fttnli V Ljubljani, dne 14. februarja 1935. Štev. 28. Letnik LXXV. (fc>L leto 1934./35.) STTsVOX . Ui.iUili H .31 ^UiU iv.oiil^uu •! • liaoo oii TBs'vrt:' ¡tya nm ew PII .893 .OVJ v o v rs f i 3 t ; a u ¡ • t v r j .votiv- ■ r; Učiteljstvu bodi mesto tudi v parlamentu Že ponovno so se culi v naših vrstah glasovi, da moramo dobiti svoje lastne zastopnike v vseh javnih in tudi zakonodajnih kor-poracijah. Čedalje bolj se namreč pojavlja potreba, da učiteljstvo soodloča v vseh ustanovah, v katerih se kuje usoda šolstva, učitelj-stva in narodne prosvete sploh. In' to, kar je bilo doslej le naša želja, morda samo želja najdalekovidnejših v naših vrstah, naj postane danes zahteva vsega organiziranega uči-teljstva. Pravico do take zahteva nam daje naše delo. Učiteljevo delo je razdeljeno v dve panogi. Prvo je delo v šoli. a drugo je delo med narodom. Eno je v zvezi z drugim, kajti ni ga menda učitelja, ki bi se omejeval zgolj na delo v šolski sobi. Odkar obstoja učiteljski stan je obstojalo tudi učiteljevo delo med narodom. Razlika med tem delom v prejšnjih časih in danes je le ta, da je bilo poprej povsem prostovoljno in so se našli le pri posameznikih svetli primeri idealnega dela med narodom, a povečini ni bilo to delo nikjer priznano. Danes je stvar nekoliko drugačna. Z zakonom o narodnih šolah je priznano tudi učiteljevo delo izven šole in se to delo tudi ocenjuje. Delo ni malenkostno, kajti razvoj vsega narocjovega prosvetnega življenja sloni skoraj edino na učiteljskih ramenih. Nikoli se ni učiteljstvo branilo dela in tudi sedaj ne iznašamo teh ugotovitev z namenom, da bi se tega dela otresli, marveč le v podkrepitev zahteve. Moralna dolžnost našega stanu nam nalaga delo med narodom in nešteto priznanj nam potrjuje, da je bilo to delo doslej vedno uspešno. — Tudi v zadnjem času slišimo razne Dohvale. V banovinskem odboru je namestnik bana g. dr. Pirkmajer toplo in s polnim priznanjem govoril o učiteljskem delu med narodom. Tudi minister za kmetijstvo g. dr. Jankovič se je prav laskavo izrazil napram zastopnikom JUU o delu učiteljstva za dobrobit naroda in napredek države. In prav te izjave naj podkrepljajo naše zahteve, da moramo dobiti svoje zastopnike v vseh javnih in tudi zakonodajnih korporacijah, torej tudi v parlamentu. Doslej se je smatral učitelj le za delavca, včasih se je tudi priznalo da je delo dobro, a danes postavljamo zahtevo, da bo učiteljstvo tudi svojemu ustvarjajočemu delu med narodom primerno zastopano povsod, kjer se odloča o šolstvu in prosveti. Nihče1 ne more trditi, da so pri strokovnem delu strokovnjaki nepotrebni. Moderna današnja doba priznava in upošteva le strokovna mnenja, ker hoče, da je vsako delo čim popolnejše. Poglejmo v banovinski svet. — Niti enega učitelja ni v njem in vendar se ravno tu razpravlja o šolstvu in prosveti. Razpravlja in govori se mnogo in tudi sklepa se. Toda kdo bi dajal lažje pojasnila o stanju naših šol? Kdo bi bolje orisal kvarnost pre-natrpanih razredov? Kdo bi lažje govoril o prosvetnem delu med narodom? Kdo bolje očrtal potrebe za kulturni napredek vasi itd. ako ne učitelj? In vendar ni v tej korporaciji nobenega učitelja. — Ali je bilo, vzemimo za primero razpuščeni parlament, tam kaj bolje? Iz dravske banovine ni bil zastopan niti eaen učitelj, in vendar mora priznati vsak objektiven človek, da ima' ravno učiteljstvo najtesnejše zveze z narodom, da je ravno učiteljstvo oni kulturni pionir, ki bi se moral v prvi vrsti priznati tudi na zunaj za narodnega voditelja, kajti stvarno je on to že od nekdaj. Nove volitve so pred vratmi, in zopet se bo apeliralo na učiteljstvo. Mnogo dela in odgovornosti se bo nalagalo zopet učiteljstvu. a pri tem se poraja za nas vprašanje: »Ali se bo hotelo upoštevati upravičene zahteve učiteljstva?« Danes ni ta zahteva le glas posameznikov, marveč prihaja že iz širših učiteljskih krogov in mnoga društva šo o tem vprašanju razpravljala in nekatera tudi že sklepala.^ Od več strani še čuje soglasna zahteva: »Učiteljstvo mora dobiti svo je zastopnike tudi v parlamentu!« Ta klic ne prihaja samo iz učiteljskih vrst marveč je tudi g. minister dr. Ma-rušič izjavil, da je potrebno, da pride v parlament več zastopnikov učiteljstva. Poudaril je tudi, da je to njegova iskrena želja. To dragoceno priznanje naj nam bo potrdilo, koliko smo v pretekli dobi zamudili. Vedno in povsod je bil učitelj le delavec, in dovršil je najvažnejša dela, toda odločati ni smel nikjer. In danes? Učiteljsko udruženje je stanovska organizacija in kot taka ne more posegati v strankarsko politična vprašanja. Tudi bi bilo napačno in povsem nepravilno, da bi se stanovska organizacija bavila s strankarsko politiko, če bi ji bilo to tudi dovoljeno. Zaradi tega ne more razpravljati o eventuelni kandidaturi svojih članov za poslanske mandate. Nekaj pa lahko naredi organizacija in z njo vse članstvo in sicer to. da pokaže na ogromno delo med narodom, ki ga učiteljstvo opravlja. To delo in nešteti uspehi dajejo učiteljstvu zadostno upravičenost zahtevati svoje pravice, zahtevati, da se mu prizna zmožnost narod ¿udi zastopati in ne zanj samo delati. Učiteljstvo je ravno s svojim delom spoznalo narod in spoznalo tudi njegove kulturne, gospodarske in socialne potrebe in prav zaradi tega je upravičeno zahtevati upoštevanja pri izbiri kandidatov za bodoče volitve. Ne bo lahko, a upajmo, da tudi težko ne, zagovarjati povsod to našo zahtevo. Ni prišla iz vodstva, članstvo samo jo je zahtevalo na svojih zborovanjih, in prav zaradi tega moramo o njej razpravljati tudi tam, kjer še ni bilo govora o tem vprašanju. V vseh naših društvih naj članstvo dobro pretrese to zahtevo, da bo nastop vsega učitelj štva v tem pogledu enoten. V vseh društvih, v vseh organizacijah, odborih in zadrugah je zastopano učiteljstvo. Povsod poznajo njegovo delo, in danes ko postavljamo svojo zahtevo po priznanju, da smo vredni biti tudi zastopniki naroda, naj nastopi prav vse učiteljstvo enotno s poudarkom: Če smo dobri delavci med narodom, in to nam priznate, tedaj omogočite najboljšim med nami, da bodo mogli narod zastopati tudi v parlamentu. —ž. Za naše pravice ms mm „ •• m*** #« ™ 1 Mk I. Minister za socialno politiko in narodno zdravje g. dr. Drago Marušič je sprejel J. t. m. predstavnike JUU tov. Dorda Mirkova in Todora Dimitrijeviča, ki sta dala g. ministru predstavko JUU glede uredbe o draginjskih dokladah in čl. 3 a finančnega Zakona', v kolikor se nanaša na poročene učiteljice. Gospod minister je ob tej priliki poudaril: »Visoko cenim učiteljstvo in njegovo delo stojim na stališču, in je tudi moja iskrena želja, da bi moralo biti v parlamentu več učiteljev nego doslej.