STEV.—NUMBER 283
TIZLZ •SSZZCZ žr?oL^SČJTSZ CHiuo, iun 4. decombra (Doc. 4), 1M1
Accepuie«^
oedelj la
p:»inlkof,
0fUdayi,
PROSVETA
—	® «	I«	#	» •
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
MM a. UmU* Ai*
iglija pričela z novimi redukcijami podpore
tU je iztrebljevanje brespo-ki prejemajo podporo. |Jvci prijeli čutiti posledice
^ervatirne zmage
l^on. - (FP) — Angleški gposelni in drugi delavci so rifeli čutiti pest "nacional-frUde. Posebno brezposelni ®odno prizadeti radi zniža-, podpore za 10%, vrhtefa pa f itotisočem groze 8 popolno pbo "dole".
|ad milijon brezposelnih, ki
u podporni listi, je prejelo flide vprašal ne pole, katere njo izpolniti in katere bodo Sle »njih iztrebljenje s podse liate. V bodoče bodo le || deležni podpore, ki se na-jijo na statusu beračev, to je, dmajo nikakih dohodkov od ikoli in so brez sredstev. Prizadete bodo najbolj druži-Ako na primer dela kateri I družine ali pa prejema ka-dohodke, brezjioselni član (družine ne bo več prejemal Ipore, razen če so dohodki fine nižji kot pa znaša brez-dnostna podpora. V tem Esju bo družina prejela le di-enco med dohodki in vladno Iporo.
lovi sistem bo veliko slabši je bil stari, 'dokler ga ni iz-iiaia bivša delavska vlada, je odpravila "red tape" in Idirala sistem podpore v in-su brezposelnih. Po novem mu se angleški delavec ne doeti ločil od ameriškega de-a, ki je prisiljen iskati po-
■ti, da je berač, predno se omilijo kapitalistični mik>-
kži.
fljub vsem volilnim obljubam ■šenih torij cev pod vodstvom tDonalda, da bo njih zmaga prečila nadaljnje pogrezanje & v ekonomsko močvirje, iposdnost stalno narašča, »r je na krmilu nova vlada, t število brezposelnih zviša-i približno sto tisoč, oleg znižanja podpore brez-toim je bila reducirana tu-toa vsem vladnim uslužben-. uključivši učitelje, za deset Kkov. To pa je komaj pri-k še težjih časov za angleško *«tvo. Kadi uvozne carine, je sedanja vlada ta prihajati, »e bodo zvišala tudi : iivljenskim potrebščinam, konomi in delavski voditelji »kujejo, da se bodo cene zvl-°kroj( 25' <. Do tega bo del-Tipomogcl tudi padec angle-v«lute. ln ker je Anglija v 1 meri odvisna od zunanje kot katera druga deže-Evropi, je padec valute že na M'\,i efektivna carina. Z tnim carinskim zidom se bo »odarstvo dežele le še po-ialo.
4 drupi strani pa delavstvo 1 velikimi mezdnimi bo-
*	rih<Klnje leto potečejo po-
*	»koraj v vseh industrijah. J? vlada prva pričela z re-
je razumljivo, da bo-e zaht«-; ali tudi podjetniki, neizogibni. V to bo
*tv<> prisilila ie podražitev jK.trebičin. Ironija rtzr»" r v primeru z obljuba-,n "tratili MacDonaldovlh
*	pri zadnjih volitvah je
v .dna. BriUko delav-1 t* J" u, r »i »čutilo v vsej na-v "'•'■nji iHKiočnoeti.
Ukiajoaja lastaiaskik pravic v krizi
Ker te pravice ovirajo pomožno •kcijo, jih ^ treba odpraviti, pravi socialistični poslanec
Harrisburg, Pa. — (FP) — Vzlic veliki bedi, katera prevladuje med brezposelnimi v Penn-sylvaniji, ni državna legisjitura, ki je bila sklicana z namenom, da reši to vprašanje, storila še ničesar v tem oziru, odkar je bilo otvorjeno izredno zasedanje.
Zadnje redno zasedanje, ki je bilo zaključeno pred petimi meseci, ni hotelo razpravljati o tem vprašanju. Poslanci so se rogali socialistu Hoopesu iz Readinga in ga motili v govorih, ki so se nanašali na odpomočno akcijo. Na izrednem zasedanju so poslanci videti bolj naklonjeni Hoo-pesovim izvajanjem in ga bolj pozorno poslušajo.
Hoopes je primerjal sedanjo depresijo vojni in predlagal, naj legislatura razveljavi lastninske pravice, ki ovirajo izvedbo odpO-močne akcije za brezposelne. Dejal je, da ao bile tudi politične pravice suspendirane v zadnji vojni ter urgiral državni dohodninski davek, direktno od pomoč in zavarovanje proti brezposelnosti Kritiziral je tudi gover-nerja Pinchota in poslance, ker niso storili ničesar za brezposelne na zadnjem zasedanju legis-lature.
M. A. Musmanno, ki je vodil
10 PBEDL02IL NOV AMENOMENT K USTAVI
Ako bo sprejet, bo dal koagresu moč, da bo lahko reguliral delovni čas v vseh industrijah
Washlngton. — (FP) — Kon-gresnik Crosser is Clevelanda bo kongresu predložil nov a-mendment k zvezni ustavi, čigar namen je, dati kongresu moč, da bi lahko reguliral delov, ni čas v vseh industrijah. To bi bil XX. amendment. Sedaj ima kongres moč regulirati delovni čas le zveznih uslužbencev in na železnicah, ki so edina industri-a, nad katero Ima kongres kontrolo.
Specifični namen tega amend-menta je redukcija delovnika, car je razvidno is njegovega >esedila, ki je: "V svrho pospe-litve splošnega blagostanja ima kongres moč, reducirati število ur dnevnega delovnika, za katerega so možne zakonite pogodbe o zaposlenosti."
Crosser je predložil ta amendment le v zadnjem zasedanju, ampak je bil ignoriran. Sedaj pravi, da se bo boril za njegovo sprejetje v prihodnjem zasedanju. Dal mu je tudi novo interpretacijo in pomen. Njegov namen naj bi bil, pravi kongres-nik, dati delavstvu pridobitve .p ugodnosti, ki jih nudi razvijajoča tehnika produkcije. Cim-)olj bi se izpopolnjevala produkcija, tem krajši naj bi bil do-ovnik, kar je potrebno sa stalno zapoalltev vsah delavcev.
V ta namen bi kongres ustanovil losebno komisijo, ki bi
------... boj proti premogovni In železar- novU ^^ kc
gl SSSffe v o!i tvah H z v olje n s^nHc^je	rfeW«lh r..
predložil resolucijo, ki je vsebo- ** Produkcije in delovnih raz-
vala peticijo, naj kongres odobri ^iiaTL^ oTs^ki ^n izdajo bondov v vsoti pet mili- ral,lJE bi P0«*«1« o vsaki in
jard dolarjev za 'konstrukcijo javnih del. Resolucija je bila poražena z veliko večino glasov.
Državna delavska federacija podpira governerja Pinchota in njegov program glede novega davka na cigarete, gasolin in nekatere druge stvari. Denar, ki bi prišel iz teh virov, se bi porabil za podpiranje brezposelnih.
Plnchot je tudi priporočil a-mendment k ustavi, ki bi dovoljeval zasilno apropriacljo v vsoti dvajset milijonov dolarjev. Ta vsota naj bi se porabila za pobijanje brezposelnosti, toda ta a-mendment mora odobriti legislatura in volilci potom referenduma, ker ustava prepoveduje direktne denarne dovolitve v te s vrhe. Celo bondna izdaja za pomožno akcijo toora biti odobrena na dveh zasedanjih legislatu-re ln splošnem referendumu, kar vzame najmanj dve leti časa.
Hk-*
Ti, t*
*>no\ n,,
Cedila ocenitev "r Unlnine JMi-ld. Dl. — Državna J' v »rndo sklenila, da "" <eni vas osebna la-^ w kraju Cook v svrho ob-*nJ» *a kto 1930. Governer poaebno komisijo sa to ■ ** w«dlsgi sklepa je tre-"^'t i večji del davkov t 'n poslopij ns premični
Obsodbe dntifasi-stov v Italiji
Sodišča ao obsodila 124 oaeb v izgnanstvo. V petek se prične nova obravnavi proti tržaškim Slovencem, ki ao obtoženi antlfašistlčaih aktivne*!
Rim, 3. doc. — V oktobru in novembru se je vršilo pred mi-litarističnim tribunalom aa zaščito države petnajst obravnav proti 148 osebam, ki so bile obtožene, da so kot Člani komunistične stranke širili protlfašl-stovake in puntarske tiskovine. To je razvidno Is aodnlh rekordov, ki so bili včeraj objavljeni. Od 148 obtošenoov, proti katerim so se vršila obravnave, je bilo 124 spoznanih krivim in obsojenih od 18 mesecev do petnajst let v izgnanstvo na kaznll-niške otoke. Skupne obsodbe ana-šajo več. kot 500 let zapora. V prihodnjih dneh 4* vr*Ue nadaljnje obravnave pred mlli-tarističnim sodiščem.
Jutri se bo otvarlla obravnava proti 27 obtožencem, med katerimi je večje število tržaških Slovencev. ObtoAani so terortsi-ranja in antifašlstičnih aktivnosti.
Obravnave, ki ao se vršile v mesecu oktobru in novembru, dokazujejo, da ja protifašistična agitacija najbog raaširjena v industrijskih mestih ns severu in v tržaški okollot, kjer Sloven-cl ln drugI Jugoslovani tvorijo večino prebivalstva. Mesta, v katerih so bili antlfašisti aretirani, uključujejo Milan, Anco-no, Genoa, Bologno, Parmo, Reko ln Zader.
Pregled poteka obravnav kaže, da je propaganda proti fašl-zmu močno raaširjena; VeČina obravnav je trajalo aamo an
JAPONSKA HOtE KONTROLO NAI MUMIJO
Tokio protestira proti Imenovanju nevtralna komisije, ki naj bi pretakala situacijo v Mandžuriji. — IJga narodov vznemirjena vsled novih sahtev ja-panake vlade. — Manjši spopadi med Kitajci In Japonci
dustriji posebej in skupno za vse ter priporočala kongresu spremembe delovnih ur.
Ta interpretacija Crosserjeve resolucije je gotovo dalekosež-na. Reakcionarcl v kongresu in zunaj jo bodo odklanjali, kakor tudi amendment, ker v slučaju sprejetja bi pomenil veliko vmešavanje v "privatno iniciativo." Pričakuje se pa, da bodo Cros-ser j a podpirale delavske orga-nizaclje, ker glavna zahteva n. pr. železničarjev in tudi Ameriške delavske federacije je, skrajšanje delovnika.
Redukcije mead v tekatlinl Industriji
Utics, N. Y.—<New York Mills Corp. in druge tekstilne kompa-nije v tem mestu in okolici so odredile redukcijo mezd za deset odstotkov, ki stopi v veljavo 10. decembra.
Tokio, 8. doc. — Vplivni ja-ponskl krogi urgirajo imenovanje komisarja sa Mandžurijo, ki naj bi nadziral ln upravljal mili-taristlčne ln civilne sadeve. Njegov glavni stan naj bi bil v Muk-denu. Izvajal bi kontrolo nad japonskimi upravnimi posli v teritoriju Kwantung, nad japonskim generalnim konsulatom v Muk-denu, nad juinomandšursko Železnico in kwantungško armado.
Teklo, 8. dee. — Japonski u-radnlkl ao vteraj poudarili, da japonska armada na bo vkorakala v predlagano nevtralno oo-no okrog Clnčowa, $e se bo armada ln vlada generala Cang Hsueh-lianga, odstavljenega go vernerja Mandžurije, umaknila iz tega teritorija. ■ To naznanilo je bilo objavljeno potem, ko je Kenklftl Yošlsawa, japonski delegat, Iz Parlaa obvestil svojo vlado o daljši deklaraciji, katero namerava Arlstlde Brland, predsednik Sveta Lige narodov, ukljutltl v resolucijo, ki se nanaša na situacijo v Mandžuriji. Ta deklaracija bt omejila japonske mlllUrlstične akcij« v nevtralni coni izključno na stvari, ki se tičejo protekclje Japonske lastnine In življenj. Dalje določa, da nevtralna komisija spremlja Japonca pri takih akci* jati. Japonci praviju».^U t§ JUl-gostija dokazuje, da Liga naro-
sodbe. Obsojenci, rasen par iz- .—--------- -----
Jem, so povečini delavci — šo- dov ne zaupa japonski armadi ln
Je tudi nepraktična.
Pariš, 8. dac. — Uradniki Lige narodov so vsnsmirjenl vsled poročil, da bo Japonska saMevala odstop kitajske civilne vlade v Mandžuriji kakor tudi odpoklic njene armade. Uradniki prlins-vajo, da bi to preprečilo mirovni program Lige narodov, ki skuša izravnati spor med Kitajsko in Japonsko, ako bi slednja adoptl-rala tako taktiko.
Mttkden, Mandžurija, 8. dee — Manjši spopadi med Kitajci ln Japonci ao bili včeraj v teku v dvrft krajih.
Japonsko vojaštvo se Ja spoprijelo a kitajskimi četami, ki so napadle Japonsko posadko severno od Mukdena. Druga bitka se ja vršila v bližini vasi Talal v severni Mandžuriji. Izguba niso bile objavljene.
