Ust izhaja vsak dan sjotraj nam ponedeljka. Matobrtm: sa 1
^ 82.—, poi kta L	lelo L 70.—, v
L	.
v Hrokosti 1 ltofcme —. . jnntnke. zahvale, poslana, vabita L 1JK* uk— -
Mali oglasi: 30 rtot za bcacdcv mfrMitf L
Maroško vprašanle v mednarodni luci
Znameniti francoski* publicist Pierre Bernus predoča v «Prager Presse» maroško vprašanje z mednarodnegajvl-vdika- Iz teh zanimivih in ravno sedaj veleaktualnih razmotrivanj posnem-ljemo v naslednjem v informacijo naše javnosti nekatere najbistvenejše informacije za razumevanje tega vprašanja
Sedaj, ko se je Abd-El-Krim vdal Francozom, se more v doglednem času pričakovati popolna likvidacija rifanske afere. Francoski pas je že popolnoma pomirjen. Da pa bo delo popolno, je treba še ukrotiti dve veliki plemeni (Ghomara in Djebala). Prvo živi ob obrežju, drugo med Atlantskim oceanom in Sredozemskim morjem na polotoku med Tangerjem in Cevto. Toda Francija ne more direktno posegati v ta pas, marveč le Španci. Tu je torej še element negotovosti
Ob takih okolnostih bo potreben intimen in trajen dogovor med Francijo in špansko. Kajti le zato, ker takega dogovora doslej ni bilo, je mogel Abd-El-Krim napasti svoje sosede od vseh strani in ogrožati ves Maroko. V trenutku se bavi ta obe vladi z urejanjem vrate vprašaji j, nastalih po mejni črti med obema pasoma. Tako se je n. pr. več plemen v španskem pasu vdalo Francozom, ki so jih Maročani vsekdar rajši videli, nego pa Špance. Gre sedaj z« vprašanje, kako organizacijo naj dobijo ta nekoliko sporna ozemlja? Pogajanja med oblastvi obeh dežel so že začela. Sredi ali proti koncu meseca junija bo sledila francosko-španska konferenca v Parizu.
Med problemi, ki se imajo rešiti, je določitev meje med obema pasoma. Frafncosfco-španska pogodba iz leta 1912. je mogla le v obrisu (shematično) potegniti to mejo. Kajti v tistem času jo bila krajina še malo poznana in zemljevidi, ki so bili na razpolago, so bili še nezadostni. Danes pa je podano že vse potrebno poznavanje in se bo mogla ustvariti res praktična meja, ki bo odgovarjala zemljepisnim resničnostim. Ne v Parizu ne v Madridu ne mislijo na bistveno spremembo razdelitve, izvršene pred 14 leti. Hočejo le na ozemlju samem potegniti mejo, ki naj velja odslej kot definitivna. Kabineta v Parizu in Madridu moreta tem manje želeti bistvenih sprememb, ko vesta, da bi gotove vlade porabile to priliko za poizkus ponovnega vmešavanja v maročanske stvari. To pa ne morda z namenom, da bi se ukoreninile v tej deželi, marveč da bi drugje zahtevale kompenzacije. To je politika, ki jo je poprej delala Nemčija. Ta je sedaj končnoveljavno odstranjena iz severne Afrike, kajti s čl. 141. versailleske pogodbe se je odrekla vsem pravicam, izhajajočim iz prejšnjih pogodb, ter se je obvezala, da ne bo na nikak način posegala v pogajanja, ki bi se vršila med Francijo in drugimi vlas trni glede Maroka.
Toda zdi se — pravi Bernus — da ta nemški zgled podžiga druge vlasti. V Parizu se ne misli na to, da bi Anglija hotela Franciji in Španski delati težave. Največja skrb Anglije je bila vedno, da bi se ne kaka vlast prvega reda ugnezdila na predgorju Spartel (ob Atlantskem oceanu) na ustju Mu-luze, ker se je Anglija bala, da bi s tem megla biti ogrožena svoboda nje komunikacij po ožini ob Gibraltarju! Iz tega razloga je zahtevala Anglija, naj se Tanger podredi mednarodnemu režimu, da se na onem obrežju ne smejo postavljati nikake utrdbe ter da se ta pas Maroka poveri Španski.
V tem pogledu se nima Anglija — aadaljuje Bernus — ničesar bati, ker viikdo ne misli na to, da bi hotel niti najmanj spreminjati na tem stanju stvari. Kljub temu pa govorijo izvestni angleški krogi o potrebi, da se skliče konferenca, ki naj bi se je udeležile vse vlasti, ki so podpisale svoječasno pogodbo v Algecirasu, tičočo se Mar roka: Francija, Španska, Velika Britanija, Italija, Zedinjene države, Belgija, Holandska in Portugalska V Parizu pa pravijo, da je tak sestanek povsem nepotreben, ter se nadejajo, da Anglija ne bo hotela prevzeti incija-tive za tak korak.
Nikakor pa ne bi bili — trdi Bernus — V Parizu presenečeni, če bi gotovi krogi Italije poizkušali vzdrževati tako zahtevo. Značilno da je, da mnogi italijanski dnevniki istočasno pišejo v tem zmislu. Bernusu se zdi, da vsa znamenja kažejo na to, da pride od italijanske strani poizkus za uprizoritev mednarodne razprave o maroški aferi.
Po mnenju Bernusa Francija nikakor ne sprejme tega stališča ter podkrepi j a svoj nazor tako-le: Resnična sprememba v Maroku, na katero se opira to stališče, bi bila vojna, ki jo je razvnel Abd-El-Krim. Ta je prekršil :Kse veljavne pogodbe ter poizkušal napasti integriteto Maroka s tem, da ni priznal sultanata ter obrazoval avtonomno državo. Najnovejši vojni dogodki, ki so privedli do zloma vodje
<f Trstu, w »rodo. 16. lunlla 1926,
EDINOST
Posamezna številka 25 stot
Letnik Ll
Uredniltoo in aprM&ittm Trat atica a Fmc—co d'Anisi ML T* Men 11-57. Dopisi na] se pobijajo izključno uredništvu, oglasi, reklu okc^i in Abmt -pa opvsvniiNi. Rokopisi m ne vračajo. Neirankiren* pisma aa m spacSenujo. — Last. založba in tisk Tiskarne „Edinosti Poduratetftvo ▼ Oorictt uttea OJosue Garducd St. 7, L o. — Telet It 827 Glavni in odgovora! urednik: prof. FlUp Peric.
Rifancev, so le vzpostavili položaj, kakor so ga določile mednarodne pogodbe. Konferenca bi bila potrebna, če bi bili odnehali pred Abd-El-Krimom, kajti tedaj bi bil res ogrožen določeni red. Ni nobenega; razloga, ki bi opravičeval sklicanje konference. Niti na pogodbo v Algecirasu bi se ne mogli sklicevati. Ta pogodba je priznala suverenost sultana nad vsem Marokom. Je nadalje z gotovimi klavzulami gospodarske in strategične narave (ki se niso nikdar prekršile) izročila protektorat Franciji in Španski (izvzemši in-ternacijonaliziraoi tangerskl pas). Obema državama - protekloricama je bilo poverjeno, naj šami izvedeta razmejitev svojih pasov, kar ste tudi storili z naslednjimi medsebojnimi dogovori, katerih veljavnosti ni nikdo oporekal doslej. Če se torej sedaj vreijo neke poprave na meji — nima radi tega nikdo pravice do kakega posredovanja. Kajti ne bi bilo več nikakega javnega prava, če bi se vsak hip in brez pravne legitimacije mogli že urejeni problemi spravljati ponovno v razpravo. Edino le sprememba statuta tangerskega ozemlja bi imela mednaroden značaj.