« Ta izjava nas zelo veseli ker je v čast vsemu učiteljstvu in to tem bolj, ker je to izjavil član kraljevske vlade in človek, ki prav dobro pozna vlogo učiteljstva med narodom in v državi. II. Minister vojske in mornarice armijski, general gospod Peter Živkovič. je odredil, da je njegov pomočnik sprejel 4. t. m. predstavnika JUU s posebnim sporočilom, da bo iz- vršeno vse, kar mu bo pomočnik referiral. da je mogoče storiti za učiteljstvo. Gospod pomočnik je zelo ljubeznivo sprejel zastopnika JUU tov. Dorda Mirkova in Todora Dimitrijeviča in sprejel predstavko JUU v pogledu uračunavanja vojnih let učiteljem v službo in napredovanje. III. Minister za kmetijstvo g. dr. Dragotin Jankovič je sprejel 6. t. m. predstavnike JUU tov. Ivana Dimnika, Todora Dimitrijeviča in Dorda Mirkova, ki so razložili g. ministru želje učiteljstva glede vseh vprašanj, ki so v zvezi s sprejetjem novega finančnega zakona za šol. leto 1934/35 kakor tudi o glavnih potrebah šole in učiteljstva. Gospod minister je obljubil, da se bo v vladi zavzel za učiteljsko vprašanje in je obenem tudi z navdušenjem poudaril: »Vi ste naša vojska v miru. Visoko cenim učiteljsko delo in pozdravljam učiteljstvo prj njegovem vzvišenem poslu v korist naroda in za napredek države. Uredbe o draginjskih dokladah Naša spomenica V prejšnji številki »Učiteljskega tovariša« smo poročali, da so bili zastopniki stanovskih organizacij pri ministru za socialno politiko in narodno zdravje g. dr. Marušiču. Ob tej priliki je oddala sekcija JUU za dravsko banovino g. ministru Spomenico, ki jo v celoti priobčujemo. Spomenico je udruženje oddalo tudi g. ministru financ. SPOMENICA. Izpremembe uredb o draginjskih dokladah državnih uslužbencev in upokojencev in odločbi o prejemkih uradniških pripravnikov, pogodbenih uradnikov, dnevničarjev in honorarnih uslužbencev, odobrene po ministrskem svetu na osnovi § 64. finančnega zakona za leto 1934./35. in objavljene v Službenih No-vinah kraljevine Jugoslavije z dne 13. aprila 1934., štev. 84/XXI/195-198, so posegle globoko v življenjske interese velikega dela državnih uradnikov in vplivajo usodno na njihove družine. Te uredbe in odločbe so materialno in moralno prizadele tudi veliko število aktivnih in upokojenih učiteljev in učiteljic, učiteljskih pripravnikov in pogodbenih uslužbencev, zato smatra Jugoslovensko učiteljsko udruženje — sekcija za dravsko banovino v Ljubljani v zmislu pravil § 3., točka č), za svojo dolžnost, opozoriti Vas, gospod minister, na težke posledice, ki bi nastale, ako bi se te uredbe in odločbe še nadalje izvajale. Prejemki državnih uradnikov in upokojencev so bili tekom zadnjih let že ponovno reducirani in so danes tako nizki, da pri uslužbencih nižjih položajev daleko ne do-sezajo eksistenčnega minima. Zato je nad 90% poročenih uradnic naravnost prisiljenih s svojo plačo prispevati k vzdrževanju družine. Številni so primeri, ko je radi danes vladajoče brezposelnosti pri poklicih s samo-stalnim delom (čl. 42. zakona o neposrednih davkih) ženina plača edini dohodek družine. Nagrade uradniških pripravnikov, pogodbenih uradnikov, dnevničarjev in honorarnih uslužbencev zadostujejo jedva najnujnejšim potrebam in ne prenesejo nobenega zniževanja več. Od meseca maja 1934., ko so stopile zgoraj omenjene uredbe in odločbe v veljavo, so se v polni meri pokazale njihove napake in trdote. Jugoslovensko učiteljsko udruženje — sekcija za dravsko banovino v Ljubljani ugotavlja predvsem: 1. Izpremembe uredb o draginjskih dokladah državnih uradnikov in upokojencev ter odločbi o prejemkih uradniških pripravnikov, pogodbenih uradnikov, dnevničarjev in honorarnih uslužbencev izvajajo pri zniževanju prejemkov obraten princip progresivnosti od višjih proti nižjim prejemkom in zadevajo zato predvsem ekonomsko šibkejše uslužbence nižjih skupin in njihove svojce in to neglede na število družinskih članov. 2. Posegajo le v družine, ki je temeljna celica družbe in naroda. 3. Gmotno ne ogrožajo samo prizadetih družin in njihovih svojcev, marveč na stežaj odpirajo vrata popolni demoralizaciji in propadanju družine, ki ji rušijo materialne in moralne temelje. Uredbe direktno favorizirajo tiste otroke, ki nočejo vršiti svojih moralnih in materialnih dolžnosti do staršev. 4. Ustvarjajo priviligiran položaj izvenzakonskih zvez, v katere bodo sedaj prisiljeni vstopati mnogi mlajši uradniki, ki bi si sicer ustvarili rodbino. 5. Uredbe so same po sebi pogrešne, ker doseženi prihranki ne morejo odtehtati gornjih kvarnih posledic. 6. Odločno nasprotujejo načelu, da bodita mož in žena v službi enakopravna v vseh pravicah in dolžnostih. Žene so v državni službi dolžnosti obdržale, v pravicah pa so okrnjene. Za enako delo ne prejemajo enakega plačila. Utemeljitev: Po uredbah so predvsem osebne draginj-ske doklade predmet redukcije, zato so prizadele v prvi vrsti uslužbence nižjih položaj-nih skupin, ki prejemajo manjše plače, a višje draginj ske doklade. ' * Poročenim državnim uslužbenkam in upokojenkam se draginjske doklade ali sploh črtajo, ali pa se znižujejo od 75—30%. Uredbe dosledno izvajajo večjo obremenitev gmotno šibkejših. Primeri: Vsota vseh mesečnih prejemkov uradnic od IV./l. do IX. skupine znaša v I. drag. razredu: Din 4170.—, 3270.—. 2900.—, 2500.—, 2160.—, 1905.—, 1650.—. V teh zneskih je vračunana osebna draginjska doklada, ki do-seza v poedinih skupinah: 500.—, 600.—, 650.—, 700.—, 750.—. 775,— Din (v Vili. in IX. skupini). Ako je mož državni uradnik VI. ali višje skupine, izgubijo te uradnice vso draginjsko doklado. Pri tem se znižajo njihovi prejemki za 12% v IV./l. skupini, J8% v FV./2. skupini, 22% v V. skupini, 28% v VI. skupini, 35% v VII. skupini. 40% v Vili. skupini in 47% v IX. skupini. Uradnica v IV./l. skupini izgubi torej le 12% in obdrži btto prejemke mesečno Din 3670.—, uradnica IX. skupine pa izgubi 47% in znašajo njeni prejemki le še Din 875.