Z obravnave proti rudarjem
Državne priče ae zapletle v proti-slovja. Judež med obtoženimi rudarji. Intimldaelja prič. Presek uclja raztegnila obtožnico
LAtlll RUDARJI VttUVSOBHO
KmIMJ. UMgala v Nffi
Dobila je 52 sedežev v parlamentu. Delavski gtsmovl nsrsstli
Wellington. N. Z„ 8. dec —Koalicijska stranka pod vodstvom premijerja G. W. Forbesa je zmagala pri včerajžnjih volitvah v parlament. Volitev se Je udeležilo veliko število volilcev.
Reform Isti In združene stran ka, ki tvorijo koalicijo, so dobili 62 sedežev, laboriti 24 ln neodvisna stranka tri. Vsi komunistični kandidati so bili poraženi.
Število delavskih glasov se je povečalo v Aucklandu, Welllng-tonu in drugih Industrijskih mestih. V prvih dveh mestih so bili Izvoljeni vsi kandidati delavske strsnke.
Vsi bivši člani koalicljekega kabineta, izvzemši David Jonesa, poljedelskega ministra« ao bili ponovno Izvoljeni. Vladna stran, ka je v svoji platformi naglaša-la. da se bo zavsels sa od pomoč brezposelnim, dočim Je program laboritske stranke uključeval soclalizlranje in kolektlvlzlranje Industrij ter vlšjs dsvke ns vsilite dohodke.
Rudarji ae vrnili na delo
Cadiz, O. — Po enomesečnem Štrajku proti Ohio 4 Pennsylvs-nis Coel Ca, ki je znidtala mezde za 6%, so se rudarji vrnili ns delo in sprejeli redukcijo. Dnevna mezda je bila prej od |8.80 do %A2b.
ferji, kovači, tesarji, mizarji, krojači in mehaniki. Fašistični rekordi pokaaujejo, da so obsojenci prlznsll obtožbe proti njim,
Baadi JaiboTilVLoatloaa
Napor zadnjih dni Ja Isčrpal nje-gove moči. — MacDonald pravi, da Indija ns mara aeodvla-noatl _
London, 8. dec. — Mahatma Gandl, voditelj indijskih nacionalistov, je moral včeraj ostati v postelji, ker se je težko prehladi! in ga muči vročinska bolezen.
Pomanjkljiva obleka, ki jo je nosil v mrzlem ln vlažnem londonskem vremenu, ter utrudljivo delo na konferenci "okrogle mize," ki je bila v torek zaključena, Je lačrpalo njegove moči. Razočaranje, ker Indija ni dobila neodvisnosti, je tudi vplivalo na Gandija in strlo njegov fizični odpor.
"Svetnlkovs" bolezen je preprečile objsvljenje njegove Izjave, lutaro je nameraval podati danes. Pričakovalo se je, da bo Gandl v tej Izjavi raaločno po-jasnll svoje in svojih pristašev stališče, nanašajoč sa na predlo-
ge britske vlade glede altuaclje v Indiji.
Premijer MacDonald jo včeraj pojaenl! v parlamentu, da njegova vlada ne pripravlja nl-kake leglslaclje, ki naj bi dvig nila Indijo na status avtonom nega domlnlona. "O kakšni kom pletnl neodvisnosti," Js rekel MacDonald, "ne more biti govora In Indija ja tudi na mara
Mt. Hterllng. Ky. — (FP) — Da "država" nima čistih rok pri prašekucijt rudarja W. B. Jonesa, tajnika lokalne organizacij« UMVVA na Kvartsft, je bilo razvidno na obravnavi is Izpovedi njenih prič, ki so se zapletle v protislovja.
Medtem ko Jt državna priča Moee King, pohsbljen veteran, Izpovedal, da je ob času streljanja videl Jonesa na nekem mostu, v bližini katerega je prišlo do spopada med rudarji ln depu-t i šerifi, ja druga državna priča, R. B. Daviš, ki je bil v Istem času zaposlen pri popravljanju mosta, rekel, da ni videl obtoženca na moatu ob Času spopada.
Državni presekutor si mnogo priaad«va, da bi dokasal, da J« Jones na unljsklh sejah hujskal rudarje na napad. J. W. King, državna priča, je rekel, da Je bil navzo* na mnogih sestankih rudarjev, ampak nI nikdar slišal obtoženca, da bi bil nagovarjal rudarja, naj obravnajo z deputi-Jem Danletsom, ki j« bil v bitki, poleg dveh drugih, ubit
Med obtoienci Je tudi Judež, rudar Tom Hlcks. On sedaj nI več obtoženec, ker Ja poetal državna priča. On ae je pritožil radi Intimldaelja s strani sagovor* nika, ki mu je baje sagroail, da ga bo prosakutlral radi krivega pričanja. Zagovornik ja bl^nato kaznovan radi žaljenja sodišča.
Na drugI strani ae tudi obrambne priče pritožujejo radi intl-mldaclj. Zamorski pridigar Gll Green, ki Ja obtožen kriminalnega sindtkatlsma, Je lapovedal, da sta ga a rovolvefjl hotela prisl-K1 v avtomobil dva moška, ven-ar pa radi Uga nI bil nlkdo kaznovan radi žaljenja sodišča.
Značilno je tudi to, da Je bila obtožnica proti Jonesu takoj po prlčetku obravnave raztegnjena na zaroto a namenom, da bo to omogolllo prosekutorju pri po-rotnlklh ustvariti predeodke s rdečim strahom. Pri obravnavi Bumetta sa ta Igra nt obnesla. Največja prednost daje raztegnjena obtožnica proeakucijl pa « tem, da Ji ne bo treba dokazati, da Je Jonaa faktično streljal, ampak le, da J« drug« nagovarjal na izgrede in napade.
Msvafci Ms vabi mleto Hfl
Coilege ©tvori HI© sto fttudon
Bornett (aa Obtožen Je Ml ma levi je B. B. GeMea. glavni okrog 40 radarjev la eedal proč
roki).
v Harlsmm. Kr . ki je bil la prvi postavljen prod emdlšie. Hmrmetta. aa demal pa ajegovs tema. Obtoženih J v taka.
je še
Comamivealth
novo
Mena, Aik.-(FP)-4Ho mladih delavcev in delavk, ki si žele zpopolalti svoje znanja v ©živ-jajočl atmosferi mllltatne de-avske ždle, Ima priliko sa vpl-sati ta prihodnjo trimesečno šolsko dobo Commonwealth Col-re-a, Mana, Ark. Novi termin prične 21. decembra.
V UJ šoli nI nobene brezposelnosti, kar so vsi, študenti In profesorji, zaposleni poleg uče-nje tudi s ročnimi deli ns 820 akrih obeežnem posestvu, kjer se šols nshaja. ftolnlna stan« zs tri messce ls $40, kar uklju-čuja hrano, stanovsnjs In perilo. Atudanti ln tudi profeeorjl delajo na teden po 20 ur In je učenje združeno z delom,
ftolskl predmeti se nanašajo na socialne znanosti ln probleme, zgodovino ln ekonomijo, žurnaliiem in jezikoslovje. Fakulteta Šteje 12 Inštruktorjev. Prednosti pri sprejemanju študentov Imajo tisti, ki se zanimajo za delavska vprašanja ln gibanje,
^^■mpajpiM
PovadaM ao, da ao brea denarja
In da so JUi hotelirji vrgH na cesto, ker niao mogli plačati računa. Nadaljnje lapovedl o strahovladi nad rudarji v o-kraj« Harlan
Mount Hterllng, K3. dec. — Krog sto rudarjev, prič v prilog obtožencu W. B. Jonesu, Je sinoči navalilo na sodno dvorano, kjer se vrši obravnava. Povedali so, da ao lačni ln zagroalll ao i nasilji, kar je laavalo hitro akcijo od strani države. TI rudarji so prlžll sem is okraja Harlan, da nastopijo na aaallšanju In mnogi so pripeljali a seboj svoje družina.
Tukajšnji hoUUrJl ao jim aad-nja dva tedna dajali hrano in stanovanja, toda včeraj, ko Ja račun naraatel na I1J00, ao Jim povedali, da ne more Iti več tako naprej, ker nI nobene garancij« ta poravnavo računa, ln Jim odrekli stanovanja.
Tako so ti rudarji prišli v sodno dvorano In pojaanlll situacijo sodniku.
"Dobili nismo vačerja In hotelirji ao naa zapodili," Ja dajal' eden od rudarjev. "Žensko In o-trocl ao lačni ln nekaj se mora takoj storiti sanje, drugače aa bo nekaj sgodllo."
Sodnik ja takoj poaval pomožnega državnega pravdnlka Sam H. Browna is Frankforta. Ko Je prispel, so zagovorniki ln sodnik konferirali a nJim o situaciji. Konforanoa je raaultlrala v obljubi, da bo država skrbela aa naeičevajije prič In njihovih družin. Tistim rudarjem, ki so te pričali, Ja bilo povedano, naj akr-
Na včerajžnjt obravnavi J« bila predložena nova evidenca, ki ja podprla trdltv«, da J« brutalno postopanj« ln stithovlada premogovne kompanlje Izzvala Izgrede v Kvartsu, v katerih so bili ubttt štirje kompanijskt policaji, ln ne Joneaovl hujakajočl govori,
John B. Oross, bivši jotnlčar In poaneje član rudarake unija UMWA, ja bil najaanlmlvajša priča na včerajšnji obravnavi. Opisal je trpljenja tn obupen položaj rudarjev v okraju Harlan. Zanikal je obdolžit©v, da J« podžigal rudarje na upor ter dejal, da jim Je svetoval, naj rabijo glasovnice za odpravo rasmer, ne puške. Rekel Je, da so oblasti v okraju Harlan, med Umi sodniki In šerif, vedno sUll na atrani premogovnih operatorjev, ki ao Imeti rudarje sa prave sužnje. Rudarji so morali delati od lt | do 18 ur na dan, toda zaslužili niso ničesar In njihove družine so morale stradati. Povedal je, da so kompanijskt policaji tn u-radnlki grozili z nasilji In smrtjo rudarjem, ki so posUU čUnl unije. Oblasti so vse to ignorira* la ln rudarji niso Imeli sploh nikakih pravic.
Ogrski fašistični vodja sretlrsa HudapešU, 8. dee. — l*dlslaus Temeevarr, vodja ogrske fašistične organ laactJe, Js bU včersj a-retlrsn v zvest s nsj novejšim I zsrotsml sa protlvladne puče.
Upanje glede reorgsslslrssja de-Isvske bsnke Izglnlb
New York, — Ns zaslišanju o načrtu, ds Manufacturers Trust Va. prevzeme ImeUk Foderatlon Bank 4 Trust Co., ki Je zaprla vraU prod par tedni, je bila pa-tlel J a glede reorgsnlzirsnjs banke odklonjena.
Federatlon Bank k Trust Co. Js blts nsjvečjs dslsvsks bsnka v Ameriki. Wllllam Gromi, predsednik Ameriške delavske federacije. Je bil načelnik dlrektorija, ko je prišel polom. VlsgaUlJl ne bodo trpeli velikih izgub, na-znanja državni upravlUlJ propadle banke.
Klnetelm peta Je v Ameriko
Antmrerp. Belgija, 8. dec. — U-čonjak Albert RtneUln In njego-I ve žens «U se včersj ukreala na parnlk l*ortUnd, ki ju povoda proti Kaliforniji. Potovala boeU skozi panamski prekop In pridela v Us Angelee 29. decembra.

PKOBVETX

PROSVITA
ENLIGHTBNIIBNT

<N~. M. 1SS1) to *M i* i ta
P«Mnr«to J*
Individualizem ameriikega delavca
Kako delujeta "krepki ameriški indivi-vldualizem" in "individualna iniciativa" med delavci v Baltimoru, je nekoMko opisano v bal-ttmorskem čaaoplau The Sun.
Omenjeni liat pile, da eo m manašerji treh največjih korporacij v Baltimoru udelefili pojedine "Community fonda" in zagotavljali voditelje fehUrake kampanje, da bo letoe lahko zbrati dvakrat večjo vsoto denarja kakor v prejAnjem letu. Ljudje, kl Se delajo, so Uko oplašenl, da ao pripravljeni dati vaak prispevek bret ugovora, samo da oeUnejo na delu. In delavci, ki so brez dela, so voljni prijeti za vsako delo za vzako plačo. Trije manalerji ao izjavili soglasno, da se boje oglašati za deset mol po trf doUrJe dnevne mezde, ker naval bo tak, da lahko pridejo izgredi.
"Broapoaelni ljudje ao zdaj pripravljeni delati za vsako mezdo: za tri dolarje, aa dva aH pa za en doUr dnevno — delodajalec naj kar aam poaUvi ceno," ao rekli manalerji zadovoljno. Mlss Anna D. Ward, glavna Ujnica dobrodelne organizacije, Je pa povedala o dolgih vraUh prosilcev, ki sUje prod njenim uradom dnevno ln čakajo aa pomoč.
"Kar je najauačttaajšs pri teh ljudeh, Je njih pohlovnoat in ponižnost, • katero prihajajo in nam raaodevajo avoje stiske In potrebe," je rekU Ujnica.
Z njo je soglašal tudi aodnlk T. Bayard Wllllams, ki je opazil enako akruianoat pri stotinah brezposelnih delavcev, katere ao privedli pred njega zaradi evikclj.