V nadaljevanju izraža Bernus nazor, da ne pride do napada na tezo, ker je pravno nedotakljiva. V Parizu odklanjajo domnevo* da bi Anglija, ki je v letu 1904. podpisala dogovor na podlagi medsebojnega nezanimanja Francije glede Egipta in Anglije glede Maroka, hotela sedaj v katerikoli obliki spravljati v razpravo tedaj sprejete obveze, ko sta jih do danes oba dela lojalno izpolnjevala. Bernus vprašuje: Kaj bi si mislili v Londonu, če bi pariška vlada hotela delati Angliji težave v Egiptu? Potem trdi glede Italije, da obstoji tudi obveza za medsebojno ne-zanimanje Maroko-Tripolis. Zato je pisec uverjen, da se ob takih okolnostih mora izjaloviti vsak poizkus za prenos maroškega vprašanja na mednarodno polje. Seveda ni rečeno s tem, da ne pride do takih poizkusov, ali pa da ne bi pozneje med Francijo in Italijo prišlo do sličnih razprav, kakor so se v letu 1904. vršile med Francijo in Anglijo. Toda v nobenem slučaju ne bo tvorila predmet teh razprav severna Afrika, izvzemši mednarodno mesto Tanger.	__ _	._
Miin finančnega ministrstva
odobren v senata
RIM, 15. (Izv.) Senat je danes nadaljeval razpravo o proračunu finančnega ministrstva. Sen. Lagasi je naglašal, da treba preprečiti nesmiselno kupče-vanje z zemljišči, ki posebno v neka-terih pokrajinah pogostoma menjavajo lastnika, kar služi le špekulaciji in škoduje smotrnemu izkoriščanju in obdelovanju zemlje. Govoril je tudi o slabih finančnih prilikah, v katerih se nahajajo pokrajine in občine.
Sen. Maggiorino Ferraris je v daljšem govoru razpravljal o draginji in o zmanjšani vrednosti denarja. Huda draginja je radi visokih davkov še bolj občutna. Prebitki državnega proračuna naj bi služili za zmanjšanje davčnega bremena, kakor je vlada svoj čas tudi obljubila Vzrok draginji je predvsem zmanjšana vrednost denarja. Če hoče ublažiti draginjo, mora vlada posvetiti največjo pažnjo valutnemu vprašanju. Zdelo se je sprva, da bo padec lire le začasen in da bo lira spet zadobila svojo prvotno vrednost, ko bo državni proračun uravnovešen ali celo aktiven. To pa se ni zgodilo. Vprašanje valute se bo rešilo šele tedaj, ko bo špekulacija lahko računala na dobiček, če bo podpirala liro. In to prepričanje, to gotovost treba dati špekulaciji. Govornik poziva vlado, naj skrči tudi obtok bankovcev, ki so sedaj v prometu.
Poročevalec senatne komisije sen, Mayer je v svojem govoru naglašal, da je državni proračun aktiven, trgovinska bilanca ni slabša od lanske, v prometu je sedaj, v primeru z lanskim letom, za eno milijardo manj bankovcev, narod dela in proizvaja, kljub temu pa vrednost lire pada. Izrazil je zaupanje v vlado, ki bo gotovo znala rešiti, tako je zaključil sen. Mayer, tudi to pereče vprašanje.
Finančni minister grof Volpi je nato podal še nekatera pojasnila ter je odgovarjal posameznim senatorjem, nakar je senat sprejel predlog sen. Maz-ziolija in tov., ki pozivajo vlado, naj posveti vso svojo pažnjo naraščanju cen, kajti draginja predstavlja problem, ki je izredne važnosti za državo in za vlado.
Senat je nato odobril brez razprave vse Člene zakonskega načrta o proračunu finančnega ministrstva. Raspravlja! je še o nekaterih spremembah volilnega zakona, o spremembi čl. 2 občinskega in pokrajinskega zakona ter o nekaterih drugih predlogih, nakar je bila seja zaključena.
Romanski vojni dolg Italiji
RIM, 15. Italijanska in romunska vlada sta se zedinili glede romunskega
vojnega dolga Italiji, ki znaša
^o^i-^ajoaoviir8 MLft SLse ^y	MUa Izstopilo lz Družbe narodov
bo plačan tekom 50 let. Obe vladi sta	.Mll
se dogovorili tudi zaradi okrepitve	Bima neTU1,a
medsebojnih trgovskih izmenjav, po- POŽEGA 15. (Izv.) Nad mestom m sebno kar se tiče italijanske petrolej- okolico je danes divjala silna nevihta, ske potrebe in je italijanska vlada do-|ki je porušila stolp cerkve sv. P«*™-volila glavni petrolejski družbi, da od-j Padala je tudi gosta toča, ki je uničila Šteje romunski vladi 200-mil i jonsko po- vse poljske pridelke in napravila
- ------ — - .. -	ogromno škodo. Veliki župan bo jutn
odpotoval na lice mesta, da si ogleda poškodovane kraje.
sojilo na 10 let proti 7% obresti na leto. On* Cassinem banan ix
RIM, 15. «Tribuna» poroča, da Je socialistična zveza v Rimu na svojem zborovanju, ki se Je vršilo 10. t. m, izključila iz stranke odv. on. Cassinel-
mjuum L6 ijvnuin.*	v«. -------I^OJIVO um *■—J	J ~---
lija. Kakor naznanja agencija «La Ca- ministrski svet k seji, ki je potekla ze-pitle», se je CassinelU odpovedal svo- j0 živahno. Ob zaključku seje je fi-jemu poslanskemu thandatu.
Nobtle postal general
RIM, 15. Vojaški uradni list objavlja,
—« rsarsaffs
sgussrasajss £
"S*™.,« J. istih razlo- -fi-J »STiZJS?
gov podelil viteški križec savojskega vojaškega reda.
jujoslouensKo-amerliM dogovor
glede ureditve volntt dolgov
sprejet v finančnem odboru narodne skupščine
BEOGRAD, 15. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je bilo najprej prečitano poročilo dr. Ninčića, da bosta v diskusiji o nettunskih konvencijah nastopila kot govornika vlade strokovnjaka dr. Rybaf in Abramovič, ki sta te konvencije večinoma podpisala. Na dnevni red je prišla volitev za piouče-vanje zakonskega predloga posl. Ljube Jovanovića glede razširjenja srbijanskoga občinskega zakona na lJosno, Hercegovino in Vojvodino. Ker na sestanku šefov parlamentarnih klubov ni bil dosežen sporazum glede kandidatov, se je vršilo poimensko glasovanje. Seja je bila nato zaključena-
Popoldne za 5. uri je bila sklicana seja odbora za proučevanje zakonskega predloga o neposrednih davkih. Se^a pa se ni vršila, ker je ob ištem času razpravljal plenum finančnega odbora.