—. Padli so torej daleč pod eksistenčni minimum. Pred znižanjem sta bili plači obeh uradnic v razmerju 2.5 :1, po znižanju pa se je razmerje izpremenilo v 4 : 1, ter ima uradnica IV./l. skupine 4 krat večje prejemke od uradnice v IX. skupini. V všaki od neštetih možnih kombinacij dosledno izgubljajo uradnice nižjih skupin večje vsote in večji procentualni del svojih prejemkov kakor uradnice višjih položajev. Po letu 1933. upokojene uradnice izgubijo doklado četudi so njihovi prejemki stvarno manjši od prejemkov upokojenk izpred leta 1923. Kako so prizadeti samski uradniki in uradnice, ki žive z roditelji v skupnem gospodinjstvu, kažejo sledeči primeri: Osebna draginska doklada drž. samskega uradnika (uradnice) I IT/l. skupine pri btto mesečnih prejemkih Din 5670,— se zniža za znesek Din 150.—, samskemu drž. uradniku (uradnici) v X. skupini z mesečnimi btto prejemki Din 1450.— pa se zniža za znesek Din 387.50. Uradniškemu pripravniku (-ici) IX. skupine v I. drag. razredu pri mesečni plači Din 1320,— za znesek Din 263,— do 528.—, dnevničarju (-ki), zvaničniku (-ci) pri mesečni nagradi Din 900.— pa za znesek Din 180.— do 360.—. i Jasno sliko te odredbe v praksi pa nudijo konkretni primeri: A. 1. Mati ima pokojnine Din 600.—, hčerka plače Din 1500.—, odtegljaj znaša Din 387.50. 2. Oče ima pokojnine Din 2800.— (ima 7 šoloobveznih otrok), hčerka plače Din 850.—, odtegne se ji Din '300.—. 3. Mati, kronska upokojenka, ima pokojnine Din 360.—. hči plače Din 1196.—, odtegljaj Din 387.50. 4. Mati ima pokojnine Din 400.—, hči ima plače Din 1350.—, odtegljaj znaša Din 375.—. 5. Mati ima pokojnine Din 200.—, hči nagrade Din 800.—. odtegne se ji Din 300.—. 6. Oče ima pokojnine Din 1800.—, hčerka plače Din 900.—, odtegne se ji Din 380.—. B. 1. Upokojenka ima Din 640.— pokojnine. Ker je njen mož obrtnik (dasiravno je že več kot leto dni brez posla in zaslužka), se ji odtegne vsa draginjska doklada; ima sina in ostane za'vse tri skupaj Din 240.—, ker se ji odtegne Din 400.—. 2. Oče obrtnik brez dela in dohodkov, ki ima še 4 šoloobvezne otroke; plača hčerke znaša Din 800.—, odtegne se ji Din 380.—. Število brezposelnih, ki jih je zaposlila država s prihranki na temelju teh uredb, ne odtehta še večjega števila oseb, ki so zaradi njih istočasno zašle v bedo in pomanjkanje. Mnenja smo, da se primanjkljaj državnega budžeta nikakor ne 6me kriti z redukcijo tistih prejemkov, ki še niso dosegli eksistenčnega minima, ker je to skrajno neso-cialno, a tudi ekonomsko zgrešeno, zakaj z znižanjem kupne moči širokih slojev se kri^ za samo poostruje. Navedeno jasno kaže, da so odredbe materialno in moralno zadele predvsem najnižje državne uslužbence in upokojence in z njimi uradniško družino. Zato prosimo, da se uredbi o izpremembi draginjskih doklad državnih uslužbencev in upokojencev ter odločbi o prejemkih uradniških pripravnikov, pogodbenih uradnikov, dnevničarjev in honorarnih uslužbencev, objavljene v Službenih Novinah kraljevine Jugoslavije z dne 13. aprila 1934., stev. 84/XXI/195-198 p r e k 1 i č e j o. Iz seje banovinskega sveta Naše šolstvo in prosveta. Na zasedanju banovinskega sveta je bila 7. februarja na vrsti razprava o proračunu za prosvetni oddelek. Načelnik prosvetnega oddelka g. prof. Breznik je uvodoma podal strokovno poročilo o prosvetnih razmerah v dravski banovini, katerega bistvene stvari podajamo v naslednjem. Prosvetne razmere v drav. banovini so se v preteklem letu razvijale pod Vtisom gospodarske depresije in pod vplivom nezadostnih sredstev, ki so jih nudili prosvetni upravi državni, banovinski in občinski proračuni. Težkoče so obstojale predvsem v velikem pomanjkanju učnih moči. Na vseh šolah ie primanjkovalo 572 učiteljev, dalje učilnic, ki jih še danes primanjkuje 1064, učil, kar je pripisovati neurejenim gospodarskim razme- ram, občinskim odborom in obubožanosti prebivalstva. Velik napredek pa je bilo zaznamovati v pogledu učiteljskih namestitev. Statistika šol je naslednja. V d. b. je bilo 1. dec. 1934 860 narodnih šol (ena za gluhoneme, ena za slepe, 2 za manj nadarjeno de-co, ena manjšinska šola in 13 zasebnih šol. Poleg omenjenih narodnih šol imamo še 12 gospodinjskih, 53 zabavišč in 13 zavetišč. Vse narodne šole imajo 3808 razredov s 4092 učnimi osebami (1549 — 38% moških in 2543 — 62% ženskih). Šole je obiskovalo 182.009 otrok (91.599 dečkov, 90.410 deklic). To je povprečno 47 na en razred. Otroci so bili po narodnosti 178.555 Jugoslovanov, 2641 Nem-ceV, 621 Madžarov, 192 druge narodnosti. — Meščanskih šol je 41 (33 državne, 8 zasebnih). Razredov je 193. Učencev 3391, učenk 3011, skupaj 6402 učenca. Zasebne meščanske šole so imele 1286 učenk. Srednjih šol je 16. Vse so osemrazredne, le ena je štirirazredna (Murska Sobota). Razredov je 209, učencev 9185 <6454 moških, 2731 žensk). Učnih moči 353. Obe državni učiteljski šoli v banovini imata letos še 145 učencev in 259 učenk, skupno 404 v 15 razredih. Prvega in drugega razreda ni. Prvi razred bo treba vsekakor ©tvoriti s prihodnjim šolskim letom. Na učiteljskih šolah poučuje 42 učnih moči. Na državnih srednjih in učiteljskih šolah je torej 411 učnih moči (338 moških, 73 ženske). Gledališča, knjižnice, Ljudska univerza. V dravski banovini imamo poleg narodnih gledališč v Ljubljani in Mariboru še Celjski studio, Šentjakobski odbr v Ljubljani, oder Narodne čitalnice v Kranju in Dramatično društvo v Ptuju. Nobena banovina nima tako razvitih knjižnic, kakor naša. Javnih knjižnic je 2068 (za odrasle 139, šolskih 130, društvenih 432, za učitelje in profesorje 641, knjižnic sreskih učit. društev 28, za otroke v osnovnih, meščanskih in srednjih šolah 698). Vse knjižnice, z všteto državno študijsko knjižnico v Ljubljani, imajo 1,138.000 knjig (leta 1912 — 102.000). Velikega pomena za razvoj ljudske prosvete so tudi ljudske univerze. Po vseh večjih krajih se prirejajo predavanja. Naše časopisje se močno širi. V slovenskem jeziku izhaja 9 dnevnikov (4 doma, 5 v Ameriki), 33 tedniki, 147 mesečnikov, 25 revij letnih, 17 brez določenega časa. V Italiji in pretežno v Avstriji je naš tisk popolnoma zatrt. Dalje imamo 19 več ali manj literarnih revij, 18 mladinskih revij (Sokolska »Naša radost« z naklado 13.000 iit »Naš rod« z naklado 21.800 izvodov). Glasbeno življenje pri nas je silno' živahno. Samostojnih pevskih in glasbenih društev štejemo 352(-Važno izobraževalno kulturno in nacionalno nalogo vrši naša radijska postaja v Ljubljani, kamor je prištevati tudi šolski radio. Sokolstvo je štelo 22.859 članov, 8484 članic, moškega naraščaja 2856, ženskega 2054. moške dece 9072, ženske deee 8578. — Pomladek Rdečega križa je