"TI ljudje so htgubill vso voljo ln vse upanje in obnašajo se kakor neme šivali," je dejal sodnik. "Se govoriti se Jim ne ljubi. Ako jih vprašam, dali imajo kaj denarja za aUnarino, so tiho, kakor da ne allšljo; tu pa Um kdo zine, da nima centa, da bi naaitil lačno deco ..
Tako poroča Tho Baltimore Sun.
Ne pozabimo, da ae U godi v Baltimoru, v Ameriki, ne kje na Irakem, Španskem aH na Balkanu. Nič bolje ni v New Yorku, Philadel-phljl, PltUburghu, Chlcagu in v drugih meatih Amerike.
... Pripravljeni delati za vsako plačo, sa dolar na dan ... Oplašenl ln voljni dati vae, U da al ohranijo boren zaalulek . . . Pohlevni ln ponllnl.., Molče kakor nema llvlna . ..
Tak Jo robustni Indivlduallaem ameriškega delavca! Taka Je Iniciativa ln volja t
MedUm pa kongresnlk Hamllton Flsh, znani mazač, kl lovi "rdečo nevarnost" po detel i, brblja sledeče:
"Kapitalizem Je naredil la ameriških de-tavcev najbolje plačane, naJbogaUJŠe ln naj-z reč noj le delavce nf svetu!"
Kdor Še to verjame, U veruje tudi v copr-nloe, strahove, vile, rusalke ln MlldavU, kl dovaU orehe s severnegs tečaja ...
Glasovi iz titaelbin
Premogovni Burbonci
Waahingtonakl organ šeleanlčarakth delavcev "Labor" poroča o nedavni konferenci premogovnih magnetov v PltUburghu. Vse premogovne družbe vzhodno od Mlealaaipplja so bile zaatopane. Magnatje ao razpravljali o načrtih, kako bi ozdravili induetrljo mehkega premoga, kl Je še nekaj let v kaoeu. Predloženih Je bilo okrog pol ducaU načrtov, nekaj tudi takih, kl uključujejo akcijo kongrsaa ln domačih zbornic premogovnih držav. 1
"Labor" ao čudi, ker so premogovni baroni razpravljali le o avojlh InUroalh, alao pn niti s eno beaedloo omenili rudarjev ln njih mezde, njih zahtev in teUv. Tako eo govorili la aklepali, kakor da rudarjev sploh nI. kakor da Je njih kapital edini element v produkciji mehkega premoga . . . Tudi konsumentov aH porabnikov premoga nlao omenili: edino oni, baroni premoga, so vaa, edino oni sami štejejo .. .
"Premogovni buetneas v Ameriki Je v rokah naJatuptdneJSih ta najbolj tiranskih re-akekmarjev." pripominja šaleanlčarakl organ. "Celo najbolj naaadnjaški Borbene! ao bili radikale! v primeri a ameriškimi mngnati pre-
Dotroitako v«nt»
Detroit, Mick. — Hodim po u-llcah in vidim mnogo iztradanlh in izčrpanih delavce*. Vprašam se, da kje je tioti kip Svobodo, ki stoji pred vrati Amerike. Delavstvo danes pa še nI zrelo zanjo. Pa tudi Še ne bo, dokler bodo med nami zdražharji
V Proaveti sem čltal dopis od tukaj, ki ga piše P. B„ kateri pravi, da ae vodi krog SDD aamo osebna politika. On morda Še vedno misli, da jt kje v starem kraju na pašniku, kjer je črednik zatrobil, po je prišU čreda skupaj. Tukaj ne gra tako. On piše tudi o skupnem dolu, njemu samemu pa je skupno delo deveU briga. Ako bi bilo drugače, bi sodeloval pri skupnem dolu ta delavske interese. Na vaak način so bomo morali skupaj vzeti Ur skupno naa topiti vaopovaod, ako bomo hoUli kaj doeeči, ne pa ao cepiti v razne grupe.
Na prošli seji SDD ae je razpravljalo o delavskem položaju. Sklenilo ae je tudi, da ae priro-diU dve Igri, ena na starega ie-U večer, druga pn novega lata dan. Obe igri bosU zanimivi in vredni, dn ju uride vsakdo pogledat. Obširneje o tem bo poročeno poant J t.
federacija društev SNPJ tudi lepo napreduje. V načrtu ima sedaj, da priredi veselico enkrat po novem letu. — Društvo št. 51« SNPJ pa priredi večerinko dne 20. dec. Na programu bo mnogo, zanimivih točk, zato pa ao vae le aedaj opoaarja, dn prideU vsi na U zabavo. Pripravljalni odbor bo uredil vae potrebno in za vae, da bo zabava čim popolnejša. Pridite vai!
Frank Tehovnik, član.
Batno t veh oda
EUsaboth, N. J. — Leto 19S1 ae bliža evojemu koncu, in U do-pis som napisal par dni po Zahvalnem dnevu, ki je purltanaki dna bogatašev v Zedlnjenih državah ameriških.
Komu in za kaj ae naj deUv-atvo v mestih in kmetje na kmetijah zahvalijo? Ali morebiti an-to, ker so jim plače znižali in co. ne kruhu pa zvišali kljub temu, da je farmar prlalljen prodati pšenico aa eramotno nizko eenoT AU zato, ker mirne aUvkarje pretepajo in aupJrajo v smrdi j i-ve ln netdrave joče, v kaUre spadajo nekaUri policaji in drugi pobojniki, plačani od ljudatve in najeti an pretepenje deUvatva od republikancev in demokratov?
AH se naj brezposelni, katerih Jo na milijone, zahvalijo zato, ker v najbolj bogati deželi na svetu morajo stradati in umirati od lakote v parkih, ln še na-htevajo od vlbde brezposelno podporo ali zavarovanje, tedaj pe pošljejo bruUlno policijo in poboj n tke, kateri imajo napolnjene trebuhe, ln namesto podpore ali živeža, jim dajo z kropeljci pO glavah ln jih vržejo v ječo kot nevarne bOl|šov(ke in prekucu he? All ee i*J ljudstvo v Jugoslaviji zahvali ta brutalno diktaturo in prialine odprte volitve v aenci ftandarslrih bajonetov? Tako tudi v Italiji, Kumunljl. na Petjekem itd.
Ali ee naj KlUjd zahvalijo Ligi narodov ta pomoč, katere ne bodo nikdar prejeli? Ali ae naj zahvalimo za mir? Kaj še. dokler bodo delali za proflt vojne ladje in drugo morllno orožje, paš nI potrebno m i aH ti na mir. Edino dobra deUvaka zavednoet v politiki bi doeegla Ijudakl -nir, svobodo In blagoetanje ljudstva' po oelem svetu. Da bi po kaj U-kega dosegli. Je treba, da deUv-ci kmetje In mali obrtniki eku-pej nastopijo proti izkoriščevalcem t bojkotom ln r vasmi mo-K očimi sredstvi, da bi ae priallllo bogataše aa ratdeliUv proflU med tlsU, kateri delajo.
Delavci, kaUri «edaj spadajo k različnim političnim organlaa-rijam. M asoraM skupna delava-ti ln Izvoliti delava k e zaetopnlke v detelne in državne »kuplčlne II parlomanU. Ce bi prišlo do bi bH
Zakaj ao "Labor" čudi? AU ao morda ata-rukopitni voditelji rudor)«v doli mognetom kak povod, da bi se beli rudarjev la jih upo> štovali?
Delavske razmere v Eliaabet-hu in okolici: kdor ima delo, se počuti srečnega, čeprav ni vredno, dn ae imenuje delo, ampak enžanjatvo nizkih plač. Delo ee tukaj aedaj prav težko ali aploh no dobi, kljub temu da jo mnogo induatrijakih podjetij vsake sorte.
Za Miners' Relief fond soc. stranko sa premogarskoeUvkar-je ao darovali na seji društva št. 640 SNPJ meseca septembra An-dy Sprogar $1, Joaeph Oblak $1, 50c M. Brat a nič, 46c Louia Bet-tljaa; po 06c: Štefan Černe, Jakob Turk in N. Juray. Skupaj 18.70.
članom in članicam druitva MO SNPJ priporočam, da preči-tajo v Proaveti naznanilo društva za aejo 13. decembra.
Andy Spregar, član.
Naša društva
Mihraukee, Wle. —- Pred petintridesetimi leti nt bilo v mil-wauškem okrožju niti 85 Slovencev, zdaj pa se računa, da nas je nad 15,000. Petintrideset let hodi naš narod po miiwaušklh tleh, gara in trpi in ae bori za evoj ob-sUnek, pri Um pa je bil še toliko energičen, da ai jo uetanovil tukaj, prav toliko društev, kolikor let živi že tukaj. Da, približno toliko društev imamo med sabo.
Največ teh društov Je bratskih in podpornih. Za našo osebno protokcljo smo si jih ustanovili V slučajih bolezni in smrti nam alužijo. V tem smo prav dobro preskrbljeni. Imamo pa mod Umi tudi 6 društev, kolikor mi Je znano, kl ao naaUla zato, da zdržujejo naš maternl jezik, pesem, glasbo, dramo. Ta društva so tehtnica našo izobragbe in kulture na tujih tleh. Čim več imamo Ukih društev, tem bogatejši amo kulturno. To so naši pevski in dramski zbori in klubi. Lahko rečemo, da ao le41 hrbtenica vsega društvenega in narodnega Ur javnega življenja med nami. Prenehajo naj oni a njih delovanjem, in ugažal bo vaa drugi napredek v alovj naselbini. Zato pa zaslužijo podpore naa vseh.	i ■Vselej kadar ellšim, da ima kakšno slično društvo kaj v dvorani, jo ni stvari, da bi me zadržala doma. Prvič zato, ker eo igre moja duževna hrana, in drugič, dn prispevam mali del k velikim ztroškom, ki Jih imajo toka druitva za vzdrževanje. S Uko zavoatjo ae tudi v splošnem odlikujejo tukajšnji Slovenci, ker vidimo, da so dvorane najbolj polne ob priredbah iger in poami
■Zdaj zopet beremo in slišimo oglašati zgodovinski slov. biser, igro 'Mlklovo Zalo'. Igrala ae bo
v nedeljo 18. decembra r South
f
Side Turn dvorani To bo zadnja večjih letošnjih igear zato bo pa tudi najlepša. Saj to je
v človeku že prirojeno, dnnaj-rajše prihrani najboljše na zadalo.
Malo jc Slovencev, da ne bi bili že v zgodnji mladosti Č1UH povesti Ml k love Zale. Poveet je lepa, a živi prizori v igri že mnogo lepši. Povsod, kjer so že igrar H to igro, pa naj bo Že v starem kraju ali v Ameriki, je bila dvorana prenapolnjena. Ponavljati so jo morali povsod. Jaz aem či-Ul in tudi že dvakrat videl igrati Miklovo Zalo, a dn bi jo v naš* naaelbini igrali petkrat, bi jo šel pogledat vsakokrat.
To me je napotilo, da se s tem dopisom pridružujem "booater-jem" Miklove Zale, ki jo bo igral 13. decembra dramski in peveki zbor Slov. doma prvič v Milwau-kee. Kličem vaem, pridite v tako velikem štovilu, da jo bodo morali tudi tukaj ponavljati, da se bo njih veliki trud vsaj deloma izplačal!—Prijatelj Iger.
Par naletov	*
Doyleetown, O. — Tekom moje dveletne bolezni aem mnogo poskusil. 2e parkrat aem čiUl v slovenskih listih, da naSi ljudje premalo zaupajo domačim zdrav, nikom, da ae preveč zanimajo aa klinike in v njih iščejo pomoči ko bi jo lahko dobili doma. Prav je, da se podpira domače najprej, ako je le mogoče, ako pa to nič ne toda, se je seveda treba obrniti drugam.
Obiskal aem mnogo, mnogo zdravnikov in vsi so bili enaki. Romal aem od enega do drugega: pilule, pilule, pilule, a meni pa Je šlo na slabše. BiH so le za dolarje. Na priporočilo tem šel k specialistu, kl baje ozdravi vae notranje bolezni brez operacije. Pretakal me jo in rekel, da imam tri rane na želodcu, katere mi bo on ozdravil, toda vzelo bo čaaa. Hodil aem k temu lopovu leto dni, dokler aem imel kaj denarja, in ko aem mu iadal ie nad tisoč dolarjev^ moja bolezen pa ae ni obrnila na bolje, dfnar je pošel in sem prenehal. Moja bolezen ee je aUbšala, omenjeni lopov pa še nadalje krade denar revnim ljudem, poleg tega pa ga še aedaj neki deVelandaki liat o-glaša. Ne dajte ae mu zapeljati! Pri vsem je bilo najslabšo to, da nisem nikdar dobil potrdila za Izplačan denar. Nato sem pričel hoditi krog 'dvadoUrskih' zdrav-zdravnikov. Eden mi je zapove-dal poatltl ae. To aem delal, šest mesecev, Uko da sem popolnoma obnemogel. Pa sem pravil mojo zgodbo človeku, ki jo slučajno aam že trpel na isti bolez-ni. "Pusti vze zdravnike in pojdi v kliniko, Um ti bodo povedali, kaj ti je storiti," je dejal Tako ae je tudi zgodilo. Natanko ao me preiskali Ur ugotovili, da i-mam gnile tonaile in alabe zobe, kar je povzročalo želodčne krče, nimam pa ne raka ne uljea na želodcu, kot so trdili drugI odrav-nikl. Glavna bolezen pa da je na pljučih.