Na seji finančnega odbora jc prišla na dnevni red najprej pogodba med Jugoslavijo in Združenimi državami o ureditvi vojnih dolgov. Davidovičevec dr. Kumanudi je kritiziral dogovor in ga primerjal z ureditvijo italijanskih dolgov Ameriki Zahteval je pojasnila o dobavah in o uporabi materijala iz likvidacije ameriškega sukna* Izjavil je, da bo v načelu glasoval za predlagano ureditev dolgov. Za njim je govoril dr. Šećerov, nato pa poslanec SLS Pušenjak, ki je kritiziral dogovor in izrazil nezaupnico vladi. Izjavil je, da bo glasoval proti. Samostojni demokrat Demetrovič je naglašal, da bi moral biti finančni odbor v ožjih stikih z vlado. Navajal je, da so stroški jugosl. delegacije v Ameriki bili ogromni in da s oproti tem stroškom nastopili celo poslanci vladne večine. Kljub tem visokim stroškom delegacija ni izvršila svoje naloge, kajti predlagana pogodba ni ugodna; glasoval bo proti odobritvi dogovora
Finančni minister Perlč je podal kratek ekspoce, v katerem je naglašal, da treba sprejeti pogodbo, ker je to potrebno za prestiž države in za ure-diteh vseh jugoslovenskih vojnih dolgov.
Pri /načelnem glasovanju so glasovali za predlagano ureditev radikali, radičevci in daaridovičevci, pri defini-tivnem glasovanju pa Je vsa opozicija odklonila predlog, tako da so zanj glasovali le radikali ln radičevci
Finančni odbor je razpravljal še o nekaterih drugih vprašanjih, nakar je bila seja zaključena.
Beograjsko konvencij« predložene nar
BEOGRAD, 15. (Izv.) Popoldne je ministrski svet imel sejo, na kateri je nadaljeval razpravo o net t unskih konvencijah. Čeprav je debata trajala štiri ure, je bila sprejeta samo ena konvencija o prometu. Jutri bo ministrski svet najbrž nadaljeval razprava
Italijanski poslanik Bodrero se je tudi danes zglasH na zunanjem ministrstvu radi nettunskih konvencij. Vprašal Je, kdaj bodo te konvencije ratificirane.
Beograjske konvencije, ki so bile včeraj sprejete T odboru, so bile danes predložene narodni skupščini. Na dnevni red pridejo najbrž v petek.
Dr. Mam odpotoval mm Bled
Uleifna kriza na Francoskem
Finančni minister Perel odstopil
PARIZ, 15. Danes zjutraj se je sestal
nančni minister Raoul Pćret podal demisijo. S tem sklepom finančnega ministra je prešla vlada v krizo, ki za-
pemonstradje
poskočil na 174.35. Neprestano padanje francoskega franka živo vznemirja vso francosko javnost
V	finančnih in političnih krogih domnevajo, da bo zbornica danes načela razpravo o finančnem položaju, kajti vsi smatrajo, da treba to vprašanje čimprej razčistiti. Povod tej razpravi bo dala najbrž interpelacija, ki jo je predložil komunistični poslanec Cachin o vzrokih in posledicah sedanjega ponovnega padca franka.
V	parlamentarnih krogih domnevajo, da Briand ne bo mogel zavrniti te interpelacije ter da bo moral dati zahtevana pojasnila.
PARIZ, 15. Finančni minister Pćret je izjavil v ministrskem svetu, da podaja ostavko, ker ne more izvršiti svojega poslanstva zaradi nedostajanja pomoči. Peret upa v novo ministrstvo na temelju narodne sloge.
PARIZ, 15. Zbornica je sprejela s 309 proti 195 glasovom Briandov predlog, da se preloži na četrtek določitev diskusije o raznih interpelacijah glede dviganja šterlinga in Peret ove ostavke^
državnih uradnikov v Pariza
PAR 121, 15. Vlada je izjavila* da je pripravljena zvišati uradniške prejemke za 12%. Uradništvo pravi, da je ta povišek nezadosten. Tajnik organizacije davčnih uradnikov za indirektne davke je pozval državne uradnike na splošno stavko, če vlada ne bi pristala na premakljivo lestvico plač. Radi tega je prišel tajnik pred disciplinarno sodišče. Kongres omenjene organizacije je soglasno odobril postopanje tajnika ter s posebno deputacijo zahteval od vlade odpoklic generalnega direktorja za posredne davke ter ukinjen je disciplinarne preiskave proti tajniku organizacije.
Sinoči so priredile stanovske uradniške organizacije poulične demonstracije pred zbornico. Policija je sicer prireditev prepovedala, vendar pa se je manifestantom posrečilo priti kljub policijskemu kordonu do bourbonske palače. Nekaj oseb je bilo aretiranih. Sicer se mir ni kalil.
Francoska si hoče zagotoviti zadostno množino žita
PARIZ, 15. Zbornica je sprejela soglasno ukinitev žitne carine do 31. julija. Mlinarskim družbam je dovoljeno, da smejo v moko mešati tuja in manjvredna žita, ne da bi pri tem zgubile davčne olajšave.
Francosko-španska konferenca zavoljo Maroka
PARIZ, 15. Včeraj so pričeli fran-cosko-španski dogovori glede Maroka in sicer v zunanjem ministrstvu pod predsedstvom maršala Petaina. Špansko zastopajo Quinones de Leon, ^eneral Jordana, polkovnik Orgaz, Lopez in Olivane Sangionard, Francosko -a maršal Petain, Berthelot, Ponzot, general Simon in ganeral Georges. Razgovori bodo trajali najmanj 15 dni. Sklepi se bodo objavili šele po končanem delu.
Šestdeset ljudi rešenih na visokem morju
PARIZ, 15. Ameriški parnik «Wicoo» je rešil na visokem morju ob zelo težkih vremenskih pogojih moštvo italijanskega paraika «Eliopoli», ki se je ob urugvaj slU obali potopil med hudim viharjem	,
Angleško-raski spor.
LONDON, 15. Finančni minister Churchill je izjavil bivšemu ruskemu zastopniku, da je protibritanska propaganda Ru-
™ —— —---------------9ije najbolj kriva, če se angleško-rusko
BEOGRAD, 15. (Izv.) Danes popoldne razmerje ne more izboljšati in če Angleška
lr»li A IaItamviHa* anmial •linaniAaa	»anrJtikii nnVO nnminntfl. P.hftJTl-
DCtvvmAi/, M.%*.	vo*«« jivjiviuiib razmerje n« uiurt uuvijsaii m vc
je kralj Aleksander sprejel zunanjega ni voljna započeti nova pogajanja Cham-ministra dr. Ninčića v daljši avdijencL berlain je naročil angleškemu zastopniku
— -	• — — ----- v Rusiji, naj sporoči sovjetski vladi, da
Angleška ne more mirno gledati akcijo ljudskega komisarijata za finance, zlasti ko je dovoljeval, da se pošiljajo iz Rusije denarni zneski ca podporo protiustavne in protipravne angleške splošne stavke.
ŽENEVA, 15. Generalno tajništvo Družbe narodov je prejelo iz Rio de Janeira brzojavko zunanjega ministrstva, da Brazilija z današnjim dnevom odpoveduje članstvo v Družbi narodov.
Odpoved je utemeljena s tem, da se brazilijska viada, čim je dobila vabilo na septembrsko zasedanje, z ozirom na izjave poslanika Mello Franca pred Svetom Družbe narodov, tega zasedanja ne more več udeležiti. Brazil i jska vlada se čuti dolžno odložiti poleg članstva v Družbi narodov tudi stalen mandat v Svetu.