organiziran na 270 šolah in šteje 21.464 člane, Pomladek Jadranske straže pa ima na 651 šolah 65.135 članov. Najbolj aktualen pa je bil za učiteljstvo drugi del razprave, v katerem je načelnik g. profesor Breznik naznačil naloge v bodočem letu. Glavna skrb prosvetnega oddelka bo, da se številčno spopolni učiteljstvo. Otvoriti bo treba nove razrede, saj je v 250 razredih število otrok daleko nad dopustnim številom (65!). Prosvetni oddelek bo delal na tem. da se otvori v Ljubljani in Mariboru zopet prvi razred za moški učiteljski naraščaj, ker se že sedaj čuti močno pomanjkanje moških učnih moči. Učiteljskih abiturientk je brez službe 353. Na učiteljiščih jih je še 404. Prav zanimive so bile pripombe h gornjemu poročilu, ki so jih podali gospodje svetniki, kateri so izrazili, kot zastopniki naroda, predvsem njegove prosvetne potrebe. Tako se je opozarjalo predvsem na nezadostna število šolskih zgradb v črnomeljskem srezu. Priporočalo se je, da naj se na učiteljišče sprejmejo tudi absolventi meščanskih šol, ker na ta način bodo naše šole laže dobile dotok učnih moči z dežele. Mariboru naj se da pred--nost pri otvoritvi prvega letnika učiteljišča. Izrazilo se je mnenje, da ni oportuno zapirati vstopa na učiteljišče deklicam, ker mnoge ne gredo na učiteljišče radi tega, da bi postale učiteljice, temveč da dobe splošno izobrazbo. O delu učiteljstva so bile izrečene mnoge pohvale. Na enorazrednice naj pridejo moške učne moči in ne mlada dekleta. Uvedejo naj se enotni učni načrti in opusti brezplodno eksperimentiranje. Na pripombe govornikov je podal pojasnilo namestnik bana dr. Pirkmajer. Uvodoma je govorili g. namestnik o delu in požrtvovalnosti učiteljstva. Pridružil se je številnim pohvalam svojih predgovornikov in sam izrekel pohvalo in priznanje, ker mu je posebno draga ugotovitev, da vrši učiteljstvo v težavnih razmerah svojo nalogo vzorno. Učiteljstvo je našlo pot do narodove duše; zlasti se je na deželi tesno približalo našemu kmetu ter se uspešno posveča tudi kmetijskemu pouku. Na predloge predgovornikov je g. namestnik bana izjavil, da bo storila banska uprava vse, kolikor bo pač mogla z danimi sredstvi v danih razmerah. Za šolska poslopja so po zakonu dolžne skrbeti občine. Nastavljanje učiteljstva bi bilo lahko smotrnejše, če bi se odločanje preneslo iz centrale na banovinske samouprave. V naši banovini je bilo 500 mest praznih, a nastaviti ni bilo mogoče nikogar, ker niso bila dana sredstva na razpolago. Šele z redukcijami draginjskih do-klad je bila dana možnost za 466 novih po-stavljenj. Kar se tiče zopetne otvoritve prvih letnikov na ženskih učiteljiščih, je treba pripomniti, da je še 680 ženskih moči brez službe. Od 4000 učiteljev jih stanuje komaj 90 izven službenega kraja. Poročilo o naših prosvetnih razmerah, podano na letošnjem zasedanju banskega sveta, nam daje dokaj jasen pregled o našem šolstvu, tako z dobre, kakor tudi s slabe strani. Vkljub temu, da je naše šolstvo na prvi stopnji v državi, vendarle so hibe, ki jim bo treba posvetiti v prihodnosti vso pozornost. V našem šolstvu so še vedno stvari, ki jih bo treba rešiti v najkrajšem času, ali pa bomo morali utrpeti občutno škodo. Res je to, da je gospodarska stiska in z njo v zvezi nezadostna sredstva, vžgala v ntašo prosveto svoj žgoči pečat, toda to ne sme biti dokončen izgovor na poti k zboljšanju in izpopolnjevanju prosvete. V teh težkih časih je treba paziti predvsem na to, da se reši ono, kar je našemu ljudstvu za njegovo bodočnost in obstoj najpotrebnejše, najnujnejše, neizpodbitno, to je njegovo šolstvo. Omenimo samo to, da manjka našim šolam 1064 učilnic, da pride povprečno na en razred 47 učencev. V 250 razredih je število otrok nad po zakonu dopustnim številom, to je v enem oddelku nad 65 učencev. Po poročilu g. namestnika bana je še 680 ženskih učnih moči brez zaposlitve. Vprašanje otvoritve prvega razreda učiteljskih šol postaja vedno bolj pereče. Itd. K vsemu temu pač ni treba komentarja. Poudarimo naj samo: Naše učiteljstvo vrši vkliub težkim razmeram svojo nalogo vzorno. Našlo je pot do narodove duše; zlasti na deželi se je tesno približalo našemu kmetu ter se uspešno posveča tudi kmetijskemu pouku. Po vseh teh ugotovitvah lahko iznesemo željo vse«a učiteljstva. da je treba porabiti vsa razpoložljiva sredstva, da bo naša po-Dolna prosveta — naš resnični ponos! Primer tovarištva, ki je treba nanj pokazati V pojasnilo oz. dopolnitev članka pod gornjim naslovom v »Učit. tov.« od 7. febr. 1935. št. 27, podajam še sledeče: Tam nekje je šola, kjer je deloval tovariš več časa. Tudi ta ie bil vedno v organizaciji. To mesto ie bilo razpisano in na njegovo mesto je prišel drugi, mlajši tovariš. Ta tovariš je bil oženjen kot prvi, ki ie imel 6 malih otrok. Ta tovariš je bil tudi šol. upravitelj in stanoval v upraviteljskem stanovanju. Novodošli tovariš, ki je bil imenovan za šolskega upravitelja, bi se rad vselil v stanovanje. Drugi pa ni imel kam iti, ker kraj, kamor ie prišel novi tovariš nima stanovanjskih hiš. Kaj je napravil novodošli tovariš? Sredi zime je vrgel prejšnjega tovariša iz stanovanja, da pride sam vanj! Niso se mu smilili ubogi otročički. niso pomagale prošnje. Posredovali so občinski možje, a zaman! Tovariš, ki je služboval na šoli se je moral vseliti v drugi prostor in uporabljati zasilen prostor, ki mu je bila kuhinja. Ali ne bi novodošli tovariš lahko potrpel, saj je vedel, da bo začasno, dokler ne dajo predniku prilike, da se umakne na bližnjo šolo, kamor je zaprosil. Zavest tovarištva bi kaj takega uvidela in potrpelo bi se. Pa se ni! Storil je, kar je zgoraj omenjeno. Ali je to bolj tovariško? Vse to pa je storil isti tovariš iz iste šole in istega kra ja kakor ga omenja članek v zgoraj imenovanem »Učit. tovarišu«. za katerega bi moralo posredovati učiteljsko društvo, češ, da se mu godi krivica! Res, tu je primer tovarištva, ki je treba nanj pokazati! Nadaljujem! Na isto šolo je bil imenovan novi tovariš. Preden je prišel novodošli tovariš na šolo, ga je isti tovariš, ki je že enkrat vrgel iz stanovania zgoraj imenovanega prednika, skušal onemogočiti v novem kraju. Nastopil je v njegovi nenav-zočnosti pri učit. društvu, a doma je skušal pregovoriti može šol. odbora, da bi protestirali proti nastavitvi. Pozneje se je delalo proti novodošlemu tovarišu celo pri domači sokol-ski četi. Ker se je nahajal radi kočljivih družinskih razmer