Torej, ako bi jaz šol Ukoj v kliniko, bi ee mi ne bilo treba
» dbcei
ovetn. Kdaj pv!ietl»to aašaljei
leto sdrušenja vseh delavakfh po-Utičnik strank v Ameriki In v drugih dešelah?
Nn allki je John W. Dnvta. Ma ItU, kl adaj zagovarja pianletja je a dragimi vred t nek x J o.
I kandidat Dreiaer ja, kateri v Ken-
mučiti dve leti in zapraviti vee denar. V kliniki so mi pravili, da navadno pride k njim vsak bolnik že prepOtno, mesto da bi prišel Ukoj v kliniko, v kateri imajo vso pripravo, da ugotovijo vzrok bslsnni, in to jo v ttoeheo terju, MinneaoU. Kdor je priatK dot kot aem jat, naj at no dO preveriti, ampak naj ai Ukoj pomaga pri zanesljivih ljudeh, da ne bo zapravil vsega svojega premoženja. kot sem ga jaz ter da ne Jbo naša podporna organizacija SNPJ trpela posledic, kajti v mnogih slučajih so tudi zdravniki krivi, da ae bolniška blagajna izčrpavnfl^H
Paul VaMry:
O mitih in mitologij
Mit nli bajka je ime za vse, česar bi va zgoUnata način, da ima besedo i^ora, Uko rn
Svetujem rojakom, kadar ao|fWta*aga. Njih sodelovanj potrebni dobrih nasvetov, dla gredo v zanesljivo kliniko* četudi at človeku zdi, da mnogo sUne, sij bo na koncu kljub Umu mnogo na boljšem. Odkar aem naročnik na Proaveto, prečitam vae Člnn-
__amiala. VSi
do domneva, ki daje nekak pomen Ji ni govorici.
MialiU si, da aU čiUli v knjigah povedi o eni in isti zadevi, oziroma^ poročila o istem dogodku od več prič strinjajo med aeboj, čeprav ao enako osojne. Kdor pravi, da se ne ujemal da jo njihova istočasna različnost -
mi j.	tt8tv»n
W. . . Toda tisto neznansko ali tista
l W prav za prav niaU epeeobni za življ
dbbro počutita v nejaeooeti duhov |
ženske in ribe Je morska deklica ali
obliko rusalke pa lahko sprejmemo. M
na Proaveto, prečitam vae curo- Živa ruaalka mogoča? Po mojem Z! ke. VeUko Je prerokovanj veeh smo še Uki atrokovnjaki v znanostih
vrat. PredUgal bi, da bi ae včaaih dalo tudi kakšen dober naevet bolnim članom, kar bi koristilo njim in jodnoti. Vem, da ae bodo vai atrinjali a tem, da bi ao tabo delalo. Dokler smo zdravi, sku-	M
Šajmo jednoti korUtitl, kajti ko a. K*r pogino ob nekoliko točne j še m
- - dovanju, je bajka. Pod ostrino pogU
amo bolni Ji ne moremo. Kdor i-ma kakšen nasvet glede tega* naj ga objavi. Manj bolnih, več napredka.—Tony Perko.
Naše volitve
Aurora, Minn. — Zopet se bližajo mestne volitve na Aurori, zato pazite, da ne boete volili dhigorodcev v urade, drugače boste prej ali slej britko razočarani Kako dolgo ee boste Slovenci na Aurori dali voditi za nos drugorodcem? Vam so se lagali kolikor oe Je dalo, raztrosili eo vsakojake laži proti njim nasprotni stranki. Nobena laž jim nI bila pregrda, aamo da oo dosegli avoj namen.
Vi no voato, da ao ti ljudje v službi rudarskih družb, zato tudi nas strašijo, "ako ne bomo voHli zanje, da bomo odpuščeni od dela v rudniku". Kakor vsaki vidi, naa v rudniku zadoeti pritiskajo, a asdaj hočejo, da napravijo prave aužnje iz naz tudi doma.	,
Sedaj Je tukaj pravo dikUtor-stvo. Ljudjem a političnimi deli je naročeno, da no emejo govodr ti a človekom naaprotne etranke, akoravno je njih prijatelj, drugače bodo odpuščeni od dela. Kaj nI to dosti grdo, dn ao kaj takega pripeti v svobodni Ameriki? Kaj takega je dosti grdo aa najbolj nazadnjaške dežele na zve-tu. Slovenci ki so agitirali za U ljudi, da ao prišli v urade, naj se oramujejo svojega dejanja.
Kakor je vam le anano, kandidira ta mostnega župana neki nazadnjaški drugorodnl advokat. Ta človek Je napravil še dosti zdrašbe med našimi rojaki. Sedaj Je čaa, da mu pakašemo, dn ga ne maramo veš. Rojaki, v torek S. dec. je volilni dan. Izvolimo si može, kateri se ne uatra-Šija potegovati ae aa naa ia tej koristi naše naeelbtae.
Poročevalec.
Smrtim kota
Clinton, Ind.—-Dne 20. nov. je tukaj preminul rojak Frank O-mahne, član društva št 21Z SN PJ in SSPZZ. Pogreb ae jo vršil v nedeljo dnt 22. nov. civilno ob veliki udeležbi obiinatva. Pokojni je bil doma Iz Zagorja ln v Ameriki je bival 17 let. Obe dru-štvi aU mu izkazali zadrtje časti In poklonili lepe vence, Uko tudi društvo št. 306 ia Univerzala, Ind. It Chicaga sU prišli dve družini na pogreb, družini Viktor Zupančič in Joe Zupančič. Na pogreb je prišel tudi ain pokojnega, Edward Omahne, ia West Alliea, Wia. Vence ln cvet. lice ao poklonili tudi drugI posamezniki ln družine, katerim bodi izrečena zahvala skupno, kakor vaem oaUHm, ki ao nudili avojo pomoč na katerikoli način. Hvala vaem, pokojnemu Franku pa ohranimo trajep opomin!
Sat
Loraia. O—Pred kratkim sem prejela iz starega kraja pismo, ki me je obvestilo o smrti mojo maUre Jere Kavalar. kl jO preminula v Ratečah-Planici dno S. okt. po zelo dolgi ta mučni boleani v viaoki starosti 80 let BiU Je splošno znana kot merljiva In dobra šenn. kl je veaiej rada pomagala revežem. V Ratečah zapušča družine Sorjnv, Kavalar ln Oman, v Tratu Ivana Kavalar. Pokojni ohranimo trajen spomin!
(roj. Kavalar)
... znanostih nju, da bi mogli s neovrženim razlog sirenam življenje. Precej anatomij« « fije bi bilo treba, da bi jim ameli oi kaj drugega kakor to dejstvo: V naš ni še nihče nobene ujel!
mnogoterimi, sličnlmi udarci vprašan ločnih poizvedb, s kakršnimi se bodri < roža na vseh koncih in krajih, mrjo baj čo naa in ae silno redči favna meceni i Odmisli ... Bajke se razkrajajo na t ki jo širi v nas tdružna navzočnost nal lesa in našega čuU najvišje stopnje.
•Glejto, kako hude aanje sestavlj raznoteroat neodvianih vtiskov v vsen dramo, ki nas muči v apanju., Telo se lilo na roko; noga, ki se Je razgalila in i bodila odeje, ae ohladi daleč od ostale vača; zgodnji prepotniki vpijejo ob zor ati; prazni želodec ae izteza in droboi kak odaev velikega vzhajajočega aonci vznemiri mrežnico skozi zaprte veke . poedini podatki brez zveze; in nikogai bi jih prevedel na to, kar so, in na zna da bi jih uravnal, pridržal ene, zavrgel uredil njih vrednoto in nam omogočil il njih. A vai akupaj so kakor enaki vaem je treba enako zadostiti. Iz tega izvirna, abotna atvaritev, ki ni v sklad alednoatjo življenja, vaegamogočna, g stvarnja, ki aama v sebi nima nobenei U o namenu, nobenega izhoda, nobene n Enako je v podrobnostih budnega stan, z manjšo enovitoatjo. Vsa zgodovina i nič drugega kot igra kratkih hudih velikimi poaledlcami, a v spanju se dolge hude aanje s prav kratko in pra posledico.
Vaa naša govorica obstoji iz kratkih nih sanj; lepo pa je pri tem to, da obli včaai iz njih čudovito pravilne in čudo motne misli
V resnici je v naa toliko in tako ( bajk, da je domala nemogoče, točno našem duhu kako reč, ki ne apada med njih ne moreš niti govoriti, ne da bi u Jeslovll, in mar ne uatvarjam v tem ti mlU o mitu, da . ustražem muhavosti r miU? Rea, no vem, kaj ml je početi, d derem iz tega, čeaar ni, ljudje božji! močno biva beseda v nas in biva v vi človek ne vidi, na kak način bi se mog žati umišljav, od katerih ae nobena ne«
\ PomialiU, da Je jutrišnji dan bajk vesoljstvo bajka; da šUvilo, da ljube i istinitost kakor neakončnost, da pravi rod, peeništvo . . . aemlja aama sodi, nje! In aemeljakl tečaj aam apada med tinti, ki eo baje tja šli ao bili prepričan na njem edinole ia raaiogov, ki se ne da, od beaede . . . Vao preteklost sem poz* Celokupna zgodovina ni nič drugega ne ke in obstoji zgolj iz mizli, katerim m zujemo to v bistvu mitično vrednoto, d sUvljajo minulost Vsak trenutek I vsakem hipu v dozdevnost, in toliko da vek umrl, se že e svetlobno brzino i kenUvrom in angelom ... Kaj pravi* maj amo hrbet pokazali, komaj izginili ka, pa naredi javno mnenje iz nasJ kar poljubi!
Povrnem ae k agodovini. Kako občutno apreminja v aen, čim bolj ae o je od aedanjoetl! Cleto blizu naa so * zmerne bajke, kl jih ovirajo ne neverjei ati, gmotni aledovl nam malce krote d<
jo. Toda po treh ali žtirih tiaočih let od
rojetva je človek v popolni prostosti. » v praanlni bajko o Čistem traku, kjer ni tako reči, ki bi naHkovala Umu, kar tiče —> jo duh prepričan zgolj o tem, di ka| bilo, ia bistvene nujnosti si m<>ra domnevati prejšnje dejetvo, "vzroke , I ta vae, kar obstoji ali za to, kar je on. dobe. položaje, dogodke, bitja načeU. In čedalje preproeUjšo prigodbic« minjajo na proetodušne Indake kozmo« ae zlahka dajo sveeti nanjo, koam°w kateri ao Indi hoteli aemljo stranstvu bi ao jo zato	nam^
slonu ne plete; U žlral stoji ns žel^ rje, klima v sebi kaj vem kaki
r * * *
Najgloblji modrijan, najbotjr ^ fizik, K-ometer, najbolje	1
sredatvi, ki jih jt Laplace močke aa najtenkoumnejšo ananzo aejo In ne znajo atnrtt! nič bdjtefa (Dede aa S. siteai)
DECEMMU.
^ Vpad V državo Stanič
v malem
atoi »0 dogodki
ki g« J« ranil nož.
umot pogledamo, bi n*
^nejte bakterije^ So majhne, da bi jih stopil v drobnogledu So med razmerno nedolžne k Lulškode teleau, ao pa tudi ^ijih smatramo za naj-itelesne sovražnike. Taktne Lks klice so često na koal, gtih, ki ae jib dotika-
^ušamojihodrokdorok,
[Tusta in se ž njimi okuži-Jinficiramo. Tako ao o pr -IZ pikčaste bakterije ali
*	koievo rezilo. Kovine ao
•	trdnem stanju bakterijam Mir«, torej neke vrste raz-L|| ali desinfekcijska sred-l urezom v prst prenesemo |v koto, kamor sicer ne bi lii bolezenske klice. Ampak io neznatna ranica utira iužbi. Vsaka takžna rana ulu zalepi sama od sebe. Ce površina in ni iz nje krvave-ikor n. pr. pri navadnih odr-, kože. se izceja iz kožne po-jce mala količina jasne teko-tkaninski sok ali sokrvica. pripisujemo važno biološko da ge namrefi v kratkem itrdi in dooela zalepi nabta-loo požkodbo, Tako se krije to silo kožna rana in se na-»ačiti pred raznimi bakteri-. Tudi kadar se prerežejo ie krvne iile, zalepi izato-ikri kaj kmalu robove rene, i istim učinkom kakor pri ficL Ti pojavi strjenja krvi sde so v resnici zelo zamo-in zanje je potrebno aodelo-> raznovrstnih činiteljev. Ar i vderejo v rano boleieneke •rije, govorimo o infekciji, »ve v telesu različne bramb-akcije. Telo pošilja proti rijam svoje naravne bojev-brezbarvne krvne ataniče vojščake), ki pobijajo kll-jih deloma požrQ. V ogra-kraje infekcije je dotok kr-jačen in se tam krvne iile rjajo. Pravimo, da se rane ie in da zardi vneta krajina rokih krvnih žil, pritisk v iiu je povečan, tkiva ao
•	napeta in razni ti pojavi rjljo čutne živce, ki nam »bolečino. In bolečina je o-i nas pri boleznih in ranah rja, da je treba pomoči, unemo misliti, da se pri ni infekciji na prstu ne rostali organizem za to mastno okužbo. Iz vnetega de-hajajo po mezgovnih potih ttgovnicah v krvni obtok »jni proizvodi bakterij, njih i ali toksini. Telo odgovarja povsem naravno z izdelo-m protistrupov, ki one rijske strupe vežejo in jim
i odvzemajo strupene laat-Tako so beli vojžčaki-4e »vvelikanskem številu na-\ govorimo o gnoju ■■ hi trupi naravno orodje za o-» telesa. Za prevajanje 1 »novi iz organov v druge i je telesu na razpolago bo-•režje različno širokih šil, 1 *il s krvjo in mezgpvnlh '■mfo ali mezgo, Bell voj-•o redni sestavni deli krvi, lotijo l)olezenskih kali, ma-a -"ami pri tem poginejo, togimi pa vršijo vaino či-<Wo V telesu, da odetrani-rsikatere odpadke.