Radi te brzojavke velja za Brazilijo od danes dalje 2 letni rok, tekom katerega je Brazilija dolžna pokoravati se statutom Družbe narodov. Članstvo Brazilije bo torej definitivno prenehalo s 14. junija 1928. Zato ni izključeno, da bi bila na prihodnjem zasedanju vendarle izvoljena kot nestalen član.
MADRID, 15. Vladi blizu stoječi krogi zagotavljajo, da namerava izstopiti Španija iz Družbe narodov, ako ne dobi stalnega sedeža v njenem Svetu.
Vojaška diktatura na Portugalskem
LIZBONA, 15. Čete, ki taborijo v o-kolici Lizbone, in severne divizije so zahtevale od vlade, naj bi se sestavil tročlanski vojaški odbor za hitrejšo izvedbo revolucijskega programa. Ministrski svet se je sestal, pa še ni znano, kako se je odločil.
Katoliška manifestacija v New-Yorkn
NeW-YORK, 15. Včeraj je okoli 500 tisoč katoličanov priredilo procesijo po glavnih newyorških ulicah, da dobe blagoslov kardinala Bonzana, ki je o-pravil ta obred v spremstvu osmih kardinalov, 30 nadškofov in škofov ter .neštetih drugih duhovnikov. Nato se je vršila maša v katedrali sv. Patricija.
Sovjeti zvišujejo davke
MOSKVA, 15. Komisarijat za gospodarstvo je sklenil povišati davke na , kmetijske dohodke od 20 na 40%. Izdelal bo zakon proti napačnemu pri-1 javljanju poljedelskih pridelkov. Z drugim zakonom se uredi vprašanje zasebnega kapitala. Rikov je obsodil sistem špijonaže in deportacije ter je pozval zasebne trRrovce, naj pozabijo prošlost ter podpirajo sovjetsko vlado.
Priprave za zasedanje poljskega sejma
VARŠAVA, 15. Predsednik zbornice Rataj je konferiral z ministrskim predsednikom Bartlom zavoljo sklicanja sejma, ki se sestane 22. t. m. in bo gla^ soval za trome sečni začasni proračun ter glede ustavnih sprememb. Ministrski predsednik želi, da bi se sejmsko zasedanje zaključilo pred sredo julija in da bi sejm potem odložil svoje delo, ker si vlada ne želi volitev pred pol leta.
Spopolnitev poljske vlade
VARŠAVA, 15. Predsednik ministrskega sveta in minister za železnice Bartl se jo radi preobilice poslov odpovedal ministrstvu za železnice. Predsednik republike je na to mesto imenoval poslanca Komec-kega, ki je krščanski demokrat in tajnik krščansko-demokratičnega sejmskega kluba Značilno je, da je Romecki pri predsedniških volitvah glasoval proti Pilsudske-mu in proti Moscickemu.
Komunistične demonstracije v Kovna
KOVNO, 15. Oblasti so zavoljo pomanjkljivosti dokazov izpustile 93 komunistov, obtoženih hudodelstva zoper državno varnost. Ob tej priliki so komunisti priredili poulično manifestacijo, med katero so peli «Internacio-nalo» v ruščini. Policija je demonstrante razgnala in nekatere prijela.
Nova litvanska vlada
KOVNO, 15. Predsednik republike je o-aobril listo novega kabineta, ki je tako-le sestavljen: Ministrsko predsedništvo in pravosodje prevzame Slezevicius, ki bo začasno vodil tudi posle zunanjega ministrstva. Notranji minaister je postal Požela prometni Cepinskis, finančni Rimka, vojni Papecpys, poljedelski minister pa Krksciunas. Prometni minister Tamosevi-cius in državni nadzornik Masiotas sta obdržala svoji mesti.
Nov hrup v čehoslovaški zbornici
PRAGA, 15. Včeraj je prišlo do novih neredov med glasovanjem o zakonu za carinsko obrambo. Zakon je bil sprejet s 146 glasovi proti 113, toda seja je bila zelo hrupna. NemŠko-nacijonalni poslanec Hortinka je zaklical v nekem trenutku proti galeriji: «Vrzite dol bombe!» Komunisti so planili proti vladni mizi, kjer se je začel srdit pretep. Izkazovala se je zlasti njih poslan-kinja Kolarikova, ki je z dva metra dolgim drogom napadla agrarne poslance. Proti tem so uprizorili tudi so-cijalnodemokratski poslanci pravcat bombardement z vsemi mogočimi stvarmi.
Pred avdijenco se je dr. Ntnčtč posvetoval s predsednikom vlade Usuno-vićem Zvečer ob 7.20 pa je v spremstvu čehoelovttgk r po. poslanika Sebe in romunskega poslanika Emandija odpotoval na Bled na konferenco Male^ antante.
ZA PAR TISOČ ČLANOV JE NARASLO LETOS ŠTEVILO NAROČNIKOV GO-RI&KE KATICE, GLEJ, DA TE NE RO SRAK, KO TE ROMO VPRAŠALI, ALI SI TUDI ŽE VPLAČAL LETOS ČLANARINO ZA MATICO.
II.
«edino8T»
V Trsta, dne 10. ju m} a lezb.
Politične vesti
MADŽARSKE SPECIJALITETE
Od dne do dne ostaja javno življenje v Madžarski najplodnejša zemlja za proizvodnjo specijalitet, seveda najpristnejših madžarskih specijalitet. Tu vam je vrhovni predsednik države na mednarodnem
Sestanku v Ženevi, spričo predstavnikov Ivrope, doživel popoln stvaren neuspeh tolike važnosti, da bi v vsaki drugi državi onemogočil vodilnega državnika. In vrh tega je zadela grofa Bethlena moralna ju-stifikacija. A kako reakcijo pripravljajo v Budimpešti na tak polom?! Velika in vodilna stranka pripravlja grofu Bethlenu povodom povratka iz Ženeve slovesen sprejem na kolodvoru, a v parlamentu impozantno manifestacijo simpatije!! Predsednik stranke bo imel na Bethlena prisrčen nagovor, ki ga bo zbornica stoje poslušala v znak velikega spoštovanja in — hvaležnosti za to, da ni nič dosegel in da je doživel moralno ponižanje, pri čemer pa ne mislimo samo na tiste klofute. Pa da ne govorimo upravičeno o madžarskih speci-jalitetah.
Taka specijaliteta je tudi dejstvo, da edino le krogi, ki stoje izven vladne večine, občutijo neizmerno škodo in sramoto, ki so ju dogodki prinesli nad državo in narod — in pa dejstvu, da se ravno ti krogi postavljajo na sramotni oder kot pretvezni izdajice domovine in izmečki naroda! Opozicijonalni krogi so ogorčeni radi namena Bethlenoviti pretorijancev, da hočejo celo iz tako mučnega prizora, ki je bil mož zapleten vanj, in iz takega poraz- i nega neuspeha, kakor ga je Bethlen doživel v Ženevi — kovati političen kapital za tak nesrečen režim! Toda vsa reakcija
od strani opozicije — zopet madžarska specijaliteta! — bo menda obstojala v tem, da se ne udeleži teh (kakor pravi) «tea-Jtrallčnih pojavov«.