v težkih razmerah, kar bi lahko postalo katastrofalno, je prosil svojega prednika, da mu ta odstopi v svojem stanovanju od treh sob ono s prostim vhodom. Ni dalj Narobe! Obnašal se je proti prišlemu tovarišu skrajno robato in osorno. Vse prošnje in dokazovanje, da stanovanje v takih razmerah v razredu, ki se radi slabe peči ne da zadostno pregreti ni uporabno, ni pomagalo. Moral je v razred, kjer je še sedaj! — In če so oblasti dale novodošlemu tovarišu stanovanje z razrešitvijo upraviteljske dolžnosti tovariša, ki je na dopustu in čaka že eno leto na upokojitev, je razlog v tem, da so spoznale kritičen položaj novodošlega tovariša, ki ga stari tovariš ni hotel za nobeno ceno uvideti, čeprav ga je dobro poznal! Sedaj pa najlepše! Ko je novodošli tovariš dobil pravico do upraviteljskega stanovanja, je odstopil staremu tovarišu ono scbo, vkljub temu da je ta njemu ni hotel. S to gesto je novodošli tovariš na mah uredil stanovanjsko vprašanje tako, da imata oba tovariša vsak po 2 sobi. Kdaj je bila večja krivica: tedaj, ko je ta »dosluženi« tovariš vrgel svojega tovariša-prednika iz stanovanja, ali sedaj, ko ima vendar udobno stanovanje 2 sob po zaslugi novodošlega tovariša? Kje je sedaj tovarištvo in kdo se sme nanj sklicevati oziroma zgražati, sodite sami. Zakaj dvojna mera! Ali smo, ali nismo! To ie tudi primer tovarištva, ki je treba nanj pokazati. In kadar bo hotelo društvo posredovati, bo moralo tudi to upoštevati! Lazar Tone. Ocenjevanje udejstvovanja pri stanovskih organizacijah Ministrstvo prosvete je izdalo meseca januarja posebno uverenje, s katerim tolmači, da je JUU organizacija, ki služi splošnim prosvetnim in državnim interesom. Z ozirom na to se ocenjuje delo v učiteljski organizaciji kakor vsako drugo izvenšolsko prosvetno delo in se mora beležiti v ocenjevalni list in upoštevati pri splošni oceni. Zaradi važnosti priobčujemo uverenje. Na prošnjo Jugoslovenskega učiteljskega udruženja v Beogradu štev. 2124 od 12. jan. t. 1. izdaja ministrstvo prosvete sledeče uverenje: a) Jugoslovensko učiteljsko udruženje in njega banovinske sekcije so udruženje s smotrom: organizirati vse učiteljstvo v Jugoslaviji v duhu državnega in narodnega edin-stva z namenom da v njem razvija skupno narodno zavest kot osnovo za prosvetno, kulturno in socialno delo učiteljstva, b) delovati za intelektualno in moralno izpopolnjevanje svojega članstva, c) delovati za napredek narodne šole in narodnega izobraževanja, č) šči- titi pravice in interese svojega članstva, d) delati za postavitev učiteljskih domov, e) ustanavljati pevske, sokolske in ostale kulturno prosvetne ustanove in f) vzpostavljati in vzdrževati zveze z učiteljskimi udruženji v slovanskih in drugih državah, ako njihovo delovanje ne nasprotuje smotru in delu Jugoslovenskega učiteljskega udruženja; sodelovati v mednarodni učiteljski akciji. Po vsem tem služi Jugoslovensko učiteljsko udruženje splošnim prosvetnim in državnim interesom, a ne le koristim svojih članov. Pravila istega udruženja so odobrena od gospoda ministra prosvete z odlokom O. N. br. 37.035 od 14. V. 1931.. kakor tudi z odlokom O. N. br. 14.296 od 14. X. 1931. na podlagi § 76. zakona o uradnikih od 31. III. 1931. To uverenje se izda Jugoslovenskemu učiteljskemu udruženju za uporabo. Predpisana taksa je vplačana in na prošnji pravilno uničena. — Podpis. Splošne vesli NOVI BAN. Za bana dravske banovine je bil imenovan dolgoletni ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc. Učiteljstvo se priključuje neštetim čestitkam in pozdravlja novega bana z željo, da bi na svojem visokem mestu posvetil posebno pažnjo šolstvu dravske banovine. SLOVO OD ŠOLSKE UPRAVITELJICE LINE KLEMENČIČ. Dne 26. januarja smo imeli po svetosav-ski proslavi na državni osnovni šoli v Novem mestu še intimno domače slavje. Učiteljstvo se je z mladino poslavljalo od bivše upravitelj ice dekliške šole tov. Line Klemenčič, ki odhaja v pokoj. Dolgih 38 let je delala in trpela v šoli. Na šoli je bila vedno ljubezniva tovarišica in učiteljica, ki je bila otrokom učiteljica, vzgojiteljica in mati. Z 19 leti je že šla v službo, na Trato pri Kranju kjer je ostala le eno leto, kajti želela je na Dolenjsko, kjer ji je tekla zibelka. Službovala je v Škocjanu, v Mirni peči, ¡rnato v Toplicah pri Novem mestu, kjer je bila 15 let. Leta 1922 jo pa najdemo v dolenjski metropoli, v njenem rojstnem kraju Novem mestu. Leta 1925 je z novo in podvojeno močjo prevzela posle upraviteljice na dekliški šoli. Vsak dan smo jo videli, kako prijazna in vedno smehljajočega obraza sprejema mladino v svoje okrilje. Toda njeno delo ni bilo le v šoli, sodelovala je kot odlična zastopnica mnogih kulturnih in dobrodelnih društev povsod kjer je bivala. Še danes je predsednica KJS podružnice v Novem mestu. Za sirote je imela in ima še vedno odprte roke in odprto srce. Za velike zasluge v šoli in med narodom je bila odlikovana z redom sv. Save V. stopnje. Ko sedaj zapušča šolo, da se odpočije po trudapolnem delu, ji ob slovesu kličemo: »Ne proč od nas, temveč vsikdar med nas, kadarkoli in koderkoli se bo zbiralo učiteljstvo in mladina!« S. t KSAVER ŠANDOR GJALSKI. Hrvatom je umrl 6. februarja Ksaver Babic s psevdonimom Gjalski. Živel je 81 let. Od teh jo ¡posvetil ustvarjanju s peresom Vilim Kunst: Na jug (Dalje.) Zlato. Če se sme verjeti pripovedovanju, v Ka-vadaru in vaseh skoro ni hiše brez zlata. To se seve ne pozna na hišah ali na obleki. Nekje v hiši ali v dvorišču — ali tudi zunaj hiše, na njivi, v votlem drevesu je kotiček, za katerega ve le starešina hiše. Tega zlata je seve nekdaj bilo mnogo več. Skoro ves Kavadar je bil nekdaj turški. Begi so bili apsolutni gospodarji hiš in posestev. Po balkanski vojni so vse to prodali za zlato sedanjemu prebivalstvu. Bile so to ogromne vsote, ki so menda vse šle preko meje. Ni pa s tem rečeno, da je takrat pošlo vse zlato. Bog obvaruj. Še danes se dinarji, dobljeni za prodano blago menjajo v zlato in zlato se skriva po »tresorih« za katere ve samo gospodar. Zlata ne zbirajo samo neizobraženi ljudje nego celo uradniki. Da je treba zlato večkrat prešteti je razumljivo. Sivolas general mi je o priliki razgledovanja izkopanin v Stobiju povedal tole resnično prigodbo. Imel je v vojski »seiza« iz ene tukajšnjih vasi. Prepotoval je s kartografsko komisijo vso Jugoslavijo. Ko je odslužil kadrski rok, ga je vprašal zapovednik. — Kuda