Ki moramo biti na jae-kako »e obveščajo organi abo o izpremembah v tel* "ven njega. Vse teizpre-e ** javijo po naravnih °n*kihM v.icah ali živčnih — kjer jih je več aku-h f»vemo žive« ^ in je te-"•lefonsko iičje izredno go-u n«jdeš zvezo med Vsemi
*	tako oddaljeni«* in vse "»ravna telefonska etntra-^M ali centralnega živ-z»včevje nato brzo aproži ®e naprave, zlasti mišice
ali dražljaje, ki jih **od zunaj ali iz organov.
predmeta, ki se za hip zarine v prst.
Stanice v povrhnici: Na pomoč! Joj nam! Na pomoč! So* vražnik je prebil naše vrste! Nefju iaAkfr vdajte se, sestre l Pomagajte, da napolnimo prepad a tekočim lepilom, izlijte ga v globok jarek! Napolnimo ga do vrha! Najprej ojačite jez pri krvni žili, da ga ae pretrga krvni naval, drugače nastane krvava poplava. Na delo! Na delo za obči blagor!
Staniče povrhnice kličejo na pomoč, ker je njih vrste presekalo noževo rezilo. Rana sicer ni globoka, ker noš.ni načel krvnih lil. Niti kapljica krvi ae ne izlije. Kmalu je sokrvica iz povrhnice napolnila naatalo rano, ki je za silo aamažena, vlaknina, ki se aunkoma pojavlja, pa daje strjenemu lepilu zadostno oporo in trdnost. Tako zabetonira ta tekoči človeški Idej zaseko, trenutno se ni bati večje neere-če, ker prst miruje in noža ni več v bližini.	<
Staniče v povrhnici: Kaj pe tu tako čudaodiži? Odkod ae pa šivi neznan strupen duh 7 Sestre, zdramite sel Preglejte natančno vae kotičke, če nas ni napadel neznan sovražnik!
Streptokoki: Torej vendar nas je zaneria usoda v ugoden kraj. Tako dolgo smo stradali in lakota je opravila še svoje. 2e na onem nožu je sovražna kovina precej skrčila naše vrste. Bede je sedaj konec. Bratje! Pijte in jejte! Vsega je v izobilju. Množite ee! Živite! Svoje bojne trupe pa pošiljajte na vse strani, da i njimi omamimo in razkrojimo sovražnikove čete! Veselimo se življenja, ko je trpljenje za nami. Hic manebimus optime!
Z neverjetno naglic* rastejo iz tal vrste sovražnih kokov, kakor da bi jih ustvarjala nevidna roka. Vedno več }e teh pritlikav-čkov in nekam strumna je njih disciplina. Ne vidiš toliko posameznih, marveč se družijo v cele Verige. Vedno nove verige nastajajo, majhni ao sicer ti voj* ščaki, a njih moč je v njihovem številu in strupenih zakladih. Tako preplavljajo strjeni tkanin-ski sok in že se bližajo robovom ranjenega tkiva. Vonj pošiljajo avoje izvidnike i jaktm strupom.
Stenice povrhnice: Na pomoč! Napadajo nas f Na pomoč! •
Stanice usnjice: Sovražnikova vojska je vpadla v našo deželo! Dajte nam vojakov! Mobilizirajte! Pošiljajte nam protistrupa! Splošna mobilizacija!
Vratarji krvne žilice: Kaj dajemo? Klic na pomoč? Sovražnik ee nae loteVa? • Ustavili bomo vaakaga belega vojščaka, ki ge prineee stroja mimo in ga pozvali, naj odhiti na bojno polja-no. (Dožlemu belemu vojščaku) Alarmi Alarm! Bratec, ao vražnik je tu i Tu skozi emukni in sledi klicu napadenih bratov!
m že ae prerivajo beli vojšča-ki ekozi tanko ateno krvne žile, nekateri so precej trebušeat* ia ne bi jim priaodili, da lezejo a toliko gibčnostjo ekoei x
l^i «<• igra vajo v pr-111 ra je človek ranil. Ve-^letiš kamor te zaneee n* *ame atanice. Močno ' "trnjene, odporne atantt-J* v koži, krite a poaeb-uftl'm ''klepom, pod njimi -'j redke, a povezane 1 vl*knino. 1'oalednjo pre ;JJJ!to mrežj« kanalov, v letaka kri pre
1? p° •• . iz sočnih etanič-Mirne harmonično X'	kot strsU iz
* neba močan
H v
• krv
tesno
odMJa prvi napad osovraženih kokov. Težak je boj ta goate ao sovražnikove trume. Ze priprav ljaio nov napad. ,
Beli vojščaki: Jurišajmo eo-vražae čete! Nanje! Uničite jih beee pardonal Za domovinogpve!
Vratarji mezgovniče: Odpri-mo zaklopnice, da ae v mezdov no atrujo vlije aovražni aok. la njega ae rodi nova moč in naša
It krvnih šil ss iaaujejo velike količine protistrupa in krvne plasma, v tkivu nastane splošna poplava in velike gneža. Krvne žile, hi dovsjajo čedalje več eo-*a. ae mogočno raaširijo in rdeč aijaj aasije nad bojnim poljem. Beli vojščaki ee hrabro bijejo, ae borijo a nevarnim sovražnikom. Ljut je boj in ama-ga že ni odločena. Gneče in pritisk ata vedno večja in aprožita alarm telefonake centrale.
Beli vojščak: Halo centrala! Tukaj bela vojaka! Bodite pripravljeni, sovražnik nas je napadel in pritiaka vedno hujše. Pomagajte nam od zunaj!
Z veliko braino ae prevaja ta klic po telefonu do hrbtnega mozga, odtod v pomosek in dospe do glavne centrale v akorji velikih možganov. Dovolj resno je to opozorilo in kmalu ae Žiri čuden hlad preko bojnega polja In okua po svinčeni vodi, ki vi^-no slabi sovsažne čete.
Naposled se odloči bitka v prid beli vojski. Velike so sicer žrtve, mnogo junakov je padlo za domovino, a sovražnikov na-' ped je vendar odbit Tu in tam ao Že male praske, sovražni koki so razkropljeni, zapečatena je njih usoda.
Vratarji krvne žile: Zaprite zaklbpnice in zmanjžajte dotok!
Vratarji meagovnice: Rešilna postaja! Pripeljite tovorne avtomobile in naložite padle junake ln sovražnike. Očiatite bojno polje!
Vojska junaških belih voj ščakov se smagoelavno vrača i avoje domova, marsikateri ranjenec že umira, a zmaga je za-alužena. , <
Zadnji odpadki ae odvažajo, vojna patrulja pregleduje boji šče, mir ae vrača in stanice pri čnejo » rednim delom. Postopoma vraščajo nove stanice povrhnice v zadelano rano, jo docela zazidajo, pri Čemer jih prid no podpirajo beli vojščaki.—2la
0 MITIH IN MITOLOGIJI
PraMKat kajigt za ženske
(Nadaljevanja a 8. .trasi.) Zato ee mi je nekoč primerilo, da sem zapisal: v začetku je bila Bajka! , . . ..
jo se pravi, da je sleherni izvor, sleherna zarja stvari iz iste snovi kakor pesmi ali povesti, ki krožijo okoli zibali.
Nekakšen neomejen zakon je, da povsod, na vsakem kraju, ob slednji dobi proavete, v vsakem verstvu, sredi kateregakoli nauka in v vseh osirih — kriva trditev nosi vesnižno; reenica si daje izmišljotino na prednika, aa vzrok, za početnike, aa izvor, brez izjeme hi brez leka — in resnica poraja to neresničnost, ie katere naj bi se bila po svoji zahtevi sanaa rodila. Vaa starina, vsa vzročaoat, vaak začetek bitij so bajne izmišljava in ae ravnajo po enostavnih zakonih izmišljava.
Kaj bi bili mi brea pomoči te-ga, česar ni? Malo, in naš duh bi nezaposlen mediel, če ne bi miti, bejke, zmote, abstrakcije, verovanja in prikazni, podmene ln tako zvana metafizična vpra-
plodiH bitja in podobe
------ ------------brez predmetov po naših prirod-
špranjo. Kmalu se nabere ce a ^ flobMl ^ n^ teminah, vojaka teh belih vojMatov, M|t, „ du4e nallh ^itnj in
V Ljubljani izhaja še nekaj let ilustriran meeečnik "žena in dom", namenjen ženskam s vso svojo vsebino. List prinaša praktične članke o modi, šivanju, kuhanju, ročnih delih itd., priložene eo kroiae pole, vae članke pojasnjujejo bogate ilustracije itd. Mesečnik pa ima Še eno prednost: radi-njegove nizke cene je doatopen tudi delavkam. In tako se je ta list kaj kmalu v več tiaoč izvodtiypazširil rued vae naše delovno -žlffatvo meat in dežele. Mesečnik "Zena in dom" stane za vee leto s desetimi krojnimi polarni 68 Din, to je nekoliko več kot en dolar.
Letos pa je založba te revije presenetila svoje naročnice s Že lepšim dsrilom. Vsaka naročnica, ki plača že S7 Din. dobi še pet knjig, to je štiri knjige o ženskih opravilih ter koledar.
Letos S9 naročnice že prejele prve tri knjige. Po njih lahko sodite, kakšne knjige bo aalož-ba izdajala za Ženake:
Kot prva knjiga je izšel prvi del velikega dela "Poetanek in raavoj otroka"« ki ga je napiaa-la nemžka zdravnica dr.v Anna Fiacher-Dueokolmannova. 2e ta knjiga sama je vredna vae naročnine. V tem delu je opiaano žensko telo, poaebno a strani materinstva, opisan je razvoj otroka od apočetja do poroda ter porod sam. Pisano je delo preprosto in točno, namenjeno za naj-šlrle, plasti čitateljk. Razloženi so tudi vsi bolezenski pojavi in podana navodila, kako se jih čuvati ali zdraviti. Knjiga je tudi bogato ilustrirana, da Čim bolj nazorno razloži anov. V naaled-njih letih sledijo še ostali deli in v nekaj letih bo imela vsaka naročnica kompletno knjigo o postanku in razvoju otroka. Pri nas, kjer take knjige Še nimamo, pomeni knjiga veliko, važno pridobjtev,
Kot druga knjiga je iašla knjiga "Kvačkanje". Tudi take knjige naše ženake še niao imele. O-pisanl so,yal načini kvačkanja, vsako stffta krsai ilustracija, priloženih pa je budi mnogo strani samih slik kvačkanih del. Knjiga aa praktične žene, aa pri dne ženake roke. Zato ae tudi ta zbirka knjig za ročna dela imenuje "Za pridne roke" in "Kva čkanje" je njena prva knjiga Knjiga bo prišla najbolj prav delavkam ln uradnicam, ki ai ne morejo izbirati po trgovinah dragocenih kvačkanih del, marveč ai jih rajši izdelajo aame doma In U knjiga jih bo učila ter jim dajala oanutke. To knjigo so žen ske sprejele z velikim veseljem in je bila takoj po izidu razprodana ter Jo je morala založba znova tiskati.
Tretja knjiga je za kuhinjo. Naelov: "Kako naj kuham?" Knjiga a istimi prednostmi kot zgoraj imenovana. Praktična voditeljica gospodinjam in kuharicam. r
In v kratkem dobijo naročnice še četrto knjigo "Vzorna gospodinja" ter Koledar mtt>
Mi smo te knjige kot vidite zelo pohvalili. Ne delamo tega i«
reklame in zato tudi nič n+ pre-tlrevamo. Hoteli smo le spoMifr ti tudi ameriško naše žene in dekleta na te korietne knjige, kl eo poceni, a jim boste za marsikaj hvaležne. Ia po svoji opremi ter Ilustracijah so lepe knjige, ves kartoairane. Pa to so že postranske prednosti.
Ce naročite mesečnik "2ena in dom", vae stane vseh 12 številk mesečnika z desetimi krojnimi polarni ter še teh četvero knjtg skupaj samo 120 Din to je 2 dolarja 26 oentov. Naroča se pri u-
B-avi "2ena in dom", Ljubljana, almatlnova ulica.
(Ljubljanski poročevalec.)
RAZNE ZANIMIVOSTI
M« |s liani!
s s s
rude ljubezni. Delovati oe moremo drugače, kakor Že ae gibljemo proti nekemu prividu ali prHoazk«, ljubiti ne moremo
drugege nego to, kar uatvarl-
mo. <
(Ia Morceaus IA. D.)
Choiala 1*30,
Sli
,.. iveplenloo?
