojega
duhovnika, saj takšen je samo
en Izidor.
Lep pozdrav vam gospod
Izidor in vsem vašim faranom
ter vsem ljudem na tej naši lju-
bi zemljici.
Pa še po televiziji tega go-
spoda Izidorja mučijo. To je
sramota, ne pa modna revija.
Naj pa tem ubogim Sentru-
pertčanom zgradijo objekt, da
bodo lahko tam kdaj pogledali
kaj kulturnega. Še bi imela kaj
napisati, pa kaj hočemo, svet
je tak, ki ga ne spremeni nič,
najmanj pa poštenost.
Družine LEŠEK,BEZGOVŠEK,
VIDEČ in VELENŠEK,
Šentjur pri Celju
Izjava o dogodku
III.
V zvezi z odgovorom dr. Šu-
najka iz Laškega (NT 9. 3.
1995), ki z njegovega stališča
pojasnjuje dogodek v dežurni
ambulanti ZD Celje (16. 2.) že-
lim izjaviti, da sem z vso svojo
odgovornostjo opisal takratno
resnično obnašanje dr. Su-
najka.
Ponovno menim, da je bilo
obnašanje omenjenega zdrav-
nika takšno, da zasluži javno
kritiko. Podpisani Alojz
Klajnšek se zato ne namera-
vam javno opravičiti dr. Su-
najku.
Obenem želim dr. Sunajku
in javnosti predočiti, da sem
omenjeni opis dogodka že po-
sredoval ministru za zdravstvo
R Slovenije, gospodu Božidar-
ju Voljču, prav tako pa name-
ravam o dogodku v dežurni
ambulanti v ZD Celje obvestiti
Slovensko zdravniško zbor-
nico.
Z navedenim zaključujem
javno polemiko z dr. Jovom
Simajkom.
Alojz Klajnšek,
Škofja vas
Nadškof in
protestant li.
Miran Šneberger v svojem
zapisu pod gornjim naslovom
(NT, 9. marec) ponovno izraža
popolnoma nemogočo logiko,
ki je jasna le njemu samemu,
sicer pa s celotnim zapisom
javno opozarja na lastni sin-
drom manjvrednostnega kom-
pleksa. Koga v našem zato-
hlem Celju pa sploh zanima
katere veroizpovedi je Šneber-
ger in kakšne so njegove rela-
cije z gospodom Šuštarjem in
gospodom Kučanom?
Nadalje Šneberger izvaja
opis odnosa med gospodom
nadškofom in gospodom pred-
sednikom in mimogrede na-
migne, da je gospod nadškof
v odnosu do gospoda predsed-
nika kot v odnosu »psa in nje-
govega gospodarja«. Šneber-
ger, tokrat si šel v svoji abot-
nosti predaleč! ! !
Tudi tvoje izničevanje po-
mena obiska predsednika slo-
venske države v Auschwitzu je
bebavo. Zamisli se raje nad
tvojim očitno javno izraženim
zmanjševanjem pomena gro-
zot nacističnega Holokavsta.
Šneberger želim ti predočiti,
da so po taboriščih Tretjega
rajha imiirali tudi naši predni-
ki, ki so bili tja poslani kot
antinacisti, antifašisti in tudi
kot antikomunisti, vendar pa
so bili po rodu tudi Slovenci.
In v ta taborišča so bili poslani
v času od 6. aprila 1941 do
februarja 1945, zato ne mešaj
nacističnih taborišč s povojni-
mi poboji s takšno lahkotno
malenkostjo. Dejansko so bila
v Sloveniji koncentracijska ta-
borišča, v katerih so v imenu
komunistične idelologije ubi-
jali pripadnike lastnega naro-
da, vendar pa iz pietete do
vseh trpinčenih in umrlih ni
človeško in moralno razprav-
ljati ter izkrivljati dejstva (in
jih zmanjševati!!!) na tak na-
čin kot to počenjaš ti, Šneber-
ger. Prav tako je debilno tudi
tvoje primerjanje slovenskih
nekomimistov z izraelskimi
socialisti. Dejansko o nastan-
ku in zgodovini socialistične
intemacionale nimaš pojma in
le zato lahko javno izražaš
svoje neznanje s področja poli-
tične zgodovine. Šneberger,
predlagam ti, da nehaš že en-
krat javno »šnjofati« po sme-
tišču zgodovine, ker zato ni-
maš nobenih kvalifikacij in
povzročaš le smrad lastnega
neznanja ter zmanjšuješ ugled
neki politični skupini, ki ji
pripadaš. Šneberger, sprijazni
se že enkrat z navedenimi dej-
stvi!
GREGOR URANIC,
Celje
Nova
preimenovanja
v prejšnji številki Novega
tednika ste lahko prebrali
v rubriki Tračnice podlistek
z naslovom Nova preimenova-
nja, kjer je avtor članka s sicer
ciničnim pisanjem osmešU le
sam sebe. Takole pravi: »Tako
je mogoče opaziti na celjski
Bagatovi trgovini, v Gosposki,
uvoženi napis >Poslovalnica
Gosposvetska 8<...«
To je seveda čista laž, ne sa-
mo celjski trač, saj bi pri na-
tančnem branju ugotovili dru-
gačno resnico, oziroma vsebi-
no table, ki se nahaja v izložbi
(ne na trgovini) in sicer piše:
Podjetje za notranjo in zima-
njo trgovino, Bagat - Ljubljsma
d.o.o., Gosposvetska 8, Proda-
jalna - Celje II. Ker je pač se-
dež našega podjetja v Gospo-
svetski ulici 8 v Ljubljani, mo-
ra po zahtevi inšpekcijskih
služb biti označen na tabli.
Za podobnost imen na ža-
lost nismo krivi mi, vemo pa le
to, da po tolikih letih poslova-
nja še vedno ostajamo v Go-
sposki ulici 7 in tudi dobro
poznamo ime naše ulice.
Ne raziunemo pa še nekaj,
kaj pomeni opazka, da je to
uvoženi napis? Kaj bomo sedaj
mejo postavljali že okoli Celja?
MARTA KOLŠEK,
poslovodja
Le icrožniiii
Icazijo Ceije...
v zadnji številki Novega
tednika z dne 9. marca letos je
objavila novinarka ga. I. Sta-
mejčič članek z naslovom
Krožniki kazijo Celje.
Kot solastnik krožnika na
enem od celjskih četvorčkov
pa menim, da so krožniki
v primerjavi z ostalim, kar ka-
zi izgled Celja in bivanje
v njem, zaenkrat še najmanjše
zlo.
Omenil bi arhitektonsko in
obarvano izdelane gradbene
spačke, ki ne spadajo v celjski
in širši krajinski ambient, pro-
dajo živil - predvsem sadja in
zelenjave s tal ob in na javnih
voznih površinah, parkiranje
in vožnjo z obeh smeri v Go-
sposki ulici, uvoz za dostavo in
parkiranje težkih tovornjakov
nad dovoljeno težo na parki-
riščih in stanovanjskih ulicah,
večmesečno kolekcijo listja in
smeti ob vzhodni strani Celj-
skega doma, nemarne podhode
ob vzhodni in zahodni strani
stavbe Razvojnega centra, za-
nikrne in poškodovane pločni-
ke ob prometnih ulicah, cestah
in še več. Brez dvoma imajo
mestni svetniki Mestne občine
Oelje na voljo ustreznejše,
a verjetno manj hvaležne in
zato zahtevnejše teme kot pa
so ubogi krožniki za sprejem
satelitskih programov, ki niso
uradno prepovedani ter obsta-
jajo še tudi v velikem svetu in
so, glej ga šmenta, še vedno
v javni prodaji v Knežjem me-
stu in v tujini (tam celo opazno
ceneje!). Montira jih podjetje
gospoda Tumška, o kvaliteti
izvedbe in pogojev priključe-
vanja na kabelski sistem pa
nas obveščajo tudi dopisi
v Novem tedniku.
Verjetno bi bilo za obči bla-
gor in zdravje državljanov in
stanovalcev Knežjega mesta
ter prijetnejše delo preobre-
menjenih zdravnikov smotr-
nejše razglabljanje celjskih
mestnih svetnikov o pridobitvi
sredstev za dokončanje in po-
sodobitev Celjske bolnišnice
ter skrajšanja čakalne dobe
predvsem v specialističnih
ambulantah, da ne bo potreb-
no čakati na ultrazvočno diag-
nozo srca nad eno leto. Ta čas
pa pustite krožnike lepo
v miru!
JANEZ RIHTERŠIČ,
Celje
Koga plačujejo
slovensici - iaški
davkoplačevalci?
Ker je v pismu Roberta Ba-
čiča, Andreja Žikovška in
ostalih prizadetih v vašem ča-
sopisu dne 23. februarja letos
objavljena neresnična in za
delavce ONZ Republike Slo-
venije, zlasti pa za komandirja
PP Laško, žaljiva vsebina,
zahtevamo objavo našega
xiradnega odgovora.
Vsebina, ki se nanaša na
obravnavo kršitve javnega re-
da in miru v lokalu Janček dne
9. decembra 1994, je neres-
nična.
Lastnika lokala tega dogod-
ka res nista naznanila PP La-
ško, vendar zato, ker je bil
v njem udeležen njun bivši ožji
sorodnik, ki je policist iste
enote. V času dogodka je bil
v staležu bolnih. Ni res, da bi
policisti ali komandir lastni-
koma lokala vsiljevali »svojim
potrebam prilagojeno resnico«
o dogodku, saj je bila solastni-
ca lokala v času dogajanja
v sosednjem prostoru. Lastnik
se je neposredno po razgraja-
nju vrnil domov in prekinil ža-
litve avtorjev člemka na račun
natakarice. V dogodku ni šlo
za »nedolžno« in nehoteno
razbitje enega kozarca, tetnv^
za hude žalitve natakarice
račim njene nacionalnosti"'
obvladovanja slovenskega j"'
zika, na objestne zahteve Ž
natakarica gospodu BačS
prinese osemdeset kozarcev k
jih bo razbil in tako pora'í
bankovec za sto nemšk
mark, ki ga je metal po točjk
mizi, do prikrite grožnje, v^
bovane v izjavi »Pejte si pogij_
dat, kaj se je na vogalu zgo^
so (smo) vse razbil, jutri nebo,
jo imel s čim delat!«
Policisti so bili v lokalu га,
radi zbiranja obvestil o ten
dejanju, ki ima vse znake hu(i,
kršitve določb Zakona o prj,
krških zoper javni red in uij
Vsebina njihovih ugotovit^
zapisanih v predlogu za uvei
bo postopka o prekršku, j(
s strani prizadetih nespoita,
Komandir je opravil svoje
dolžnost, ko je podatke o vplç.
tenosti policista v kršita
osebno preveril.
Res pa je, da sta avtoij
članka po vročitvi predlogi
prišla v lokal in zahtevala po,
jasnilo, kdo je zadevo prijavil
Posledica takega početja jt
strah pri lastnikih lokala ij
natakarici, ki rezultira v last-
nikovi prošnji za izdajo dovo-
ljenja za nabavo varnostne^
orožja, ter strah pred izpove-
dovanjem resnice natakarieti
ki pravi: »Jaz se zavedam, à
nisem Slovenka in zato nima
smisla...«
Dopuščanje takšnih ravnaj
avtorjev članka ali kogarW
drugega, bi bilo nemogočem
nesprejemljivo početje, ki pe-
lje naravnost v anarhično sta-
nje v družbi, kjer bo vladd
zakon močnejšega (bogatejše-
ga). Zakonita dolžnost orga-
nov za notranje zadeve je pre-
prečevati kršitve javnega reà
in miru in zagotavljati držav-
ljanom osebno in premožfflf
sko varnost, zato je skrb a
stroške, zaradi izvajanja zato
nitih obveznosti policije, mik
rečeno cinično početje.
Glede ostalega dela članka,
ki vsebuje ocene dela котав-
dirja, policijske postaje Laškt
in občutka varnosti Laščan«
in ki je očitno avtorsko dek
PODJETJE ZA RAČUNALNIŠTVO
TRGOVINO IN STORITVE '
PE GEUE, Cesta na Dobroïo 9, telefon: 411-927, 31-901, fax: 31-901, od 8. do 16.ure
486DX2/50-4-420 VGA COLOR n.l.	122.653 SIT	Doplačila: vga vlb ^
486DX2/66-4-420 VGA COLOR n.l.	129.402 SIT	^ sit. disk conner ^
486DX2/80-4-420 VGA COLOR n.l.	136.800 SIT	fJÂeï"«
486DX4/100-4-420 VGA COLOR n.L	147.993 SIT	ijavne na damo. з. 951 ^
* * * MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA! * *
- PRODAJA REZERVNIH DELOV
BCS, ACME, LOMBARDINI, MAG
Na generalna popravila motorjev dajemo 1 leto
garancije!
Ob nakupu stroj sestavimo, Izvršimo nastavitve
In vas poučimo o delovanju stroja!
Odprto: vsak dan od 7. do 18. ure
sobota od 7. do 12. ure
VABLJENI!
OPREMA P.O. CELJE V STEČAJU
objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo osnovnih sredstev in drobnega inventarja.
Javna dražba bo v ponedeljek, 27. marca 1995, ob 12.
url, v prostorih Opreme p.o. Celje, Babno 3, Celje.
Prodajali bomo:
1.	Lesnopredelovalne in druge stroje:
Krožna žaga s premičnim vozičkom; krožna žaga s premično
mizo; poravnalni stroj; formalna žaga z listom; formatna
krožna žaga; formatna žaga; rezkalni stroj; p<^ajalni aparat;
verižni rezkar; električni nadrezkar; robna furnirka; debelinski
skobelni stroj; vijačna stiskalnica; strc^ za spajanje furnirja;
škarje za furnir; stroj za nanašanje lepila; hidravlična stiskal-
nk» za okvirje; dvovaljčna brusilka; premični kompresor;
brusilni stroji za: žage, verige, nože, skobelne nože in rez-
karje.
2.	Pisarniško opremo
3.	Osebni avto LADA
4.	Razno orodje in delovne priprave
POGOJI:
Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki
pred dražbo vplačajo varščino v višini 10% izklicne cene
vsakega predmeta oz. minimalno 2.000,00 SIT in sicer na
žiro račun št.: 50700-690-677 s pripisom »za dražbo« ali pri
blagajni stečajnega dolžnika na dan dražbe v času ogleda.
Predstavnik pravne osebe mora imeti pooblastilo.
Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino,
drugim pä'brez obresti vrnili v roku treh dni.
Prometnik davek, ki ni vsebovan v izklicnih cenah, in druge
stroške v zvezi s prepisom, plača kupec.
Prodajali bomo po načelu VIDENO-KUPLJENO.
Seznam vseh predmetov bo na ogled na sedežu stečajnega
dolžnika Babno 3, Celje, od 20. 3.1995 dalje, ogled predme-
tov pa bo možen v četrtek, 23. 3., od 10. do 13. in v ponede-
ljek, 27.3., od 8. do 10. ure. Interesenti lahko dobijo dodatne
informacije pri stečajnem upravitelju Zvonimiru Hudeju na
tel.; 063/34-511.
¿t. 11. - 16. mare« 1995

PISMA BRALCEV
ki svojo identiteto
tis^jl' p^ »ostali prizadeti«,
slti^'' pod žikovšek o tem de-
s^ifonka ne ve ničesar in ga je
'""^^pisal«. pa tole:
davkoplačevalci pla-
f^ policiste in komandira,
M^J^letu 1994 posredovali
Iti 425 prekrškov, opravili
iorivedb k pristojnim orga-
' več kot leto poprej, pridr-
""1^32 oseb do iztreznitve in
7iyat zasegli orožje, obrav-
ali kaznivih dejanj in
5 odstotkih odkrili storil-
" Jjjravnavali 369 prometnih
^god, od tega 4 s smrtnim
"^оШ Ù1 85 s telesnimi po-
iJodbami in izvedli 5485 dru-
■h ukrepov zaradi kršitve
^tno prometnih prekrškov,
^vali so 39 javnih priredi-
\ nadzorovali 23 tehnično
J^vanih objektov, obravna-
15 primerov sumljivih
anrli --» opravili 4 varnostne
Sije, poleg tega pa še kopico
imenovanih humanitar-
nih nalog.
Ocena UNZ Celje o delu po-
licijske postaje Laško je do-
bra, postaja pa je za svoje delo
^letu 1994 prejela tudi priz-
nanja nekaterih organizacij
v sami občini.
BORIS OSTRUH,
svetovalec vlade,
načelnik UNZ
Celje
Kal podražitev
takoj po volitvaii
K.
Na trditve gospoda Gregor-
ja Uraniča v članku Val po-
(iražitev takoj po volitvah, da
je stranka Desus pri ustanav-
ljanju leta 1991 uporabljala
sredstva za rekreacijo društev
upokojencev Slovenije, mora-
mo reči, da to ni res, da je to
gola izmišljotina. Dodatek za
rekreacijo kot pravica pripada
posameznemu upokojencu in
K organizacijam upoko-
pcev.
Sredstva za rekreacijo iz-
päuie ZPIZ direktno upoko-
јшсеш, zato ni možno trditi,
la je s tem denarjem stranka
Desus krila svoje stroške pri
ustanavljanju. Zveza društev
upokojencev Slovenije
Sramota med
Žalcem in
Celjem III.
Dogovori za zaščito telefon-
sltega omrežja v Levcu so po-
dali dalj časa. Deloma so po-
tekali tudi v času, ko so se iz-
'äjala dela izgradnje novega
pločnika. V teh dogovorih je
večkrat zahtevana pove-
dna udeležba PE Celje. Na
'fčino zahtev smo pristali,
^ičkrat se je spreminjal tudi
^seg izvajanja zaščite tele-
fonskega omrežja v Levcu. Ré-
citât je bila sklenitev pogod-
^ za najmanjšo zaščito tele-
fonskega omrežja med skupš-
čino občine Žalec in PE Celje.
Vse to je narekovalo, da mora-
mo kompleksno rešiti telefon-
sko omrežje v Levcu. Tudi v tej
smeri so potekale aktivnosti in
zato že imamo izdelan projekt
izgradnje telefonskega omrež-
ja za celotno območje Levca.
Zaradi vsega navedenega so
nastale pri izvrševanju nejas-
nosti, ki so povzročale zamik
pri izvedbi. Naša prvotna in-
formacija ni bila povsem toč-
na, zato se zanjo opravičuje-
mo. Predvidevamo, da bomo
z deli pričeli v drugi polovici
tega meseca. Seveda pa je do-
končanje teh del pogojeno
z dokončanjem gradbenih del
pri preusmeritvi telefonskega
omrežja, ki pa jih je po pogod-
bi obvezan izvesti naročnik, to
je Občina Žalec.
Upamo, da bomo tako pri-
spevali k ureditvi še ene sive
lise na našem območju, hkrati
pa bomo zlasti s prispevkom
naše PE vzpostavili tudi pogo-
je za ureditev telefonskega
omrežja v Levcu, ki nima za-
dostnih kapacitet in je v večini
primerov izvedeno z zračnimi
kabli.