češ, kad odslužiš rok? — — Opet ču koze da pasem. — — Pa zašto — eto ti si vidio čitavu zem-lju, video si Slovenačku, video Vojvodinu, video si kako treba, da se obraduje zemlja — pa kad dodeš kuči, treba da naučiš ljudi, kako treba obradivati... — Ne biva gospodine! Ako! Lepo je, kad paseš. Imaš mleko, imaš kajmak — imaš sira — imaš meso, prodaš, pa uzmeš po koju mededijku (dukat). — A šta če ti dukat? — — Če ga turim u kantu — (posoda od petroleja). — A gde ti je ta kanta? — — Ne se kažua gospodine — sad je tu, sad tamo. — — Pa koliko jih več imaš? — — Ne se kažua gospodine. Turao je moj deda, turao otac, pa ako me Bog poživi če naiunim kantu! Lepo je njemu na planini, živi brez brige in zbira dukate za poznejše pokolenje. Blizu Demir Kapije je orožnik mašel v trhlem drevesu polno mošnjo dukatov — in nihče se ni javil, da so njegovi. Kadar umira gospodar hiše, je prva briga, da izvlečejo iz njega, kam je skril denar. Razumljivo je, zakaj v Kavadaru in vsej okolici ni niti enega denarnega zavoda. Da je zlato, na katerem sedijo mrtvo, jim ne moreš dokazati. To »sedenje« na bogastvu je prava strast. Če ne more pretvoriti dinarjev v zlato, jih pretvori v kako druao dragocenost, n. pr. v opium. Poznam ugledne ljudi, ki imajo na skladišču po 600 in več kg afiona (opiuma) samo zato, ker to predstavlja neko vrednost. Pred leti je bila kila 1200 Din. Opium. V zgodnji pomladi se polja odenejo v belo cvetje. Takrat je okolica prekrasna. Mak cvete. Ne oni naš Župančičev nego oni, ki daje najmočnejši strup — opium. Koncem maja mak ocvete in takrat se »vadi afion«. Z ostrim nožem se v največji vročini zareže glava maka krog in krog. Iz zareze se pocedi bela mleku podobna tekočina. Ta tekočina se čez noč posuši v rjavo smolo, ki jo zgodaj zjutraj oberejo s posebnimi noži. To je afion. In afion, ki raste v tem okraju, v Tikvešu, nima tekmeca na vsem svetu. Obrana smola se oblikuje v posebnih kalupih, ovije v zelen makov list in prodaja. Pred par leti je oka afijona stala 1200 Din in več, letos komaj 250. Kriza! Opium se tu ne uživa v nobeni obliki. Razpasla se je le grda navada, ki mnogokrat zahteva nedolžne žrtve. Dajejo ga namreč otrokom, da »lažje« zaspijo. V te svrhe se ne uporablja smola temveč moka ki se dobi iz osušenih glav. Iz belega makovega semena se stiska odlično olje, ki mu pravijo »šarlagan«. S primitivnimi stiskalnicami iztisnejo do 30% olja. Pogače ki ostanejo so dobra hrana živini. Tobak. Tudi tobak iz tukajšnjih njiv je prvovrsten. Z rastline se sukcesivno v šestih obrokih obira listje, se suši, zlaga, povezuje v bale in tako prodaja monopolski upravi. Tihotapljenje tobaka je v teh krajih neznano. Narod je prepošten, da bi se bavil s prepovedano trgovino. Tudi nihče ne kadi pridelanega tobaka temveč kupuje »cigare« (cigarete). Drugi pridelki. Razen opija in tobaka uspeva tu še dolga vrsta pridelkov, ki ne uspevajo po vsej državi. Naj naštejem Ie nekatere. Sušam, alasonj, riž, smokve, mandelji, granatna jabolka, svila in bombaž. Od zelenjave se najbolj goji paprika, ki je tudi glavna hrana v sezoni in zimi, nadalje paradižniki, dinje in lubenice. Razen naštetega uspeva seve vse vrste žito in sadje. Posebno cenjene so zgodnje marelice. Domače živali. Radi pomanjkanja trave se goji predvsem drobnica, koze in ovce. Le tu pa tam vidiš suhljato malo kravico, ki ne daje niti dobrega mleka niti okusnega mesa. Drobnico goje v glavnem radi volne in kože. Meso je poceni — včasih zastonj. Še lani se je dogajalo, da je jagnje stalo 30 Din., njegova koža pa 32. Dogodilo se je, da so trgovci kupili cele črede, jih poklali in odrli, meso pa razdajali ali vrgli v vodo. Letos je malo bolje, ker je boljši izvoz. Edina »vprežna« živina so osli in mali konji. Na oslu »samar« — v »samaru čiča«. Voz je prav malo. Na trgu se vidi ob sredah še čisto lesene vozove. Napol okrogla neoko-vana kolesa, lesena pest in lesena os. Razumljivo je, da so ceste slabe. Čim bi se popravile, bi se uvedli tudi vozovi. Na polju prevladuje. da ne rečem vlada lesen plug. Racioial-no obdelovanje jim je neznano. Konservati-zem, jih preveč tišči. V šolo! Z mešanimi čuvstvi sem stopil prvič v šolo. Meščanska šola je v stari begovski hiši, ki jo je menda občina odkupila. Tesna, umazana in neprijetna. Do sedaj tako slabega šolskega poslopja nisem videl. Skozi podnice vidiš v klet — iz kleti prihajajo najrazličnejši duhovi. Občina noče popraviti, menda zato, ker so ukinili gimnazijo in mesto nje postavili meščansko šolo. Pisarna je majhna, polna nekih polic in omar. V zbirki učil sem našel skoro vsa učila. To me je začudilo. Nebroj slik, kemijska zbirka kot za laboratorij, za fiziko vse. Evo fotografski aparat vreden 3000 Din. Odkod vse to, ko je poslopje tako zanemarjeno? A tako! Reparacije. Vse na račun reparacij, razen fotografskega aparata. Tega je »kot najpotrebnejše« kupil eden od prejšnjih vzornih upraviteljev. Čujem. da so tudi ostale šole založene z učili. Neka gimnazija ima po pripove- polnih 50 let. Vkljub temu, t druga točka je sledilo situacijsko poročilo tov. Knapiča, ki nam je prav izčrpno orisal delovanje sekcije in udružen^a. O »Reformi zborovanj« se ni razpravljalo in se je radi pomanjkanja časa preložil referat na prihodnje zborovanje. Pri slučajnostih je vzbudil glavno zanimanje predlog tovariša Čuka, ki je poudarjal, da bi moralo imeti tudi učiteljstvo svojega zastopnika v parlamentu. Moral bi biti1 to tovariš, v katerega bomo imeli vsi zaupanje in ki bo zastopal poleg interesov naroda tudi interese šole in učitelj-stva. Predlog je bil z odobravanjem soglasno spreje;t. — Isti tovariš je tudi pozval tovariše krškega sreza k točnemu plačevanju članarine in zaostankov. Članarina je Din 17.—. Sledila je debata o plačevanju socialnega fonda in bil končno izglasovan znesek Din 10 za vsakega člana. Ker ni bilo nadaljnjih vprašanj, se je tov. Pečnik zahvalil vsem prisotnim za poset uspelega zbOrovahja, katerega še žal niso mogli udeležiti oddaljenejši tovariši radi snežnih žametov in zaključil zborovanje. Knapič Janko, Pečnik Ivo, preds. brežiškega sreza. preds. krškega sreza. Vidmar Miro, tajnik. + JUU — SRESKO DRUŠTVO SV. LENART je zborovalo 23. januarja 1935. pri Sv Lenartu v SI. g. Navzočih je bilo 39 članov,'78%. Ob otvoritvi zborovanja je imel tov. pred-sedpik kratek nagovor, kjé'r je zlasti poudarjal, da današnji čas zahteva od nas mnogo pravega tovarištva in vzajemnosti, da bontt) s tem poglobili stanovsko zavest in solidarno nastopali pri reševanju zá nas aktualnih problemov. Sledilo je čitanje zapisnika, poročilo pod-p^dsednika tov. Košeniine Vladimirja o 8CÍÍ predsednikov šreskih1 ¿lrüSteV'"c{í'áV'éké banovine v Ljubljani in čitanje dopisov. Sklenilo se je socialnemu fondli) »Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja nakazati 500 Din. Sklep je tudj ?e izvršen. Z ozirom na dopis sreskega društva za Maribor 1. breg, kjer se omenja prevčlanjenje našega društva, se je dalo_za-zadevo članstvu ponovno v odločitev. 