Človek se je sloer Že telo ago-daj naučil delati ogenj po najraz-ličnejših načinih, toda do iaumi-tve žveplenke je trajalo tisočletja. dele v zadetku 19. atoletja, 1. 1812., je iaumil Chancel žibioe, kl ao se vžgale, če jih je pomočil v žveplano kislino in ki so bile precej nevarne. Desetletja poaneje so jih nadomestile prve šibioe na drgnjenje. V glavici ao Imele kemične anov i (kalijev klorat in žvepleni antimon), drgnili so jih pa ob peščeni papir. 8koraj lato* Časno eo isumili foeforne vžiga* lice, ki ao jih pa zaradi njihove nevarnoati apočetka prepovedali. Šele 1846. ao prižle spet v promet, a 1. 1848. je iaumil kemik Boettcher današnje vamoatne vžigalice, kl ao hitro iapodrlnlle vae druge.
Praatara kitajaka kronika poroča, da ja kitajaki cesar 1, 1160. pred našim štetjem podaril poslaniku neke tuje držav« "fac nan" (kazalec juga), da bi našel pot domov. V Evropi pa ae Je kompaa pojavil šele v začetku 13. atoletja. Italijanski pomorski pilot Flavlo Gioja je poatavil pro-ato nihajočo magnetno Iglo na žebljiček v leseni škatli in dno je opremil a vetrnico. Kompaa al je potem ailno hitro oavojtl E-vropo.	,
... Žepno uro?
Ure aame na aebi ao ljudje poznali že v pradavnih čaalh, prvo uro na kolesa ln t utežml>i J« iznašel neki italijanski duhovnik 1. 850., prvo žepno uro na pero namestu uteži je Izumil Norrim beržan Peter Hele (Henlein) lete 1*506. Te ure ao imenovali "no-rlmberška jajca". Njsno pero j« bilo i« ščetine. I. 1674. ga Ja Hu ygene nadomestil z jeklenim za-vojčaatlm .peresom.
. .. električno žarnico
Električno žarnico Je isumllo samostojno več oseb in že 1.1846 je Jobard v Bruslju predlagal, da bi vžigali v brezzračnem prostoru oglje z električnim tokom. Edison Je nadomestil samo dotedanje nepraktične vrste oglja zogljenelimi bambusovimi nitkami, a njegova žarnica je bile prva praktično uporabna. Leta 1379 je na psrnlku "Columbia" zagorelo 116 takžnlh žarnic kot prva večja naprava te vrete. Ne svetovni razstavi v Parizu i. 1881 je dosegla Edlsonova žarnica o-gromen uapeh. Pozneje Ja kemik Nernat nadomestil oglje ne nitke a platinskimi zavojIcami, a takšne Žarnice ao bUe predraga. Nove nitke ao, kakor anano, la taž ko talečlh ae kovih, tantaia, o* emJJe itd.
4.4
me i *w
i jiSBI* "'"Jf '*
Fi«L up*: -"v

ni,
obramba.
Tako vdirajo atrupi bakterij v meego in končno v hrt, a *rv)o v organe in preidejo v oddaljeae stanične kemijeke laboratorije.
Straža kemijakega laboratorija: Pozor! 3>ošel Je nevaren strup, analiza je dognala, <U nas hočejo topot zastrupiti kafc*f zadnjič oai proriuli koki. Odma-41 te balone e protistrupom m Izlijte ga v krvno strugo. Dva balona zadostujeta za sedaj, pripravite novo zalogo!
Protistrup preplavi krt ln or gane, slabi in uničuje ves deta strups ln koke aame. Retorte kemijakega laboratorija delajo a polno paro, vedno novi bsloni «e polnijo, ki jih koj izpraznijo v
Jal ^ 1
Vratarji krvne žile: Doželjr aviao ta4^»nlh pošiljk prott-atrupe. Odprite zaklopke in pu-udarec stlte ga v tkiva.
Mriflft
FILM BREZ PLATNA
Hollywoodaki etelUrižar iznašel baje plastični film
Iz Hollywooda poročajo, da je nekemu tamožnjemu mlademu e-ektriku uspelo odkriti plastični film. Predvajanje odslej ne bo več zahtevalo posebnega platns, temveč se bo lahko vršilo v vsakem delu predvajalnega prostora. Pri tem bo uporabljen poseben ločni sistem, ki skrbi za nastanek globinakega učinka. Prvo predvejanje novega iauma ae Je vršilo v ožjem krogu v atrogi tajnosti.
Poekuai aa uatvarltev plastično učinkujočega filma ao že precej stari. Eden ismed teh poaku-aov je temeljil n. pr. na tem, de so kakšno gibanje anemall atere-oskopično Istočasno In sicer z rdečim ia z zelenim filtrom. Oba Istočaana poenetke, ki ata tako nastala, ao kopirali zaporedoma na lati pozitivni trak, tako da Je sliki rdečega filtra sledila allka zelenega. Prve eo potem barvali rdeče, drt^ge zeleno ia že Je gledalec opazoval predvajanje takšnega filma akoal naočnike a rdečim la aelenlm steklom, Je videl na vsako oko drugo sliko ln zdru ženi sliki v njegovih, možganih ata mu obujali vtis, ki ga ima Človek <pri atereoakopakem gleda nju alik. Ta metoda pa je oata» la v poekuanam stadiju In ae nI dalj« raaVlla. L. IM6, ata trdila dva izumitelja, da ata rešila problem plastičnega filma a tem, da ata kopirala drugo da drugo po žtirl allke, kl ao bile poeaete s štirih različnih ožeanih točk Tudi o tej metodi ni bilo poeneje nič več allžat).
Nekaj podobnega bo morda metoda, o kateri poročajo sedaj Iz Holl]rwooda, kar nam potrjuje že veet o posebnem lečnem sistemu. Zanimiva pa je trditev, da takžen film ne potrebuje platna. Morda je to v aveai a kakšnim aroalnlm sistemom.
Da-li bo iaumitev plastičnega filma velikega praktižnaga pomena, to Je še večje vprašanje, la-delov vne
vili, Vaekakor pa ni mialiti na to* da bi plaatični film vzbujal vtia perfektne naravnosti.
pek z magnetizirano jekleno žico, kl je pe še v povojih. Dobra reprodukcija je doati odvisna od dobre akuatike v predvajalnem prostoru, zeto zahteva avočnl film malo drugače zgrajenih kl-nematografov.
Zelo ogromne je količina neuspehov prt posnetkih. Na vsako uporabno dolžino filma pride povprečno desetkratna dolžina lajalovljenih posnetkov. Te čaa produclrajo na leto približno 1300 zvočnih filmov, med Umi 160 velikih. V aami Nemčiji «o bavi a to produkcijo 800 družb.
Datarae krMiira dobro-
vali ao n. pr. ža aelo lepe bar* filme, im so la niso uvelja-
Pravi, da petnažije 80% nahra-upravo la preiekave .
Pittaburgh, Pa-—(PP)—župnik fare av. Patrlka rev. Cox se je radi avoje kritike tako zameril blznlžkim dobrodelnešem, da ne bo aa avojo pomožno akcijo prejel niti centa Iz welfaro fonda, katerega eedaj zbirajo v tem meatu, ,
"Dunar al naj kar pridržijo," je rekel Cox. "Lanako leto amo ml nabrali $22,000 ln alehernl cent Je bil porabljen za lačne brezpoaleoe In revne družine. Niti en dolar ni bil porabljtn v avrho dognanja, če j« oaeba res lačna alt ne. Kadar ljudje čakajo v krušni liniji po eno uro aH dve v zimskem mrazu, ni nobenega dvoma, da ao lačni ln no. bena preiskava nI potrebna.
Pather Cox Je bela vrana v avojem poklicu. Svojo Župnijo Ima v delavskem dlatrlktu. V aadnjl atavkl voznikov takaljev je bil na njihovi atrani, ln po u-moru rudarja Barkoaklja Je pričel a kampanjo proti državnim koza kom,
M*«flfeveliaai delavski žepna Breefce v Bethaei fctesee aa Aaglsžhem Je p delTr^rerlja. Kitka ga kaže, ke ga njegovi velHei pozdravlja Je aa peti a dela.
Dunajeka zdravnica za žlvžne bolezni ln aeiatentka prof. Poet-ala dr. Edlth Klomperer Je agra dila akupaj s prof. Exnerjem o-gromen model možganov, kl ao 64-krat večji od normalnih možganov, tako da ao Jih montirali na poaeben voz.
Živčne proge v teh možgenih predstavljajo Geiaalerjeve cevi In posamaan« cevi aežarljo lahko v drugi barvi e pomočjo raa nih kontaktov. 2lvcl, kl apadajo akupaj, aažarljo vedno v lati bar vi. Seveda je vea model prozoren ln zaradi tega neverjetno nazoren, Bolna živčna Jedra enoatav no ne aa4ertjo. Mode) Je aeetav-Ijen tako patenžoo, da Je mogoče ■ nJim pnedvajatl delovanje raznih možganaklh centrov in raz ne bolezni, n, pr. niatagem. Se veda Je 1'iio treba dolgoletnega študija in dela aa Izvršitev tega čuda modeme ponaaorujoče tehnike. Čudo aamo vzbuja veliko pozornost v vsem znanstvenem svetu.
Zgodovina zvočnega filma
2s I. 1900 je poakušal Messter pri snemanju filmov adrušlti op. Učne dogodljaje z akustičnimi. Prva mlael za snemanje prizorov a sliko In avokom ns Istem filmskem treku izviru od de Pineau-de, e poskusi obeh Imenovanih, kakor tudi poznejši l*aulsenovl z magnetskim foaografom ln Ruh-merjevl so se izjalovili zaradi tega, ker Je bila moč repreduciranega zvoka prešibke.
Aeie Massolleju, Engelu in Vogtu se Je poar^U prvi uporal>-IJIvi zvočni film, ker so izumili pripravne ojačevalec. V Nemčiji njih izum ni vlekel, prevzel ga Je pa Američen Fox ia ga čudovito Izpopolnil. 2e 1. 1027 Je prevladoval v Ameriki zvočni film. naslednjega leta Je začel zmagovati v Nemčiji po triergonekem postopku In po drugth rmvifc, Ko se ee I. 1MO v Peritu zaključili patentni hoji med posameznimi družbami, je nememu filmu tabo rekoč odhlenhslo. V zadnjem času ae Je pridružil znanim postopkom e žarnice in svetlobne stenico senlaiivi Stillejev pošto-
Sotarliia za breipaaalae vKaOfaraiJI
Hreaptmelnl, kl bodo prtžl! Is drugih krajev, hode aretirani In
San Prancleco, CtL — (FP) — Kallfornla bo potrožlla 6160,000 aa zgraditev končantraciJakih kenrp sa bn zposelne, kl prihajajo tja ia drugih držav. To vaoto bo vnela la sklada državnega de-partmenta aa goedovo.
/Prvo šotor išče bo postavljeno v okraju Santa Ciara. Braapoeel-ni, ki bodo poelanl tja, bodo morali sekati in podirati drevesa, kjer bo tekla nova ceeta. V južnem delu države bodo pa morali opravljati razna druga dela. Odloku, da bodo vse brezpoeelno o-sebe, ki bodo prižle ig drugih dr-žav, aretirana na obtožbo pote-puštva ln poslane v najbližjo kempo, ss posveča veliko pozornost. V šotorlžčlh bodo dobili hrano ln stanovanj s, toda delati bodo morali aastonj.
Sodijo, da pride povprečno 1,600 brezposelnih dnevno v Kalifornijo iz drugih držav. Povečini gredo v industrijalca meeta, kjer postanejo breme dobrodelnim organlaaeljam.
Naval brezposelnih v Kalifornijo
Los Angelce, Cal. — Cela krdela delavcev brez dela ln doma prihajajo la severnozapadnih krajev v tople kraje južne Kalifornije, da vsaj mraza ns bodo trpsli. Prihajajo e tovornimi vlaki in v starih avtih. Kalifornijske oblasti so alarmirane ln posvetujejo se glede ustanovitve posebne centralizirane kempe za broapoeelne, kl pridejo iz drugih držav. ___
Pastor ustreljen v hoja z beadlil
Chieago. — Rev. Amos ()yer, 40-letni pastor nesektarienske-ga Southwest Gos pel Taborne-da, js bil v sredo zvečer ustre-Ijen v lekernl, 7260 S. Racine eve., med roparskim nspedom. Lekarnar Je streljal no dve men-dita In sad«! Je paatorje, ropar-ja sta pa ušla.
New York. — Vel benlnlh -k rabo v po deželi se je nekoliko a manjšal. Pevpvežao Jih zapre vrata Že vedno 26 na teden, v oktobru pe Je te število sneželo 126, kot poroča Bredetreet statistična agencija. Bankroti komercialnih podjetij pa ee niso nič a manjšali.

PR08VETA
Ko ga Len-skočl proti
Ali so te te izpustili iz
•Kaj bo neki rekla, ko me uzre?" je Jote tiho dejal. Ko je bila le ie par korakov oddaljena od njega, je stopil pred njo.|
čka uzre, za hip oetrmi, nato p« njemu in mu stisne zdravo roko.
"Kaj ti tukaj?
bolnice?" »	,	....
"Kakor vidii, da, in pravkar sem se mislil
odpeljati y Amerikb sedaj p*, ko si ti priila, *em se pa skesal in ostanem raje pri tebi, ae
je Jože podali! z Lenčko.