Je pa še izrazitejši tisti grof Julij An-drassy in pa redka bela vrana med madžarsko visoko aristokracijo. Ta je izjavil o dogodkih v Ženevi, da so le potrdili njegovo naziranje, da grof Bethlen ni sposoben, da bi premagal gospodarsko krizo. «Kaka druga vlada — je menil Andrassy dalje — bi bila mogla vse doseči, kolikor so Madžari smeli pričakovati v Ženevi. Grofu Bethlenu se imamo zahvaliti, da preostanka iz posojila Družbe narodov ne moremo porabiti ter da nam ni povrnjena financijelna suvereniteta. Vsemu temu pa bi se bili mogli izogniti, če bi bil Bethlen o pravem času odstopil ter izročil oblast taki vladi, ki bi ji ne mogel nikdo nalagati odgovornost za afero s franki. Kar obžalujem, ni to, da sem vlado napadel,, marveč, da nisem storil tega še hujše ter da nismo mogli rešiti dežele pred ponižanji zadnjih dni. Vsekdar se mora vlada v interesu dežele izlagati nevarnostim, nikdar pa ne sine dežela zaiti v nevarnosti radi svojega ministrskega predsednika! Kar se je sedaj zgodilo v Ženevi, tega ne more tajiti tudi vladna stranka. Kajti gre za to, da je bila v Ženevi zadeta Madžarska, ko so hoteli zadeti grofa Bethlena!»
Ta grof Andrassy pa že ni madžarska specijaliteta, marveč — rariteta! Pripomniti bi bilo še, da vladna večina niti ne skuša tajiti, kar se je zgodilo v Ženevi. Nasprotno: ona hoče iz tega kovati politični kapital v Čast in slavo grofa Bethlena! To pa je že madžarska specijaliteta na višku!
DNEVNE VESTI
Draginja pred senatom
Draginja se vedno bolj čuti. Razni podatki, ki jih objavljajo statistični zavodi vsako toliko časa, imajo bolj matematično nego resnično gospodarsko vrednost. Resnica je, da je življenje postalo v zadnjih, treh letih najmanj za 40% dražje, nego je bilo v prvih povojnih letih. Naraščanje draginje se čuti takorekoČ od tedna do tedna. Seveda so deležni takih občutkov le tisti krogi, ki so navezani na stalne denarne dohodke, t. j. uradništvo in delavstvo. Čim bolj pada kupna vrednost denarja, tem bolj peša tudi kupna moč obeh imenovanih važnih socijalnih razredov. S krčenjem kupne moči srednjih slojev se krči tudi njihovo življenje ter se spreminja v pravo životar-jenje, v katerem se morajo omejevati prizadeti sloji le na najpotrebnejše izdatke, t. j. na golo življenje. Posledice takega skrčenja se čutijo kmalu tudi na trgovinskem prometu, kateri se mora istotako skrčiti na najpotrebnejše stroke, t. j. na trgovino z živili in obleko. Obenem pa se osredotoči na te predmete tudi trgovska špekulacija, kar draginjo še poveča in rodi podvojeno brezvestno izkoriščanje srednjih in proletarskih slojev ravno z naj neobhodne j Širni potrebščinami.
Na predvčerajšnji seji italijanskega senata je bilo v razpravi tudi to vprašanje, t. j. vprašanje draginje najnujnejših življenjskih potrebščin. Senator Garofalo je opozarjal na dejstvo, da so trgovci, ki postopajo pri višanju cen prvih potrebščin na naravnost nezaslišano brezvesten način. Naglašal ije, da se višajo cene ne v razmerju z večjimi nabavnimi stroški, temveč v razmerju, ki je 20—30krat in še večkrat večje nego nabavna cena. Gre — je rekel senator Garofalo — za pravo sleparijo na škodo prebivalstva, katera bi se morala pobijati s kazenskim zakonikom.
Lepo je povedal g. senator. Samo na nekaj je pri tem pozabil. Pozabil je povedati, da je ves gospodarski sistem nerazvezljiv sistem, tako da bi moral; klicati na pomoč kazenski zakonik ne! samo proti trgovini, temveč pravza-j prav proti vsem panogam gospodarske organizacije.
Rodi razžnljenia ministrskega gredsednika
Poročali smo že ponovno o obsodbah, ki so zadele razne osebe, katere so bile ova-jene državnemu pravdništvu radi razža-Ijenja ministrskega predsednika. To so bile večinoma osebe iz skromnejših slojev. Pred kratkim pa je bil postavljen pod proces tudi en senator, in sicer senator Luc-chini, ki je bil obtožen pred visokim sodnim dvorom, da je zasramoval ministrskega predsednika. To pa z nekim člankom, ki ga je priobčil v «Revista Penale«. Zaslišanje prič je dokazalo, da so imela izvajanja senatorja Xucchini-ja v onem sedaj znamenitem članku znanstven značaj. Sen. Lucchini pa ri hotel preklicati svojih trditev. V kratk«:'m bo sledila razsodba* visokega sodnega dvora senata. Pravijo, da bo ta razsodba nekaj zelo originalnega toliko po utemeljevnju kolikor tudi bo stališču, ki ga visoki sodni dvor zavzame v tej stvari. __
Sleparski zastopniki trgovinske zbornice
Tukajšnja trgovinska zbornica opozarja, da je zvedela, da se razni nepoklicani ljudje izdajajo za zastopnike trgovinske zbornice ter hodijo okoli trgovcev, naj prijavijo svoj obrat trgovi nsk o-obrtni zbor-niti itd. Radi tega opozarja komisar zbornice trgovce, naj bodo previdni, in od vsakogar, ki se predstavi v imenu trgovinske zbornice, naj zahtevajo legitimacijo s fotografijo, ki jo imajo vsi funkcijonarji te zbornice.
ŽREBANJE OBČINSKIH ZADOLiNIC
V četrtek 1. julija ob 10. uri predpoldne se bo vršilo v mali dvorani mestne hiše 47. žrebanje obveznic občinskega posojila tržaške občine iz 1. 1879. Izžrebane obveznice se izplačajo petnajsti dan po žrebanju, a kuponi, ki dospejo 1. julija ter se takoj izplačajo, se bodo plačevali v razmerju 60%. Tozadevna plačila bo opravljala občinska zakladnica (ul. S. Lazzaro 4).
Iz ureda PoL dr. JEtiml" v Trda
Karel Pečarič - Kopar: Pridite v naš urad po navodila.
Jo«. Zlobec - Sv. M. Kg. sp.: Vaša zadeva stoji dobro; pridite v ured.
_ Tajatttro.
OrvilvM« VtSH
— Glasbena Matica. Drevi ob 19.30 odborov a seja.
— Šentjakobska podružnica SoL društva. Danes ob 21. v prostorih D.K.D. odborov a seja.
SPORT
ŠPORTNO UDRUŽENJE V četrtek dne 17. t. m. točno ob 20. url se bo vriila prodajna seja vseh organov S. U. Prisotni morajo biti vsi bivši in novi funkcijonarji S. U. Vsi morajo prinesti vse izkaznice, knjigo, zapisnike, dokumente, arhive ItdL s seboj. Proti vsem odsotnim in tistim, ki se ne bodo popolnoma ravnali po tem vabilu, se bo postopalo disciplinarno. — V petek dne 18. t. m. točno ob 20. uri plenarna seja vseh organov S. U. Prisotni morajo biti vsi novoizvoljeni funkcijonarji radi važnosti dnevnega reda. Obe seji se boste vršili v nailh prostorih, ulica Guido Zanetti 1, I.