70% članstva je za sedanje síarije, edino učiteljstvo \7, Sv. Jurija iin Marije Snežne je proti, vendar je učiteljstvo Sj edin je šole izjavilo, da ostane tam kjer je vecjna ih s tem pokazalo lepo stanovsko disciplino. S tem je tudi predlog za prevčlanjenje oziroma razpust društva likvidiran m stavljen iz dnevnega reda. Zadnje točke dnevnega reda so bile: poročilo blagajnika, predavanje g. prof. šiliha in poročila. Predavanje g. prof. Šiliha o učiteljevi učni pripravi v duhu moderne didaktike je vzbudilo pri članstvu veliko zain/imanje in želeli bi še večkrat slišati reševanje podobnih problemov iz ust takih strokovnjakov kot je g. prof. Šilih. Prihodnje zborovanje bo meseca marca pri Sv. Lenartu. Predsednik. Tajnik. J. Štuhec Porenta Stane Bolgarsko šolstvo ("Priobčuje Viljem Kus.) (Nadaljevanje.) STROKOVNO ŠOLSTVO. Kakor sem že navedel, skrbijo posamezna ministrstva za strokovno izobrazbo in vzgojo v interesu "svojega resora. Veliko paž-njo se posveča posebno še kmetijskemu šolstvu. Leta 1926. jč* bilo pet kmetijskih šol, katerih nivo lahko primerjamo nivoju gimnazij. Imenovane so petletne. Najnovejša šola te vrste je kmetijska šola v Sadovu. ki je oddaljena kakih 35 km od Plovdiva. Uradni naslov te kmetijske akademije se glasi: »Srednjo državno zemedelsko učilište.« Šola je združena z internatom za 120 gojencev. Šola je bila otvorjena pred dvema letoma komaj prva dva letnika. V štirih letih bo torej šola kompletna. Šola ima tudi vzorno poljsko in živinorejsko farmo. Zavod je prav luksusno urejen. Razen naštetih kmetijskih gimnazij so še razni tipi kmetijskega šolstva; posebno znane so dvoletne kmetijske šole. Za poljedelce so urejene V številnih krajih zimske gospodarske šole. katerih obisk zaenkrat še ni bil znaten, vendar se od leta do leta izbolj-šuje. Po zakonu z dne 9. junija 1924. se delijo trgovske in industrijske šole v dve kategoriji: v srednje šole in v praktične šole. Srednje strokovne šole sprejemajo gojence bodisi iz progimnazij, bodisi gojence iz tako zvanih »znanstvenih« gimnazij, to je iz triletnih šol realnega tipa, ki se imenujejo tudi nepopolne gimnazije. V te nepopolne gimnazije morajo hoditi gojenci 2—3 leta. ako hočejo prestopiti v srednje strokovne šole. Razen navedenih strokovnih šol, ki imajo približno enak učni nivo kot šole tretje Knjigarna »UÚTEUIKE TISKARNE priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. — Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. — Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. — Velika izbira pisemskega papirja, razglednic in slik-Velika izbiral — Cene solidne! — Postrežba točna 1 — Zahtevajte cenik! Ljubljana, Frančiškanska ulica 6 Telefon štev. 3397 — Račun poštne hranilnice štev. 10.761 HaribOf, Palača banovinske hranilnice ' 77 Telefon štev. 2628 InoszemsKo šolstvo in učiteljstvo stopnje, je v Bolgariji veliko število dvoletnih ali triletnih šol in tečajev, ki skrbijo za direktno vzgojo specialnih poklicev. Nekatere izmed teh šol imajo podobno Organizacijo, kakor naše delovodske šole. Take šole in tečaji so navadno združeni s strokovnimi gimnazijami, kot tamkaj tudi imenujejo obrtne šole in trgovske akademije. Ker te šole v pretežni večini ne spadajo v kompetenco ministrstva prosvete, se odlikujejo po bogati in okusni zunanjosti, kakor se to dogaja tudi pri nas in v drugih državah. Strokovna ministrstva imajo navadno manj učnih zavodov in zaradi tega ne štedi-jo, ako je treba tu ali tam postaviti nov učni zavod ali ga opremiti z najrazličnejšim potrebnim ali nepotrebnim inventarjem. Najmodernejša trgovska akademija je gotovo dna v Plovdivu. V prelepi stavbi so petletne in triletne šole. Šola je obsežna in opremljena z najmodernejšimi napravami. Posebno smotrno so urejene obširne dvorane za fiziko in kemijo ter predavalnice z delavnicami. Na šoli je uvedena dijaška samouprava, ki ima tudi praktične naloge; glavni namen te samouprave je voditi samoupravno jedilnico, ki nudi dnevno oskrbo nad 160 dijakom. Zdravnik ordinira vsak dan od 11. ure naprej in ima svoj ordinacijski laboratorij prav dobro opremljen. V bližini te »trgovske gimnazije« je »obrtna gimnazija«, ki je na zunaj prav lepa in tudi na znotraj zelo dobro opremljena. Študij na tej šoli traja štiri leta. V šoli so tudi praktični tečaji in obvezna nadaljevalna šola, v katero prihaja vsak večer nad 1500 učencev. Vsako leto se sprejemajo učenci za drugo stroko. Prvotno je tu bila opremljena je mizarska delavnica, sedaj pa se tu strokovno izobražujejo tudi elektrotehniki. krojači in čevljarji. V Ruščuku imajo »stolarsko« šolo (za mizarski obrt). Ta državna šola ima prav tako srednješolski učni in vzgojni nivo. Učenci imajo 44 tedenskih Ur, izmed katerih je tta-menjena polovica teoretičnim predmetom, šola je z£|o smotrno opremljena. Kolikor se da soditi iz izdelanega pohištva, izdelujejo tu predmete raznih slogov. Nekatere jedilnice so izdelane v narodnem slogu in zelo bogato okrašene z rezbarijo. V bližini mizarske šole je petletno tehnično učilišče za 250 učenceV. Ta šola ima bogato opremljeno livarno, v kateri mora vsak gojenec delati tri mesece. S tehniko je združena tudi posebna mlinarska šola s srednješolskim nivojem, kjer študirajo dijaki po deset semestrov, izmed katerih je namenjeno za praktične vaje po dve leti. Ta šoli' je ena izmed šestih evropskih mlinarskih šol (ostale so v Parizu, v Nurnbergu, v Djp-poklisvveide pri Dresdenu, v Welsu na Gornjem Avstrijskem in v Breslavi). Na šoli je 150 dijakov. Zanimivo je, dal ima poštna direkcija lastno šol6 zti Vžgdjo poštnega naraščaja. Semkaj se sprejemajo učenci iz »znanstvenih« gimnazij. Študijska dot>a traja štirj leta. Posebna skrb se posveča študiju elektrotehnike. Tudi direkcjja državnih železnic ima železničarsko šolo, v kateri je tudi praktični oddelek za absolvente