"No, pa bi se odpeljal tako daleč od mene?" gs Lenčka nagajivo vpraša.
"Najbri ne, skoro gotovo pa se bova peljala skupaj," ji Jo ie odvrne.
"To bi bilo predaleč od doma, od domovine.
In mati?"	.	.
"Ah, Unčka, mi delavci nimamo domovine; kamor nas pelje pot do kruha, Um je naia domovina, Um naš dom. In Um bova tudi lat je podpirala tvojo mater."
"0 tem bova te še govorila, lahko je mogoče, dasi tudi tu usUnoviva svoje ognjišče," mu smehljaje odgovori Lenčka.
Otroka sU posUla nestrpna in Lenčka se je morala posloviti od JoteU. Vsa srečna je bila, ko je videla, da je Jote tako pogumen in da se mu je zdravje vrnilo. Nikoli ga še ni Uko vzljubila kakor takrat.
Jote je bil ie osem dni dom*, potem pa je šel zopet na delo. Pri delu je Jote kmalu pozabil Lenčkine besed«, ki ga je prosila, naj bo pri delu bolj previden in naj pazi, da se mu ne pripeti zopet kaka nesreča. Uporabljal je pri svojem delu vso svojo moč in spretnost. Prime je vse to videl in tudi drugi ao mu to priznali. Kmalu je posUl Jote preddelavec in imel je svojo akupino, za katero je prevzemal akordna dela, ki so se izvrševala pod njegovim nadzorstvom. Joie je dobival aedaj tudi večjo plačo. Varčeval je, le kadar Je bila Lenčka prosU, je šel z njo na sprehod, drugače pa je bil doma ln čiUl kako knjigo. Vsa dela, ki so mu bila poverjena, Je točno izvrševal, vendar pa je dostikrat prišel v nasprotje i uradniki. Vselej, kadar je prevzemal akordna dela, se je potegoval za svoje ljudi, da ao bolje zaslužili In bil zaradi tega tudi pri delavcih zelo priljubljen.
Ladjedelnice so bile vedno bolj zaposlene. Avstrijsko vojno ministrstvo Je naročalo več in več torpedovk in drugih parnikov. Ladjedelnice niso mogle zadostiti naročilom. Uprava ladjedelnic se Je posluževala raznih trikov, da je imela čimveč dobička. Od ravnateljstva ao ae uprisarjaie delavske sUvke na Uko umeten način, da delavstvo samo ni vedelo, zakaj da Je pravzaprav sUvkalo. Nasprotno pa je ravnateljstvo poročalo ministrstvu, da delavci nočejo delati In da mora ravnateljstvo od tedna do tedna zviševati delavake mezde.
Jože ae je živo zanimal za vso to podjetniško politiko napram delavstvu ln iskal je stike z ljudmi, da bi zadevo spravil v javnost. Jožetu se je to posrečilo In res je našel politike, ki ao zadevo spravili pred avstrijski parlament v obliki Interpelacije. Ravnateljstvo se je čudilo, kje da bi bil oni izdajalce, ki je vse to odkril in s tem Javnost obvestil.
XIII.
Alfreda BaeeUi
Ni dolgo trajalo, ko ai je bilo ravnateljstvo na jasnem, da Je treba obrniti pozornost na tipkarico Alfredu Baselll in na delovodjo Jote ta Poznika ln začelo oba zasledovati.
Tipkarica Alfreda Baaelli je bila zelo inteligentno dekle, prepojena Je bila skoz in skog s socialističnim duhom. Jože ji je Impo-niral, njegov neustrašen Umperament je dostikrat občudovala in mu končno vse špekulacij-ske zadeve, tičoče oe delavstva, od strani rav-nateljstva izdala. Ko Ji Je nekoč dal generalni ravnatelj koncept poročila na vojno miniatr-atvo, v katerem je poročal, da mora deUvce plačevati po 12 kron dnevno ln da vsled naraščajočih delavskih plač ne more držati obveznosti pogodb z ministrstvom na Dunaju Ur prosi za storniranje naročil torpedovk in a tem izsili od ministrstva večje vsoU, je Alfreda napravila mesto dve tri kopije in ai eno pridržala.
Jože je večkrat po delu čakal na Alfredo; v parku St. Andreja sU se shajala in kadar je imela kaj novega poročati, Je šla vselej skozi park, kjer sU se dobila. Tako sU tudi U dan prišla skupaj.
Ko je Alfreda zapustila pisarno in hitela proti parku, jo je Jože že od daleč opazil in takoj ai je mislil: "No, danes pa ima gotovo kaj novega, ker se ji Uko mudil"
"Dober večer, pozdravljena gospodična Alfreda! Danes ste pa nekam urnih nog, gotovo imate kaj novega?" ji pravi Jože.
"Da, danes sem vam prinesla kopijo poročila, ki je šlo na Dunaj in ki Je dokaj perfidno. Pomislite, U kapiUlistična drznost! Tu vam poročajo, da morajo delavce plačevati po 12 kron na dan in vsled naraščajočih mezd prosijo za stornacijo naročil nadaljnih torpedovk. Ravnateljstvo pa dobro ve, da ne pride do preklica naročil, temveč da se vsota zviša. Le pomislite to, v resnici so delavske plače, kakor sami veste, od 6—7 kron, ne pa 12 kron, kakor ti poročajo."
"Silna drznost je to, kar počenja kapita-llzem," je prisUvil Jože.
"Da, na račun delavstva si kopiči svoje bogastvo, ne da bi se zadovoljili samo s tem, da proletariat gara zanje, temveč ga ie posebej slepari."
"Prepis tega pošljem ha Dunaj, da bodo ministra vojne interpelirali."	>
"Da, da in treba mu je tudi listo resničnih delavskih plač poslati, da na U način fepravimo vso sleparijo na dan."
MImate prav, Uko bom tudi naredil," ji pravi Jože.
Aifreda se od JožeU poslovi in pravi:
"Pozdravite mi Primca in njegovo ženo, če bom imela v nedeljo čas, pridem k njima."
"Hvala vam, na svidenje v nedeljo!"
Alfreda in Jože se nisU od četrtka do nedeljo nič več videla.
V soboto ob pol dvanajsti uri prileti ves zasopljen generalni ravnatelj v pisarno. Niti na pozdrave uradnikov ln uradnic se ni oziral kakor običajno, šel je v svojo sobo in po hišnem telefonu poklical Ujnlka. Ko U vstopi, mu naroči:
"Skllčlte mi Ukoj upravni svet na sejo, ki se vrši danes ob Šesti uri."
"To Je nemogoče, gospod generalni ravnatelj, ker gospodje niso tu."
"Porabite ves aparat, da pridejo čimprej skupaj," mu veli generalni ravnatelj, ki je nervozno hodil sem ln tja po njegovi sobi.
Tajnik se prikloni in odite v pisarno, napravi koncept in pokliče Alfrodo k sebi in ji pravi:	s
(Dalje prihodnji«.)
di najprej ven," Je rekla, "torej bo piška. V osUlem me pusti zdaj na Jajca. Kritično poeta' i. To razumejo ženske bolje, »oieg tega ao jajca moja."
"Da, da, draga moja," je rekel gospod Lupa.
Kmalu Je prliel prvi iz jajca. Bil Je petelinček. Gospod Lupe ae je ioplril in ikodeželjno žgolel.
"Vidii,** je rekla gospa Lups, "prav sem ti rekla. Da bo pe-telinček. Ampak vi morate vse bolje vedeti."
Gospod Lups je odprl kljun Uko iiroko kot ie nikdar. Kakšno stopnjevanje je bilo anato-mično nemogoče.
Ampak dobil ni nobenega glasu-
Tedaj Je spet klopnil s kljunom.
Enkrat za vselej. "Zdaj je popolnoma razvit, to bo srečen zakon," si je mislila gospa Lup«, in je pomagala o-sUlim malčkom iz lupin. "Zdaj moraš leteti v klub, dragi moži-ček, da se malo uiztresei. 2e dolgo sem te prosila za to. Na povratku poskrbi za hrano."
"Da, da, draga moja," Je rekel gospod Lupa in je letel. —
Gospod Lups ima govor v klubu.
•"Mi smo možje! Dejanja moramo videti. Dejanja moramo videti! Dejanja moramo videti!" Je vpil in krilil s perotmi.
na U način dragoceno surovino za izdelovanje vsakovrstnih življenjskih pripomočkov.
Iz teh ekromnih primerov se vidi, kako veliko vlogo je igrala kemija v pripravljanju hrane, kakor tudi pri izdelovanju primitivnega odela in orodja iz gline, stekla, železa, bakra in brona. Primitivni človek tega sicer ni doumel, tem jasneje pa spoznava to današnja doba, ki skoro v vseh panogah temelji na kemiji.
Za kratek čas
Gospa Lups je grela svoje mlade v gnezdu.
"Njegovo ime boste nosili, vsi se boste imenovali Lups," je nežno čivkala.
Kajti po imenu se žene ravnajo po svojih možeh.
lups
Gospod Lups jo bil vrabec. Njegova žena se je Imenovala Kosps Lups. Po Imenu se nam-roč lene ravnajo po svojih mo-teh.
liila je pomlad in goapa Lups Je nedela na svojih jajcih. Go-spod Lupa Je skrinji za hrano. Zdsj je sedel na robu gnezda in je mežikal v solnce.
"Ljudje zmerom opravljajo, da so vrabci predrzni In prepirljivi," ai je mialila goapa Lupa. "seveda mialijo s tem samo mo-Akl spol. Prav za prav tega o svojem možu ne morem trdili. Dovršen zakonski mož sicer ie ni. smpak ie bo."
Gospodu Lupsu jo postajalo dolgčas.
"Js* bi mogel tudi kdsj sesti ns jajca."
"Ne," Je rekla gospa Lups, ne is trme, ampak čisto is ix>dago-Akega občutka.
' Pip!" Je rekel gospod Lups ratsrjen, "Jajca so tudi moja."
"Nf" ja rekla gospa Lups spet samo is pedagoškega občutka.
Goepod Lups Je razburjen u darjal s perotmi.
"Pravico imam sedeti na jaj cih, jaz sem oče!"
"Ne razbijaj Uko a perotmi,' Je rekla gospa Lupa, "to ae ne »podobi, najmanj pa tukaj
gnezdu. Rasen tega me dela to
nervozno. VI, možje, morate zmerom razbijati prav s perotmi. Vzemi si mene za vzgled. Jaz sem čisto mirna. Kajpada so jajca tvoja. Misli na to, da si poročen."
"Na to neprestano mislim. Ampak prej si reklu drugače. To je nelogično!" "Ne Jezi me s svojo logiko,
poročena sva In prav nič loglč-
„„,» no.
"Tako," jo dejal gospod Lups In arogantno tolkel s kljunom.
"Ali se ti mar tega ne zave-dai??r
Gospod Lups je začel tolči kljunom.
"Da, da, draga moja," Je r kel.
"Se bo že razvil,** ai je mislila gospa Lupa.
"Zdaj bom poletel v klub,** Jsl rekel goapod Lupa in ai snašil perotl.
"Ti bi lahko tudi kdaj sedel na Jajca." Je rekla gtmpa Lupa, "Jas sedim gori Še celo dopoldne.
Ali misliš, da je to kakšna za bava? Poleg tega so jajca tudi tvoja r
Solnce bi moralo nehati sijati. al Je mislil goapod Lups. Amj>ak sijalo Je dalje.
"Molčim naj!" ja savpil. "Prej sem hotel sedeti na jajcih, ao bila Jajca tvoja Zdaj ho-
moja. Prav za prav — čigava so tedaj Jajca?"
"Ne vplj Uko, seveda ao jajca tvoja. To sem ti že prej pra-flla."
Gospod in gospa Lups sU postala vrtogjava. "TI ae motiš . .." "Ženske se nikdar ne motijo!" "Da, da, draga moja,*' Je rekel gospod Lups in je sedel na jajca, ki niso bila njegova jajca in so bila vendarle njegova jajca.
Možje so Uko malo obzirni! Preden sva se spoznala, si v svojem življenju Še premalo občutil tudi žensko roko."
"Oh, seveda," Je rekel gospod Lups in opazoval krempeljčke avoje soproge.
G<>spa Lups Je posorno prisluškovala ob Jajcih.
"Kdon takorekoč že čivka v jajcu," Ja rekla vaa srečna.
-Potem bo piška," Je rekel gospod Lups.
Goapa Lupa jO ostro izgledala svojega moža.	*
"Seveda, piška bo. Inteligenca ae sačne najprej kazati."
Gospod Lupa se Je našopiril od Jeze.
"Ampak prvi. ki se izleže, bo pttelinr Je rekel po vrabčev. ako.
C<>»pa Lups je ostala čisto •Ima
v'čem Iti v klub, zdaj ao Jajca! "Kar najprej čivka, pride tu-
Kemlja vsakdanjega življenja
Izum stekla datira po vsej pri liki iz sUroegiptske ali še starejše dobe in se je posrečil Ukrat-nim lončarjem na U način, da so snovi, ki so jih uporabljali za gla-zuriranje lončenine, talili tudi same zase in prišli na ta način do prave mešanice sode, kremenja-ka in apnerfca. V dovolj vročih pečeh se je ta mešanica sUlila v trdno prozorno maso, ki »e v vodi ni topila, pač pa se je dala brusiti v lepe, blesteče kamne za o-kras. Barvna otekla so dobivali z dodajanjem barvnih rudnin. Da pa je bilo izdelovanje večjih steklenih predmetov zelo težavno, se vidi is tega, ker je veljalo stekleno posodje v sUrem veki/ za veliko dragocenost. Se pozno v srednjem veku so se vstar vljale šipe «amo v okna cerkva, dočim so v meAčanakih hišah in celo po gradovih zastirali okna s kožami, odejami in lesenimi pol-knlcami. Steklena okna, kakršna imamo dandanašnji povsod, so šele izum novega veka.