Za našo netočno informacijo
se še enkrat opravičujemo in
zagotavljamo, da bomo
s skupnimi močmi v čim kraj-
šem roku razrešili tudi to situ-
acijo.
JOŽE PALČNIK, dipl.in^.el.,
TELEKOM Slovenije
PE Celje
Odgovor na
pismo
o ceijsifem
icabeisicem
sistemu
Ob branju pisma gospe Kri-
žanove v Novem tedniku naj-
prej nisem imel namena pole-
mizirati z njegovo vsebino.
Vendar pa me je zbodlo dej-
stvo, da ga. Križan obtožuje
našo firmo oderuštva in dvomi
v našo poštenost. Ko sem slišal
še ponesrečeno petkovo odda-
jo na radiu Celje, sem se, bolj
zaradi netočnosti in polresnic
kot zaradi samega sebe, odlo-
čil, da na konkretnem primeru
pojasnim in predstavim dejan-
sko stanje. S tem želim razbre-
meniti zlonamernih obtožb tu-
di vse zaposlene v firmi Elek-
tro Turnšek.
Na sestanku v bloku na
Ljubljanski 29, sem natančno
navedel, da stranka sama do-
datno poravna stroške instala-
cije od hišne priključne točke
v etaži in ne samo po stano-
vanju.
Naj omenim, da se za izved-
bo instalacije od priključne
točke do TV sprejemnika po-
rabi približno štiri ure dela.
Podatek velja za stanovanja
v bloku - dva monterja po dve
uri. Če ima stranka dva TV
sprejemnika, pa se kakšna ura
dela porabi več, odvisno od te-
ga, kje v stanovanju sprejem-
nika sploh sta.
Iz naslednje primerjave pa
presodite sami ali je to res
oderuški odnos. Na objektu
Na Otoku 15 in Na Otoku 13
naša firma NI bila izvajalec
TV instalacije, naročniki pa so
plačali od 9.000,00 do
15.000,00 SIT za paralehie in-
stalacije, s tem, da so manjkali
odcepniki pri enem vhodu, kar
morajo plačati stranke dodat-
no. Ob tem tudi niso bile
opravljene meritve signala,
nastavitve TV, projektne do-
kumentacije ni, prav tako A-
testov za vgrajene kable, me-
rilnega protokola, vse to pa je
pogoj za pozitiven tehnični
pregled. Tehnični pregled se
mora obvezno opraviti po kon-
čani gradnji KRS. Mimogrede,
vse te pomanjkljivosti bo mo-
rala zdaj popraviti naša firma.
Izračimali ste še tudi priho-
dek od naročnikov za 10 tisoč
priključkov. Ta podatek je za-
vezujoč. V Celju je na kabelski
sistem priključenih okoli 5 ti-
soč naročnikov. Do številke, ki
jo navajate, manjka celih 5 ti-
soč priključkov. Predstavljajte
si, da bi morali samo odpreti
toliko vrat, pa boste videli, ko-
liko napora je še potrebnega,
da se ta sistem izgradi. Poleg
tega ste očitno pozabili na dej-
stvo, da je ta sistem potrebno
nenehno vzdrževati in poso-
dabljati, plačevati el. energijo
za ojačevalna mesta, sedaj
okoli 120 tisoč SIT mesečno.
Toliko o oderuštvu. V našem
podjetju je trenutno 52 zapo-
slenih in od teh jih tri četrtine
opravlja dela na izgradnji ka-
belskega sistema.
Pa še v razmislek ponesreče-
ni radijski oddaji v petek, 10.
marca 1995. Naj pojasnim, en-
krat za vselej. S pobudo v celj-
skem občinskem svetu, po ka-
teri naj bi Celjani odstranili
satelitske krožnike s streh in
balkonov, nimam nič, ne zdaj
ne kdajkoli prej.
In še enkrat o oderuških ce-
nah. Cena priključkov v na-
slednjih mestih znaša: Mari-
bor 1000 DEM, Šentjur 1270
DEM, Žalec 90 DEM, vzdrže-
vanje 11,90 DEM (3 leta vzdr-
ževanja 428,40 DEM), Prebold
- hiša 820 DEM, Polzela - hiša
890 DEM, Prebold - stan.
v bloku 600 DEM, Celje - hiša
600 DEM, Celje - stan. v bloku
350 DEM; vzdrževalnina do-
bre 3 DEM mesečno.
Ti podatki dovolj zgovorno
pričajo, da imamo v Celju naj-
cenejšo kabelsko TV.
Gotovo ste ob branju že
spoznali, da je podjetje Elek-
tro Tumšek veliko vložilo
v KRS sistem v občini Celje.
Dejstvo je — in tudi Celje ni
nikakršna izjema — da se na
račun tistih, ki so pripravljeni
vlagati in delati, steka največ
krivičnih obtožb. S spoštova-
njem.
JANKO TURNŠEK,
Celje
PREJELI
SHO
Denaclonalizacila
v Celju
Ker je zadeva z denacionali-
zacijo v mojem primeru prišla
pred kratkim do vrelišča, mi-
slim, da se oglašam z vso pra-
vico.
Direktor Mode v Celju tova-
riš Zavolavšek in tovariš Bu-
kovec sta namreč predlagala
moji zastopnici, da mi vrnejo
takoj polovico trgovine, če
prepišem ves preostali naci-
onalizirani del nepremičnin
Modi v njihovo trajno last in
posest. Jaz v svoji polovici lo-
kala ne bi smela prodajati par-
fumerije, ampak verjetno sa-
mo aquo destilato in aquo fon-
tis ali še kako trdo ah mehko
vodo. Moj odgovor na tako pa-
metno idejo je, da mr.ph. Kra-
mar-Reič ni pijana.
Naj se vmem malo v prete-
klost.
Leta 1941 so nam Nemci za-
plenili drogerijo Sanitas, mi
pa smo bežaii pred njimi,
okradeni vsega. Leta 1945 smo
se vrnili in 1948 so nam komu-
nisti drogerijo nacionalizirali.
Bila je nacionalizirana z izme-
ro 31,5 m2.
Čista boljševistična goljufi-
ja. Živel tovariš Krivec, Wag-
ner in vsi drugi njim enató,
danes v novih oblekah z mno-
go masla na glavi, prav take
ljudi potrebujemo v današnji
Sloveniji, pa čeprav že v poko-
ju! Za svetnike vedno dobro-
došli.
Leta 1958 so ponovno naci-
onalizirah hišo z vsem zemljiš-
čem, 1967 pa so nam na silo
zazidali glavni vhod.
Ko so 1967 pričeli trgovino
renovirati, nisva imela z bra-
tom nobene izbire. To ni bila
nacionalizacija, ampak več
kot očitna prisila kot posledi-
ca dogovora tedanjih vodij po-
djetja Moda s tedanjimi občin-
skimi očeti in materami oziro-
ma županjo.
Ko je šlo leta 1961 za proda-
jo dela naše hiše, je hodila ma-
ma približno pol leta prosit na
upravo direktorja za izplačilo
ostanka denarja, od katerega
se je, kot kaže, težko ločil.
Današnji direktorji kljub iz-
glasovanemu zakonu o denaci-
onalizaciji z vso silo zavirajo,
da bi se stvar izpeljalo do kon-
ca. Kako si drznejo dajati pri
obstoječem zakonu sploh izja-
ve, da te trgovine sploh ne bo-
do vrnili in da tudi nobene na-
jemnine ne bodo plačevali!
Čestitam vsem tistim, ki so
se po časopisih javljali, češ, da
je denacionalizacija ponovna
nacionalizacija. V naši pravni
državi pač ne potrebujemo no-
benega takega zakona. Vrnejo
naj samo tisto, kar so pokradli.
Sprašujem se, ali so moji po-
kojni starši kupih posest za
Titovo Jugoslavijo aU za Ku-
čan-Dmovškovo svobodno
Slovenijo ali zase in svoje po-
tomce!? Sploh bo pa tudi tega
enkrat konec, kot bo konec za
vse tiste izbrance, ki so si
ogromno nagrabili v teh kuž-
nih 45 letih komunizma. Ni še
vseh zaplemb konec.
Nacionalizacija je bila pri
nas in nam enakih opravljena
z enim samim papirjem v pičle
pol ure. Dva uslužbenca z ob-
čine nista niti vprašala, kdo
smo in kako se pišemo. Naše in
našim enake vloge so bile vlo-
žene že leta 1991, danes se pa
piše 1995!
Povedala sem samo nekaj
stvari, za informacijo. Če bi
hotela povedati vse, bi moral
v časopisu izhajati podlistek
v desetih nadaljevanjih.
MARIJA KRAMAR-REIČ,
Celje
Ali se bo
nadaljevala
praksa nelcdanjih
komitejev?
Oglašam se kot bivši šolnik
s prakso v prosveti že nekaj
desetletij. Polno pokojninsko
dobo sem si prislužil v šolstvu,
od tega več kot polovico delov-
ne dobe kot ravnatelj na os-
novni oziroma srednji šoli.
Razmere v šolstvu tako zelo
dobro poznam.
V Celju se srečujemo z feno-
menom poznanim iz šestdese-
tih oziroma sedemdesetih let.
Takrat se namreč ni moglo
kandidirati na določeno de-
lovno mesto samo s strokovni-
mi kvaUtetami. Brez prave
obrazložitve iz subjektivnih
razlogov so te zavmiU. Nekaj
podobnega se nam obeta v Ce-
lju v primeru gospe Tončke
Mešl. Omenjena ima vsa po-
trebna pripoibčila Zavoda za
šolstvo, Ministrstva za šolstvo,
Službene dejavnosti pri občini
zbora učiteljev, staršev in
učencev šole.
Kljub vsem priporočilom
Komisiji za mandatna vpraša-
nja, volitve in imenovanja
Mestne občine Celje ni uspelo
odločiti v korist imenovanja
gospe Tonček Mešl, čeprav ni
imel nihče od navzočih stro-
kovnih pripomb na njeno delo.
Morda bi bilo lažje, če bi
bila imenovana članica prave
stranke, saj bi si z eno samo
spovedjo prislužila odpušča-
nje za vse potencialne grehe.
Gospo Mešlovo poznam,
poznam tudi njeno prizadev-
nost in uspehe, ki jih je skupaj
s sodelavci dosegla. Kljub te-
mu se komisija očitno ni otre-
sla dušebrižništva in je odlo-
čala na osnovi subjektivnih
okoliščin in prepustila odloča-
nje mestnemu svetu.
Sam pa vendarle verjamem
v novoizvoljni mestni svet,
kjer so člani vendarle toliko
razgledani in razsodni, da bo-
do zanje pomembnejši stro-
kovni argumenti in zdrava lo-
gika pred dušebrižništvom in
strankarskimi interesi.
Gospod predsednik mestne-
ga sveta Oset Alojz, prosim
vas, da priporočite svetnikom,
da jim zaupam, saj verjamem,
da bodo tudi v tem primeru
dali prednost stroki in zane-
marili strankarske interese.
J. M.,
Celje
Letos smo
praznovale
v Železni Kapll
Letošnjega 8. marca se nas
je v veliki jedilnici hotela Obir
v Železni Kapli na avstrijskem
Koroškem zbralo več kot 250
žena, da proslavimo ženski
mednarodni praznik. Žene so
prišle iz vseh krajev, kjer živi-
jo koroški Slovenci, vedre in
nasmejane. V tako velikem
številu se srečajo le na ta dan.
Zveza slovenskih žena v Ce-
lovcu jih povabi na praznova-
nje, ki je vsako leto v drugem
kraju. Lansko leto smo bile na
Radišah, letos torej v Železni
Kapli. Zelo lep in prisrčen je
bil spored praznovanja! Otro-
ški zbor ljudske šole iz Železne
Kaple je ubrano zapel nekaj
pesmi. Učenci so lepo dekla-
mirali in zaigrali na svoje in-
strumente. Postavili so se v vr-
sto in dvojezično zapeli. Za
tem je predsednica Zveze slo-
venskih žena iz Celovca Mile-
na Groblacher spregovorila
v pozdrav prazniku. Profesori-
ca Katarina Lavš je v svojem
slavnostnem govoru nanizala
mnoge misli, kako dandanaš-
nji živimo v tem razburkanem
času. Letošnje leto je posveče-
no ženskam, je tudi leto tole-
rance in leto varstva narave.
Kako zelo nam je vse to po-
trebno, da bi lažje živeli, vidi-
mo in občutimo vsak dan.
Navzoče so pozdravih tudi
dr. Marjan Sturm, kapelski
župan gospod Haderlap, za-
stopnica socialistov ter gospa
Thum - Walsassina, grofica
kapelska in pliberška. Ta je
vse navzoče povabila v Pli-
berk, kjer bodo 24. jimija letos
praznovali Dan tolerance.
Za srce in dušo pa nam je
v veliko veselje gospa Mila
Kačič, Slovenka leta ter pesni-
ca in igralka, povedala nekaj
svojih pesmi. Pesnik Ciril Zlo-
bec se nam je tudi predstavil
z nekaterimi svojimi pesmimi.
Pesem, kjer mož izpoveduje
ljubezen ženi, je prevzela nav-
zoče. Navdušeno smo mu za-
ploskali. Zapeh so še pevci ka-
pelškega kvarteta. Na slavno-
sti je bü navzoč tudi mladi go-
spod vice konzul države Slo-
venije v Celovcu. Vse žene smo
bile obdarjene z rdečimi na-
geljni.
Bile smo seveda tudi pogoš-
čene z dobrim kosilom. Zelo
pa smo se razveselile, ko so
tudi letos prinesli na mize pol-
ne krožnike raznovrstnega pe-
civa. Vse to so napekle same
doma vrle Korošice. Med pri-
jaznim kramljanjem je popol-
dan prehitro minil in polne ve-
selega doživetja smo se vrnile
na svoje domove.
VERA AMENITSCH,
Žalec
Železarna Štore
INGSTOR d.o.o.
63220 Štore
objavlja na podlagi sklepa skupšine družbe Žš
INGSTOR d.o.o. Store
licitacijo
za prodajo prostorov bivše mešalne postaje
1. Predmet prodaje so proizvodni prostori in ograje-
no dvorišče v skupni površini 990 m^, od tega je
približno 247 m^ neto pokritih površin.
Izklicna cena proizvodnih prostorov je:
a)	s plinskim priključkom	7.227.526,00 811
b)	brez plinskega priključka	6.537.806,00 SIT
J^vna Ircitacija bo 3. 4.1995 z začetkom ob 10. uri v vodsh/u
ZS INGSTOR d.o.o., 63220 Štore.
'^onudniki, ki so lahko pravne ali fizične osebe, morajo pred
Začetkom javne Ikàtacije položiti varščino v višini 10% izklic-
^ cene na žiro račun: 50700-601-83809 ali le-to deponirati
^ blagajni prodajalca.
'^ijpec mora skleniti pogodbo v 15. dneh po javni Iteitaciji,
^'cer varščina zapade.
•^^Jpnina mora biti plačana v 30. dneh po podpisu pogodbe,
'Фтота tudi po dogovoru.
^fometni davek in stroške v zvezi s prenosom lastništva
P'ača kupec.
'^^orebitne dodatne informacije v zvezi s to objavo dobite
^ vodstvu INGSTOR d.o.o., telefon (063) 771-411, interna
J 03 ali 500.
Železarna Štore
VZDRŽEVANJE d.o.o.
63220 Štore
objavlja na podlagi sklepa skupščine družbe ŽS
VZDRŽEVANJE d.o.o. Store
LICITACIJO
za prodajo osnovnih sredstev in drobnega in-
ventarja
1. Predmet prodaje so osnovna sredstva in poslov-
ni inventar po spisku.
Skupna izklicna cena osnovnih sredstev
in poslovnega inventarja je:	3.600.000,00 SIT
Javna Imitacija bo 4. 4.1995 z začetkom ob 10. uri v vodsWu
Žš Vzdrževanje, 63220 Store.
Prednost pri nakupu imajo tisti ponudniki, ki bi želeli kupiti
osnovna sredstva in poslovni inventar v celoti.
Ponudniki, ki so lahko pravne ali fizične osebe, morajo pred
začetkom javne Iteitacije položiti varščino v višini 10% izklk;-
ne cene na žiro račun: 50700-601-83809 ali le-to deponirati
v blagajni prodsgak^a.
Kupec mora skleniti pogodbo v 15. dneh po javni Ircitaciji,
sicer varščina zapade. Kupnina mora biti plačana v 30. dneh
po podpisu pogodt)e, izjemoma tudi po dogovoru.
Prometni davek in stroške v zvezi s prenosom lastništva
plača kupec.
Morebitne dodatne informacije v zvezi s to objavo dobite
v vodstvu VZDRŽEVANJA d.o.o., telefon (063) 771-411,
interna 200 ali 505.
Industrija kovinskih izdelkov in
opreme
Alpos p. o. Šentjur
objavlja
naslednje prosto delovno mesto:
vodenje financ
Pogoji:
-	visokošolska izobrazba ekonomske smeri (smer finance)
-	5 let delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem
mestu
-	znanje vsaj enega tujega jezika (nemščina ali angleščina)
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati
pošljejo v roku 8 dni od objave na naslov: Alpos p. o. Šentjur,
kadrovska služba.
O izbiri t)omo kandidate obvestili v roku 30 dni po končanem
zbiranju prijav.
Št. 11. - 16. marec 1995
KRONIKA
Jíí
•	V hotelu Evropa je na
osmega marca dan kravalil
Ernest Z., francoski držav-
ljan, ki si je dovolil grdo
žaliti policiste, ki so mu pr-
ve žaljivke oprostili, kas-
nejše pa zabeležili, mu
odvzeli potni list ter ga pri-
vedli na policijsko postajo.
Francoski policaji so glede
žaljivk dosti manj prizane-
sljivi, pa si je Ernest pri-
voščil naše. Seveda mu je
bil pri tem v pomoč alko-
hol, ki ga je spremljal.
•	Pri Sedmici na Greven-
brojski ulici je bil 8. marca
zvečer pretep. Simon M. je
s pestjo udaril Matjaža J. in
mu prebil arkado. Simona
čaka sodnik za prekrške.
•	Nesrečni Milan je 8.
marca ponoči poklical na
policijo in zahteval inter-
vencijo pri njemu doma. Če
ne bodo prišli, jih je pre-
strašil, bo primoran svojo
ženo vreči skozi okno. Poli-
cisti so nekaj časa tehtali ta
klic in se na koncu le odlo-
čili, da Milana obiščejo in
vidijo, za kaj sploh gre in
kaj mu je žena storila tako
hudega, da bi jo rad kar na
oni svet spravil. Pa je Mi-
lan povedal, da ga živcira,
ker žena smrči, on pa ne
vidi druge rešitve, kot da jo
vrže skozi okno. No, polici-
sta sta mu svetovala, naj le
še poišče kakšno drugo
možno rešitev.
•	Marija pa je osmega
marca klicala, ker je bila
tudi vsa živčna. Gospa Ma-
rija pa ima tale problem, ki
se vleče že kar nekaj let:
Noč za nočjo, vedno ob
istem času, jo zgornja sosed
in soseda vznemirjata in ji
ne pustita spati, ko razte-
gujeta kavč. Kaj pa če Ma-
ričko bolj motijo zvoki so-
sedove vzmetnice?