Predsednik S. U.
Iz triaikega življenja
Smrtno nevarno ponesrečil pri dolu
Sinoči okoli 20. ure se je dogodila v Lloydovi ladjedelnici pri Sv. Andreju velika nesreča, ki bo skoro gotovo zahtevala človeško življenje. Na parniku «Cleopa-tra^>, ki ?a tam že par dni popravljajo, je bil sinoči med drugimi delavci zaposlen ludi 25-letni težak Vincenc Kažem, stanujoč v ulici Giuliani št. 9; delal je na krovu blizu odprtine skladišča na sprednjem delu ladje. Pri svojem delu, ko je vlekel k sebi neko vrv, je Ražem nenadoma izgubil ravnotežje, se spodtaknil ob nizko ograjo pri odprtini skladišča ter telebnil v skladišče, globoko kakih 12 metrov. Drugi delavci, ki so to videli, so takoj prekinili delo in pohiteli k nesrečnemu tovarišu, ki je obležal v luži krvi na dnu skladišča. Z vso previdnostjo so ga prenesli nezavestnega na krov in mu skušali podati kako pomoč. O dogodku je bila takoj obveščena rešilna postaja, odkoder je čez nekaj časa prihitel na lice mesta zdravnik. Ta je takoj spoznal, da je stanje nesrečnega mladeniča smrtno nevarno. Siromak je imel prebito črepinjo, pretresene možgane, zlomljeno desno roko in najbrž tudi druge notranje poškodbe. Ponesrečenec je bil nemudoma prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. — Njegovo stanje je obupno.
ka, sta imela tovariša občutne izgube. Posledice neuspehov v trgovskih manipula^ sijah je trpel Viđali ,ki je moral večkrat zajagati Holusko in Zotticha z večjimi zneski. Tekom dveh let jima je stavil na razpolago približno 500.000 lir. Toda kljub temu je ila trgovina rakavo pot. Končno je začel Vidali sumiti, da ga sotrudnika sleparita, zato ju je pozval, naj mu vrneta njegov denar, ker da namerava izstopiti iz podjetja. Ho luska in Zottich pa nista mogla ustreči njegovi zahtevi, zato ju je Vidali ovadil policiji. Na podlagi ovadbe je bil Zottich aretiran, Holuska pa, ki ni hotel doživeti sramote, da bi bil zaprt, se je odtegnil aretaciji z obupnim korakom.
Točka, ki ni bila na sporedu.
Kakor vsak večer ob lepem poletnem vremenu, je imela mestna godba sinoči
fašistov, ki so -razkrivali vzroke sedanjega stanja v mestnem fašju. Govorili so predvsem nasprotniki bivšega političnega tajnika Caprare. General Ronchi je potrdil svoje zaupanje komisarju Francisciju.
Naše mnenje je, da goriški fašjo sploh ne bo mogel priti do pravega delovanja v dobrobit mesta, ker manjka med goriškimi Italijani osebnost, ki bi se znala s svojim talentom, osebno sugestijo, pridnostjo in agilnostjo uveljaviti pred raznimi kritikujočimi osebami ter ki bi uinela raz-re dobre, nesamostojne tvorne sile zliti v brezhibno organsko celoto ene organizacije za gotove cilje določenega programa.
Razpori in osebnosti so neizogibni pri sedanjem stanju in bodo potihnili morda za trenotek pod pritiskom močne roke raznih komisarjev in vladajočih tajnikov, u-
svirati na trgu UnHA, kjer so ob takih pri- i tihnili pa ne bodo nikoli. Razlike med raz-ložnostih vsakokrat pripraviti za godce nimi nasprotujočimi se strujami v gori-velik lesen oder. Tekom časa se je ta oder ških fažtatovskih vrstah so prevelike, da precej obrabil in godcem se ni že davno j hi bilo še kdaj mogoče trajno, mirno in zdel preveč trden. Mestni očetje so pa me- i složno sodelovanje za vse v isti stranki.
ni!i, da bo vzdržal še to poletje, zato se fce tretja letošnja toča v Brdih
jim ni zdelo potrebno, da bi ga dali po- ^ ,	.	.. , _
praviti. Toda sinoči se je stari oder uprl i Pondeljkovo neurje je pripeljalo nad tej nemarnosti. Ko so se godci razposta- naša nesrečna Brda že tretjo letošnjo vili na njem in pripravili godala ,da ube- .nevihto. Kolikor nam je mogoče do-rejo prvo poskočno, je del odra nenadoma znati iz prvih poročil, je toča potolkla jezno zahreščal *n s« podrl. S preperelimi j v gotovem pasu od furlanske Moše deskami se je prevrnilo kakih 10 godcev, proti Cerovju do Števerjana. Ni izklju-ki so pa k sreči ostali skoro vsi nepoško- xem) da goVrizoHpte i drntrp vasi viSie dovani. Le dva — 29-Ietni Robert Cheru-' - '	J ? VaS1 J
dv^i
bino in 19-letni Evgen Biecher — sta se nekoliko pobila in sta morala iak&ti pomoči v mestni bolnišnici.
Iz Iriaike pokrajin«
SEŽANA
Na trgu v Sežani je bilo na prodaj dne i]
in zapadnejše gori v Brdih.
SV. GORA	:
(Kronanca)
Vršila se je v nedeljo običajna letna procesija Kanalcev, onih iz Plavi j, Banjške planote in Marijinega Celja. .	, - .	- . -	Pridigoval je v cerkvi preč. g. dekan
Xn SICer:-®?2 Bel* iz Kanala. Vseh romarjev je bilo glavi volov, krav in telet. Cena goveji ži-i na kronanro	aari nrihlv)nn
vini žive teže po 450 stot, teleta mrtva po* - Kr0nanC° na bV' Uorl P1™1*2*10 700 lir. Konji, katerih je htto na trgu 352, po lepoti in pasmi do 5000 lir glava. Prašiči — 339 glav — 5—8-tedenski po 100 do 160 lir glava. Kupčija v obče dobra. — Kupčija z manufakturo, obleko, čevlji, želez-nino, g tek leni no, leseno posodo, vrvmi itd. dobra. Prihodnji tržni dem bo dne 22. t. m.
Vesti z Gorfikesa
Goričke mestne vesti
Poratno zasedanje t meseca folija
4000.
DORNBERG
v toliki meri, da bi zadostovali za predj u-žino celi Zakojci za dobo enega tedna.
Ker so ti ponočni zlikovci najbrže oni, ki so kradli lansko leto pri Zarakovcu, Spodnjem Bukovem in drugod, se opozarjajo vsi gostilničarji naokrog na dejstvo, da mori dotične nočne vasovalce velika žeja, pred katero ne bo varna nobena tako trdna vinska klet.
ZAPADNA BRDA
Vinogradi in polja kažejo dosedaj po nekaterih krajih prav dobro. Manj seveda tam, kjer je toča klestila. Ako se bo vreme le količkaj dobro držalo, imajo Brici Se precej upanja na letino. Sedaj bi morali pridno škropiti, pa nadleguje dež.
Kupčija s črešnjami Se ni končala. Že se vidijo polna debla lepega sadu. Cena jim je bila v Krminu v nedeljo 13. t. m. L 1—1.30. Dozorele so namreč takozvane «cepike»; črnice ne dosežejo pa niti lire. ker žveplarji teh le malo kupujejo in tudi ker so večinoma same koščenice.