Ce se ie enkrat ozremo v napredovanje primitivnega človeka, ki si je izdeloval vse orodje ln orožje iz pripravnih kresilnl-kov, vidimo največji skok v kulturnem razvoju takrat, ko se je naučil izkoriičati kovine: In v ta namen so bili spet potrebni ke-mičnl postopki. Zlato so sicer poznali ljudje samorodno že v najstarejših časht, toda zaradi njegove mehkostl ga niso mogli u-porabljati za izdelovanje orodja in orožja, marveč zgolj za lepo-tlčje. Enako je bilo s srebrom.
Porabne kovine, kakor Železo, baker, kositer pa najdemo v človeku dostopnih plasteh le kot rude, to se pravi kot spojine kovin s kisikom ali ivcplom. izjemoma se najde tudi samo-roden baker, ftelezo pa kot meteorno železo, ki je v obliki mete-oritov padlo na zemljo z drugih nebesnih teles. Zaradi tega je tudi prav verjetno, da je bila železna dol »a v razvoju kulture preddoba. ko so uporabljali meteorno železo, ki g* je bilo več aH manj najti povsod, kakor pa baker ln kositer, ki ni bil Uko pri roki. Ce je človek razgrel kos meteornega telesa v peči med ognjem. ae je navzelo lelezo potrebne množine ogljika in ae pretvorilo v Jeklo. *
Prvo izkoriščanje kovin pa ae Je začelo šele Ukrat. ko ae Je naučil človek sproščati kovine is rud. s pravilnimi kemičnimi postopki, s katerimi jim je odvzemal kisik In žveplo, fiele potem je človeku po vsej verjetnosti u-spelo sestaviti tudi bron: zlitino ^akra in kositra in si ustvariti
Varčnost
"Ženske res ne boš nikdar naučil računanja."
"Kaj pa se ti je zgodilo?"
"Kaj se je zgodilo? Poslušaj! Včeraj, ko sem bil v uradu, je otrok požrl cent. In veš kaj napravi žena? Gre po zdravnika in mu plača pet dolarjev, da dobi cent nazaj."
e
V ftoli
Šolski nadzornik nadzira pri računstvu. Je zelo prijazen gospod in bi rad nadobudnim cvetovom prvega razreda olajša težka vprašanja. Ko vpraša učiteljica malega Pepčka, koliko je šest manj pet, in Pepček ne zna pokaže nadzornik, ki stoji za u-iiteljico, en prst. Pepček pa ga je rarobe razumel in prijazno opozori učiteljico:
"Goapodična učiteljica, gos-pod,, ki stoji za vami, bi šel rad na stran."
a
Migljaj
Oče: "Tako izpričevalo se m upaš prinesti domov! Ali te n sram? Ali vjfiiš, kaj stoji tam le v kotu?"
Sinček: "Da, oče, tvoja pali ca."
Oče: "In veš, kaj bom z njo napravil?"
Sinček: "Ne, tega ne vem —
jaz bi šel z njo na sprefood.'
•
"Kdo pa Uko zija v sosedn sobi?'* v
"Moj tihi družabnik . . ."
PRODA SE dobro idoča pekarna, .radi rod blnakih neprilik. Nizka cena kdor kupi takoj. Za pojasnila pišite na: 3442 W. 26th St., Chicago m.	(Adv.
ZA PRAZNIKE
Skupno potovanja
Ako »ta namenjeni sa božično praznike v stsrl kraj, tadaj ja v Vašem interesu, da »s pridružita svojim rojakom na glavnem božičnem skupnem potovanju Slovencev na 11. dec Nudijo sa Vsm isredns ugodnosti Takoj pilita sa via potrebna pojasni la na spodnji naslov.
Denarne pošiljke
Božič je čsi denarnih pošiljk v »ta rl kraj. Ako ls morete, »e »pomnite potrebnih svojcev s primernim da rom, četudi majhnim; vssk dolar bo dobrodošel.—Naša denarna nakazila sa božič, poslana po naši tvrdkl, bodo hitro in sanasljlvo dostavljena v ata rem kraju, pa bodisi te v dinarjih lirah, dolarjih ali drugi valuti.
Vsa pisma ln druge pošiljka naslovite na:
LEO ZAKRAJSEK I
690—Oth Ava. Nevr York, N. T.
PETEK, 4. DECK'
ne da dognati, ali ga jJ ali ne ..."	Je|
SHčica
V Ameriki se je tole zgodilo: Profesor je vprašal študenU pri maturi: "Kdo je napisal Hamlete?"
Jaz ne", je naglo odgovoril študent.
Zvečer je bil profesor v go-steh pri prijatelju. Pri tej pri-iki je povedal svoji sosedi na desni, kako čuden odgovor mu e dal študent na njegovo vprašanje.
Pa ga res ni on napisal?" ae ;ie začudila dame. Z grozo ae je profesor obrnil sosedi na levici in ji povedal vso {storijo, ne da bi izpustil o-pazke svoje sosede na desni.
"Torej ga je le on napisal?" e vprašala dama.
Po večerji je stopil profesor k domačici in ji zaupntf povedal svoj doživljaj s Hamletom z vsemi vprašanji in odgovori. Gospa je bila že zaspana in je zehaje vprašala:
'Po tem Ukem 'se ne <U dognati, ali ga je napisal ali ne?
Ubogi profesor ae je naglo poslovil.
Domov se je vračal s sUrim prijateljem, bogatim trgovcem. Ni se mogel premagati, da mu ne bi povedal vse istorije od začetka do konca. Kako mu je študent na vprašanje: "Kdo je napisal Hamleta?" odgovoril: "Jaz ne!" Kako ae je njegova desna soseda začudila: "Pa ga res ni on napisal?" in je dama na njegovi levici vzkliknila: "Torej ga je le on napiaal?!" in je naposled do-mačica rekla: "Po tem Ukem se
"Menda res ne", je jatelj.	' 'Je
nove vrste
Nekaj posebnega, čistol ga, je sunaj. Cisto nov« lahke lepe bskrtne .1, smerni ceni. To j« j
Iščemo zastopniki- xa istih, posameznike it. ■ Dober zssluiek si lah I rita. Pišite v vasem jt
C. A V. NOVELI Copper p|aqi TONY YURKA8, 2993 Archer Ave. C1
DENTI
DOBRI ZOBJE 98
Gnutlrul
FSBtiLEDAM BKKZIM.At MOJI CENE 80 ZMES«
CrMru v n ti I ni da ........ 1
v aUini de .........
OXYUEN n Mk br»« kol.cin, PELO—VMMilt moj
Dajani« raaa a
ZSAT
■«), a«
sa »aalaHta kje dragic.
DR. CAR
SO letna iakuinja v pr«
N. W. Corner Stote snd Randolph St.. Snd Floor Ow Drtur Star«
Katrane«
• W. Rsndolph St. OdpHo »veter do I.—V nedelio od • do 1 ura.
Agitirajte za Prost
ŽELODČNO ZDRAVILO ZADNJE I
ŠTIRI GENERAC
"Clcero, IU., 26. okt. 1981. — Tinerjevo grenko vino s« je naši družini ie zndnje štiri generacije in ml nimamo dovolj U njega hvalo, lfl ga priporočamo vsem našim prijateljem, ki trp sgube apetito, zaprtnice, glavoboda,—Trinerjevo grenko vino 'boljši prijatelj. — Vaša, Ura. Anna Urban."
TRINERJEVO GRENKO VI
očisti in vrejuja čreva, jih vsposobt sa redno dnevno odprav »trupov nabranih v telesu in ojača odpornost nsprsm napadov bolezni.
Ako se ostanke redno oči»ti, tedaj ste veliko msnj v nevi proti prehlsdom. To je zelo vaino v mesecu decembru, ko ie nI privajeni zime in še posebno letos bo Trinerjevo grenko vino zelo sa vaakogar, ker vam da energijo, ki ja neprecenljive vrednosti ekonomske tmlne.	✓
Vsak lekarnar ga prodaja, veliko sdravnikov gs priporoča, ali veliko steklenico—ako ga nemorete dobiti v vaši »osedttini, pil Jos. Triner Co.', 1333 S. Ashland Avenus, Chlcago, 111.
5
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tuinega srca nasnaajam sorodnikom In snanlem {startno ds |e po šest mesečni budi bolezni dne 11. nov. 1931 zs vedno u moj preijobljenl moi
LEOPOLD LEON

Rojen je bil dne IS. Jan. 1870 v Mokronogu na Dolenjskem, je član društva 49. S.N.PJ., društva 198. J.S.KJ. in S»m«*t®H društva. Dolšnost me vaše, da ae zahvalim vse« trem društvo« krssne vence In sa vaa, kar so ml pomagala ss čsss njegove bol< Nsdslje se sahvalim za krasne vence mr. in mrs. Frsnk Bss. mi mrs. Frsnk Lešnak, mr, in mm. Jo« Umock, mr. in mrs. John G»l mr. in mrs.'Joe Komlsne. mr. In mrs. Matt Bofovich, mr. in mri Cekuto. mr. Andrew Dsur. mr. In mrs. Lonls Boštnsr, Cleveland, mr. John Leon. Ptttobnrgk. Ps. mr. In mrs. John Pesdir In priJsM v Oblo Lenther Co. Beam Hoase. Nsdslje vsem onim, ki se mt t šili vas čas In stoli na strani. V sločsja. ds je ksko ime lieat prosim, da mi oprostite. Tebi. dragi aoprog in brst. telimo, prt mirno v ameriški gradi—Islujoči ostali: Jennie Leon, -oprsji Girsrd, O.. John Lee«, brat v Pittsburgh. Pa., Joe Leon, brst, Mi Joaephine ln Alojsijs, sestre v stori domovini.
r.	* -	JENNIE LEON, Clrsri *
NAROČMKI POZOR
Znamenje (Nov. 30,1931), pomeni, da vam Je naročnina potekla ta daa. Ponovite Jo pra vočaano, da vam lista ne uata vlmo. Ako lista ne prejmete, Je mogote ustavljen, ker nI b plačan. Ako Je vaA list plačan In ga ne prejmete, Je mogoče ustavljen valed napačnega ■lova, pišite nam dopisnico navedite stari In novi naalov.
Naši zaatopnikl ao val dra-fttveni tajniki in drugI zastopal-ki, pri katerih lahko plačate na-
Naročnina aa celo leto Je $6.00 in aa pol leta pa $3.00. Claal SNPJ doplačajo $4.S0 za leto, ■a pol leta $2.40.
Za meeto Chlcago In Clcero sa leto $7.60, pol leta $3.71, aa člane $6.30.	. -d
Za Evropo stane n pol leta $4 Jo, aa vm leto pa $9.00.
Tednik stane n Evropo $1.70. Ckuil doplačajo aamo $1.00 n poštnino.
Mladlnakl List stane s leto $1.20.
Naročnino lahko tudi pošljete na naalov:
UpramiAtvo "PROSVETA" 2657 S. Lawndale Ave„ Chicago Ima
NMO&TE SI DNEVNIK UST PR08VET*
Cenjeni brst (seatra) g. N. P. I.t
Po aklepa 9. rodna konvencije se sada) Iskko asročl as IM Pr" prišteje eden. dva ali tri Osne la aae družine ln Is snefs sulevi naročnini. Ust Prosveto ataae sa vaa enake, ss Osne ali actlss« 9 sna letno naročala* Ker pa členi ia plačajo pri aaesments |1» » aa )lm to prišteje k naročnini Ml prištejemo enega, dvs sli trt ene družine k eni naročnini. Torej aedaj al vzroka, reči, da J« » drag sa člana 8. N. P. I. Ust Prosveto Je vala lastalsa s f« skoro v vaa Id drnilal nekdo. U M rad Atol Int vssk dss. Torej s^. priliko, da se tudi VI naročite na dnevnik Prosveto. Cen« Usto Pr«" Za ZdraL države In Kanade $4.99 Za Cleero la Cblcace J«—
I tednik In................4J9 1 tednik In..............
S tednika la............... Sj99 S tadnlka la...........
9 tednika In............... 949 9 Ufcfti la.««***
Ispetotto spodnji kupen, prllošito potrebno vsoto densr)s »S Ordar v pisma la si aaroflto Prosveto, Hst, Id Je vala lastslss.
Pojasnilo s—Vaelej kakor hitro kateri tok Osnov pre«»hs biti aH če se preseli proč od družine tn bo sshtevsl sam svoJHit tmis-moral Usti člnn ls detlčne družino, U Ja tako skupno asročen« ~ Prosveto, to takoj aaaaanHl upravnlštvn Usto, in obenem dopi»» vsoto listu Proaveta. Ako toga aa store, tedaj mora	"
datum sa to vsoto naročniku.	-
PROAVETA. 8NPJ. S9S7 Bo.
Ave. CUear*. **
$-—
CL drnštrs
Naalov