•	Štefka je 9. marca zvečer
poklicapa iz bifeja na avto-
busni postaji. Povedala je,
da ima težave s pijancem,
ki razgraja in hoče še, ona
pa mu ne da. Celjan Jurij I.
bo moral k sodniku za pre-
krške. Naslednji dan je isti
Jure na istem mestu spet
kršil javni red in mir.
•	Pred trgovino Pav na
Hudinji sta se prejšnji pe-
tek stepla dva Zorana,
eden z M. in drugi z D. Ker
i; sta zraven še vpila in se
sploh grdo obnašala, se bo-
sta srečala s sodnikom za
prekrške.
M.A.
Alkotestni rekorderji
Jih bodo kazenske točke streznile? Po polževo do nove zakonodaje
Celjan Franc G. (45) je očitno mož
brez vsakršnih zadržkov. Takšno last-
nost lahko prisodimo le človeku, ki
z močno dozo zaužitega alkohola sede
za volan in se poda v promet.
Franc se je tega dne peljal z oseb-
nim avtomobilom po Gregorčičevi uli-
ci v Celju in se pri rdeči luči pred
semaforjem zvrstil na pas za zavijanje
v desno, a se je potem, ko se je prižga-
la zelena luč, nenadoma odločil za
vožnjo naravnost. Takoj za križiščem
je zavil v levo, in to kar preko polne
črte, takšno Frančkovo početje pa je
opazila policijska patrulja, ga dohite-
la in opravila kontrolo. Elektronski
alkotest je pokazal, da ima voznik kar
4,39 promile alkohola v organizmu.
Posledično hujši primer so celjski
policisti obravnavali že 3. marca, ko je
voznik osebnega avtomobila pri avto-
busni postaji v Celju zbil pešca, ki je
utrpel lažje telesne poškodbe, voznik
pa je brezvestno peljal dalje. Izsledili
so ga dobrih 20 minut po nesreči ter
pri preverjanju njegovih psihofizičnih
lastnosti ugotovili, da ima v organiz-
mu 3,2 promile alkohola.
In še najbolj svež primer vožnje pod
vplivom alkohola: Minulo soboto po-
noči so policisti med drugim preverja-
li tudi psihofozične sposobnosti voz-
nika osebnega avtomobila znamke
bmw 316i, ki se je peljal po magistral-
ni cesti iz smeri Vranskega proti
Žalcu.
Ustavili in kontrolirali so ga v Lat-
kovi vasi, ker pa je voznik že na daleč
zaudarjal po alkoholu, so opravili tudi
preizkus z alkotestom. Ta je pokazal,
da je imel možakar v organizmu kar
4,11 promile alkohola. Če vemo, da je
ta voznik doma iz Radencev in da je to
noč vozil proti domu, se lahko zami-
slimo nad našo varnostjo, ki jo »uživa-
mo« kot (so)udeleženci v prometu.
Koliko točk za preveč
alkohola?
Ena bistvenih novosti v osnutku no-
vega Zakona o varnosti cestnega pro-
meta je (ob denarnih kaznih, ki bodo
po novem občutno višje) sistem ka-
zenskih točk, ki naj bi »ukrotil« voz-
nike z najbolj nizko prometno in si-
ceršnjo kulturo in ki s svojim brez-
vestnim ravnanjem najbolj ogrožajo
človeška življenja, ki na naših cestah
dnevno usihajo, pa to dejstvo očitno
nikogar več prav hudo ne vznemirja.
Bati se je, da tudi poslance slovenske-
ga parlamenta ne prav dosti, sicer bi
s sprejemom nove zakonodaje bolj po-
hiteli oziroma vplivali na tiste, ki so
dolžni pripraviti »teren« za izvajanje
novega zakona. In kaj bi kazenske
točke pomenile za oba zgoraj opisana
primera oziroma voznika, ki sta vozila
pod vplivom alkohola in za njima po-
dobne?
-	Od 0,5 do 0,80 promile alkohola po-
meni 3 kazenske točke,
-	od 0,8 do 1,00 promile alkohola po-
meni 4 kazenske točke.
-	od 1,01 do 1,10 promile alkohola po-
meni 5 kazenskih točk,
-	nad 1,10 promile alkohola pa pomeni
6 kazenskih točk.
V dveh primerih (prekoračitev hi-
trosti in vožnja pod vplivom alkohola)
se število točk stopnjuje - čim večja je
prekoračitev hitrosti ali stopnja alko-
hola. Najvišje možno število kazen-
skih točk za posameznega voznika je
18, nabranih v dveh letih. Kazenske
točke se na podlagi sklepa o prekršku
izbrišejo v dveh letih, tiste, ki so izre-
čene z odločbo sodnika za prekrške,
pa v štirih letih. Precej neprijetna po-
sledica za maksimalno število točk pa
je ta, da postane vozniško dovoljenje
neveljavno in treba je pridobiti nove-
ga, z vso vsakemu vozniku dobro zna-
no proceduro, od začetka do konca.
Primerjave
To dejstvo bo marsikaterega dose-
danjega kršitelja streznilo. Seveda še-
le takrat, ko bo v veljavi nova zakono-
daja. Ker pa smo slišali, da naj bi bila
le-ta sprejeta šele na začetku prihod-
njega leta, so nas še bolj zbodle števil-
ke, ki govorijo, da smo po smrtnih
žrtvah v prometu Slovenci med prvi-
mi v Evropi. Lani so naše ceste terjale
505 življenj, predlani 493. V držav^
Evropske unije, katerim bi se Sloveni
ja tako zelo rada priključila, je v zai
njih petih letih na milijon prebivalce
umrlo v cestnem prometu 152 oset
v Sloveniji pa kar 252. Najpogostejj
sekundami vzrok za prometne nest»
če je še vedno alkohol, najbolj сгц
leto pa je bilo leto 1975, ko je na naM
cestah umrlo 735 ljudi. Prava naci
onalna tragedija pa je, kot so zapisal
v zadnji številki revije Sled, da je ma
smrtnimi žrtvami cestnega prometi
izredno veliko mladih voznikov, »
potnikov in otrok. In še tale podata
ki da misliti: Na 8 milijonov Svicarj«
jih v cestnem prometu na leto umu
700, pri borih 2 milijonoh Slovence
pa jih na cestah premine 500! '
MARJELA AGREÍ
mini KRIMIĆI
Izginuli dallinec
v Kovinotehnini trgovini
Prodajni center Hudinja v Ce-
lju je 8. marca v dopoldan-
skem času neopaženo izginil
daljinski telefonski aparat
znamke panasonic, vreden na-
tanko 74.318,90 slovenskih to-
larjev.
Smrtni padec
v potok
v sredo, 8. marca dopoldne,
je 49-letni Stanko K. s Plešiv-
ca, na strmini v bližini stano-
vanjske hiše Gaberke 224 (Ve-
lenje), sekal veje. Pri tem delu
mu je naenkrat tako spodrsni-
lo, da je padel v strugo potoka,
tok pa ga je nosil okoli 15 me-
trov nizvodno, kjer so ga ob
15.45 uri našli mrtvega. Ob-
dukcija je pokazala, da je
Stanko K. umrl zaradi uto-
pitve.
Utonii v kanaiu
Edmunda K. (64) iz Voglaj-
ne pri Šentjurju so pogrešali
že od 2. marca letos, ko je od-
šel od doma in se ni vmil. To
so sporočili tudi na šentjursko
policijsko postajo, ki je pričela
iskati pogrešanega. Dne 10.'
marca popoldne pa so truplo
Edmunda K. našli blizu doma,
v drenažnem kanalu, ki se iz-
teka v reko Voglajno. Policisti
so med preiskavo ugotovili, da
je pokojni na poti domov zgre-
šil pešpot in padel v kanal, ki
je bil poln vode, saj je Voglaj-
na zaradi dežja precej narasla.
Padec v kanal je bil za Ed-
munda K. usoden, saj je v njem
utonil.
Jezna Joža
Da se vozniku avtobusa med
vožnjo lahko marsikaj pripeti,
je zgovoren tudi dogodek, ki se
je 7. marca popoldne pripetil
Marjanu Ž. iz Sevnice. Ko je
peljal Izletnikov avtobus po
Ulici Milana Maj ena v Rade-
čah in mimo peške, 40-letne
Jože K., je kar naenkrat zaro-
potalo. Joža, ki je bila očitno
na nekaj ali nekoga hudo jez-
na, je pobrala s tal večji kamen
in ga zalučala v vetrobransko
steklo avtobusa. Zakaj se je
odločila za takšno potezo, bo
morala povedati na sodišču,
saj je s tem dejanjem Izletniku
povzročila za okoli 100 tisoč
tolarjev gmotne škode.
Okradel umetnika
v noči na sredo, 8. marca, je
neznani storilec vlomil v sli-
karski atelje Zvonka B. iz Ce-
lja v kletnem delu stavbe Raz-
vojnega centra v Celju. Ukra-
del je več manjših ročnih elek-
tričnih strojev, tri slike, kolo
in telefonski aparat. Material-
na škoda znaša okoli 300 tisoč
tolarjev.
Vlamljal v vikende
v dneh od 5. do 7. marca naj
bi Peter S. (23) iz Zreč vlomil
v vikende na območju Planine
na Pohorju. Ukradel naj bi dva
smučarska kompleta, cigarete,
športno torbo, sekiro in nekaj
različnih konzerv. Lastnike
vikendov oziroma ukradenega
imetja, Franca K. s Ptuja, Kar-
la K. iz Laškega in Stanislavo
K., prav tako iz Laškega, je
oškodoval za okoli 140 tisoč
tolarjev.
Vlomilec z imenom
v torek, 7. marca popoldne
ali zvečer, je neznani storilec
vlomil v bife v Koroški vasi.
Ukradel je nekaj zavitkov ra-
zličnih vrst cigaret, steklenico
viskija in nekaj čokolad.
Z vlomom je Ljudmila V.
oškodovana za okoli 30 tisoč
tolarjev.
V noči na sredo pa so polici-
sti v enem izmed vlomljenih
vikendov prijeli 23-letnega
Petra S. iz Zreč, ki ga sumijo,
da je prejšnji dan vlomil v bife
v Koroški vasi, poleg tega vlo-
ma pa je osumljen še vlomov
v tri vikend hiše na Planini na
Pohorju ter poskusa kraje
osebnega avtomobila. Lastni-
kom vikendov naj bi Peter S.
povzročil za okoli 140 tisoč to-
larjev škode.
Ključ do milijonov
Devetega marca dopoldne je
-neznani storilec našel ključe in
si odklenil vrata v stanovanje
Ignaca R. v Slovenskih Konji-
cah. Očitno dobro informiran
o gibanju stanovalcev, si je
vzel dovolj časa za to, da je
našel, kar je iskal. Iz hiše je
odšel z devizami in domačimi
bankovci v skupni vrednosti
okoli 5 milijonov tolarjev.
Nad Zeleno mušnico
v noči na 10. marec je nez-
nani storilec vlomil v proda-
jalno Zelena mušnica v Tru-
barjevi ulici v Šentjurju. Nav-
dušil se je predvsem nad loki
in ribiškimi palicami, kaj vse
v prodajalni manjka, pa bo
znano, ko se bo vmil njen last-
nik Aleš J. iz Šentjurja. Torej
ga pri povratku domov čakata
presenečenje in jeza.
Vlom v Pošto
v noči na 10. marec je nez-
nani storilec vlomil v prostore
Pošte na Planini pri Sevnici.
V notranjosti se je lotil obil-
nejše kovinske blagajne, ki mu
jo je tudi uspelo odpreti. Po-
tem si je ogledal ter pregledal
še vsebino predalov in omar
ter si nabral denarja v skupni
vrednosti okoli 980 tisoč to-
larjev.
Petelinček spet
glasen
Minulo soboto zarana sta se
v diskoteki Petelinček v Gorici
pri Šmartnem za točilno mizo
pomenkovala Roman T. in Pe-
ter D., v pogovor pa je je čez
čas vključil še Žalčan Miaha
A.(29), to pa na tak način, da je
svoja sogovornika žalil. Ker
z žaljivkamu očitno še ni dose-
gel cilja, ki si ga je postavil, je
Romana večkrat s pestjo uda-
ril v obraz in ga huje ranil,
potem pa se je lotil še Petra, ki
pa jo je odnesel z lažjimi teles-
nimi poškodbami. Po oprav-
ljenem »delu« se je Muha uma-
knil neznano kam, zagotovo
pa se ne bo mogel izogniti roki
pravice.
Avtovlom
v noči na 11. marec je nez-
nani storilec vlomil v osebni
avtomobil R4, ki je bil parki-
ran v stanovanjski soseski Pod
gabri v Celju. Iz vozila je od-
nesel avtoradio s CD player-
jem znamke blaupunkt, dva
zvočnika, dvoje sončnih očal
in žepni kalkulator. Mladena
V. je s tem oškodoval za okoli
80 tisoč tolarjev.
Deloljub
Nekateri imajo orodje, pa
nočejo delati, drugi bi delali,
pa nimajo orodja. Slednje bi
lahko veljalo za tistega nez-
nanca, ki je v času minulega
vikenda vlomil v zidanico An-
tona R. v Babinih Brdih na
Šmarskem. Ukradel je motiko
in železne grablje. Pa veliko
delovnih uspehov!
Brez tablic
Prejšnji mesec je v Sloven-
skih Konjicah neznano kam
izginil osebni avtomobil
znamke Opel kadett, svetlo ze-
lene barve in brez registrskih
tablic. Opel je na parkirišču
stal dlje časa, zato je o datumu
kraje zaenkrat mogoče le ugu-
bati, ve pa se, da je ukradeno
vozilo, ki je last Antona J. iz
Konjic, vredno okoli 450 tisoč
tolarjev.
Petrov Slab dan
v času od 3. do 6. marca je
23-letni Peter S. iz Zreč po-
skušal ukrasti motorno kolo
znamke bmw, ki je stalo v de-
lavnici Borisa K. v Zrečah.
-1
Ker mu vozila ni uspelo s]»
viti v pogon, se mu je odif
kar v bližini delavnice.
Isti Peter naj bi 6. marca j»
noči ukradel tudi zastal
stoenko, ki je počivala pn
stanovanjsko hišo v Črešn«
pri Zrečah. Ker v avtomobil
ni bilo goriva, mu tudi ta naà
ni uspel.
Jabolčnik v zemlji
v nedeljo zvečer ali v po«
deljek preko dneva je neid
vlomil v kletne prostore nedt
grajene stanovanjske hü
v Vinski Gori. Po kleti je M
premetal in razmetal, odpis
ozimnične kozarce z zelenjav
in iz soda spustil okoli 250 i
trov jabolčnika. Škoda gaj
čutudi je samo jabolčnil
Lastnik Simon L. je oškoA
van za okoli 50 tisoč tolarje»
i
Z ropom do denarja
Minulo nedeljo ponoči^
pred vhodom v stanovanj»
hišo v Podvinu pri Žalcu caö
la dva neznana moška. V M
nem vetrolovu sta prežala <
žrtev, jo dočakala in jo nap»
la ter ji iz rok iztrgala poslovj
kovček, v katerem je bilo oH
280 tisoč tolarjev gotovine'
razni dokumenti. Po stoij^
roparski tatvini sta se odpe'ij
la z avtomobilom R4 bele bai
ve. Oškodovani Martin D '
bil pri napadu tudi lažje teW
no poškodovan.
Tihotapski telički
Donosen posel, ki sta si i
obetala brata Darko in И
G., se je spridil, ko so ju v p"!
nedeljek, 13. marca zv^
v Imenem ustavili obmejni p®
licisti. Darko in Ivan sta iz ^
sednje Hrvaške na slovens»
stran že pretihotapila 5 tel^
ko ju je ustavila patrulja. ^^
riniki in veterinarski inšp^^
tor so jima zasegli tihotapj^
tovor. Njega dni, kakšno ^^
setletje je tega, pa je bilo
obratno. Kozjanske zadW^
ki so od kmetov odkupo^'^^
živino, so se nadvse hudov^
ker je živina »uhajala« P'^
Sotle na hrvaško stran.
se časi spreminjajo!	д
Rop pred Casablanco
v nedeljo, okoli polnoči je
bilo, ko je nek mladenič v di-
skoteki Casablanca ogovoril
Celjana Sergeja (19) rekoč
nekako takole: »Vem, da si
včeraj pretepel mojega prija-
telja, zato te pozivam, da
greš ven, da obračunava.«
Sergej je ubogal, pred vra-
ti diskoteke pa ga je nezna-
nec s pištolo prisilil, da je šel
na dvorišče, tam pa sta stala
še dva neznana mlajša mo-
ška, ki sta imela očitno to
nalogo, da Sergeja pretepe-
ta. Po nekaj krepkih udarcih
je isti neznanec stopil nazaj
v diskoteko in tam poiskal še
Sergejevega prijatelja Aleša
in »ga opozoril«, da na dvo-
rišču dva silaka pretepata
njegovega prijatelja Sergeja.
V dobri nameri je šel ven tu-
di Aleš, a je tudi njega čaka-
la enaka usoda, kot Sergeja.
Tudi on je bil deležen udar-
cev, a malo manj hudih, kot
prijatelj. Vsi trije nasilneži
so na koncu obema s silo
ukradli 9 tisoč tolarjev in ju
na koncu, pod grožnjo
z orožjem, nagnali s prizoriš-
ča. Sergej je bil tako hudo
ranjen, da je moral ostati na
zdravljenju v bolnišnici.
Št. 11. - 16. marec 1995

KRONIKA
(¡rožnje policistom
^о pri nas poceni
\ „unulem letu so se polici-
. иргз^ notranje zade-
ije soočali s precej pogo-
problematiko groženj in
''nev policistov pri opravlja-
^ uradnih nalog kot prejšnja
leta.
frožnje in žaljivke pa niso
jjperjene le v same polici-
^mpak tudi v njihove dru-
člane. Tako so v letu
evidentirali 19 primerov
llženj-
^h in nevarnih. V enem
■^eru je storilec hotel grož-
% že uresničiti, pa se je na
[L¿o zadeva končala brez huj-
^posledic. Zaradi zavarova-
nji klavcev organov za notra-
yi zadeve je slovensko notra-
\ ministrstvo tovrstno pro-
blematiko pravno uredilo in
Ugotovilo tudi sredstva za iz-
jjdbo ukrepov za zavarovanje
¿delavcev.
V letu 1994 je bilo v Sloveni-
. storjenih 225 kaznivih de-
mj preprečitve uradnega de-
¡nja pooblaščeni uradni ose-
bi, 54 kaznivih dejanj napada
na pooblaščeno uradno osebo
in kar 3.631 prekrškov omalo-
važevanja pooblaščene uradne
osebe. Žalitev policistov je bi-
lo torej za 23 odstotkov več kot
leto poprej, 71 odstotkov pa
jih je bilo storjenih pod vpli-
vom alkohola.