Borzna porodia,
Trst, 15. junija. 1 Amsterdam 11.00, Bruselj 79, Pariz 77.50, London 186.75, New York 27.90, Madr^i 436, Švica 545, Atene 34.50, Berlin 660, Huka-rešt 11.50, Praga 83, Ogrska 0.0385, Dunaj 390, Zagreb 49.75.
Vojnoodškodninske obveznice 68.50.
DAROVI
Za Šolsko društvo so nabrali med seboj izletniki v Postojno iz Renč, Bukovice in Dornberga v korijeri L 45, k tej vsoti dodal neimenovan tirolski Nemec, ki se je slučajno peljal z izletniki, L 5; skupaj L 50. (Denar hrani uprava «Edinosti»).
MALI OGLASI
BERLITZ-SCHOOLVla Torre bii"ca ai-pc'
prevodi v vseh jezikih (
m. ob 4. uri popoldne v dvorani «Hranil-nice in posojilnice« šolsko veselico z bogatim sporedom, h kateri vljudno vabi vse prijatelje šolske mladine — učiteljstvo in šolska mladina.
KOBARID Kaj je na stvari?
Najrazličnejše vesti se Sirijo po našem trgu o neki učni moči. Ako dotične vesti, ki so prodrle v Kobaridu do prav zadnje Pod predsedstvom c. u. Giambattista koče ter se o njih govori že po celem ko-Ferri-ja se prično dne 12. julija porotne • bariškem okraju, odgovarjajo resnici, po
_	,	GLYKOL. Jako učinkovito sredstvo posebno
Šolska mladina priredi V nedeljo 20. t. poletnem času in v vročini. Kdor se čuti Šibek na
razprave in sicer v sledečem redu:
12., 13. in 14. — Obtoženec Pompei Pom-peo radi posilstva. Razprava se bo vršila ob zaprfm vratih.
tem pa--. Na vsak način pa bi moralo,
drugače v drugih prilikah tako čuječe oko in uho didaktičnega ravnatelja v Kobaridu takoj podvzeti preiskavo ter dognati, v ko-15., 16. in 17. — Obtoženec Pagon Anton liko je dotična učna moč kriva. Treba je radi uboja.	; učiniti kraj govoricam, in sicer sta le dva
Nova papeževa enciklika.
Kakor poroča «Agenzia della Capitale», bo izdal papež v najkrajšem času novo encikliko, in sicer povodom stoletnice kanonizacije sv. Alojzija Gonzaga. Nova enciklika se ne bo dotikala nobenega političnega vprašanja.
Samomor trgo
Včeraj ob zori sta dva orožnika našla na železniški progi blizu postaje pri Sv. Ani truplo moškega, kateremu je bila glava gladko odrezana nad rameni. Po legi trupla sta orožnika sklepala, da gre za samomor, kar je pozneje sodna komisija tudi ugotovila. Nesrečnik je moral izvršiti grozni naklep z nenavadno hladnokrvnostjo; legel je na tir in mirno čakal, da ga vlak obglavL
Na podlagi raznih listin in pisem, ki so jili našli pri njem, je bil samomorilec spoznan za 45-letnega trgovca Guida Holusko, stanujočega v ulici Foscolo št. 29. V pismih so bili pojasnjeni vzroki samomora. Pred približno dvema letoma je Holuska stopil v kupčijske stike z Ivanom Vi-d al i jem, trgovcem iz Pule, in mu ponudil sodelovanje pri trgovskem podjetju, ki ga je Holuska osnoval v Trstu v družbi 42-letnega Nikolaja Zottich, stanujočega v ulici Zovenzoni št. 5. Vidali je predlog sprejel in stavil na razpolago Holuski in Zottichu večjo svoto denarja. Moža sta zagotavljala Vidaliju, da bo trgovina pod njunim izkušenim vodstvom sijajno uspevala. Toda vse se je zasukalo drugače kakor sta Holuska in Zottich prvotno upala; kupčije se niso obnesle in namesto dobič-
19., 20. in 21. Obtoženec Hvalica Ivan radi umora.
22., 23. in 24. Obtoženec Cimprič Ludvik radi umora
25. pride zopet na vrsto razprava proti Antonu Lušiskemu radi umora in poskusnega umora. Ta rasprava je bila Že v februarskem zasedanju pred goriško poroto in se je bila odložila na prihodnje zasedanje radi izpopolnitve sodne preiskave.
Črešnjov izvozni trg v nedeljo, pondeljek in torek.
Na goriškem izvoznem trgu so bile te dni sledeče cene:
N e e 1 j a 13. t. m.: Bele cepljenke L 1.50—2.(50; črne črešnje 0.50—1.30, grah 0.(>0—0.80, šparglji 2.30—2.50, krompir 0.50.
P o n d e 1 j e k 14. t. m.: bele črešnje 1.70—2.20, črne črešnje 0.50—1.80, grah 0.60 do 0.80, šparglji 2.20—2.40, krompir 0.50.
Torek, 15. t. m.: bele črešnje 1.60—2.00, črne črešnie 0.80—1.60, grah 0.60—0.70, šparglji 2.20—2.40, krompir 0.50.
Crešenj je bilo pripeljanih v nedeljo na trg okoli 150 o, v pondeljek okoli 300 q, v torek okoli 250 q. Kupčija za črne črešnje zelo slaba, za boljše blago se pa cene še vedno drže. Vedno dobro ceno pa imajo bele črešnje, po katerih žveplarji neprestano
načina mogoča: Takoj uvesti preiskavo ter objaviti uspeh iste, ali pa v slučaju krivde, postopati proti krivcu. Ako šolska oblast našega nasveta ne bo sprejela, ne bomo trpeM mi radi tega,pač pa nekdo drugi.
IZ PLISKOVTCE
Naše Izobraževalno društvo namerava prirediti v nedeljo 20. t. m. veliko javno veselico s sodelovanjem sosednega društva iz Kobjeglave. Na sporedu so deklamacije, kupleti, Stok ova burka «Trije tički» in pesmi. Med odmori svira tamburaški zbor iz Komna. — V slučaju slabega vremena se bo vršila veselica nedeljo pozneje.
ZAKOJCA PRI HUDAJUŽNI Tatvina.
Pri vdovi Mariji Mavri, v gostilni «pri Camariškem» je neznana tolpa brezposelnih postopačev odnesla ponoči okoli 20.000 lir vrednosti, in sicer okoli 800 lir tobaka ter jestvin: pršuta, sira in drugih dobrot
živcih in trpi na glavobol^, naj uporablja edino le «G4ykol», ki ozdravi v najkrajšem času. Čepa »t«, kleaici L 7*20. Za celo zdravljenje zadostuje 8 steklenic. Dobiva se le v lekarni Castellanovicb* Trst, Via Giuliani 42 (Sv. Jakob).	900
BABICA, avtoriarana, sprejema noseče. Govor* slovensko. Slavec, Via Giulia 29.	859
SMILAJOD (Trpoški sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihartfu, uspešno čistilno sredstvo, poeebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let se prodaja samo v lekarni Casteilanovlch, Trst, Via Giuliani 42 fparalclna a lica Via deiristria).	920
rs

arove za birmo
po ugodni ceni dobite v zlatarni
ALBERT POVH
Trs), Via G. Hazzlnl 46 69:
B	Zobozdravnik
M. U. dr. D. SsMoc
specijalist za ustne in zobne bolezni
•perfekcfjonlran na dunajski kliniki
ordinira v TRSTU
Via M. R. Imbriani 15,1. M Via i Oran!)
od 9-12 in od 3-7 <594
Zadnji dve nevihti, v pondeljek in torek, 3ta napravili zopet na tisoče in tisoče lir Skcde na ČreSnjah, skoraj toliko kot oni dež na sv. Reftnje Telo, ki je, čeprav tih in miren, s svajo vztrajnostjo napravil nad en milijon škode na črešnjah, posebno Bricem, torej več kot vsaka toča.