progimnazij in srednješol. oddelek za absolvente treh razredov gimnazije. Na že-lezničarskj šoli traja strokovni študij štiri leta. Število strokovnih šol je zrastlo posebno po svetovni vojni. (Dalje prih.) Novosti na Knjižnem trgu —k O letošnjih knjigah Slov. Šol. Matice. I. Pedagoški zbornik (118 str.), ki ga je uredil prof. Ozvald, se najprej spoštljivo pokloni duhu pokojnega kralja Aleksandra. V naslednjem prinaša šestero po redu in/ vsebini sledečih prispevkov: Urednik je napisal članek »O temeljih državljanske vzgoje«. V njem ugotavlja, da hi in ne more biti dober državljan, kdor ni ali se ni naučil biti dober, pravi človek. Tega cilja šola sama ne more doseči, kei otrok in mladostnik za kaj takega še nista godna in pa ker v šoli premalo živi pristni duh prave mišljave (Gesinnung). To bi se dalo napraviti le ob sodelovanju raznih kulturnih za-jednic in življenja samega. Dr. St. Gogala razpravlja o vprašanju »Kakšno vzgojo zahteva gospodarstvo od sodobnega človeka«. Pisec se dd podrobne analize pojma gospodarstvo in njegovih odnosov do objektivnega duha (kulture) pa človeka, obrne k sodobnemu gospodarskemu redu ter ugotavlja: Ta red zahteva od človeka tako vzgojo, da se bo sam porušil, če se jo bo dosledno izvedlo in skušalo vse ljudi tako vzgojiti. Zato je sedanji gospodarski red sam potreben izpremembe, ki jo bomo dosegli, če vzgojimo novega gospodarskega človeka, to je človeka, ki ne bo le gospodarstvenik, ampak bo imel kaj smisla tudi za negospodarske strani življenja. Iva Šegula govori o »Ženi in njenem pomenu v celoti sedanje kulture«. Posvetiti skuša v veliki kaos različnih naziranj in mnenj. Žena je sedaj zaposlena v javnosti, morala je stopiti v službo. Na tem begu iz družine ji je šlo le za družino, za otroka in moža. V tekmi z moškimi silami se morda ni obnesla, a obsoditi Se je ne sme, dokler ni našla svojega delovnega torišča, kjer bi lahko razvila in porabila svoje posebne ženske sposobnosti, dosegla svojo posebno žensko dodela-nost ter postala cela žena. Do tega pa bo prišla le na temelju materinstva. M. Senkovič rešuje problematiko »Otroka in knjige«. Saj otroci radi bero, a vzbuditi jim je treba smisel za dobro knjigo. Temu bodi posvečen kar od početka ves bralni uk v šoli, a sodelovati mora tudi dom. Važno je vprašanje mladinske literature, ki bi jo morali dobro poznati. V branju se morajo otroci pravilno navajati in se jim mora okus za dobre knjige tako razvijati, da bodo slabe odklanjali. To pa ni kaj lahko, saj tudi odrasli radi beremo manj vredni tisk. Vzbujanje smisla za dobro knjigo je delen problem celotne vzgoje torej vzgoje celega človeka. Milica Stupan piše »O »vzornem« otroku«. To je tak otrok, ki prekaša v enem ali drugem oziru ali pa tudi na vseh popriščih druge otroke, vobče talk otrok, ki ga stavijo tolikokrat starši in vzgojitelji na tihem ali očitno drugim za »zgled«. Takega otroka šteje avtorica med težko vzgojljive, češ, noče se »skladno vtoipiti v okvir človeške družbe«. Ker vplivajo ostale okoliščine tako, da je lahko skoraj vsak otrok »vzoren«, žato postaja to vprašanje v resnici prav pereč problem. Avgust Agnola LJUBLJANA TTRŠEVA CESTA ŠT. 10 Teleton 2478. Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in Sip. Kompletne opreme za restavracije, hotele, goatilne, kavarne in bare ter xa splošno gospodinjstvo. LnktniBi predmeti. Kdor oglašuje, ta napreduje! Dr. J. Bezjak nas seznaintja s »Poizkusnim letom« na srednjih šolah pred vojno, Oz."S »pedagoškim seminarjem«, kakor se je še imetioval'0 »razširjeno poizkusno leto«. Prispevek je zanimiv, ker nam kaže, kako so nekoč reševali problem, o katerem se tudi da-rieš precej razpravlja (»pedagoški instituti«). Nekaka osnovna nota v letošnjem »Pedagoškem zborniku« je naglašanje pomembnosti celega (he zdrobljenega) človeka. Le ob taki usmerjenosti moremo priti do dobrega državljana, le na ta način bomo mogli izpre-meniti sedam j i' gospodarski ired, le ¡s) »tega/ vidika lahko uspešno rešujemo pereče žensko vprašanje pa tudi vprašanje bralne in knjižne kulture — skratka: Celi človek je 'tista osrednja točka, okoli katere se suče vse pedagoško prizadevanje. II. Dr. K. Ozvald: Prirodoslovna in duho-slovna psihologija s pedagoškega vidika. (68 strani). Da bomo mogli iz gojenca zares izoblikovati pravega, celega človeka, moramo poznati Lin tudi uvaževati za to oblikovanje vse možnosti in meje, ki pa so v otroku in mladostniku samem. V uvodnih poglavjih motri avtor odnos med pedagogiko in psihologijo, delovno torišče in kulturni pomen ter možnosti in meje v psihologiji. Nato označuje prirodoslovno psihologijo kot ono, ki si prizadeva duševnost spoznavati po »eksaktnih« metodah, a ne raziskuje živih utripov človeške duše, ampak le prirodoslovnim metodam dostopnejše — pojmovne abstrakcije. Duhoslovna psihologija pa ne proučuje posameznih prvim in funkcij naše duše, temveč celotna doživetja, »totalnost« duše. Osnovna razlika med obema smerema torej ni šele v metodi, temveč že v predmetu, kar raziskujeta vsaka druge strani naše duševnosti. Vsaka teh dveh smeri je po svoje enostranska, zato bi ju raziskovalci duševnosti najraje premostili. To poizkušata zlasti Freudova psihoanaliza in Adlerjeva »individualna« psihologija. Pedagoškemu udejstvovanju nudita s pridom pomoč oba pravca psihologije, prirodo-slovni in duhoslovni. Kajti najuspešneje spoznavamo otroka in mladostnika, če ga motrimo od raznih strani. V nekatere svrhe bo bolj služila »prirodoslovna« smer (na pr. za formalno urejenje mladih duševnih sil), v druge pa »duhoslovna« (recimo za pravilno uvajanje mladine v celotno kulturo svojega naroda in človeštva vobče). Ozvaldova knjižica se naslanja na njegovo »Osnovno psihologijo« in lahko služi kot uvod v to delo, čeprav je izšla za njim. (Dalje prihodnjič.) Ali ste že član Učiteljske tiskarne? Mali oglasi Mali oglasi, ki služijo t posredovalne in socialne nanese občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'- FR. P. ZAJEC lipraiaa optik Human», Stari trg* priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno. ffiUHan RADIRKA ZA NAVADNE KOPIRNE IN BARVNE SVINČNIKE GÜNTHER WAGNER k. d., Zagreb — Poštni predal št. 94 Za pomladansko sezono se priporoča modni atelje M. CASERMAN v ljubljani Šmartinska cesta št. 9 v prvovrstno izdelavo vsakovrstnih oblek, plaščev itd. po najnižjih cenah in najmodernejšem kroju Htm tooci fVÄtOtPIftirt