In še tale zanimivost: Nem-
ški avtomobilski klub ADAC
je ugotovil, da stane izjava
»bedak v uniformi« voznika
3 tisoč DEM kazni, iztegnjen
srednji prst proti policistu
2.200 DEM, če policistu s po-
sebno gesto nakažeš, da je trde
glave, pa te bo to stalo 1.500
DEM. In kako je pri nas? Pri
nas je pa tako, da policist po-
navadi žaljivko »pogoltne« ali
jo presliši ali občana dobro-
hotno opozori, da p)olicista ža-
liti ni lepo, če pa se že odloči
za uvedbo postopka (v prime-
rih hujših žaljivk) pri sodniku
za prekrške, pa se te kazni su-
čejo od 6 do 9 tisoč tolarjev za
prekršek.
MARJELA AGREŽ
Zaspai na tiriii
Prejšnji četrtek zvečer je potniški motorni vlak, ki vozi
na progi Celje-Velenje, na zavarovanem železniškem pre-
hodu v bližini naselja Vrbie pri Žalcu peljal čez roko 52-
letnega Dragutina G. iz Žalca, ki je iz še nepotrjenega
игока zaspal med tračnicama. Zdravi se v celjski bolniš-
nici in razmišlja, da je imel pravzaprav veliko srečo v tej
nesreči.
Bomba v Lašicem
Ingradovi delavci, ki na cesti iz Laškega proti Zidanemu
Mostu gradijo železniški podvoz, so minuli četrtek našli pol tone
težko letalsko bombo iz 2. svetovne vojne.
Strokovnjaki celjskega zavoda za požarno varnost so bombo
v petek odstranili z gradbišča, do takrat pa so kraj varovali
pripadniki Civilne zaščite iz Laškega. Nevarno eksplozivno
telo, ki je najverjetneje ostalo še od takrat, ko so bombardirali
most v Laškem, so odpeljali na uničenje v Pivko.
Л, Foto: SHERPA
PROMETNE NfZGODE
MO zbil kolesarko
v torek, 7. marca ponoči, se
jt,Ki magistralni cesti v Celju,
^tila nezgoda, v kateri je
I kk telesne poškodbe utrpela
1 nznica kolesa.
i Robert G. (25) iz Šentjurja je
Bzil osebni avtomobil s par-
kirišča Cetisa v Celju na pred-
»stno Čopovo ulico. Pri
tključitvi v promet in zavija-
nju v levo proti magistrali Za-
kod se je po kolesarski stezi
Ipo nepravi strani) pripeljala
21-letna Maja Z. iz Celja,
^žišču s Cesto na Lavo je
speljala s kolesarske steze na
Dzišče Čopove ulice ter jo po-
•^ala prečkati zunaj preho-
•iä za pešce. Voznik kolesarke
''i opazil (vozila je brez luči),
^to je prišlo do trčenja in po-
fledic.
Nesreča v Prožlnskl
vasi
-Na magistralni cesti v Pro-
^ski vasi se je, v četrtek, 9.
^rca popoldne, pripetila
"'ïgoda, v kateri je bila ena
^•la hudo ranjena, dva ude-
pa sta utrpela lažje te-
Ј^че poškodbe. Gmotna ško-
ä na vozilih znaša okoli mili-
300 tisoč tolarjev,
b Aleksander P. (19) iz Roga-
la® Slatine je vozil osebni av-
iz smeri Štor proti
rjjiurju. V Prožinski vasi je
^hiteval voznika osebnega
¡^mobila v trenutku, ko je iz
protne smeri pripeljal voz-
Li "'^gega osebnega avtomo-
¿ 22-letni Borut G. iz Ro-
Slatine. Ta je zaviral in
Pfç^^ikal v desno ter s tem
jj čelno trčenje ter nato
Ijjj^Oal nazaj na vozišče pre-
îak	na svoj vozni pas.
Pfitto^- ^^ ^^ nasprotne smeri
IoJTl voznik osebnega av-
GfJJ^jla, 22-letni Igor Š. iz
Pri ,	vozili sta trčili,
•i^dpT, P®
telesne poškodbe.
'^^Vozii pešca
"»»'■ca zjutraj se
Pii.^ Koroški cesti v Velenju
biig '"a nezgoda, v kateri je
Ц, oseba hudo telesno
Ц "flovana, gmotna škoda
ti^«zilu pa znaša okoli 40
tolarjev.
Božo S. (28) iz Velenja je vo-
zil osebni avtomobil po Koro-
ški cesti v smeri Ulice S. Blat-
nika. Nasproti restavracije Je-
zero je pričel prehitevati avto-
bus in pri tem na levi polovici
vozišča trčil v pešca, 36-letne-
ga Silvestra R. iz Velenja, ki je
hodil tik ob robu vozišča.
Zadel kolesarja
Na lokalni cesti v Proseni-
škem se je, v petek, 10. marca
popoldne, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana, na vozi-
lih pa je škode za približno 150
tisoč tolarjev.
Stanislav K. (26) iz Celja je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Arclina proti Proseniškem.
Ko je pripeljal v levi pregledni
ovinek, mu je nasproti pripe-
ljal kolesar, 33-letni Srečko M.
iz Celja. V trčenju med vozilo-
ma je bil kolesar težko ranjen.
Smrtna v Okonlnl
Na regionalni cesti v kraju
Okonina se je, v soboto, 11.
marca zvečer, pripetila nezgo-
da, ki je terjala človeško živ-
ljenje.
Ana Č. (40) iz Juvanja je vo-
zila osebni avtomobil iz smeri
Mozirja proti Radmirju. Ko je
pripeljala v bližino gostišča
Prodnik, je z njene desne stra-
ni prečkal vozišče 69-letni
Franc B. iz Okonine, ki ga je
osebno vozilo zadelo s spred-
njim delom in ga zbilo po vo-
zišču. Pešec Franc B. je po-
škodbam podlegel na kraju
nesreče.
Prehitro v križišče
Na regionalni cesti v naselju
Dolenja vas se je, v nedeljo, 12.
marca popoldne pripetila nez-
goda, v kateri se je en udeleže-
nec hudo poškodoval.
Jakob H. (73) iz Svetega Lo-
vrenca je vozil kolo z motor-
jem iz smeri Kaplje vasi proti
križišču s prednostno cesto.
Na to cesto je zapeljal v tre-
nutku, ko je iz smeri Latkove
vasi pripeljala voznica oseb-
nega avtomobila, 21-letna Ta-
nja V. iz Prebolda. V trčenju se
je voznik kolesa z motorjem
hudo telesno poškodoval.
M.A.
Aristotel in kriminal
Umori so skoraj praviloma
trd oreh za raziskovanje in po-
navadi prav zaradi tega že sto-
letja zanimivi tudi za pisatelje
oziroma bralce najrazličnejše
literature. Sliši se prav never-
jetno, a s »kriminalnim roma-
nom« se je ukvarjal že grški
filozof Aristotel.
V svojem delu Poetica je po-
drobno obdelal tragedijo kot
obliko, v kateri so »opisana«
kriminalna dejanja. Za nava-
janje orožja za umor sicer ni
imel na voljo tako velikega ar-
zenala, kot ga poznamo danes.
Poznal je predvsem nož, meč
in zastrupljeno puščico, kar pa
je bilo dovolj, da je že postavil
temelje kriminalnega romana.
Poleg obsega in motiva je po-
drobno opisal tudi tehnike,
kako se da kriminalistične
probleme v kriminalkah rešiti.
Opisal je kar pet pristopov:
- med najslabše metode spada-
jo tiste, pri katerih si avtor re-
šitev izmisli sam;
-zelo pogosta je metoda od-
kritja storilca na podlagi in-
dicov;
-	uporabiti se da tudi metoda,
ki temelji na spominjanju;
-	najbolj uspešna oblika pa je
metoda sklepanja;
-nakazal je tudi metodo na
podlagi nasprotnikovega na-
pačnega sklepanja - paralo-
gizma.
E.P.
Deska v prsa
Na Mozirskem se je 11. mar-
ca popoldne pripetila nesreča
pri delu, ko je Roman A. iz
Radmirja na krožni žagi obde-
loval daljšo desko. Desko je
pri obrezovanju odbilo nazaj,
tako da je udarila v prsni koš
39-letnega Jožefa E. iz Ljub-
nega ob Savinji, ki je takrat
stal ob žagi. Hudo ranjenega
Jožefa E. so peljali v celjsko
bolnišnico.
Novo vodstvo radeškega
prevzgojnega doma
Kljub nasprotovanju zaposlenih je ministrstvo za pra-
vosodje v prevzgojnem domu Kadeče imenovalo novo vod-
stvo.
Dosedanjega upravnika doma Alberta Šipka je zame-
njal Ivan Kovačec, ki je bil doslej pomočnik upravnika
celjskih zaporov. Kovačec je postal tudi svetovalec vlade.
Takšno funkcijo bo še naprej opr avljal tudi Albert Šipek,
ki je po novem v celjskih zaporih prevzel gospodarske
zadeve. Za svetovalko upravnika in vodjo prevzgojne
službe je ministrstvo v domu postavilo Sanjo Horvatič, ki
je pred leti že bila v prevzgojnem domu v Radečah, povelj-
nik paznikov pa je postal Sandi Jevnikar.	JI
Hiša v piameniii
v soboto, 11. marca okoli pol treh zjutraj, je izbruhnil požar
v stanovanju hiše Angelce V. v Trobnem Dolu. V zgornji etaži je
popolnoma zgorela soba z vso opremo, posteljnino, oblačili ipd.,
ter televizijski sprejemnik, v spodnji etaži pa je zgorel lesen
delovni pult in precej orodja. Škode je za okoli milijon 200 tisoč
tolarjev, požar pa je nastal zaradi napake na peči na olje. Ogenj
so pogasili gasilci iz Laškega.	M.A.
Teritorialna enota Ceije
obvešča cenjene stranke, da bosta
zaradi nujnih vzdrževalnih del
začasno zaprta:
-	bencinski servis SLOVENSKE KONJICE v času
od 20. 3. do predvidoma 10. 4.1995
-	bencinski servis Celje, Kidričeva cesta 28, v času
od 20. 3. do predvidoma 30. 4.1995.
Za razumevanje se zahvaljujemo!
SPOŠTOVANI TELEFONSKI
NAROČNIKI IN UPORABNIKI!
Zaradi številnih sprememb telefonskih številk
naročnikom, ki so vključeni v celjske avtomat-
ske telefonske centrale, smo izdali
TELEFONSKI IMENIK
MESTA CELJA
Z BLIŽNJO OKOLICO
Kupite ga lahko za samo 200,00 SIT
na vseh poštah celjskega območja
od 21. marca 1995 naprej.
Dodatne informacije lahko dobite na
telefonski številki: 421-335
Z VAMI IN ZA VAS
TELEKOM
SLOVENUe
POSLOVNA ENOTA CELJE
LAVA 1, CELJE
i*. 11. - 16. marec 1995
«lASBA
ì
Slovenki v Evropo
Po dveh letih in pol sta na
slovenskem nebu zabavne
estrade zablesteli prikupni de-
kleti Mirjam Beranek in Maja
Lešnik, nad katerima sta prev-
zela skrb Slavko Avsenik ml.
in Silvester Žnidaršič. Vsi štir-
je so se poimenovali M4M. Če
to skupino zdaj dobro pozna-
mo v Sloveniji, pa jo bodo že
v naslednjih mesecih spoznali
tudi v Evropi.
Dekleti odlikuje šarmanten
in nekonvencionalen nastop,
simpatično petje in dobre
skladbe, katerih avtor je moj-
ster Slavko Avsenik ml., ki se
spozna na svoje delo. Napisal
je dvanajst žanrsko različnih
skladb in dodal dve priredbi
Avsenikovih uspešnic (Na Go-
lici in Na avtocesti), vse sku-
paj pa zdaj testirajo in ugotav-
ljajo, v katero smer kaže nada-
ljevati. Po Sloveniji so odzivi
različni, kakšni bodo v Evropi,
pa bomo kmalu videli.
Slavko Avsenik ml. je o na-
črtih skupine M4M povedal:
»Na nastopu v Laškem je bil
tudi Joachim Wav^rrczek iz
gramofonske hiše Down town
music iz Koblenza, s katerim
smo podpisali pogodbo za na-
stope v državah srednje Evro-
pe - od Nemčije preko Luk-
semburga, Belgije, Nizozem-
ske itd. Najbolj dragoceno je,
da bo gospod Wawrczek Mir-
jam in Majo predstavljal kot
Slovenki, kar je trenutno
uspelo samo ansamblu Ga-
šperji in skupini Lelbach. Ob
obisku pa ni bil presenečen sa-
mo nad M4M, ampak tudi nad
lepo dvorano in čudovitim
sprejemom, ki ga je s sodelavci
pripravil Jure Jan.«
V Laškem so ljubitelji dobre
glasbe do zadnjega kotička
napolnili dvorano. Po nastopu
smo se z Mirjam in Majo pogo-
varjali, a ves čas kar nista mo-
gli umakniti pogleda z zlatih
izdelkov, ki jima ju je podarila
zlatarka Marija Guček iz La-
škega.
»Tako lepih zlatih konjičkov
(simbol Kulturnega centra
- op.p.) pa še nisva dobili,« sta
povedali skoraj v en glas in
takoj omenili tudi svojega ko-
njička.
»To je pravzaprav konj, štu-
dij namreč! Sva študentki 4.
letnika. Maja študira tržno
kumunikacijo na FDV, jaz pa
slovenščino in sociologijo kul-
ture na Filozofski fakulteti,«
je hitela pojasnjevati svetlola-
sa Mirjam. Sicer pa se obe ve-
liko ukvarjata s športom, kole-
sarita, plavata, tečeta in poče-
njata podobne vragolije, da
potem laže obvladata oder.
»Maja je bolj vsestranska, saj
ljubi tudi zimske športe, med-
tem ko mene zebe in se raje
držim bolj pri peči,« je dodala
Mirjam, ki napoveduje tudi te-
levizijski 3x3.
In kako se razumeta?
»Kot sva različnega videza,
sva tudi različnih značajev.
Kdaj pa kdaj pride do kratkih
stikov, vendar naju različnost
usmerja k dopolnjevanju,« po-
jasni Maja in se pohvali tudi
z urejenimi odnosi s tistimi,
s katerimi bolj srčno prijate-
ljujeta. »Kakor si postilješ, ta-
ko ležiš. Midve na srečo in ve-
selje vsaj za zdaj nima va pro-
blemov.«
Čakajo vaju tudi nastopi
z Gašperji...
»Ko smo prvič nastopili
skupaj, je bilo malo treme.
Vendar to kmalu mine.«
Kako sta začeli?
»Slučajno, sicer pa sva bili
prijateljici že v srednji šoli;
kadar sva imeli težave pred
šolskimi nalogami, sva se skri-
li pod klop in zapeli. Bilo na-
ma je laže.«
In kje je pravi dom M4M?
»Ena je na vzhodni in druga
na zahodni strani Ljubljane.
Tako nekako kot med Zgor-
njim in Spodnjim Kašljem.«
Mirjam in Maja, ki imata
veliko srečo, da delata pod
budnim očesom Slavka in Sil-
vestra, bosta pred odhodom
v estradni svet Evrope nasto-
pili še 8. aprila v Rimskih To-
plicah.
TONE VRABL
Maja Lešnik, Joachim Wawrczek, Mirjam Beranek in Slavko
Avsenik mL za spomin slikani v Laškem, ki pomeni startno
mesto pred odhodom v Evropo.
Dostojno proslavili iuliiiej
Okoli 600 ljubiteljev doma-
če glasbe je bilo prisotnih na
jubilejnem koncertu ob 30 let-
nici ansambla Francija Zeme-
ta v Vojniku. Ob slavljencu sta
nastopila še Ptujskih 5 in
Bratje Poljanšek.
Franci Zeme se je predstavil
z izborom svojih -uspešnic, ki
jim je dodal tri nove skladbe.
Zeme pripravlja z Igorjem
Podpečanom v studiu Zlati
zvoki četrto kaseto in gradivo
za CD. Med pravimi ljubitelji
domače glasbe je bilo tudi ve-
liko nekdanjih Zemetovih čla-
nov, od pevcev do instrumen-
talistov, med glasbeniki pa gre
omeniti Franca Miheliča, Mir-
ka Polutnika, Braneta Kla-
užarja, Toneta Videča, Vilija
Ograjenška, Borisa Terglava,
Iva Korošca, Nika Zajca, vo-
djo Petrolovega okteta Janeza
Topoleta in Igorja Podpečana.
Prisrčen pa je bil pogled na
stisk rok starih prijateljev
Francija Zemeta, njegove prve
vokalne zasedbe, ki so jo se-
stavljali Tone Gregore, Valdi
Podjaveršek, Franci Noner in
Todi Jakob ter druge Franc
Lotrič, Vlado Roje, Ivo Kužner
in Ferdo Jeršič. Na sliki pa je
jubilejna zasedba Francija Ze-
meta (od leve) Živko Kranjec
(trobenta), Rado Hauptman
(klarinet), Jože Verbančič (pe-
vec), Karmen Pečnik (pevka),
Franci Zeme (harmonika in
vodja), Vilko Hauptman (bari-
ton) in Mitja Mastnak (kitara).
TONE VRABL
Grungerji PEARL JAM sku-
paj s kanadskim veteranom
NEILOM YOUNGOM v Seatt-
lu pripravljajo material za
skupen album, ki naj bi izšel
poleti. Turneja, ki naj bi sledi-
la izidu albuma, je žc postavila
pod vprašaj Youngov nastop
na letošnji Lollapaloozi, orga-
nizatorji tega največjega ame-
riškega potujočega »rock cir-
kusa« pa že mrzlično iščejo za-
menjavo zanj. V igri so, poleg
ameriških bendov Stone Tem-
ple Pilots, Hole in Nine Inch
Nails, tudi britanski The Sto-
ne Roses.
Mega-zvezdniki R.E.M. na
svetovni turneji, na kateri pro-
movirajo svoj zadnji studijski
album »Monster«, pridno pri-
pravljajo material za nasled-
njo ploščo. Nove pesmi v živo
preizkusijo in posnamejo kar
na tonskih vajah pred koncer-
ti, po nekaterih napovedih pa
naj bi bil večji del naslednjega
albuma zapolnjen prav s temi
»živimi« posnetki.
Butch Vig bo producent naj-
novejšega projekta zasedbe
SOUL ASYLUM, ki se je pri
nas spomnimo predvsem po
predlanskem hitu »Runaway
Train« in albumu »Grave Dan-
cer's Union«. Za tokratni al-
bum fantje obljubljajo nekoli-
ko trši zvok. K temu naj bi
precej prispeval tudi Sterling
Campbell, ki je na bobnar-
skem stolčku zamenjal Granta
Younga. Do sprememb je pri-
šlo tudi v bostonski skupini
THE LEMONHEADS, kjer je
basista Nica Daltona zamenjal
Ray Ahn iz skupine Hard-
Ones.