Tudi v Brdih, na Dobrovem in drugod je bila približno Ista cena za črešnje kot na goriškem trgu.
Pred gutUMm Mbualom
se je začela včeraj razprava proti desetim osebam, ki so vse obtoftene sleparij na škodo gornjesodkih občin. Glede sleparije kobariške in bovike isterjeva!niče. Oškodovali so kobariftke in bovške občine za ogromne vsote. Dva glavna krivca sta bila zapletena tudi v nameravani atentat na miri. predsednika, in sta zaprta z drugimi krivci v tem atentatu v Rimu. O razpravi bomo podrobneje poročali.
Reievanje krize r goriškem faiju
Izvanredni komisar za furlanski fašizem gen. Ronchi je v pondeljek zvečer v sobani nad kavarno «Teatro» zopet poskušal najti pot do čimprejšnje rešitve krize v goriškem fašju. Poslušal je prepolno goriških
ZAHVALA
Podpisana se iskreno zahvaljuje vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ne katerikoli način pomagali v času bolezni in smrti in spremili k večnemu počitku našega nepozabnega soproga in očeta
Andreja Burger
posestnika in gostttnioarja v Postojni.
Posebno bodi izrečena zahvala preč. g. dekanu Krhne, gg. dr. Grudnu in podesta Marino Marini, gasHflim društvom Postojna in Veliki Otok, godbenemu, pevskemu, rokodelskemu drufttvu, društvu Sv. Andreja in gostilničarski zadrugi, gg. učiteljem, Sport-Ju-ventus, učencem In učenkam meščanske šole v Postojni, vsem darovateljem vencev, končno gg. Franju Žagar, tfgovcu z vinom Itd. v Trstu in josipu Vadnu s soprogo Reziko v Postojni aa njihov neprecenljiv trud med boleznijo in smrtjo blagega pokojnika.
POSTOJNA, dne 14. junija 1926.
Žalujoča družina Burger.
Obiščite važni
VI. mednarodni vzorčni velesejem
v Ljubljani
Za nakup vstopnic v velesejem po Din. 30 in izkaznice go L 1.—, ki
Od 26. junija do 5. julija
Od 26. junija do 5. julija
knižanja vizuma jugoslovenskega konzulata na potnem listu za L
na jugoslovensklh železnicah, obrnite se na komisarja
dajata pravteo do 10.— kakor tudi do 30%
znižane vožnje na italijanskih in 50®/o na jugoslovensklh žel" velesejma za Italijo: Oglasni zavod O. Cehov in — Trst. Urad: Viale XX Setembre 65/1. desno In v čakalnici Kr. Konzulat« kraljevine S. H. S., Trst, Piazza Venezta 1, pritličje.
VsSnol Na željo onih posetnikev, ki stanujejo na deželi, prevzame urad skrb za poši« Ijatev vstopnic in vizuma jugoslovenskega konzulata. V tem slučaju naj dotičniki dopošljejo potni list, veljaven xa lelo 1926. in vrhu zgoraj imenovanih zneskov še L 7.— za režijske bi potne stroške.
PODLISTEK
JULES VERNE:
64)
Skrivnostni otok
Tx*l|» poglavje.
Naslednjega dne — 30. oktohra — je bilo vse pripravljeno sa ekspedicijo, ki je postala po zadnjih dogodkih tako ntijna. Razmere pa so se sedaj ▼ toliko izpremenile, da niso naselniki potrebovali več pomoči, ampak da so mogli drugim pomagati.
Domenili so se torej, da pojdejo ob Hvali navzgor, do koder se bo dalo priti. Na ta način so napravili velik koe poti brez posebnega napora, tudi so mogli nanesti na primerno točko zapadnoga dela otoka zar logo živil in orožja.
Pri tem izletu so morali misliti tudi na predmete, ki jih bodo morebiti nafili in ki ni jih bilo vredno vzeti s seboj. Ce se je na obrežju res pripetila ladijska nesreča, kakor je vse kazalo, potem je bilo tam gotovo Se mnogo uporabnih predmetov, ki niso imeli gospodarja in so bili torej dobrodošel plen.
Z ozirom na to bi bilo bolje vzeti s seboj voz kakor pa šibek čoln; toda težkit neokretni voz bi bilo treba -vleči, zaradi tega so se rajši podali s čolnom na pot. Pencroff je pri tej priliki izrazil obžalovanje, da ni skrinja vsebovala še par močnih konj, ki bi tako rabili naselnikom.
Nab je naložil na Čoln konserviranega mesa. nekaj galonov piva in neke pijače, kolikor je zadostovalo za tri dni, t. j. za čas, ki ga je Cir Smith določil za ekspedicijo. Sicer i>a so računali tudi na to, da se bodo med potjo preskrbovali z živili, zato je vzel Nab na pot tudi majhno prenos Ijivo peč.
Izmed orodja so naselniki vzeli s seboj dve veliki sekiri, da bi se v slučaju potrebe prebili skozi gozdno goščavo, poleg tega pa so imeli pri sebi Se daljnogled in jtepni kompas.
S seboj so vzeli tudi dve puški na kre-silo, za kateri niso rabili zažiga Inih pa-
tron, ker so hoteli varčevati z njimi.
za slučaj potrebe so vzeli s seboj tudi ka-
rabinko s patronami. Od petdeset funtov
smodnika so vzeli a seboj neko množino,
za poznejši čas pa je inženir nameraval £am izdelovati raznesilno snov in šteditl
tudi s smodnikom. Končno so vzeli tudi še pet pobočnih orožij, ki so bila v usnjenih tokih. Tako opremljeni so bili naselniki precej brez skrbi, zato so se mogli podati globoko v gozdove.
Pencroff, Harbert in Nab so bili na višku veselja, dasi so morali Ciru Smithu obljubiti, da ne bodo izstrelili niti strela po nepotrebnem.
Ob šestih zjutraj so odrinili s čolnom v morje. Vsi, s Topom vred so S3 vkrcali in pluli proti ustju Hvale.
Sele pred pol ure je začela voda naraščati. Imeli so torej dovolj časa, ki so ga pa morali dobro izrabiti, ker poznejša oseka bi jih hudo ovirala pri vožnji ob reki navzgor. Plima je bila visoka, zakaj črez tri dni je bil meeec v ščipu, in čoln, ki so; ga krmili po sredi struge, je naglo plul* mimo bregov, ne da bi rabil vesel.
črez nekaj minut so prišli do rečnega kolena, in sicer točno na ono mesto, kjer je Pencroff pred sedmimi meseci prvič naložil les. Za tem precej ostrim kolenonv je tekla reka v položnem loku proti jugozapadu in se vila v senci velikih, vedno] zelenih iglastih dreves.