Velenjska alter rock zased-
ba RES NULLIUS bo 24. mar-
ca, tik pred izidom svoje druge
CD plošče, koncertirala v ko-
perskem MKNŽ. Še pred izi-
dom kompaktne plošče pa bo
na nacionalni televiziji mogo-
če videti tudi njihov prvi »pra-
vi« videospot. Z novim spot^
bodo udarili tudi Laibach t
so na videotrak tokrat sprJ
priredbo skupine Status a
»In The Army Now«. ^
V velenjskem mladinsi^
klubu Stiskama so zadnje
koncertno precej aktivni.)
soboto bodo tam igrali га*
krat (še) neznani grosupelij
DICKY B. HARDY, boï
rock'n'roll odkritje letošnii.
leta.	^
DAVID BOWIE, Brian ђ
in skupina Trans-Global ђ,
derground bodo prispe\|
glasbo za najnovejši film Sj
vestra St^lonea »Јц
Dredd«.
NICK CAVE in KYLIE Ц
NOGUE sta do nedavnd
imela skupen le rojstni У
Melbourne. Od februarja I
prej pa ju povezuje tudi рш
»Wild Rose«. Darker in C
princeska sta namreč omefl
no pesem posnela v dalj.
»Divja roža« pa naj bi se ш
šla na najnovejšem Nickova
albumu »Murder«. Še pred ii
dom tega albuma, ki bo v cá
ti posvečen morilcem in njik
vim žrtvam, pa naj bi Cave ■
pisal tudi nekaj pesmi za ■
slednji studijski izdelek Mim
gueove.
V ponedeljek je končno le izšel peti studijski izdelek kaliW
nijskih metalcev FAITH NO MORE. Gre za ploščo »King f*
A Day, Fool For A Life Time«, katere izid je konec prejšnji
meseca uspešno najavil single »Digging The Grave«. Faith í
More bodo album najprej promovirali le po manjših dvora»
in klubih, na prvih nastopih v Veliki Britanji pa je nam«^
kitarista Jima Martina že igral Dean Menta.
MARTIN KEMP, pevec v osemdestih ene izmed najpopulai""^
šib britanskih zasedb SPANDAU BALLET, dobro okrevaj
operaciji, med katero so mu odstranili možganski tumor.
se je z nekaterimi ostalimi člani skupine Spandau Ballet
lanskega leta dogovarjal za ponovno oživitev benda, gl^^^j,
njegovo zdravstveno stanje pa bodo morali ljubitelji te skup
na njihov come-back počakati še kar nekaj časa.	.
STANE SPEÖ'^
Vesele Štalerice na pohodu
v pretežno moških ansam-
blih je vedno manj žensk, zato
je ansambel, ki ga sestavljajo
same ženske, vreden še toliko
večje pozornosti. Poznamo
harmonikarke Zupan iz Meng-
ša, ki vzbudijo veliko pozor-
nost povsod, kjer se pojavijo,
tako pa bo tudi s tremi mladi-
mi dekleti, ki so si nadele sim-
patično ime Vesele Štajerke.
Skupino sestavljajo Mojca
Črešnar iz Oplotnice, ki igra
harmoniko (uspešna je bila tu-
di na Zlati harmoniki na Lju-
bečni), citre, bas kitaro in se-
veda poje. Loti Žlaus iz Glo-
boč pri Vojniku igra kitaro in
je pevka solistka, Marjana
Hercog iz Laškega pa igra bas
kitaro in klaviature ter tudi
prepeva. Za veselo trojko skr-
bi preizkušeni glasbenik Jože
Žlaus, ki mu ne manjka pravih
napotkov za dekleta, ki se šele
pojavljajo in uveljavljajo
v glasbenem svetu.
Za Veselimi Štajerkami je že
kar nekaj uspešnih nastopov,
našle pa so se na prireditvi Po-
kaži, kaj znaš v Dobju pri Pla-
nini. Tja so prišle s svojimi
spremljevalci vsaka iz svoje
smeri. Takoj so ugotovile, da
so sorodne duše in bi bila veli-
ka škoda, če ne bi poskusile
skupaj. Tako so začele in zdaj
se poskušajo uveljaviti. To, da
so atrakcija, kjerkoli se poja-
vijo, ni treba posebej zapisati.
Vedno so nasmejane, vesele,
nezatežene in prinašajo dobro
glasbo. Čakajo jih snemanja in
nastopi na televiziji ter gosto-
vanja v tujini. 23. marca bodo
nastopile v Kulturnem centru
Laško na javni radijski prire-
ditvi v organizaciji Radia Ce-
lje skupaj z ansambli Štajer-
skih 7, Nagelj in Vagabvmdi,
humoristično skupino Alko-
test in kantavtorjem Rihar-
dom Kotarjem. Igrajo vse in za
vse! Imena Veselih Štajerk
- Mojce, Loti in Marjane - si
velja zaponmiti!
T.VRABL
Sff. 11. - 16. marec 1995
gt
GLASBA
n/ioni — nova zvezdica
Мет ko i«
ico Naš kuza, se je spiozil
P^"!! plaz mladih pevk - do
pf®^ t si namreč nihče ni upal
da bi tudi takšno de-
P*'?'! lahko postalo zvezda.
'''Siub temu, da je Simona
Moni, kot jo je prvi kU-
dedek, od nekdaj rada pre-
ala, ni nikoli verjela, da bi
lahko postala takšna kot
S. potem pa jo je slišal
Janko, ki je sicer delal
®%emčiji- Po razgovoru
Brankom Jovanovičem se je
izločil, pustil delo v Nemčiji
-si zabil v glavo, da bo svojo
"Ičakinjo »prikoval med zvez-
5 Od takrat je minilo dobro
ш in ni kaj, stric je imel
gv. Danes je skoraj trinajšt-
etna deklica, doma iz Cerkve-
iaka P" Ptuju, prisotna
vseh medijih, njena kaseta
a gre v prodajo kot sveže
žemlje-
Ob Sanji in Hajdi, ki že
odraščata, se je tako rodila no-
otroška zvezdnica, ki se je
naenkrat morala navaditi na
Itupe pošte, na snemanja, jav-
ne nastope, intervjuje... Kljub
ysemu ostaja v šoli še naprej
odlična in vestna učenka četr-
tega letnika klavirja v nižji
glasbeni šoli. Ob tem ima še
številne konjičke, zbira prtič-
te, stekleničke parfumov in
znamke, privlači jo šport, zla-
sti smučanje in plavanje, rada
t)ere, hodi v kino, gleda TV-
nadaljevanke in pleše. Vse bolj
ugotavlja, da je dan prekratek,
čeprav ji vedno stoji ob strani
stric Janko in poskrbi za vse.
Vspotu za TV je celo igral vol-
ta. Pri tem snemanju se je Mo-
ni izredno zabavala. Ob stricu
Janku ima vso podporo tudi
doma, spodbuja pa jo še Bren-
di, ki je znan po tem, da ima
nos za odkrivanje zvezd. Očit-
no se tudi tokrat ni zmotil.
In kaj meni Janko o načrtih,
ki jih kujeta skupaj z Moni?
»Čim več nastopati, se po-
javljati v medijih, morda sode-
lovati na kakšnih festivalih,
pripraviti pesmice za nasled-
njo kaseto, pri tem pa Simoni
ohraniti normalno otroštvo.«
Če se ji bo pričelo dogajati ta-
ko kot Hajdi, bo to sicer težko,
a treba se je potruditi, česar se
Janko dobro zaveda. Kot Spi-
di&Gogi bova z Moni še veli-
ko sodelovala, zlasti v poletnih
mesecih, ko bo mnogo priredi-
tev za otroke. Skoraj gotovo se
bomo srečali »v živo« tudi kje
v Celju ali njegovi okolici.
SLAVC L. KOVAČIČ
Kdo bo prvi
icralj police ali
vaičica?
Odgovor bomo dobili
v soboto ponoči v veliki
dvorani v Vinski Gori, kjer
bodo izvedli prvi izbor slo-
venske polke in valčka. Na
natečaj je prispelo veliko
skladb in strokovna komi-
sija (nihče ne ve, kdo jo je
sestavljal!) je izbrala enajst
skladb, ki se bodo borile za
»Kralja polke ali valčka
95«.
Posebnost prireditve je
v tem, da jo bo slovenska
televizija neposredno pre-
našala in da bodo vsi igrali
v živo. Že v petek se bodo
vsi ansambli zbrali v Vin-
ski Gori na tonski vaji,
v soboto bo še ena vaja ter
popoldne od 16,30 do 18,15
javna generalka z možnim
ogledom, kar svetujemo ti-
stim, ki so ostali brez
vstopnic za večerno prire-
ditev. Prenos se bo začel ob
20,20. Ansambli se bodo
zvrstili po naslednjem vrst-
nem redu: kvintet Sava
(Praznik v Radovni), an-
sambel Franca Korberja (V
srcu se zavedam, da mla-
dost beži), Celjski instru-
mentalni kvintet (Mlado
vino in prijatelji). Ptujskih
5 (Pa brez zamere), Slove-
nija (Prévaudrai sem tuje
dežele), Boris Razpotnik
(Nikoli ni mi žal). Ekart
(Šopek spominov), Sloven-
ski muzikantje (Odmevi
ljubezni). Melos (V dvoje je
lepše živeti). Krt (Pesem
prij'ateljstva) in Štajerskih
7 (Ranjeno srce). V odmoru
se bo predstavil ansambel
Šaleški fantje, ki praznuje
25 letnico in bo imel slav-
nostni koncert prav tako
v Vinski Gori 24. marca.
T. VRABL
Zapiif v tili
Potem so se zadeve začele
odvijati kar same od sebe in
misli, zbrane krog sosednjih
mlak, so se počasi in odrešu-
joče dvignile na precej bolj
osušene prisojne planjave.
Onkraj je pomlad toplo pih-
ljala na vsakem koraku.
Kraljestvo trobentic in re-
grata je sprejelo naše sanje
z vsem svojim sijajem, in Bu-
ča je zadihala svobodo, o ka-
teri je sicer že nekaj časa slu-
tila, da ji končno prihaja na-
proti. Osvobojeno ozemlje je
zadovoljno mnnralo ob naši
prisotnosti, veter pa je pri-
nesel klic iz soseščine, da se
spoznamo. Skozi debelo za-
veso kilometerskih razdalj
so k nam prihajali spomini
in vizija je zaživela v toplih
barvah na terasah v gorci,
zgoraj pa je poketalo v špor-
hetu.
Medtem je osvobodilna
fronta korakala po deželi in
osvobajala s puščobo obraslo
brezperspektivnost, se zaga-
njala v najtrše paravane ma-
lomeščanskega imperija in
trosila seme neke bodoče
kulture. Zveza plemenskih
skupnosti in vračev je posta-
la bogatejša z otvoritvijo ko-
roške fronte, kamor je lansi-
rala svoje najnovejše napa-
dalne enote v italijanskih
barvah. Interkontinentalni
pretok vitalne energije
z zmerno vztrajnostjo pre-
rašča regijske in državne
meje, ne glede na občo zapi-
čenost v potrošniško tnalo.
Katarza civilizacijskih vred-
not na teve ekranih je prese-
žena v medsebojnem spošto-
vanju in sodelovanju - med
živimi. Zložljivost narodno
priznane kulturne bale je iz-
koriščena že v predalih de-
lavcev Zveze kulturnih de-
lavcev, tako da si o tem, kaj
preživi predno pride do lju-
di, lahko misli vsak zase. Si-
romaščina pa tako ni merlji-
va z dolžino in širino kravate
kulturnega reihsministra, ki
ima s kulturo ravno toliko
skupnega kot kolovrat z je-
drsko energijo. Koga sploh
zanima kaj se igra na otvori-
tvi grafične zbirke po muze-
jih, pa čeprav je v tisti muzi-
ki bilo povedano prav vse, se
nekateri niso in niso mogli
upreti mikrofonu, še težje pa
priložnosti, da stare čveke
kot kure popasejo sosedov
vrt in že je mir za naslednjih
deset let, vsaj kar se plač
tiče.
Na drugi strani je vse kot
v filmu. Lokalne pizde kar
ne morejo verjeti meteorski
brzini, v katero jih vabijo
Metelkovci, ki so se izgleda
zatrapali vanje in njih počet-
je, pa čeprav so v Kudu po
lastnih izjavah fušali kar
prepogosto. Živela samokri-
tika in gremo dalje! Na
Vranskem je kontrarevoluci-
onarni piš prismrdel iz točno
določenega gnilega jajca in
mladinski klub je ostal brez
Bogdana, ki se mu je zafrž-
magalo vse sorte. Žal je to
nenadomestljiva izguba za
kulturno bit, ki je po hudih
porodnih mukah le zdihala
v Kleti staroveške bajte sredi
vasi ob piceriji. V celjskem
Kljubu bodo v soboto legen-
darno pobirali svojo deseti-
no Kud Idijoti in kar mene
tiče, je precej odvisno, kako
se bodo obnašale nove dih-
tunge, vse ostalo pa je tako
ali tako stvar minljivosti.
Nekaj se dinsta v Žalcu, Be-
dračevo vabilo je prišlo pred
petimi minutami. Ostanite
v odvisnosti, saj nekaj pa
mora človek imeti od življe-
nja! Mijav!
Piše: Aleš Jošt
Pop loto
Nihče ni napovedal pravilnega vrstnega reda skladb.
Za predloge, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasujete
vsredo, 22. marca, ob 18. uri. Nagrada, ki jo za pravilno
napoved podarja sponzor oddaje Pop loto, trgovina
ORIS-MASH, je vredna 18000 SIT.
Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje,
Prešernova 19, Celje.
Sff. 11. - 16. marec 1995
ZA AVTOMOBILISTE

Ženeva 95: v znamenju avtomobilske pomladi
Ker skoraj ni avtomobilske
tovarne, ki bi si lahko privoš-
čila ignoriranje ženevskega
avtomobilskega salona, tudi
skoraj ni avtomobilskega no-
vinarskega peresa (računalni-
ka), ki bi lahko zamudilo avto-
mobilsko predstavo v mestu
svetovne diplomacije. Letošnji
ženevski avtomobilski salon je
bil na vrsti že 65., kar pomeni,
da ima ob vsem drugem naj-
daljšo tradicijo na stari celini.
A ima ob tem nekaj dovolj po-
membnih prednosti: Švicarji
tudi pri avtomobilih poudar-
jajo svojo nevtralnost, poleg
tega pa je Ženeva tradicional-
ni začetek evropske (svetovne)
avtomobilske pomladi. In tako
je bilo tudi letos.
Za slovenski avtomobilski
okus in žep je gotovo pomemb-
nih nekaj tistih avtomobilov,
ki naj bi se po sedanjih napo-
vedih na slovenskem trgu po-
javili že čez nekaj mesecev.
Suzuki, avtomobilska tovarna,
ki na Japonskem ne spada med
velike, je na ženevskem raz-
stavišču Palexpo postavila na
ogled baleno. S tem avtomobi-
lom ne bodo zamenjali swifta,
ki je bil lani pri nas najbolje
prodajani tuji avtomobil. Ba-
leno je kombi limuzina s tremi
ali petimi vrati ter podobo, ki
je dovolj običajna in tradici-
onalna, da se utegne priljubiti
dokaj širokemu krogu kupcev.
Motorja bosta dva (1,3 in 1,6-
litra), opreme tri, poleg tega
bo mogoče izbirati med tremi
različnimi menjalniki. Po na-
povedih oziroma obljubah za-
stopnika tovarne Suzuki pri
nas, ljubljanskega podjetja
Walter Wolf in Odar, naj bi bil
baleno na Slovenskem na voljo
že konec aprila oziroma v za-
četku maja. Za orientacijo za-
pišimo še cene v Nemčiji. Tam
bo treba za baleno s tremi vra-
ti in 1,3-litrskim motorjem (85
KM) odšteti malo manj kot 20
tisoč mark, m'edtem ko naj bi
bila kombi limuzina z 1,6-litr-
skim agregatom (99 KM) na-
prodaj za skoraj 22 tisoč mark.
Mitsubishi carisma je ena
pomembnejših novosti tudi
v evropskih okoliščinah. To je
avtomobil, ki nastaja na Nizo-
zemskem, in sicer ob pomoči
Volva in nizozemske vlade. -
Carisma je prijetno vozilo, za-
polnjuje pa praznino med lan-
cerjem in večjim galantom.
Pod ženevskimi salonskimi
lučmi so Japonci razstavili
petvratno kombi limuzino (čez
leto pride še klasična limuzi-
na), ki ji namenjajo tri motorje
(1,6-litra, pa dve izvedenki
z gibno prostornino 1,8-litra
ter močjo od najmanj 90 do
največ 140 KM). Ker za Mitsu-
bishijeve posle na Slovenskem
skrbi neznani uvoznik, je po-
vsem neznana tržna usoda te-
ga dovolj všečnega avtomobila
pri nas. Znova in zgolj za ori-
entacijo zapišimo domnevno
ceno na Nemškem: približno
30 tisoč mark za osnovno izve-
denko.
Japonsko avtomobilsko
predstavo je na prizorišču ob
Ženevskem jezeru nadaljeval
honda shuttle. Gre za limuzin-
ski kombi, ki se na nekaterih
drugih celinah imenuje tudi
Odyssey. Pridružuje se števil-
nim avtomobilom te vrste, ki
naj bi v prihodnjih letih nav-
dušili evropsko avtomobilsko
občinstvo (računajo, da se bo
do leta 1998 povpraševanje po
teh avtomobilih povečalo na
kakšnih 450 tisoč letno). Hon-
din limuzinski kombi za sedaj
poganja znani 2,2-litrski štiri-
valjnik z močjo 150 KM, kako
pa bo z avtomobilom na pod-
karavanškem avtomobilskem
trgu, pa ta hip še ni znano.
Letošnji avtomobilski salon
v mestu, ki se odlikuje po blagi
klimi (a je bilo letos povsem
drugače) in svetovi j anskosti
najvišjega ranga, je bil vsaj
nekoliko tudi v znamenju li-
muzinskih kombijev. O VW
sharan in fordu galaxy, skup-
nem projektu Volkswagna in
Forda, smo že pisali. Španski
Seat, sestavni del Volkswagna,
je pripeljal svojo izvedenko
sharana, vendar je usoda tega
avtomobila povsem negotova.
Peugeot 806, prav tako limu-
zinski kombi, ki nastaja v ok-
viru skupnega projekta med
korporacijami Fiat in PSA
(Peugeot in Citroën), je v Že-
nevi dobil nov motor (1,9-litr-
ski turbodizel, 92 KM), prav
tako Citroën evasion. Skratka,
limuzinski kombiji na veliko
osvajajo evropski prostor;
vprašanje je le, ali se bodo trž-
ni račtmi iztekli.
Na eni strani praktični,
uporabni, prostorski in nas-
ploh družinski limuzinski
kombiji, na drugi roadsterji,
spiderji, kupeji in podobni av-
tomobili, ki ponujajo velike
motorne moči, veliko pihanja
(če gre za avtomobile zgoraj
brez), pa relativno malo udob-
ja. To je bilo morda dovolj
opazno nasprotje letošnje že-
nevske avtomobilske priredi-
tve. Med zadnjimi sta büa
v ospredju vsaj dva: ferrari
F 50 in novi porsche 911 turbo.
Prvi nadomešča legendami
ferrari F 40, avtomobil pa po-
ganja bencinski dvanajstvalj-
nik z gibno prostornino 4,7-
litra in 520 KM, kar ob šest-
stopenjskem menjalniku za-
došča za največjo hitrost 325
km/h ter pospešek 3,8 sekunde
do 100 km/h. Novi porsche 911
turbo je prav tako avtomobil,
vreden ogleda in želje. V zad-
ku je nameščen bokserski še-
stvaljnik z dvojnim turbin-
skim polnilnikom, gibno pro-'
stornino 3,6-litra in močjo 408
KM, pogon je štirikolesni.
Porsche 911 turbo zmore naj-
več 290 km/h, do 100 km/h pa
pospeši v 4,5 sekunde. Koliko,
se boste vprašali. Pri Ferrariju
so glede F 50 še nekoliko
skrivnostni, a manj kot 350 ti-
soč mark vozilce ne bo stalo.
Pri Porscheju, ki je bil lani po-
slovno dokaj uspešen, ni skriv-
nosti: 911 turbo stane v Švici
nekako 180 tisoč frankov ali
nam boli razumljivih 200 tisoč
mark. Cas je, da razmislite
o nakupu!
Britanski Rover je otoški
zgolj na papirju (in zemljevi-
du), kajti lani je 80 odstotkov
te korporacije kupil nemški
BMW. Na ženevskem salonu
pa je Rover postavil na svetlo
zanimiv roadster MG F. To je
dvosedežnik, ki naj bi se po-
skusil v razredu, kjer že dolga
leta kraljuje mazda MX-5 (do-
slej so izdelali več kot 350 ti-
soč vozil!), motorja pa sta dva:
1,8-litra in 122 KM ter znova
1,8-litra, vendar tokrat ob po-
moči dodatne tehnologije bolj
zmogljivih 145 KM. Pri Rover-
ju, Id se mu seveda pozna ka-
pitalsko okrilje nemške avto-
mobilske hiše, pravijo, da bo
roadster MG F naprodaj jese-
ni, in zatrjujejo, da njegova ce-
na v osnovni izvedenki ne bo
-presegla 40 tisoč mark. Naj se
uresniči.
Nemški Mercedes Benz se
na nekatere velike in po-
membne letošnje dogodke šele
pripravlja (maja naj bi luč sve-
ta ugledal povsem obnovljeni
mercedes razreda E), na že-
nevski predstavi pa je ponujal
tisto, kar je za sedaj še študija.
VRC ali vario research car je
seveda pogled v avtomobilsko
prihodnost, gre pa za avtomo-
bil, ki naj bi bil na voljo v šti-
rih karoserijsküi izvedenkah.
Osnova avtomobila bo enaka,
menjavati bo mogoče samo
nadgradnje, ki bodo narejene
iz zelo lahkih kompozitnih
snovi (zato bodo nadgradnje
tehtale od 30 do 50 kilogra-
mov). Tako bo lahko mercies
benz VRC limuzina, pa kabri-
olet, pick up, karavan. Zani-
miva je tudi naslednja ideja:
nadgradnje ne bi bilo treba
kupiti, pač pa bi si jih lastnik
osnovnega modela VRC samo
sposojal. Futuristika, ki naj bi
se po mnenju Mercedes Benza
uresničila čez kakšnih 15 do
20 let.
Kdor bi na letošnjem ženev-
skem salonu iskal najdražji
avtomobil, bi seveda moral
pogledati k Rolls Roy ceu. Tam
so v okviru hišne zna
bentley predstavili kab^
z imenom azure. To je avto
bil na osnovi continentalai
ki tehta zajetnih 2600 kilo^
mov, v nosu pa je naintó
osemvaljnik z gibno prost^
no 6,7-litra ter močjo З90 3
(največji navor je kar 750 iij^
S tem agregatom je bentu
azure spoštljivo hiter: пал
240 km/h ter 6,7 sekunde)
100 km/h. Če držijo sedJ
napovedi Rolls Roycea, w
naj bi letos izdelali vsega \\
bentleyjev azure, ampak v>
kega bodo zaračunali sko^
izjemno drago: nič manj ¿
200 tisoč funtov ali какјцј
480 tisoč mark bo treba odšt,
za štirisedežni kabriolet. Дц
pak prav izjemno presenečen
ne bi bilo, če bi se kakšen aa
re kdaj postavil pri nas tu
s slovenskimi registrskimi t
blicami.
In za konec - vendar pa toi
pomeni, da je bilo zapisano ti
di vse, kar je bilo vredno
da - še nekaj o tovarni Al
Romeo. V zadnjih letih ji po,
ni šel posebej dobro od ra
govorilo se je, da bo Fiat, sed
nji lastnik areške avtomobi
sice tovarne, naredil carski n
Morda se časi spreminjajo, ü
fa Romeo je na ženevsldhs
Ionskih tleh imela kaj pokaz
ti. Alfa 145 seveda ni nova
zato pa so vredne ogleda pt
vratna kombilimuzina z ozb
ko 146, pa alfa spider in GT
za povrh pa so nekoliko kan
serijsko spremenili tudi al
155. Alfa spider in kupejevi
izvedenka GTV bosta zanesiji
va avtomobila, ki ju ne boia
goče spregledati. Linije sojj
nimive, izvirne, prijetne, ■
malo ekstravagantne (saj se/
takšne avtomobile to tudi|p
dobi) in vse kaže, da se ^
slava vrača. Naj bo tako.
Mercedes Benz VRC.
it. 11. - 16. marec 1995
iŽ
NASVETI
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
^mladanska moda je ved-
hüa in bo še naprej najbolj
"i ni del v vsakem novem
^Sm letu, ki ga, tako kot
^ čase, delimo na štiri zna-
i^e dele ali pa po dva in dva
^imo v spomladno-poletni
^ensko-zimski del. Po spo-
^¡¿jiem delu se v glavnem
Ai prepoznajo značilni mod-
" trendi, ki bodo v glavnem
^џц vse leto. Sicer pa so
'^Le zapovedi v domeni naj-
¡^jih evropskih centrov mode
oziroma slovitih imen ustvar-
jalcev visoke mode. No, in
prav o tem bo tekla beseda tu-
di v oddaji na Radiu Celje zad-
njo soboto v marcu, ko bo
modna oblikovalka in vodite-
ljica oddaje Vlasta Cah-Že-
rovnik v goste povabila zani-
mivega gosta, znanega sloven-
skega modnega strokovnjaka.
Ime naj bo zaenkrat še ugan-
ka, glavna tema pogovora pa
bo letošnji sejem mode v Mi-
lanu.	Uredništvo
»Polivinil look«
¿a deževen dan
î Säjne, da bi vas želela spra-
Ifîô v kislo razpoloženje zdaj,
aje pomlad že uradno napo-
idala svoj prihod. A žal so
idi nenadne plohe, deževen
» ali celo ves cmerav in mo-
(Г vikend značilni pojavi sle-
me pomladi. Tudi letošnje.
Na srečo pa moda ne misli
selej na brezveterje, suho ce-
lo in nasmejano sonce na ne-
í Celo najbolj mogočna kre-
lorska imena imajo v svojih
»lekcijah za pomlad in polet-
' nekaj »deževnih« modelov,
'«d njimi brez dvoma še ved-
" kraljuje trenčkot, ki se prav
lälo razlikuje od avtentične-
takšnega, ki je pred dežjem
trovai že angleške častnike
strelskih jarkih med prvo
'etovno vojno. Po zaslugi so-
öbnih tehnoloških procesov
■letošnji trenčkot ukrojen iz
®nke, voluminizirane, zrač-
pa vendar nepremočljive
'^line. Ker se njegova dolži-
' spušča globoko pod meča,
^Цагеп, da se bo zmočilo
oblačno pod njim, seveda po-
vsem odveč. Če želite biti tudi
v dežju sredi modnega dogaja-
nja, bodo za vas prava stvar
vesoljsko šumeča, plastično le-
sketajoča, celofanasto prozor-
na, skratka oblačila v letoš-
njem mega-hitu, »polivinil lo-
oku«. Očitno so se modni stili-
sti iz teh plastificiranih mate-
rialov naveličah krojiti le pro-
zorne dežne plašče in živo-
barvne otroške pelerine s klo-
bučki, saj so jih tokrat prelevi-
li v mini- krilca, obleke, hlačne
kostime,' blaaerje... seveda
z namenom, da jih bodo razi-
grane in samozavestne gospo-
dične nosile tudi v lepem vre-
menu. No, to pa je nekoliko
manj prijazna novica za estete
oziroma ljubitelje naravnih
materialov in prav takšnega
videza. A kaj, ko se moda
v vsej svoji muhasti samovšeč-
nosti ne utegne vselej vprašati,
ali je njena najnovejša domi-
slica tudi resnično lepa.
VLASTA
^gradno anketno vprašanje meseca marca:
JE PO VAŠEM MNENJU NAJBOLJ MOTEČE PRI VSAK-
ЗДЈЕМ VIDEZU SODOBNE ŽENSKE?
jjeurejena pričeska, mastni lasje;
preveč agresivna make-up in parfum;
P'yeta in dekoltirana obleka v pisarni;
ZDRAVILNE RASTLINE
Dišeča vijolica
Dišeča vijolica (Viola odora-
ta L.) spada v družino vijolič-
nic, njeni predstavniki so raz-
širjeni po vsem svetu. V zemlji
ima močno, ravno koreniko
z mnogimi koreninicami in
pritlikami, ki zrastejo iz paz-
duh pritličnih listov.
Vijolica nima nadzemnega
stebla. Njeni listi tvorijo prit-
lično rožico. Listi so pecljati,
srčasti in imajo narezljan rob.
Po robu in po spodnji ploskvi
poganjajo tanki, visoki peclji,
na koncu pa nosijo vijolične
cvetove. Iz njih se pozneje raz-
vijejo drobni plodovi, ki so
polni rumenkastega semena.
Dišeča vijolica raste po
gozdnih obronkih, med gr-
movjem, po travnikih, ob živih
mejah in udomačena po vrto-
vih. Rastlina prijetno diši ter
ima aromatičen okus.
Zdravilna je cela rastlina.
Nabiramo jo zgodaj zjutraj,
takoj po jutranji rosi in ob suš-
nem vremenu. Nabrane rože
posušimo v senci, da ohranijo
prijeten vonj in lepo barvo.
V jeseni ali zgodaj spomladi
nabiramo tudi koreninice, ki
jih očistimo zemlje, operemo
in posušimo v sušilniku.
Dišeča vijolica vsebuje sa-
ponine, ester-salicilne kisline,
eterično olje, alkaloid violinin,
heterozidno modro barvilo,
sluzi, sladkorje, rudninske soli
itd.
Iz dišeče vijolice pripravlja-
mo sirup, poparek in prevre-
tek. Sirup pripravljamo na
klasičen način: v večji kozarec
naložimo plast svežih vijoUc,
pokrijemo jih s plastjo rjavega
^ sladkorja, sledijo zopet vijoU-
ce in tako naprej. Zadnja plast
je sladkor. Ko se naredi sirup,
ga pretočimo in uživamo pri
prehladnih obolenjih, bronhi-
tisu in drugih težavah z diha-
njem. Iz posušene rastline pri-
pravljamo čaj. Nekoliko ohla-
jenega precedimo, popijemo
tri do štiri skodelice na dan.
Čaj krepi in deluje pomirjeval-
no. Sluz, ki se pri tem izloča,
pomirja sluznico črevesja in
želodca. Prevretek iz korenin
pa zaradi alkaloida violinina
deluje podobno kot pripravek
iz ipekakuane. V majhnih ko-
ličinah pospešuje izločanje
sluzi iz pljuč ter tako olajša
izkašljevanje, v večjih količi-
nah pa sih na bruhanje. Čaj
uporabljamo tedaj, kadar mo-
ramo hitro očistiti želodec pri
zastrupitvah s hrano.
Poparek iz dišeče vijolice
uporabljamo tudi za obkladke,
ki jih polagamo na razdraženo
kožo. Z njimi zdravimo razne
izpuščaje, zmečkanine, udar-
nine, razpokano kožo. V po-
parku lahko kopamo ožuljene
in utrujene noge. Po kopeli jih
namažemo z zmesjo iz ohvne-
ga olja in limoninega soka.
Boris Jagodic
Šifra: Zasanjana M.
Vašo rubriko že dolgo prebi-
ram in sem se odločila, da vam
še sama pišem. Moj problem je
star že nekaj let. Pred leti sva
se zaljubila z nekim fantom,
vendar pa nikoli nisva zares
začela hoditi drug z drugim.
Zadnje mesece me le še občas-
no pokliče, vedno pa se to zgo-
di takrat, ko spoznam nekoga
novega. Kot da bi vedel kaj se
z mano dogaja, me poskuša
znova pritegniti k sebi. Ker se
je to že večkrat ponovilo, me
zanima, kaj pravi astrologija
o naju. Hvala za odgovor.
Ivana: Vajina sinastrija ali
primerjalna analiza obeh ho-
roskopov kaže, da sta poveza-
na bolj na intelektualnih po-
dročjih, dobro se lahko ujema-
ta na krajših potovanjih ali
v prijateljski družbi. Kakor
hitro pa odnosi prestopijo me-
jo običajnega prijateljstva, pa
nastopijo težave. Zakaj?
V medsebojnih aspektih va-
jinih planetov imata opozicijo
vašega Saturna na njegovo Ve-
nero in Mars. Tak aspekt vna-
ša v vajine odnose sicer veliko
mero dramatičnosti in napeto-
sti, vendar pa samo, dokler ne
pride do bolj nežnih čustvenih
pričakovanj. Na tej točki pa se
zadeve obrnejo. On namreč
čuti kar nekaj strahu pred va-
mi in se boji, da ne bo mogel
izpolniti vaših pričakovanj.
Zato se vam pribUžuje in od-
daljuje takoj, ko bi zveza mo-
rala zaživeti. Prav tako pa je
tudi res, da on ni človek, ki bi
mu po vsem še lahko zaupali.
Zato je najbolje, da mu takoj,
ko se bo znova zgodilo, da vas
pokliče, poveste, da vas moti
njegov način. Mislim, da ga ne
boste kaj dosti prizadeli, kajti
tudi on v tej situaciji ni zado-
voljen. Tako boste enkrat za
vselej končali to razvlečeno
ne-razmerje. Pravega partner-
ja pa ute^ete spoznati šele
konec letošnjega leta. Ustrezal
bi vam Strelec ali Kozorog.
V bodoče pa morate biti
v partnerstvu previdnejši
v pomladanskem obdobju.
FRANCOSKA
KUHINJA
Ovčji ragu
Potrebujemo: 2 kg bravine,
dve žhci olja, pol kg zrelih pa-
radižnikov, 1 strok česna, šo-
pek jušne zelenjave, 40 g mo-
ke, eno žličko sladkorja v pra-
hu, 20 šalotk, 20 enakomerno
debelih krompirčkov, žlico se-
sekljanega peteršilja.
Mesu odstranimo kosti in ga
razrežemo na enakomerno ve-
like koščke. V večji kozici se-
gre jemo olje in na njem opeče-
mo koščke mesa, jih posolimo,
popopramo in potresemo
s sladkorno moko. Ko je meso
lepo rjavo zapečeno, odlijemo
maščobo in meso potresemo
z moko, nekoliko prepražimo
in dodamo olupljene, drobno
zrezane paradižnike, zmečkan
česen, jušno zelenjavo in zali-
jemo s toliko vode, da je meso
lepo pokrito. Na majhnem og-
nju dušimo toliko časa, da je
meso mehko. Kuhano meso
predenemo v drugo posodo,
dodamo šalotke in krompir in
prelijemo s pretlačeno juho.
Počasi dušimo toliko časa, da
je vse mehko. Če hočemo, lah-
ko jedi dodamo še kuhan mlad
grah, stročji fižol in na kolo-
barje narezano korenje.
Telečji ragu
Potrebujemo: 2 kg teletine
brez kosti, 1 velik koren, 2 če-
buli, šopek jušne zelenjave,
2 žlici olja, 40 g moke, 1 strok
česna, govejo juho za zaliva-
nje, 100 g cvetače, 100 g rdečih
korenčkov, 100 g graha in 100
g kuhanega stročjega fižola.
Meso zrežemo na lepe košč-
ke in jih damo v večjo kozico,
v kateri smo segreli olje ter
zlato rjavo opečemo. Odlijemo
odvečno maščobo, potresemo
z moko, nekoliko še prepraži-
mo in zalijemo s toliko goveje
juhe, da je meso pokrito. Do-
damo jušno zelenjavo, strt če-
sen ter počasi dušimo toliko
časa, da je meso mehko. Nato
koščke mesa predevamo v dru-
go posodo, juho z jušno zele-
njavo pretlačimo in omako
prelijemo čez meso, dodamo
posebej kuhano zelenjavo ter
vse še nekoliko pokuhamo in
vroče postrežemo.
Se te, presajajte, sadite,
zaivajte, negujte rastline;
rahljajte In prezračujte tla,
pobirajte in predelujte
pridelke v času, ki je
najugodnejši za posamezne
tipe rastlin in ki je
razviden iz koledarja.
6331Ö ŽALEC. ОВУ 715-783
MONTAŽA PREDELNIH STEN
IN SPUŠČENIH STROPOV PO
SISTEMU WiAÇf IN RIGIPS
VSEH TIPOV^metrong
IN DAMPA STROPOV TER
POUGANJE IZOLACIJ
Šlandrovlrg 15
ŽALEC
Steak v gorgonzolnl omaki
Za 4 osebe potrebujemo: 800
g govejega fileja, 60 g olja, sol,
poper in gorčico.
Omaka: 200 g gorgonzole,
3 do 4 del sladke smetane, 0,5
del belega vina, sol, beli poper.
Prelivi: juha za zalivanje.
Priloga: žlikrofi.
Iz uležanega govejega fileja
odrežemo debelejše rezine me-
sa, jih na rahlo potolčemo z ro-
kami, posolimo in popopramo,
namažemo z gorčico. Tako pri-
pravljeno meso na hitro opeče-
mo z obeh strani - dolžina peke
je odvisna od želje posamezni-
ka: po angleško (v sredini še
krvavo), medium ali srednje (v
sredini še nepopolnoma peče-
no), skozi (popolnoma prepe-
čeno meso).
Pečen steak zalijemo z juho
in dušimo nekaj minut. Pose-
bej v posodi segrejemo sladko
smetano, dodamo naribano
gorgonzolo in vse skupaj zme-
šamo z metlico v gosto maso,
posolimo, dodamo po kaplji-
cah belo vino in pustimo, da
masa dobro zavre. V tako pri-
pravljeno maso položimo ope-
čeni steak ter skupaj nekaj mi-
nut dušimo. Pred serviranjem,
za dekoracijo, naribamo na
steak malo gorgonzole.
K jedi priporočamo caber-
net sauvignon barique, vipav-
sko vinorodni okoliš.
Cena steaka v gorgonzolni
omaki s prilogo, znaša
1.300,00 SIT na osebo.
S priloženim kuponom boste
lahko do 23. marca v gostišču
Marjola v Žalcu uveljavili
25% popusta pri naročilu ste-
aka v gorgonzolni omaki.
Sff. 11. - 16. marec 1995
VRTILJAK

RIN60 SPIL
SPOROČA...
YES!
To sem zavpil, ko sem bil v petek na informativnem
dnevu. Ne vem, kako bo z mojim študijem psihologije.
Matematike naj bi bilo toliko, da mi bo gledala ven
povsod - tudi pri ušesih!
In ker ta veda nije baš moja jaka strana, si bom
mogoče premislil. Sicer pa: še je časssss!
Pohvaljeni, ker ste začeli pisati. Natančneje: kar
zasuli ste me s pismi, zgodbami, pesmicami in vsem
ostalim. Zelo lepo in, jasno, ne skrbite: vsi prispevki
bodo prišli na vrsto. In to vsekakor prej, kot bom jaz
postal psiholog. Čao for now!
Seos!
Večkrat sem že nameravala
pisati, pa sem si vsakokrat
premislila. Nedolgo nazaj pa
sem v neki knjigi prebrala
stavek, ki mi je dal misliti.
»Če nikoli ne poskusiš, niko-
li ne zveš, kaj bi se lahko
zgodilo! Poskusiti ni greh!«
Pa sem se ravnala po teh
besedah in zdaj že sedim za
mizo s pisalom v roki. Na-
predek, ni kaj !
Stvar je namreč v tem, da
že približno dve leti pišem
pesmi in še nisem nobene
nikjer objavila. Zelo veliko
bi mi pomenilo, če bi prilo-
ženo pesem objavili, in mor-
da vam še kdaj pišem!
Pohvalila vas ne bom; je
brez pomena. Saj vas že tako
ali tako vsi po vrsti hvali-
jo... Le nekaj pa me zelo
moti — da vam je na celi strani
časopisa Novi tednik od-
stopljeno tako malo pro-
'štora !
Verjamem, da se boste po-
trudili in si izborili celotno
stran; navijam za vas. To bi
res popestrilo ves časopis...
no, dovolj naj bo.
V upanju, da vam bo moja
pesem vsaj toliko všeč, da bo
primerna za objavo, vas prav
. lepo pozdravljam!
JASMINA
Dear Jasmina,
popolnoma prav imaš. Po-
skušanje in preizkušanje je
tisto, kar je nekaj vredno. Le
iz tega se lahko česa naučiš.
In, saj veš, da se stvari v živ-
ljenju večinoma dogajajo le,
če poskrbimo, da se zgo-
dijo ...
Hvala za (ne)pohvale! Kar
pa se tiče cele strani v časo-
pisu, naj povem, da je Vrti-
ljaku v Novem tedniku na-
menjena cela stran, vendar
se prilagaja prispevkom in
konceptom.
Kaj naj ti napišem glede
pesmice? Zdi se mi zelo pesi-
mistična. Upam, da sama ni-
si takšna. Veš, noben človek
ni neumen, nedoločen in
majhen. Vsakdo je vreden,
vsakdo (vsaj nekomu) nekaj
pomeni in vsakdo, popolno-
ma vsako živo bitje, ne samo
ljudje (ki se imamo za tako
krasne, pametne in oh in
sploh) je bilo ustvarjeno
z določenim namenom.
Sam si včasih, kakšno ju-
tro, ko se zbudim in pogle-
dam skozi okno, rečem: »Ka-
ko lep dan! Če je lahko tako
lep dan, če me lahko sonce
greje s takšno toplino; kakš-
no pravico imam jaz, da se
počutim majhnega? Sem, ker
pač sem!« In ugotovil sem,
da se nikoli, še najmanj pa
zaradi enega samega člove-
ka, pa naj čutim do njega kar
koli, ne bom več počutil ne-
vrednega. Jasmina, veš,
takšne stvari so vselej na
tehtnici. Na račun nekoga
(ali nečesa), ki ga izgubiš,
pridobiš mnogo drugih stva-
. ri. Ampak, kot je reWa lisica
Malemu princu: »Če hočeš
videti, moraš gledati
s srcem.«
Ko začneš gledati s srcem,
opaziš tudi majhne stvari. In
ugotoviš, da so tudi majhne
stvari lepe. In predvsem, da
te marsikdo sploh pi vreden:
ne glede na to, koliko čutiš.
Tudi čustva lahko namreč
dostikrat varajo. Želim ti vso
srečo (in želim si prebrati še
kakšno tvojo pesmico) !
Tvoj
RINGK) ŠPIL
Jesensko Jutro spominov
Piše: Veronika Jelen
3. del
Ko bo prišel iz zapora, ga
bom zaposlila v agenciji,
kjer je delal do sedaj. Kupil
si bo nov avto, za katerega je
že tako dolgo zbiral denar in
zato malo manj razvajal svo-
jo hčerko. Zdaj sem se spom-
nila Helen. Bila mi je kot
hčerka. Sredi ceste sem pri-
tisnila na zavoro in močno
obrnila krmilo. David me je
začudeno pogledal.
»Preden nadaljujeva pot,
bi ti rada povedala, da se mi
-zdi prva rešitev odlična.« »Si
prepričana, da boš zmogla?«
»S tvojo pomočjo — prav goto-
vo.« Poljubila sva se, nato
odpeljem dalje.
Pred bloki zavijem levo na
parkirišče. Stopiva v tretje
nadstropje. »Si pripravlje-
na?« Prime me za roko.
»Sem.«
Vstopiva. Helen je bila pri
babici. Mary je vsa hladna
ležala na tleh dnevne sobe.
Z levo roko se je dotikala
omare, desno je imela pri
glavi. Dolgi čmi lasje so ji
ležali čez obraz in pokrivali
skoraj črne oči. Nataknila
sva si rokavice. David se je
še poslavljal od Mary, ko
sem jaz iskala prostor. Takoj
mi je padlo na misel, saj sem
bila že večkrat v njunem sta-
novanju. V dnevni sobi je bi-
la kovinska cev, kjer je Da-
vid krepil svoje mišice. Vzela
sem še vrv in jo privezala na
cev. David je še vedno ne-
srečno opazoval Mary. Sto-
pila sem k njima in se rahlo
dotaknila Davidove rame.
Zdrznil se je. Prijel je Mary
in jo dvignil. Vrv sem ji spu-
stila čez glavo za vrat. David
jo je spustil. Z nogami se je
skoraj dotikala tal. Pogasila
sva luči in se odpeljala po
Helen k Davidovi mami. Ona
me je že kar dobro poznala,
saj sem, kadar David ali Ma-
ry nista utegnila priti po He-
len, to storca jaz. Tako sva
se s Helen dobro spoznali in
postali veliki prijateljici.
Tudi ta dan sem jo nesla
po stopnicah njihovega blo-
ka. Z Davidom sva se glasno
pogovarjala, da naju je sliša-
lo veliko sosedov. Ko je Da-
vid odklepal vrata svojega
stanovanja, je na hodnik sto-
pila soseda. Ravno ko je na-
meravala nekaj reči, je Da-
vid odprl vrata. Soseda je
skoraj izgubila zavest, nama
so pričele teči solze. Poklica-
li smo policijo. Helen ni vi-
dela kaj dosti; tako sva se
odločila skupaj z Davidom.
Morda bi ji ostale dolgotraj-
ne posledice. Policija je ugo-
tovila, da gre v tem primeru
za samomor. Naslednji dan
so Mary pokopali. Spomi-
njam se Davidovega obraza
na pogrebu. Bil je žalosten,
z zabuhlimi očmi je gledal,
kako spuščajo krsto v jamo.
Vem, da je bil v srcu srečen,
. ker je vsega konec in ker je
vse šlo brez zapora.
Že naslednji dan je prišel
v službo. Pridrvel je v mojo
pisarno in z zamahom zalo-
putnil vrata. Poljubil me je,
nato pa vprašal: »JvQy, bi se
poročila z mano?«
(Se bo nadaljevalo)
Izraza »pozitivna nev-
tralnost« sta si naspro-
tujoča. Kot ne more biti
tiger vegetarijanec, tako
ne more biti nevtralnost
pozitivna.
(Krišna Menon)
Jutro drugačnosti
Pusti me samo
Pusti me v moji nevednosti
Nedoločenosti
in majhnosti.
V	moji nikakršnosti.
Proč s spomini
Z veseljem in s solzami
z lepoto in ljubeznijo
Lažje je,
če ne veš ničesar
Če ti je vseeno
In ti je vseeno, da si nič
Veš, lažje mi je.
Zato pojdi proč	,
preden se zmedem	,
in mi postane hudo
in moja glava prepolna dvomov	\
V	tej megleni srhljivosti jutra.	^ ^ ^^^^
JASMINA
Daj nasmeli mi nazaj
(Panda)
Noč je dolga, sama sem s seboj,
njega ni, ki je ljubimec moj.
Brez besed in brez slovesa je odšel,
zakaj še zgodbo je s seboj vzel?
Okna so zaprta, vonj je ostal,
draži mi nosnice, draži zaman !
Čutim ga ob sebi, čutim utrip,
vse bi dala, da prišel bi za hip.
Daj, daj nasmeh mi nazaj,
daj, daj nasmeh mi nazaj!
Kdo bo gledal zelene oči,
ki so misli brale dneve, noči.
Nevarna igra ranila je srce
in hrepenenje prazno dušo žge.
Moč usode ga vzela je stran,
bil je dober, bil je pregnan,
vnel srce je, vsa še gorim,
še ena sreča je postala spomin.
Daj, daj nasmeh mi nazaj,
daj, daj nasmeh mi nazaj.
it. 11. - 16. marec 1995
íí
FELJTON - ROMAN
prolekt Modra ¡enliga
Vodstvo novega projekta je
•zel letalski kapetan Ed-
Ruppelt, ki je dobil med
svetovno vojno visoka
likovanja.
David Jacobs, profesor zgo-
jflvine na filadelfijski univerzi
Lple- se je še posebej teme-
lito ukvarjal z ozadjem pro-
Ltov ameriškega letalstva za
po njegovih ugotovitvah
^ se letalske sile odločile za
^Organizacijo projekta Grud-
^Id naj bi jo izvedel Kuppelt,
^za izdatnejšo podporo nove-
jj projektu. Ruppelt je naj-
j^j uvedel nove metode in po-
Lpke. Spričo čedalje pogo-
^jših sporočil o NLP v prvih
Ljgsecih leta 1952 so letalske
jle sklenile projekt Grudge
pustiti oziroma ga preobliko-
fgti v samostojno organiza-
cijo.
2 novim statusom je projekt
jobil tudi novo ime Blue Book
jlodra knjiga), njegov vodja
¡a dodatno podporo posebnih
iddelkov za elektroniko, ra-
jarje, analizo in raziskave. Ti
jddelki so potem delali nepo-
¡tedno za Modro knjigo, anke-
te in statistiko pa je prevzel
inštitut Batelle v Columbusu
lOtuo). Rezultate tega dela so
шаја 1953 pod oznako Modra
knjiga, posebno poročilo 14,
linočili poveljstvu letalskih sil.
Vtem obdobju je obiskal le-
lalsko oporišče Wright Patter-
sonvDaytonu (Ohio) - tam je
bil sedež projekta Blue Book
-/aseph Kaplan, fizik na kali-
lomijski univerzi v Los Ange-
le» in član znanstvenega so-
sveta pri letalskih silah. Fizik
Kaplan si je bil na jasnem, da
bi bile pri NLP potrebne na-
tančne meritve, teh pa dotlej
ni bilo. Zato je predlagal, da bi
s posebno difrakcijsko mrežo
opravljali analize barvnih
spektrov neznanih letečih
predmetov. Tak spekter kake-
ga NLP bi lahko potem v labo-
ratoriju primerjali s spektral-'
nimi črtami znanih objektov,
na primer zvezd, planetov,
meteorjev.
F*ri projektu Blue Book so
predlog navdušeno sprejeli.
V letu 1952 so preizkusili upo-
rabnost vseh mogočih difrak-
cijskih mrež in fotoaparatov
v najrazličnejših okoliščinah.
Dokler se je Kaplanov načrt
šele razvijal, je Rupf>elt na Ca-
bellov predlog uporabil radar-
ske zaslone. Povezal se je z mi-
nistrstvom za zračno obram-
bo, ki je imelo na območju
ZDA okoli 30 radarskih ka-
mer. Ker je hotel biti tudi Pen-
tagon obveščen o dejavnosti
Blue Booka, je imenoval ma-
jorja Deweya Fourneta za ofi-
cirja za zvezo. Ta je bil v letu
1952 za Pentagon glavni vir
informacij o Blue Book.
Ruppelt je dobival od letal-
skega poveljstva čedalje več
pooblastil za projekt, hkrati
pa je poveljstvo sprejemalo tu-
di njegove predloge za spre-
membe v preverjanju poročil
o NLP. S posebno okrožnico je
letalsko poveljstvo naročilo 5.
aprila 1952 oficirjem tajne
službe na vseh ameriških le-
talskih oporiščih po svetu, naj
o pojavih NLP brzojavno ob-
veščajo Dayton, kasneje pa naj
pošljejo obširno poročilo
o vsakem posebej. Nova navo-
dila so pooblaščala vsakega
sodelavca Modre knjige, da je
neposredno navezal stik s ka-
terim koli letalskim oporiš-
čem. S tem je imela Modra
knjiga večja pooblastila kot
kateri koli projekt dotlej. Ofi-
cirji tajne službe so ji morali
pošiljati poročila o NLP, njeni
sodelavci pa so potem sami
odločali, katere primere bi bi-
lo vredno raziskati.
Ob tem je na dlani, da doz-
devnemu, čisto imaginarnemu
fenomenu ne bi nihče posvečal
toliko pozornosti. Tudi CIA je
bilo jasno, da gre za povsem
realne pojave, zato v dirki za
novimi spoznanji ni hotela za-
ostajati za tekmeci.
Dvoje meril za NLP
v kakšno skrivnostnost je
bilo zavito celotno področje
NLP, kaže ukaz JANAP 146
(skupna publikacija za kopen-
sko vojsko, za mornarico in za
letalstvo) iz meseca septembra
1951 m iz decembra 1953. Pri-
padnikom teh rodov vojske, pa
tudi pilotom civilnih letalskih
družb, je grozila denarna ka-
zen 10.000 dolarjev in zaporna
kazen do deset let, če bodo ob-
javili kako poročilo o NLP.
Letalska okrožnica 80-17 na-
roča med drugim, da je dovo-
ljeno objavljati le napačna
sporočila in nepristne izjave
o NLP, vsa pristna poročila pa
so strogo zaupna in jih je treba
pošiljati na pristojna mesta.
Materialne dokaze bi morali
najditelji takoj, po možnosti
po zračni poti, pošiljati v Da-
yton, predvsem drobce nezna-
nih letečih predmetov, posnet-
ke z radarskih zaslonov, s ka-
terih so razvidni manevri in
hitrost letečih krožnikov, se-
veda pa tudi avtentične pos-
netke NLP.
Smola za letalsko poveljstvo
in za CIA: prav v petdesetih
letih je bilo nenavadno veliko
prepričljivih pojavov, ki jih
vseh preprosto ni bilo mogoče
ohraniti v tajnosti. Javnost je
postala nezaupljiva in je kaj
kmalu odkrila, da je nekaj na-
robe. Modra knjiga se je torej
morala res pyotruditi, če je ho-
tela zaustaviti ali vsaj zavreti
rast problema NLP.
Kapitana letalske družbe
MCA Lav^Tencea Vintherja je
kontrolni stolp na letahšču
Sioux City 20. januarja 1951
ob 20.30 pozval, naj si pobliže
ogleda »zelo svetlo luč« nad
letališčem. Vinther in sopilot
Bachmeier sta z DC-3 letela za
»lučjo«, ki se je nenadoma sko-
raj navpično spustila nad DC-
3 in švignila mimo kakih 60-
metrov pred pilotsko kabino.
Pilota sta iztegovala vrat, da
bi ugotovila, kam je odletela
tista reč, ta pa se je očitno
v drobcu sekimde obrnila za
180 stopinj, kajti nenadoma je
v oddaljenosti kakih 60 me-
trov letela vzporedno z leta-
lom. Bila je jasna mesečna noč,
zato sta si pilota lahko dodo-
bra ogledala neznani predmet.
Bil je tolikšen kot B-29, morda
nekoliko večji, imel je obliko
cigare.
Bela svetloba je očitno pri-
hajala iz vdolbine na trupu
NLP, ki je po nekaj sekundah
zmanjšal hitrost, zavil p)od
DC-3 in izg^l. Civilni nameš-
čenec protiletalske obrambe,
ki se je peljal kot potnik, je
potrdil izjave pilotov.
Cel film posnetkov
Mornariški nameščenec
Newhouse in njegova žena sta
bila 2. julija 1952 na izletu
v okolici Slanega jezera, kakih
enajst kilometrov od Tremon-
tona v Utahu. Ob 11.10 sta na
nebu opazila formacijo okro-
glih, lesketajočih se pred-
metov.
Nev^house se je spoznal na
letala, ker je delal v vojaškem
letalskem oskrbovalnem skla-
dišču v Oaklandu kot morna-
riški fotograf. Zato si je bil
takoj na jasnem, da ne gre za
letalsko formacijo, kajti pred-
meti v zraku so bili okrogli,
leteli pa so po vsem videzu
z nadzvočno hitrostjo.
Vzel je 16-milimetrsko film-
sko kamero, pritrdil teleobjek-
tiv in porabil kakih 13 metrov
filma za 12 do 14 letečih pred-
metov. Preden je nehal, je na-
ravnal kamero na predmet, ki
se je ločil od formacije in ne-
nadoma švignil v nasprotno
smer. Ko se je Newhouse spet
obrnil k fonnaciji, je ni bilo
več.
Newhouse je film razvil in
ga poslal projektu Modra knji-
ga v oceno. Tam so ga izveden-
ci pregledovali tri mesece: sto-
odstotno so izključili možnost
ponaredka. Razen tega je film
v več kot tisoč delovnih urah
vsestransko pregledal poseben
mornariški fotografski labora-
torij (PIL). Iz grafičnih prika-
zov vsake izmed 1600 delnih
slik na filmu so razbrali rela-
tivno gibanje predmetov in ra-
zličnost njihove svetlobne in-
tenzivnosti. PIL je v pismeni
- analizi nedvoumno ugotovil,
da gre za »posnetke neznanih
letečih predmetov pod inteli-
gentnim nadzorom«.
Sredi avgusta je bil posnet
tako imenovani montanski
film, ki kaže dva neznana lete-
ča predmeta nad Great Fall-
som v Montani. Tudi za ta film
so pri Pil z analizo izključili
možnost ponaredka.
»Boš odšel domov že s prvim vlakom?« se je Dolfe zazrl
i' Janeza, ki je že zlagal svoje stvari na mizo. »Ravno
Smišljam, kaj naj storim. Prinesel sem za Valentina in še
^nekatere, ki so mi naročili, nekaj stvari iz tujine. Mislim,
Љ bo najbolje, da kar sam stopim v podjetje in stvari
'>sebno izročim, saj se na tistega sovoznika, Feryja, res ne
norem zanesti, da bo naredil, kot bi bilo prav.
J^ekaj se Janez zares ni zanesel na Feryja, po drugi strani
"'se rad tudi sam malo postavil pred Valentinom s prineše-
"úni darili in si tako pridobil še večje šefovo zaupanje. Na
africo sta z Dolfetom nekaj malega pozajtrkovala in se
podala proti upravni zgradbi podjetja »Naši pra-
^OZi.«
Pri vratarju sta se poslovila in odšla, Dolfe v pralnico,
'^svojemu delu, Janez pa najprej v tovornjak, kjer je imel
darila, in z njimi hitro v Valentinovo pisarno,
ni bilo v pisarni. Tajnica Suzana si je ravno
'fájala rdeče pobarvane nohte, ko je Janez vstopil. Na
äiezov pozdrav je samo pokimala in ga črno pogledovala,
še ni pozabila, kako pošteno ji je zabrusil tisto o kozjan-
tnalih.«
•Janezu je postalo prav neugodno, kot večini ljudi, ki niso
"^^sjeni zapravljati časa v pisarniškem brezdelju. Nemirno
presedal na stolu in zrl proti vratom, od koder bi se
^ora] prikazati šef Valentin.
tovariš šef dostikrat zamuja?« je želel navezati pogo-
tajnico. »Kakor kdaj. Sploh ima tale vaš prijatelj
^^iko obveznosti in sestankov. Zato tudi nima vedno časa
^^a^e, nepomembne obiskovalce!« Znova je začutil Janez
^'^ižujoči ton v tajničinih besedah. Najraje bi ji povedal
^faj krepkih, kot takšni gosi gre, a se je vendarle prema-
si nekaj zamrmral v brk in se jezno obrnil na drugo
^i-atj
j^^ela sta takole, molče, kakšnih petnajst minut, ki so se
zdele dolge kot večnost. Končno so se vrata le
f^ia in prišel je, težko pričakovani šef Valentin.
^^obro jutro! Glej, koga vidim tukaj.« se je Valentin
^м^^^ zgodnjemu obiskovalcu. »Zdravo Tine!« je šc
^по jezen, prav na kratko odzdravil Janez. »Kaj se je
zgodilo Janez, da si videti nekam slabe volje?Sem mislil, da
boš prišel bolj zadovoljen s tako dolgega in zanimivega
potovanja.«
»Kako naj bom dobre volje?! Najprej mi daš za sovoz-
nika, propadlega barabina, ki bi raje kurbe po svetu prega-
njal, kot pošteno delal! Prišel sem sedaj sem, da bi ti izročil
nekaj stvari, ki sem jih prinesel zate in za tiste, ki so mi tudi
nekaj naročili; tukaj bi me zopet rada nadirala gospodična,
ki ne zna drugega, kot si šminkati nohte!«
»Tovariš šef, ne dovolim, da bi takšen neotesanec tako
govoril o meni!« se je izza pisalne mize zadrla tajnica.
»Zahtevam, da se mi takoj opraviči, drugače bom drugod
zahtevala svoje pravice!« Od jeze je bila vsa zaripla v obraz
in videlo se je, da misli zelo zares.
»Mar sta vidva danes oba vstala na levo nogo?!« je zdaj
tudi Valentin povišal glas. »Janez, mislim, da malo neodgo-
vorno sodiš o svojih sodelavcih. Vedi, da je tukaj Feryjev
stric na najodgovornejšem položaju in bi lahko imel tvoj
spor s Feryjem zate neugodne posledice. Tovarišica tajnica
tudi vestno opravlja svoje delo, ki je seveda drugačno od
tvojega, za samo podjetje pa je njeno delo pomembno in
koristno!«
»A takšna je ta reč!« je Janez odgovoril še bolj jezno. »Za
tajnico ne bom nič več rekel, povem še lahko samo, da
- s takim sovoznikom kot je Fery, ne grem več na pot in ti raje
takoj vmem ključe novega tovornjaka!« »Daj pomiri in
spametuj se vendar Janez, saj si moški in ne otrok! Ne veš
še, koliko sem se boril, da sem ti zagotovil to delo! Mislim,
da me ne boš sedaj ti razočaral, ko sem ti najbolj zaupal!«
Valentin je znova zvito pritisnil na njuno navidezno pri-
jateljstvo, saj se je zbal, da bo Janez zares pustil to delo in
tako prekrižal njegove načrte. V resnici je želel odstraniti
Janeza čim bolj in čim dlje od Mire.
»Odstraniti Janeza!« mu je znova zakljuvalo v razgretih
možganih, da seje nehote potegnil z roko živčno preko čela,
kot bi hotel pregnati zoprno misel.
»Dobro, zaradi tebe Tine, naj zaenkrat še bo,« se je Janez
malo pomiril. Ko bi le lahko vedel s kakšno hinavščino ga je
znova opredel njegov lažni prijatelj. Vse bi se gotovo obr-
nilo drugače, če bi Janezevo pošteno srce slutilo, da se
okrog njega zapira neviden obroč nesreče.
tovorno športne in
modne konfekcije
objavlja
prosto delovno mesto:
vodja finančno računovodske službe
Zahtevani pogoji:
-	VII. ali VI. stopnja ekonomsko finančne smeri
-	5 let delovnih izkušenj na finančno računovodskem po-
dročju
-	znanje enega tujega jezika
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov:
Elegant Šentjur, Kozjanskega odreda 1, 63230 Šentjur, ka-
drovska služba.
Rok prijave je 8 dni.
OB PRAVEM ČASU V PRAVI DRUŽBI
Dober gospodar ukrepa ob pravem času
Počakali smo, da je dozorel najugodnejši
trenutek za prvo emisijo delnic
pooblaščene investicijske družbe
PID BADASI
Nastopil je namreč čas,
ko so najbolj donosne naložbene možnosti
že na dlani
S ponosom bomo sprejeli vaš certifikat!
Certifikate lahko vpišete:
PROPICIA DADAS, d.o.o., Šlandrova 10, Ljublajna
DADAS, d.d., Kotnikova 2, Ljubljana
FTP INTEGRAL, d.o.o., Kolodvorska 16. gubljana
DADAS, d.d., Partizanska 13 a, Maribor
DADAS, d.d., Gimnazijska 16, Trbovlje
CEKIN, d.o.o., Mestni trg 4, Žalec
ALPOMA, d.d., Ljubljanska 47, Domžale
CBH, Celjska borzno-posred. hiša, Prešernova 18, Celje
Certifikate PID DADAS 1, d.d.
zbiramo tudi preko pooblastil po pošti.
Sff. 11. - 16. marec 1995
ZA RAZVEDRILO

it. 11. - 16. marec 1995
ž
INFORMACIJE
Sff. 11. - 16. marec 1995
INFORMACIJE

st. 11. . 16. mare« 1995
e
INFORMACIJE
St. 11. - 1«. marec 1995
MALI OGLASI - INFORMACIJE

St. 11. - 16. marec 1995
t
MALI OGLASI • INFORMACIJE
Sff. 11. - 16. marec 1995
MALI OGLASI - INFORMACIJE

St. 11. - 16. marec 1995

MALI OGLASI - INFORMACIJE
St. 11. - 16. marec 1995
RUMENA STRAN

Olga Dečman je tista, ki je uspela največ
naših bralcev prepričati, da so poslali glaso-
ve za njeno šalo. Izžrebali smo tudi Marjano
Šmajs s Polzele.
Jutri, v petek, bomo na Kalobju javno
razgrnili kraj, ki smo ga izmed štirih prijav-
ljenih izbrali za vsesplošno srečanje šaljiv-
cev in muzikantov NT&RC, na katerega že
sedaj vabimo vse naše sodelavce, bralce No-
vega tednika in poslušalce Radia Celje. Sre-
čanje bo konec jimija.
Šala tedna
Plača
Sosed pride k Micki in ji
reče: »Micka, pokaži mi prsi,
pa ti dam pet tisoč tolarjev.
Micka premišljuje in mu
jih pokaže.
Sosed odide in se kmalu
zopet vrne. »Micka pokaži
mi še..., jaz pa ti dam pet-
najst tisoč tolarjev.«
Micka spet razmišlja, de-
nar pa jo premami in mu po-
kaže.
Sosed zadovoljno odhiti,
čez dobre pol ure je že nazaj.
»Micka, bodi moja za dvajset tisoč.«
Micka razmišlja in sešteva: »Pet, plus pet-
najst, plus dvajset je štirideset tisoč tolar-
jev.« Točno toliko kot zasluži mož v enem
mesecu, in mu ustreže.
Zvečer se vrne mož, ki je delal nadure,
utrujen domov. Objame ženico in jo vpraša:
»Žena, a je sosed prinesel mojo plačo, kot
sem mu naročil?«
Divji lovec
Miha je stanoval v hišici ob gozdnem ro-
bu. Iz gozda pa so prihajali zajčki in se pasli
po njegovi detelji. To je bil za Miho izziv, da
je postal divji lovec. Marsikateri dolgouhec
je moral svoje kosmato življenje končati
v loncu na Mihovem štedilniku.
Vse je bilo lepo in prav, dokler za to niso
izvedeli žandarji.
Neko jutro, ko se je Miha vračal iz gozda
s puško na rami in debelim zajcem pod
pazduho, toliko, da ni padel v zasedo, ki sta
mu jo napravila dva žandarja.
Miha ju je pravočasno opazil, pa jo je po
bližnjici popihal domov.
Doma Miha ni imel časa, da bi zajca odri,
puško pa je nesel v skrivališče, kot ponava-
di, saj je slutil, da ga žandarja zasledujeta.
Urno je skril zajca v zibelko pod odejo
poleg dojenčka, ki ga je žena zibala pri peči.
Puško pa je razstavil na dvoje. Kopito je dal
ženi, da ga je skrila pod krilo, cev pa si je
zataknil v hlačnico, sedel za mizo in začel
jesti kos kruha, ki je bil na mizi. Na peči pa
je sedel petletni Janezek, ki je vse to videl.
»Miha, puško sem ! Zajca sem !« se je zadri
žandar, ki je s svojim tovarišem stopil v hi-
šo. Jezno je gledal Miho, ki je sedel za mizo,
kot da se to njega ne tiče.
»No, zgani se! Izroči nama puško in zaj-
ca ! Videla sva te, ko si nesel oboje iz gozda
domov! Vidim, da se ti ne ljubi izpolniti
ukaza, bova pa sama naredila hišno prei-
skavo.«
»Preiščita, vso hišo preiščita!« je rekel
Miha in naredil angelsko nedolžen obraz.
Pri preiskavi nista našla nič sumljivega.
Žandar pa je zagledal na peči Janezka in se
je poslužil zvijače. Stopil je k njemu in mu
ljubeznivo rekel: »Janezek, tisočaka ti dam,
če mi boš nekaj povedal po resnici.«
»Bom stric, bom povedal, saj mama pravi-
jo, da je lagati greh.«
»Na, tu imaš denar, pa mi povej, ali ima
ata puško in če z njo strelja zajce. Povej mi
kako to naredi in kam to vse skrije?« je bil
radoveden žandar.
Zaman je Miha z očmi rotil Janezka, naj
bo vendar tiho. Janezek se ni mogel zadrža-
ti. Trdno je stiskal v roki denar, žandarju pa
je povedal takole: »Tisto, kar imajo mama
pod kiklo skrito, pa tisto, kar imajo ata
v hlačah, ata skupaj staknejo, pa takega
zajca ustrelijo, ko tukajle v zibelki spi!«
Pretliad
Lekarnar je prosil prijatelja, naj ga med
njegovo odsotnostjo malo nadomešča. »Če
bo prišla kakšna stranka, kar postrezi, le
steklenice, kjer piše strup se ne dotikaj.«
Med odsotnostjo lekarnarja je prišel mo-
žakar in prosil za zdravilo proti prehladu,
ker že nekaj časa kiha in kašlja. Lekarnar-
jev prijatelj je bil v zadregi, vendar se je
odločil in dal možaku ricinusovo olje. Mo-
žakar je olje takoj popil in odšel iz lekarne.
Kmalu zatem se je lekarnar vrnil in pov-
prašal prijatelja: »Ali je prišla kakšna
stranka?«
»Samo neki možak s prehladom.«
»In kaj si mu dal?«
»Ricinusovo olje.« je odgovoril vprašani.
»To pa ni zdravilo proti prehladu, to po-
maga pri zaprtju.«
»Pa pomaga tudi proti prehladu. Kar po-
glej možaka, že četrt ure se ni premaknil
z mostu in še ni niti enkrat kihnil...«
¥ semenarni
Kmet, kije ravnokar kupil vrečo travnega
semena vpraša prodajalca: »Garantirate za
seme?«
»Vsekakor! Če ne bo vzklilo, ga prinesite
nazaj vam ga bomo zamenjali.«
Dilema
v času realsocializma je zbolel starček, ki
je bil celo življenje med najpobožnejšimi
viari. Ko pa je začutil bližajoči se konec, se
je dal včlaniti v komunistično partijo.
Za to pa je zvedel vaški župnik in takoj
obiskal nebogljenega moža. »Ja očka, celo
življenje ste bili na naši strani, verni, redno
hodili v cerkev, sedaj ko bi pa najbolj potre-
bovali vero, se greste pa včlaniti med komu-
niste. Kaj vas je navedlo k temu?«
»Gospod župnik, za ta korak sem se odlo-
čil zato, ker smatram, da je boljše, če je
enega komunista manj, kot pa enega naših.«
V mesnici
Mama je poslala Janezka v mesnico po
kilogram mesa. Mesar ga je odrezal in ga
malomarno vrgel na tehtnico. Še preden se
je umirila, je že vzel meso z nje.
»To pa že ni cel kilogram, gospod
mesar?!«
»Nič zato, boš pa lažje nesel!«
Janezek pa je bil prebrisan in je na pult
vrgel nekaj drobiža in zbežal in mesnice.
»Hej mali, to pa ni dovolj!«
»Nič zato, boste pa lažje prešteli!«
Šale so prispevali: Marija SALOBIR z Šentru-
perta. Stane ŠUMEJ iz Šentjurja, Stane ŠKR-
LIN iz Žalca in Amadej JAZBEC iz Žalca.
ŠiirtI pri č rita il
Ste uspeli razvozlati, v ka-
teri dolini so nam zaželeli
dobrodošlico? Gor. Sav.?
Krajšanje besed z leve strani
je namreč nekoliko neobičaj-
no. Ali pa (na to si niti pomi-
sliti ne upamo) tisti, ki so
poskrbeli za napis na tabli,
morda niso vedeli, da je pra-
vilno ime doline Zgornja Sa-
vinjska in ne Gornja, kot bi
utegnili razbrati z napisa.
Druga, možnost oziroma
obrazložitev napake pa bi
lahko izvirala iz nečednega
slovesa Savinjčanov, ki pra-
vi, da so nekoliko skopi...
Pa menda ja ne celo pri
črkah!
Lastna iivaia...
Za množico odprtih vpra-
šanj in »nečednosti«, ki se
skozi vso sezono pripisujejo
odbojkaricam Celja, so krivi
novinarji, še posebej tuji ča-
sopisi. Za zmedo pri drugač-
nih začetkih tekem je kriv
Greenwich in skorajšnji pre-
hod na poletni čas, pokalni
naslov pa si veselo lasti
uprava. Lastna hvala, (turi-
stičnih potovanj) cena mala.
Konec kmalu nas bo od zaužitega strupa,
toliko ob proračunu že dviga se hrupa.
Iz odtočnega jarka prikazuje se beda,
pri ministrih ni čutiti realnega pogleda.
Davkoplačevalec pa besen pospeSi si koral
norca iz njega brije skoraj že vsak bedak.
Če že končno veto je Italija umaknila,
skočimo v Evropo, privoščimo si razvedrila
Da pa znebili bi se sitnosti s sosedo,
primaknimo za prihodnost ji le polno sklec
A ker je politika hitro pokvarljivo blago,
se le človek boji, da nam ne bo sape pošlo.
Ko psihiater konča z gladovno stavko,
spodobilo bi se, da kdo dal bi ostavko.
A nič videti ni te genialne manire,
vsakdo se raje žal spušča v prepire.
Ob moralni podpori zdravih ljudi,	^
le pekoča vest nekaterim spat' ne pusti. \
FRANCI ä
Ob vsem neredu očitno obstaja
vsaj toliko reda, da imajo polici-
sti čas za štrajk.
Bolj ko nas omejujejo, manj smo
samoomejeni.
Večno napredni reakcionarji le
stežka poženejo mlin z mrtve
točke.
Z železnico očitno nekaj ni v re-
du. Zadnja dogajanja nas močno
mečejo iz tira.
Ekologi ocenjujejo uspešnost po-
djetja po višini dimnika.
Mikroskopsko dejstvo je, da
stvari niso urejene na makro ni-
voju.
V zakonski zvezi, kjer eden živi
v rožicah, je običajno drugi
v modricah.
Kot strastnega hribolazca ga je
zanimalo, kakšna neki mora biti
razgledna točka, ko prideš na
oblast.
Vreme se je razvedrilo. Večina
jih pa še kar vedri.
Edino davkarija še zna ceniti tr-
do delo.
FRANCI CEČ
NAJ MUZIKANTI POVEDO
Samo glasba nI več dovolj
Vse več mladih glasbenikov se odloča tudi
za igranje na ohcetih, svatovanjih, porokah
in podobnih slavjih, kjer se zbere veliko
ljudi in se želi poveseliti ob lepem dogodku.
Med takšnimi sta tudi Milan Škorjanc (na
sliki levo) in Bogdan Trupej, ki z Janijem
Piršem in Marjanom Hercogom vandrata
s poroke na poroko. »Tri leta že hodimo
skupaj,« pripoveduje Bogdan Trupej, ki je
ves zapisan glasbi, saj jo poučuje na glasbe-
ni šoli v Sevnici, v Celju ima celo svojo
trgovino z glasbili pri Špitalu, igra v Duo
Gold, pomaga v raznih ansamblih in razve-
seljuje tam, kjer se ob nevesti in ženinu
zberejo svatje in tudi firbci.
»Čas klasičnih veseličnih godcev je
v glavnem minil, kot so tudi minile tiste
nekdanje, prave, po nekaj dni trajajoče po-
roke. Danes vse skupaj traja popoldne in
noč do jutra, zraven pa je treba imeti kar
nekaj glasbene opreme in obvezni razve-
drilni program, za katerega pri nas skrbi
Marjan Hercog. Kdor ga vidi, pozabi i
slabo voljo in žalost. Igramo na Štajersk^
radi nas povabijo v okolico Škofje Lo^
kjer smo bili že večkrat. Posebej lepo je b",
v Hotavljah in Rmanovcu, kjer imajo W
srečanje citrarjev. Za nami je res samo ok'
40 ohceti, vendar so te tisto ta prave,« P^
Bogdan, kot da hoče reči, da pač ne grejo'
vsako »procesijo«. In prisegajo na to,
lažje skupino gor držijo štirje, kot eden-
TONE VRAJ
Ena iz Bogdanovega rokava
K nepismeni ženski pride poštar, ji
pismo in prosi za podpis. Ženska se poàf
z »X«.	J
Čez kakšen teden poštar znova P^,
z drugo pisemsko pošiljko in prosi žensk^
podpis. Tokrat se podpiše z »Y«. PoštB^n
zadrego je ženska rešila kar sama:
»Med >X< in >Y< sem se poročila.'«
KUPON
Najbolj sem se nasmejal šali:.
Moj naslov:.
St. 11. . 16. mar«« 1995